NAROD IN POLITIKA
Na članek o nacionalizmu» ki smo ga objavili pred meseci, so se oglasili nekateri bralci s kritičnimi mislimi. Ko zaključujemo dopi= sovanje o tem predmetu, bi radi sami zapisali nekaj načelnih ugoto = vitev:
Nacionalizem postane nevaren, kadar se prične posluževati sred= štev,ki moralno niso opravičljiva. Tedaj se sprevrže v nacizem - in samo to bi bil pravi naziv zanj.
Toda če je pravilen zaključek teološkega profesorja» da je upra vičeno nasilje samo proti neupravičenemu nasilju, potem nacionalizem v obrambi svojih pravic ali pravičnih zahtev ni nacizem? ključno vprašanje pri tem je le, kakšnih sredstev se sme pri obrambi posluže vati. Prej pa še: kaj je in kaj ni nasilje, ter kdaj je in kdaj ni u pravičeno. Problem, s katerim se bavi moralka v načelu, politika pa v praksi.
Öe izhajamo iz osnovne ugotovitve, da smo Slovenci narod - in za ta zaključek je merodajna samo zavest Slovencev,da so narod - po= tem sledi nujna posledica, da imajo ti Slovenci vso pravico,da odlo= čajo o svoji usodi. Njihov nacionalizem bo moralno brez dvoma na me= stu, dokler ne bo krivičen do drugih. Tako ni nobenega vzroka trdit= ^ijđa je nacionalizem,ki zahteva suvereno Slovenijo načelno kaj slab ši od onega, ki hoče Slovenijo v Jugoslaviji.Zakaj ne bi bil boljši?
Vprašanje pa je» če je takšna zahteva politično modra. To pa ne spada več v moralko, ampak je že praktično vprašanje, ki ga obravnava Politika. In v politiki so stalni samo interesi.
Kdor obravnava današnje separatizme, ta naj išče tudi njihove vzroke. Öe so se ti krepili v času med obema svetovnima vojnama,po = tem nekaj v tisti dobi ni bilo prav. Potrdilo tega smo doživeli v a= Prilu 1941.,ko se je država sesula kot hiša iz kart.
Razumeti bi bilo mogoče, če bi država doživela zgolj vojaški po i’&z. Toda razsulo govori, da nekaj ni bilo v redu s samim bistvom te Ustanove; đa namreč ni zadovoljila svojih državijanov,kar je vendar P^vi smisel in poslanstvo vsake države.
Kadar se države majejo v svojih temeljih in zrušijo, tedaj je treba pač misliti na nove temelje. Kdo naj jih gradi, če ne državlja b-i? In v večnarodni skupnosti, kdo drugi, Če ne prizadeti narodi? Ti sta država ali skupnost» ki ni odobrena od čim večjega števila nepo= sredno prizadetih ljudi ali narodov,ki bodo, odnosno naj bi v njej ži veli in delali, je obsojena na neuspeh. Isto velja za ustavo.
Takšno potrdilo more biti izrečeno zgolj v svobodi. Vemo, da te, Po razsulu,prizadeti narodi še niso bili deležni.
Da, to bi bila prostitucija nad narodi, če bi jih silili v skup bo življenje in če bi jim odrekali pravico do samodločltve.
Pri takem načelnem razglabljanju pa ne zahajamo v politično vpaa ®&nje,če je samostojna Slovenija modra ali ni.O tem smo že pisali.
° tem vprašanjem se bavijo politične organizacij e.Dokler jim bodo slovenski interesi politični suprema lex,toliko časa ni razloga» da oi^dvomili v njihovo domoljubje. In dokler se bodo držali moralnih bbčp1,ni razloga, da bi njihov nacionalizem postal nacizem.
BALKAN in TRST
Javnost je Lila nekoliko presenečena nad Titovim stališčem ob pl liki obiska v Ankari ?da naj bi se balkanski sporazum (o prijateljstvi in sodelovanju med Turčijo,Grčijo in Jugoslavijo) pretvoril v balkan: sko (obrambeno) zvezo. Kajti mednarodna situacija v Evropi in na mejft Jugoslavije posebej trenutno ne narekuje nujnosti takšne'zveze? Jugo ■ slavija si je pa poleg tega lahko gotova, da bi kakršenkoli satelita^ napad nanjo potegnil svet v novo svetovno vojno - pa naj potem že ob: stoja vojaški pakt ali ne. To vedo dobro tudi v Moskvi.
