SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 10 gld., za pol leta | 8 gld., za i rt leta 4 gld., ui jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo [in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.~2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlfiklh ulicah Jt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 68. V Ljubljani, v soboto 23. marca 1895. Letnilc XXIII. Učimo se? Igra, ki se sedaj odigrava Da Mažarskem, je že toliko stara, kolikor je star dub upornosti, duh liberalizma. Tisti spomini, katere imamo mi iz dobe liberalnega gospodarstva pred 25 leti, se oživljajo sedaj v neizpremenjeni obliki v maiarski zbornici, čudno je, da liberalizem kar nič ne napreduje. Vedno jednako lažnjiv, vedno j e d n a k o neumen pa tudi vedno jednako krivičen ostaje. V včerajSnji seji magnatske zbornice je n. pr. minister Vlašič proti škofu Steinerju zagovarjal § 4. predloženega zakona, po katerem ne sme biti nobeden cerkveno kaznovan zato, da je izvrševal kako državljansko dolžnost ali državljansko pravico, ali opustil kako v zakonih prepovedano stvar. Skliceval se je pri tem na suvereniteto države, češ da država absolutno ne more dopustiti, da bi kedo kaznoval izvrševanje njenih zakonov. — Evo, najgorjega tiranstva, evo načela, po katerem še danes lahko socijalisti prekucnejo sedanji red in z najstrožjimi kaznimi branijo suvereniteto svoje države, evo ministerske apologije vseh uporov, vseh revolucij. — Zbornica je z dvema glasovoma večine pritrdila ministru in s tem še ironičneje pokazala nesmisel svojega sklepa. Dva glasu večine je treba in zmagalci imajo pravico svoje mnenje imenovati suvereno in .je braniti v imenu državne suverenitetel Dva glasa večine je treba in namestu suverenitete večnega Boga, resnice in pravice vlada krivična samovolja na mališkem z lažmi in zvijačami postavljenem prestolu. Vse to smo tudi sami že izkusili in vendar se zdi, kakor bi se nič ne hoteli učiti iz tega. Vzdra-mimo se vendar in oglejmo si vsaj vso ostudnost liberalizma na Ogerskem, če že nočemo vzbujati polupreteklih spominov iz lastne zgodovine. Tak je liberalizem povsod, tak se pokaže tudi zopet pri nas, čim se ojači. Na Mažarskem se liberalizem najbolj boji nove, čile ljudske stranke, tam še neomejeno vlada in zato se obnaša tako proti nji, kakor se je obnašal pri nas za časa, ko so junaškega škofa Ru-digierja tirali pred sodišče, ko so zatirali in blatili duhovnike, ko je minister Stremajr dunajskega kardinala Raušerja opominjal, naj se ustavi katoliškemu gibanju, češ, da je to nevarna in nespametna agitacija »nižjega duhovstva", ki izvira iz pomanjkanja discipline mej cerkvenimi dostojanstveniki. Liberalizem pri nas nima več tiste moči, toda duh mu je ostal ravno tisti. Dobro ve, da se ima v prvi vrsti zahvaliti novemu katoliško-socijalnemu gibanju za svojo uepopularnost in zato skuša z zvijačami in pretkanostjo udušiti to gibanje. Najžalost-nejše je p;, pri tem to, >4a je preslepil celc nekatere konservativne može, katerim so se komaj zarastle brazgotine hudih bojev, ki so jih bili ž njim. Kedor bere nVaterland" ali „Linzer Volksblatt" zadnji čas, ko se gre zato, da se izvije Dunaj liberalizmu iz krempljev, mora strmeti nad tako zaslepljenostjo. Ali naj se res trenotni ugodnosti in trenotni pomirlji-vosti na ljubo pogajamo z liberalci in tako naravnost pomagamo, da se tudi pri nas zopet pokaže njihovo načelo v vsi tisti besnosti, kakor se kaže sedaj na Ogerskem ? V boju je marsikak neokreten gibijej sam po sebi umeven. Bojišče ni gledališki oder, kjer po pravici kritika obsoja vsako nepravilnost. Toda vedno se ponavljajoča kritika mož, ki stoje v prvi bojni vrsti, kritika kake njihove zmote , kake prenaglenosti je nemoška in če se pri tem nič ne ozira na potrebo in namen boja, je naravnost — krivična. Državni zbor. Dunaj, dne 22. marca. Preosnova pridobitnega davka. Včeraj so prišli poslanci v razpravi o davkarski preosnovi do § 38. Značilno za ta postavni načrt je neznatno zanimanje, s katerim se od strani poslancev spremlja ta velevažna zadeva. Poslanci večine se kaj radi odlikujejo s svojo odsotnostjo, poslanci manjšine pa iz političnih razlogov pri