Tako se pač zdi verjetno, da je Jugoslavija sprožila vprašanje be' kanske zveze predvsem zaradi Trsta,kjer naj bi si okrepila mednarodni položaj. Takega mnenja so tudi v Rimu,zato so krepko proti zamišljeni vojaški zvezi.^Izrazili so sicer pomislek,da dve "atlantski" državi t moreta sklepati vojaške zveze z Jugoslavijo?kot vse kaže, to rimsko stališče podpirata luidi Anglija in Amerika. Vendar pa se zdi ta pomi slek le formalen, kaj ti z atlantsko pogodbo so se države podpisnice ođ' 1 ekle le takim mednarodnim obvoznos'oJLm,ki bi bile v nasprotju z njeno vsebino. Zdi se dovolj razumi jivo,. da bi balkanska zveza samo krepila južno evropsko fronto. Poleg tega je Grčija poudarila,da bi nova pogo# ba vezala Grčijo in Turčijo(kolikor zadeva atlantski pakt)edino, če ^ bila Jugoslavija napadena^preko Bolgarije,Rumunije ali Madžarske.
Po drugi strani pa bi se Tj.to s takim zunanjepolitičnim uspehom rad okrepil tudi na domači fronti. Ta gospodarsko nikakor ni rožnata, otara pesem vseh nesolidnih režimov je,da iščejo opore proti notranje političnim krizam v zunanjepolitičnih potezah.
Ko to pišemo, je Tito prispel na obisk v Atene. Tam naj bi se z grško vlado razgovarjal_o predvideni vojaški zvezi. Toda potrebno bo govonti se o novem činitelju,ki ga v času ankarskega obiska še ni bi lo: Amerika_in Anglija sta namreč obv-jtili prizadeto tri balkanske vlade, da sicer^pozdravijata tak pakt, toda si želita prej vzpostavi : tev dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.Z drugimi besedami:ni prej je treba urediti tržaško .vprašanje,potem pa bomo govorili o bal kanski zvezi. Zato _ so Angloam.eričani nasvetovali počasnost pri umtanH 1janju nove koalicij e?vse kaže,da je Turčija prva sprevidela,da hitri ca v takih okoliščinah ne bi bila koristna.
Kar zadeva trža.ško _vpra!šanj e, bi naš zadnji uvodnik (KT 141)dopob nili, da ^ so predstavniki tržaških ir edentističnih strank izjavili nc'd mu italijanskemu političnemu svetovalcu v- Trstu,da so za nedeljivost Ozemlja. Zanimivo je tudi stališče cerkvenih oblasti,ki ne želijo, da katoličanov Svobodnega ozemlja prišel pod komunistično vladovi no. Tako razumejo,da je tržaški generalni vikar msgr*Manzari izrazil italijanskemu državnemu podtajniku v Rimu,da Cerkev rajši vidi izpoj^ tev mirovne pogodbe ( tj.ohranitev Svobodnega ozemlja) kot na dokcnČ0( delitev.	,
n Zadeva je naletela na težkoče tudi v Beogradu.Ta si namreč žel-1' delitev v obliki de iure rešitve,ki.naj bi seveda bila dokončna. In kajpak vezapa na garancijo velesil. Takega mnenja-pa niso Angloameričj ni,ceš da bi potem delitev morala biti:potrjena od Združenih narodov, kar pa zaradi sovjetskega stališča ni lahka stvar. Tako ne preostane drugega kakor de facto ureditev vprašanja in ene stava. ', obvestilo Var 1 nostnemu svetu, da sta sporni stranki uredili zadevno vprašanje. TežM je tudi verjeti,da bi na de iure rešitev pristala tudi italija,saj bi to pomenilo dokončno odpoved coni B. Katera laška vlada bi preživela ■ takšno koncesijo.?
v N1 lahko predvideti,da bi tudi v Rimu prevladalo tržaško stalil oe za nedeljivost. Eni kot drugi namreč vedo,da je uresničitev marčni obljube 1948. izven vsakega vprašanja in da bi alternativa delitvi paČ mogla biti potem_samo ohranitev Svobodnega ozemlja. Za kaj takega so dvomljive tudi simpatije Angloameričanov, In Jugoslavija se bi gotovo upirala z vsemi štirimi izpraznitvi cone B, kjer bi njona zloglasna uprava tako bila izpostavljena sodbi svetovne javnosti.

SVOBODA DO OPOZICIJE
Zadnje dni maja je sovjetska vlada izročila v Britanskem Poreign Officeu noto, s katero je protestirala proti obstoju in delovanju ru= skih "solidaristov" v Angliji. Nota se sklicuje na intervju,ki sta ga imela dva britanska časopisa z nekim prvakom N.T.S. - ruske begunske "Narodne delavske zvezie".
Sovjeti zahtevajo, naj britanska vlada prepove delovanje te "pro tisovjetske uporniške in rušilne organizacije",kajti njeni člani da "delujejo z vednostjo britanske vlade,...kar predstavlja vmešavanje v notranje zadeve neke druge države".
Britanska vlada, ko to pišemo, še ni odgovorila. Moremo pa priča kovati, sodeč po pisanju resnega britanskega tiska, da bo nota zavrr^e na; kajti ruska begunska organizacija nima nobene zveze z angleško vlado niti ne prejema od nje nobene denarne pomoči. Je torej prosto = voljna organizacija ruskih beguncev,ki se pač kot svobodni ljudje v svobodni deželi okoriščajo z dobrino svobodnega sveta, da v njem svo bodno mislijo,govorijo in delajo. Ako bi jim demokratična vlada odvze la to osnovno človeško svoboščino, bi pač ne bila več demokratična.To rej zadeva,ki zadeva načelo politične svobode - za vsakogar: za komu= nista ali protikomunista.
Gotovo so pa Sovjeti poslednji, ki bi se smeli pritoževati.Saj sta vendar Marx in Lenin svobodno delovala prav tu v Angliji in pri = Pravijala poraz kapitalizma odn. boljševiško revolucijo. Pa tudi oni sami, doma in v tujini, celo vzdržujejo vse mogoče organizacije,ki bi naj pripravile pot sovjetski zasedbi svobodnega sveta.
Odgovor britanske vlade bo pa tudi za nas zanimiv,ker bo pokazal njeno načelno stališče. Ni dvoma, da bi namreč bil odgovor načelno drugačen, če bi nota namesto iz Moskve prišla iz Beograda. Zaenkrat 3e razlika le ta, da se Tito nima kaj dosti pritoževati, saj se delav nost jugoslovanskih emigrantov še zdaleč ne da primerjati z delavno = st jo ruskih solidaristov ali pa. tudi ukrajinskih nacionalistov. Dokler se namreč jugoslovanska emigracija med seboj kolje in ne dojame eno = stavnega dejstva,da ima skupnega sovražnika, toliko časa se jugoslo = vanski komunisti nimajo dosti bati od emigrantov.
PISMA IN "DEMOKRACIJA"
V začetku marca smo na tem mestu pisali,kako rojaki v domovini pošiljajo nepodpisana pisma oblastem,da bi jih seznanile s težavami, ki tarejo navadne državljane. Kot smo omenili,je nekaj takih pisem ob javila tržaška DEMOKRACIJA. Kasneje pa je pisal g.KPS našemu uredniku in osporaval verodostojnost takih pisem.
Z ozirom na to kritiko, ( objavijeno v KT 139.pod rubriko "Pisma u redniku") pa nas je uredništvo DEMOKRACIJE žagotovilo,da gre za resni na in originalna pisma,takšna,kot in kakor so bila objavij ena.Tudi mi smo dobili nekaj takih pisem na vpogled;bila so oddana na pošti v Ljub Ijani odn.v Slovenskem Primorju. Vendar pa ni izključeno, in to mož = nost dopuščajo tudi tržaški prijatelji,da pisem niso pisarili partij= ci,( čeprav so bili kot takšni podpisani,)ampak bolj neposredno priza= deti državljani.
KLIC TRIGLAVA
53»Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
Naj bo že kdorkoli, dejstvo oste. ne, da se naši rojaki v>domovini poslužujejo tega precej enostav nega načina javne razprave,s ka= terim si olajšajo miselno moro in oblastem povedo, kar jim pač gre.
CLEVELANDSKO PISMO ^
(Od našega
V maju smo zaključili dramsko sezono s tremi prireditvami:s sim= Lolično igro "Triglavska roža" v o kviru materinske proslave, z vese= loigro "Pri Lelem konjičku",ki jo je priredil "Slovenski oder" pod okriljem "Lige kat.slov.Amerikan = cev" ter s spevoigro "Kovačev štu= dent"; poslednja.-je lepa uspela.
Slovenska ljudska stranka je i= mela dvoje zanimivih predavanj in to "Možnosti slovenskega narodnega gospodarstva" (g.Ivan Avsenek) ter "Geopolitika Slovenije" (g.V.Lipo= vec) .