vsaki priliki vhajajo na politična stran-pota. V takih razmerah vladi ni težko pridobiti svojim predlogam večino, ker ne odločujejo stvarni razlogi, marveč disciplina stranke. To pa gotovo ne bode v prospeh novi davčni preosnovi. Dr. S c h e i c h e r se je izjavil proti temu, da bi se volitve zastopnikov v deželne davkarske komi-sijcs vršilt^ po volilnih možeh ter zagovarjal direktno volilno pravico, ki naj se uvede ne le pri aavkar-skih komisijah, marveč tudi pri volitvah v deželni in državni zbor. Govornik je tudi proti temu, da bi se smele glasovnice pismeno pošiljati volilni komisiji, saj je pri volitvah v trgovske in obrtne zbornice znano, kake nepravilnosti se godd. Vsakdo naj osebno sam voli, ker le tedaj je mogoče omejevati sprijenost pri volitvah. Minister P 1 e n e r, jeden glavnih varuhov liberalizma v Avstriji, je zagovarjal proti dr. Schei-cherju — indirektne volitve, češ, da je tem potom ložje vsakemu izvrševati svojo volilno pravico. Ko sta še glavna govornika dr. Kramar in grof S e r e n y pojasnila vsak svoje stališče in je LISTEK Agitacijske fanntažije. Takih volitev pa ni nikjer, niti na ljubljanskem „rotovžuu, kakor na Ogerskem! Ali ni zanimivo, da 1500 volilcem, ki bi bili volili kandidata ljudske katoliške stranke pri zadnji volitvi v Nitri, niso pustili v mesto, ampak morali so zunaj mesta obdani od oboroženih varuhov od 7. ure zjutraj celi dan in pozno v noč lačni čakati pod milim nebom in ob silnem deževju, dokler se jim ni sporočilo, da so volitev zamudili, da je že dokončana, da se torej svobodno vrnejo domov! Ob takih idiličnih razmerah gotovo ne more mirovati fantazija, ki vstvarja svetu čudovito ide-jalne politične slike. In ker se to v prozi ne more tako lepo povedati, gotovo je, da morajo muze na pomoč. Vsaj tako se je godilo pri volitvi v Čakovcu. Ker je bil tedaj kandidat rodom Slovenec dr. Vlašič sedanji ogerski minister, in kar morda čitatelje tudi zanima, kedaj iu kako Mažaroni znajo slovenski, podajamo jim nastopni pesmi, ki nam ju je poslal prijatelj dr. Mihalič iz Ljutomera, da vedo, kako treba slavo peti kandidatu, da zmaga. Ker imamo tudi pri nas v kratkem mestne volitve in še to leto deželnozborske volitve, morda tudi pri nas kak pesnik na teh pesmih dobi tobrazec za svoje politične fantazije: Evo medjimurskih pesmij iz mažaronskih ust: L Čujte ljudi z-birači, Notu čemo spevati, Wlassicsu I Sretna bila mu majka, Koja ga je rodila, Rodila. Sretan danak, kad se zabere, Neprijatelje nam potere, Bog poživi "\Vlassicsa, Zateri nam Mayera, Mayera I Wlassics Gyula naš je sin, V Egerszegu rodjeni, Rodjeni; Poslov naših včinitelj V teškoči pomozitelj Navieke! Tko se k Nyemu vu teče Pomoč pri Nyem zanajde, Bog poživi Wlassicsa Zateri nam Mayera, Mayera! Istinitost se zdiže,j|£ Lažljivost pak propade, Propade. To je popara popom, I njihovim fačukom, Fačukom. Da nemogu Nas vleči, I za nos Nas voditi, Bog poživi "VVlassicsa, Zateri nam Mayera, Mayera! Kaputa obračaju, Vsednicu se skupčaju, Popovi I Fačoke ne odaju, Socike zakrivaju, Skrivaju ; Ali Vara je to zabadavu, Vaše posije itak vidiju, Bog poživi "VVlassicsa, Poteri nam Mayera, Mayera! Adel, Treszka i Terka, Popovska je grlica, Picica. Prva vušla s Priloka Ostavila staroga Župnika. poročevalec baron D i p a u 1 i branil predloge od-sekove, bilo je glasovanje, pri katerem so bili predlogi odsekovi vsprejeti. Vprašanje radi razprav o obrtnem zakonu. Poslanec A d a m e k je po prekinjeni razpravi o davčni preosnovi predlagal: Stalni obrtni odsek se pozivlje, da načrt novega obrtnega zakona kar mogoče hitro, vsekakor pa takoj ob začetku jesenskega zasedanja, predloži državnemu zboru. Poslanec E i n e r se izjavi proti temu predlogu, ker je obrtni odsek prepustil vladi, naj določi, kdaj da se prične z razpravo o obrtnem zakonu in ker je trgovski minister nedavno v obrtnem odseku naznanil, da pride ta predlog v jeseni na vrsto. Dr. L u e g e r kot glavni govornik za Adame-mekov predlog je napadal vlado in koalicijo, očitajoč, da jima predloge o obrtnem zakonu niso resne, sicer bi se ne ustavljali Adamekovemu predlogu. Baron M o r s e y, glavni govornik proti predlogu, pravi, da je večina z