V "Krogu" pa je 21, maja gosto = val g.inž.Božidar Vučkovič, prvak Hrvatske seljačke stranke. Govoril je o hrvatskem vprašanju.Öeprav je
dopisnika)
vladalo za predavanje precejšnje zanimanj e,vendar predavatelj ni za 'dovoljil navzočih. Preveč se je o= mejil na nastanek in razvoj HSS,do čim se je le Bežno dotaknil mnogih bistvenih vprašanj, ki nas krepko z=animajo.Praktično nedotaknjeno je ostalo n.pr.vprašanje ustaških po= koljev nad srbskim življem. Razen ugotovitve,da je Jugoslavija danes stvarnost,s katero je treba računa ti, ni g.Vučkovič izrazil nobenih misli glede hrvatskega stališča za primer Titovega padca. ■ Na splošro je bilo opaziti,da je bilo predava nje skrbno pripravljeno ter v po = polnem soglasju s politiko dr.Mač= ka —^v kolikor je to namreč sploh mogoče označiti.
NOVA KMEČKA POLITIKA ?
Na III.kongresu Zveze komunistov Srbije zadnje dni aprila je Tito posvetil glavno, skrb kmečkemu vprašanju,pred katerim stojijo srbski ko munisti. Dopovedoval jim je, da bi bilo za skupnost škodljivo,če bi bo diši z davki ali drugimi administrativnimi merami in z odrekanjem kre= ditov silili posamezne kmeje v zadruge. Nova politika mora rajši te po edine kmete podpirati in jim tako s krediti kot z drugimi sredstvi po= magati. Kajti čim več bo kmet pridelal,tem več bo skupnost imela. Pripomnil j e,da je bojazen zaradi kapitalizma povsem odveč, saj. vendar no ben kmet e 10 ali 15 ha zemlje ne more postati kapitalist. In.to,kar zdaj ima, je "minimum in tega mu ne mislimo več skrčiti". Tako je inte res države,da bi posamezni kmetje čim bolj intenzivno obdelovali svojo individualna posestva.Privtem pa morajo seveda spoštovati"naše zakone, ki onemogočajo izkoriščanje tuje delovne sile".
Tito je priznal,da Jugoslavija uvaža zdaj "velikanske količine kmetijskih pridelkov - pšenice,masti in vsega drugega".Če hoče torej država to odpraviti,se je pač treba "pogumnej še lotiti pomoči kmetij = stvu".	(ds)
AVSTRIJA PROTEST KR A
Alojz Perne, o čigar aretacijim Jesenicah smo poročali v 140.štev. Klica Triglava,je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja z Gestapom med zadnjo vojno.Avstrij= ska vlada,ki je protestirala proti Pernetovi aretaciji,ker da je av = strijski državi jan,namerava podvze ti primerne korake. - Ob tem je za nimiv komentar graške "Südost Ta = gesposfJče bi se zgodovina obrni= la drugače,bi Perneta slavili kot borca za zapadnodemokratsko Slo‘''e= nijo in nedvomno bi dobil važen po ložaj;vloge v sodni obravnavi pa bi se zamenjale...
IZ DOMOVINE
= Novi zakon (zdaj v osnutku)bo do volil prost promet z nepremičninami med zasebniki ter prosto kupova nje in.prodajo stanovanj.Kontrola ljud.odborov bo ukinjena.Zemljiški maksimum 10 ha seveda ostane.
= Pripravljen je odlok,ki bo dolo= čil pogoje za kratkoročne kredite posameznim kmetom( izven zadrug). V poštev bi prišla posojila za nakup strojev,orodja,r nen,itd.
= Zatvornica na Ljubljanici pri Sempeterskem mostu v Ljubljani je bila končno dograjena.S■tem je Bar je dobilo vodnega regulatorja.
EVROPA GLEDA JUGOSLAVIJO
Jugoslovansko gospodarstvo v očeh "Ekonomske komisije za Evropo"
V začetku letošnjega leta je objavila ženevska "Ekonomska komisija za Evropo" (pri Združenih narodih) izčrpno študijo evropskega gospodar= skega stanja. Knjiga je vzbudila znatno zanimanje in tudi precej živah= no razpravljanje ter proteste onih, ki se čutijo prizadete ob resda ne= običajni objektivnosti,ki preveva ta pregled. Med onimi,ki ogorčeno pro testirajo je tudi jugoslovanska strokovna revija "Ekonomska politika", ki izhaja v Beogradu.
Jugoslavija to pot ni bila priključena "komunistični" Evropi,ampak jo obravnavajo v le za spoznanje bolj častitljivi družbi Španije,Portu= galske,južne Italije, Grčije in Turčije. Vse to so dežele, ki predstav= 1 jajo,kot naglaša EKE, poseben problem zaradi svoje agrarne preobljude= nosti, nizke stopnje industrializacije,zunanjega primanjkljaja,nepisme= nosti in splošne zaostalosti.
Malokateri revež je sam kriv svoje 'bede*, toda kar se Jugoslavije tiče, naglašajo v tem pregledu, da je to dežela z velikim naravnim bo = gastvom,v kateri bi po vseh pravilih moralo vladati vsaj zmerno blago ** stanje.
Temu pa žal ni tako; kakor vsi sami dobro vemo.
EKE zlasti poudarja nizek donos obdelane zemlje na hektar.Tako na primer na Holandskem pridelajo 36 kvintalov pšenice, v Jugoslaviji pa na hektar samo 11 kvintalov. Neugodna je primerjava z bolj razvitimi de 'želami zahodne Evrope tudi v vseh drugih pogledih. Tako znaša umrljivost otrok letno 140 na 1000 (isto kot pred vojno), v Veliki Britaniji pa sa Jo 31 (pred vojno več kot 50). Medtem ko je bil v veliki večini držav dosežen pomemben napredek v domala vseh ozirih,je ta v Jugoslaviji pogo storna izostal. Pridelek po hektarju je sedaj manjši kot pred vojno in tudi celotne obdelane zemlje je za 9 odstotkov manj. Ker se je prebival stvo od leta 1939. sem 'povečalo' za skoraj dva milijona, je agrarna preob 1judenost hujša kot kdajkoli in pomeni enega glavnih problemov jugoslo= vanskega gospodarstva. Res je, da se je število industrijskega delavsta Podvojilo in da znaša danes nekaj več kot 600.000, toda ta dvig je celo tanjši kot na primer v Turčiji ali v južni Italiji. Res je, da’je težke industrije sedaj mnogo več kot pred vojno in da so bili doseženi znatni Uspehi zlasti pri proizvodnji jekla,tovarniških strojev in zlasti tur= oo-generatorjev ter druge elektroindustrijske opreme. Toda v marsikate= Uh bistveno važnih industrijskih vejah,posebno onih,ki skrbe za običaj uega potrošnika, je stanje znatno slabše kot pred vojno. VzeMimo na pri mer tekstilije in obutev. Iz statističnih podatkov v tem pregledu - in vse te številke je dala na razpolago sama jugoslovanska vlada - je raz= ^idno,da je pred vojno prišlo na osebo povprečno 2.5 kg bombažnih ©n u.8 kg volnenih tkanin; v letu 1951 (ki je zadnja navedena' letnica) pa samo 2vkg odnosn-o 0.6 kg. Leta 1939. so v Jugoslaviji izdelali 6,900.000 Parov čevljev; leta 1953. pa samo 4,500.000 parov.
. Najbolj obžalovanja vreden je velik padec povprečnega uživanja kasa -Lorij. Pred vojno je Jugoslovan povprečno zavžil več kot 3000 kalorij aa dan, torej več kot prebivalec marsikatere druge evropske države. V ietuv1951. pa samo 2700. Naj pripomnim, da je v nekem drugem poročilu j ruzenih narodov,ki.j e bila objavljeno letos februarja, navedeno,da
mn "9?nn°r?r'fnco ^tevil9 dneYni^ kal°rij na osebo v Jugoslaviji celo sa=
2500 (1.1952.),kar_je najnizja stopnja v Evropi.
, ■^reS^-ed zelo zanimivo razčlenjuje takoimenovano "dobo nadrobnega arzavnega planiranja",ki je trajala od 1947. do 1951. S tem grandioznim -ortom so hoteli v petih letih povečati industrijsko proizvodnjo za ^coraj petkrat v primerjavi s predvojno.Poljedelstvu so pa namenili 20$ Povečanje. Seveda niso dosegli niti prvega niti ne drugega cilja.Načrt o popolnoma propadel,kot ugotavlja EKE, vsled "tehničnih pomanjkliivo=
c,.1’'*'rl Predvsem zaradi tega, ker so dogodki hitro po stavili na laz politične predpostavke,na katerih je slonel".
Ekonomska komisija se nato dotakne novih ukrepov "liberalizacije" in pri tem ugotavlja,da je Lilo "kljub toliko, hvaljeni svobodni konku = renči podjetij" v letih 1952. in 1953* dejansko bore malo resnične go = spodarske svobode.Glavni del investicij da gre tudi sedaj še vedno sko= z;i roke osrednje vlade in republiških organov.Poleg tega usmerjajo z vi sokim in diskriminatorionim obdavčenjem delovanje podjetij kot pač pri ja trenutno vladnim organom. Pregled dalje pravilno naglaša,da je nagra jevanje delavca še vedno v glavnem določeno iz centrale in nakaže, da je takozvano načelo "razdeljevanje dobička med delavce" več ali manj samo na papirju.
Vkljub presenetljivi objektivnosti tega pregleda Ekonomske komis:i= je za Evropo,pa bi bilo po mojem treba še marsikaj dodati,da bi dobili polno sliko o jugoslovanskem gospodarjenju. Omeniti bi morali na primer, da je dobila Jugoslavija po končani vojni več kot eno milijardo dolaijev podpore (brez odplačila).Se bolj bi bilo treba podčrtati svojevrstno vlogo,ki jo igra v jugoslovanskem gospodarstvu diktatura skupine,ki da= nes vlada deželi. Strašanska zmeda predpisov in navodil,splošne negoto= vost in pomanjkanje pravne zaščite in varnosti imajo svoj neposreden u& nek na gospodarsko proizvodnjo.Ta je zlasti kvaren v poljedelstvu!
Öe je bila EKE kljub zgornjim kritičnim pripombam še vedno najbrž ‘‘ preveč popustljiva do sedanjega režima, pa je morda le preveč kritična do predvojnih vlad.Tem očita pomanjkanje sleherne industrijske politike, o hrvatski opoziciji pa pravi,da je zgolj "sanjala o neki kmečki utopiji"-Predvojne vlade zlasti kritizira zaradi dejstva,da je bilo "50$ vseh ka pitalnih investicij v industriji povsem ali delno v rokah inozemcev" in da. so dopustile,da so ti inozemski kapitalisti deželo izkoriščali po "tradicionalnem kolonijalnem sistemu".	B.G.
Iz Slovenije
Ce bo šlo vse po sreči,bo nova tovarna v Kidričevem( Strnišču)na Lrav skem polju sredi junija prvič proizvedla glinico,sredi julija pa naj bi pričel delovati oddelek za elektrolizo aluminija.AT tovarni bodo rabili 700 ton premoga na dan,da bodo predelali 125.000 ton boksita na leto. Dnevno bodo proizvedli in porabili 320.OOO kubikov plina.Ker ni dovolj električne energije na razpolago in ker nimajo kreditov,bodo zaenkrat uporabljali le 40 peči(od zamišljenih 160).Tako bodo na leto pridelali 4000 ton aluminija. - Sredi maja je pričela redno delovati z dvema agre gatoma vuzeniška elektrarna.Prvi agregat so poskusno uporabili decembra, pa se je kmalu pokvaril.Drugega pa v aprilu.Za tretjega pa ni denarja. Isti vzrok onemogoča tudi razširitev jeseniške železarne in Litostroja v Ljubljani.Tudi dela na hidroelektrarni v Vuhredu zato stoje.	(gs)
Pisma uredniku
Hacionalizem: G.urednik! G.MT.ne loči med "spo.štovanjem. mnenja" in "spo štovanjem pravice do izražanja mnenja"( svoboda, govora).Zato pač postav^ Ija stvari narobe.Demokratičen človek spoštuje pravico vsakega nasprot= nika,da pove svoje mnenje;če pa se mu zdi mnenja nasprotnika neumno,za= kaj neki naj bi spoštoval to mnenje? V demokratičnih deželah,kot n.pr. Anglija,znatno število ljudi ne spoštuje mnenja komunistov, (ker ni spo= štovanja vredno);toda isti ljudje "upoštevajo" mnenje komunistov( ker iz tega lahko zaključijo,kako piha veter iz Moskve)in spoštujejo(ker so de -mokrati)pravico komunistov,da svoje mnenje povedo.	V.A.Farkaš
G.urednik!Teorij e g.Konjarja vsebujejo velike praznine.Razumem,da radi omejenega prostora.Zgodovinske netočnosti članka pa zmanjšujejo nje govo vrednost;kažejo obenem ali Konjarjevo nepoznanje zgodovine ali pa neobjektivnost.Zaključek članka•kaže,kakšno "teorijo" je (predvidoma pod zavestno)pisec vzel za osnovo članku.Ra razvoj nacionalizma je imel v tem stoletju odločilen vpliv internacionalizem.Fanatični nacionalisti fašisti in nacisti (totalitäre! na
splošno)so reakcija na internaciona ližem komunistov.Pri pojasnjevanju tega fanatičnega totalitarnega naci onalizma,nas želi pisec prepričati,
da i P "hn rvnm,"? domnlrr'«-hi	nftr>-5nvio
Ra naslednjem listu priobčujemo 13-nadaljevanje razprave g.Frana Erjavca o "RASTARKÜ SLOVERSKIH POLITIÖRIH STRAHK" :
Vsi ti veliki dogodki so seveda globoko odmevali tudi pri Slovencih. Precej iz strahu pred nasilnimi pruskimi zma= gami v Franciji je šele sedaj v jesenskem zasedanju deželnih zborov sprejela slovenska večina na Kranjskem prvič v svojo adreso tudi zedinjeno Slovenijo,kar je pomenjalo obenem tudi prvo izglasovanje tega osnovnega slovenskega političnega po= stulata v kakem zakonodajnem telesu (to zahtevo so pa ponovi li potem le še naslednje leto). Razen tega se je vršil na hr vatsko pobudo 1-2.12.1870. v Ljubljani tudi prvi jugoslovan= ski kongres (kranjskih in štajerskih mladoslovencev pa prva= ki nanj sploh niso povabili),ki se je iarekel za jugoslovan sko "edinstvo na književnem,gospodarskem in političnem poljuV Toda vse kaže, da niso starpslovenci mislili resno n« na ze= dinjeno Slovenijo in ne na jugoslovansko edinstvo,kaj ti čim so prispeli novi slovenski^državni poslanci na Dunaj,je slo= venska šesterica čez noč zopet pozabila na oboje,stopila v skupni konservativni klub,nagla šala zopet zgolj zahtevo po kronovinskih avtonomijah ( Costa se je celo izrecno izjavil proti narodnostni ideji) in lomila svoja kopja proti vsem sv? bodoljubnim zakonom, zlasli pa še proti direktnim volitvam, kljub temu, da n.pr. štajerski deželni zbor že to pot ni do= volil Slovencem sploh nobenega poslanca več za parlament.
V medsebojnem razmerju obeh taborov doma je vladalo 1. 1871. izprva precejšnje zatišje. "Kovice" so tolkle predvsem na boben kronovinskih avtonomij, "Slovenski Narod" je temeni to obravnaval jugoslovansko vprašanje, oboji skupno so pa ustanovili banko "Slovenijo", ki je doživela potem pod vod = stvom starih že čez par let	tako žalosten polom. Ker
noben tabor ni zaupal drugemu,je prihajalo večkrat do manj = ših prask,jeseni istega leta pa celo do prav ostrega spopa = da, vendar ne radi kake zedinjene Slovenije,ne radi direkt = nih volitev in še manj radi kakih "naprednih načel",temveč zgolj radi osebnih interesov. Častihlepni dr.Zarnik je ho = tel namreč postati kranjskivdeželni odbornik,a stari so izvo lili mesto njega dr.Costo. Sele to je dalo končno "Slovenske mu Narodu" povod, da je 7.10.1871. prvič užaljeno zapisal : "Naši poslanci so se razkrojili v dve stranki, konservativno in naprednjaško. Izid te volitve...bo imel...svoje nasledke.'1 Ti "nasledki" so se začeli izražati v poostrenem obojestran= skem časopisnem obstreljevanju, a kalibri izstrelkov so se ravnali po osebnih interesih voditeljev. Toda izza obeh tabo rov se je začel prav v tem Času dvigati še tretji Činitelj. Mladi in bojeviti ljubijanskivstolni vikar V.Klun je skušal namreč po zgledu štajerskega Suca že v začetku tega leta tu= di ljubljansko staroslovensko "Slovenijo" povsem prilagoditi stranki nemških konservativcev,toda Bleiweis je tedaj to še odklonil.
Na Štajerskem so se vršile v septembru 1.1871.ponovne deželnozborske volitve v znamenju že omenjene "sloge" in za= to tudi - brez taborskega programa. Posledica tega^je bila, da so se vdali mladoslovenci še večjemu brezdelju,na vodilna mesta so stopali povsod konservativci, "Slovenski Gospodar" je prešel v lastnino novoustanovljenega mariborskega katoliš kega tiskovnega društva, nakar je začel pisati v duhu poli = tičnega društva (za predsednika tega so izvolili nemškega grofa Brandisa) predvsem konservativno in narodno mlačno, a velik del slovenskih kmetov je že iz stare protiduhovniške tradicije šel potem pri volitvah rajši volit liberalnega nemškutarja kot pa slovenskega konservativca. Glede na to so Slovenci pri teh volitvah vnovič vidno nazadovali,a po volit vah so se nekateri mladoslovenci še bolj umaknili iz javnega živijenja,nekateri so se pa preselili na Kranjsko in prepu = stili Štajersko brez boja konservativcem. Le znameniti tabor ski govornik in Havličkov učenec župnik B.Raič je skušal še naprej visoko dvigati napredno zastavo in svaril narod
pred konservativnimi "šemarji" in "nemškutarskimi popi".Ker ga je "Slovenski Gospodar" zato seveda napadal, ga niti "Slo venski Narod" ni hotel preveč braniti radi - sloge...
Jeseni 1.1871.so začeli pripravljati mladi selitev "Slo venskega Naroda" iz Maribora v Ljubljano. V ta namenvso osno vali v Ljubljani delniško družbo "Narodna tiskarna".Šele ta= ka grozeča afirmacija mladih v dotlej nesporno starosloven = ski Ljubljani je stare končno resno vznemirila. Da bi prepre Čili mladoslovensko tiskarno, so hoteli ustanoviti svojo s pomočjo Slovenske Matice. "Vnel se je ogorčen bo j.Stari so se razburjali,češ da sili s štajerske liberalizem na Kranj = sko, mladi so se pa pripravljali na naskok na Matico. Sled = nji jim je sicer spodletel, toda ustanovitev matične tiskar= ne so vendarle preprečili in izvedli s 6.10.1872. tudi seli= tev "Slovenskega Naroda" v Ljubljano. Ta se je potem, že s 1.januar jem 1873« razširil v dnevnik, a Klunovi katoliški konservativci,ki so že pričeli nastopati Bleiweisovo staro = slovensko dediščino, so odgovorili na selitev "Slovenskega Naroda" z ustanovitvijo svojega "Slovenca". Toda v polemiki, ki je spremljala te dogodke, je "Slov.Narod" v začetku 1.1872 - spet zaradi povsem zasebnih interesov - vnovič tajil ob = stoj kakih mladoslovencev, pač pa je že nekaj številk nato govoril o kranjski staroslovenski stranki.
Vsa ta slepomišenja in breznačelna taktiziranja pa seve da niso mogla spraviti s sveta več dejstva, da sta se bila v teku zadnjih let pri nas vendarle že jasno izoblikovala dva nasprotna si tabora: na eni strani politično in kulturno kon servativni,ki ni mogel razumeti problematike mal ega,upravno tako razkosanega ter kulturno zaostalega naroda in se je ra= di pomanjkanja lastnih idej zato vedno tesneje naslanjal na tedanje nemške konservativce pod vodstvom fevdalcev in hie = rarhije, na drugi'Strani pa napredni, ki je zrastel iz teda= njih evropskih liberalnih narodnostnih,političnih in kultur= nih idej in jih deloma uspešno uveljavljal (narodnostne na taborih,kulturne pa v literaturi),čeprav jih je ob vsaki pri liki zatajeval ali pa delal is oportunizma in iz straho= petnosti z njimi tudi gnile kompromise.Ločitev in tekma med obema taboroma je postala polagoma neizogibna, toda radi te = danje naše vsestranske nebogljenosti nikakor ni moglo priti (razen v precejšnji meri na Goriškem) do te v obliki ostrega načelnega preloma, temveč se je pripravljala in izvršila po= stopno in z malenkostmi. V poslednji fazi tega procesa so tvorile nekak uvod v očitno diferenciacijo zopet volitve v odbor Slovenske Matice jeseni 1.1872.,pri katerih so propadi tedanji naši najodličnejši kulturni delavci, zmagali pa "ob= skurni kandidati konservativcev", a povod za dokončno odkri= to priznanje dveh nasprotnih si taborov v središču Slovenije so dale šele ljubljanske občinske volitve naslednjo pomlad. Kakor že vsa zadnja leta, se je Bleiweisova "Slovenija" tudi to pot zopet izrekla za abstinenco, doČim so mladi pravilno videli narodno škodljivost take taktike, izvirajoče zgolj iz dr.Gostovega samoljubja. Poskusili so zato s samostojnim na= stopom,ki se jim je klavrno ponesrečil,izzval pa seveda no= vo časopisno polemiko med glasili obeh taborov. In v tej po= lemiki je realni Bleiweis v 13.številki "Novic" končno zapi= sal: "Vsaki dan je tedaj razdor očitniši med nami; zato je -kakor na Češkem in poslednji čas na Goriškem - nujna potre= ba, da se ločite stranki z ,Novičnim, in 'Narodovim* progra= mom in svoji se vstopijo k svojim ter se potem odločno vsak svoje stranke drži. Tisto 'malo sem','malo tje? je piškav sad, kakor žalibog skušnja uči".