vlado dogovorila se za tak način ravnanja, po katerem bodo posvetovanja o obrtnem zakonu najhitreje rešena ter je upanje, da se tem potom zakon najpreje spravi v državni zbor v razpravo. Proračunski odsek je v zadnji seji razpravljal o predlogah finančnega ministra, po katerih se dovoli vladi budgetni pro-vizorij. Poslanec H e r o 1 d je v imenu Mladočehov izjavil, da bodo tudi letos glasovali proti dovolitvi proračuna, ker se mej tem časom niso nič spremenile politične razmere, vsled katerih mora toliko trpeti češki narod. Pritoževal se je tudi, kako se letos namenoma zavlačuje proračunska razprava, ker se vlada boji, da bi pri tej obravnavi ne prišla v kako zadrego. Minister Plener odgovarja Heroldu, da je vlada že prej napovedala, da se bo letos najprej vršila razprava o zelo potrebni davčni preosnovi in da potem še le pride na vrsto razprava o proračunu. Tukaj se torej nič ne zavlačuje namenoma, marveč se ozira le na potrebnejšo stvar. Po kratki razpravi se je odsek izrekel za proračunski provizorij. Iz sabora hrvatskega,. Iz Zagreba, 19. marca. (Konec.) To razpravo je napisal pravoslavni duhoven Ruvarac, katerega smatrajo Srbi za enega svojih najboljih zgodovinarjev. On je dokazal, da je zastava, katero zdaj rabijo pravoslavni, zastava srbskega pa-trijarha Rajačiea iz leta 1848, pa da se more smatrati Ie za crkveno zastavo. Naj omenimo pri tej priložnosti, da je omenjeni zgodovinar v tej razpravi hotel tudi dokazati, da današnja hrvatska zastava ni postavna in da se rabi še le od Gaja, a ravno tako je vztrdil, da sta grba hrvatski in dalmatinski izumljena po Orbiniju v 17. veku, tedaj da nimata postavne vrednosti. In ves ta članek je tiskal naš uradni list z nekim dopadajenjem ter pozval celo hrvatske zgodovinarje naj protivno dokažejo. Kaj takega uradni list vendar ne bi smel storiti, saj je on v prvem redu pozvan , da brani narodno čast vsakega napada. A kaj drugega je tako ravnanje nego napad na narodno čast? Učeni (!) srbski zgodovinar a ž njim tudi uradni list ni čakal dolgo na temeljit odgovor od našega vrednega zgodovinarja T. Smičiklasa, ki je jasno dokazal, da sta oba omenjena grba kakor tudi hrvatska zastava stara čez 400 let, in da so se rabili vsi trije grbi hrvatski, dalmatinski in slavonski vedno kot grb kraljevine hrvatske, a ravno tako tudi zastava z istimi bojami kakor grbi. Zdaj molči zgodovinar Ruvarac pa tudi uradni list; kar sta iskala, sta našla. Ali dokaz Ruvarčev, da je zastava srpska le cerkvenega pomena, je morda vendar toliko deloval, da se je ban v saboru javno izjavil, da se more rabiti, ali naredba o tem je izdana za zdaj samo za Luko županijo. Proti porabi te zastave je govoril v ime opozicije Fr. Folnegovic, ki je dokazoval iz zgodovine, kako sovražniki Slovanstva iščejo povsodi sredstev, da sejejo prepir, pa tako je bilo tudi na Hrvatskem že pod Metternichom, a zdaj se to nadaljuje, kajti s poznatim „divirieet impera" se zares za tretjega najlažje dela. Na Hrvatskem je samo en nsrod političen in to je hrvatski, a njegova zastava je hrvatska, ob enem deželna zastava. Istega mnenja je tudi poslanec Pliverič od vladne stranke, vendar pa on misli, da bi se mogla omenjena tako zvana srbska zastava rabiti kot cerkvena zastava ali da mora poleg nje viseti vselej tudi hrvatska. Vlada je med tem dovolila porabo zastave, češ, da gre ona le za tim, da pomiri obe stranki. Nočemo trditi, da vlada nima dobre volje za sporazumljenje, ali do tega ne pride tako dolgo, dokler pravoslavno prebivalstvo Hrvatske ne spozna, da tudi ono spada med prebivalce kraljevine Hrvatske in da je v tej kraljevini samo en političen narod, in to je hrvatski narod. Taki prepiri žalibog narod pa le slabe ne samo v duševnem nego tudi v gmotnem pogledu, pa je že skrajni čas, da se vsi oni, ki imajo v teh zadevah odločilno besedo, vendar enkrat opametijo ter se lote koristnega delovanja. Dela nas čaka povsod v obilju in le tedaj koristimo narodu, če ga vršimo brez vsakega predsodka, nego le pogledom na duševno in gmotno korist narodi). \ Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Naslednik dosedanjemu nemškemu poslaniku v Fetrogradu, generalu Werderju, še ni izbran. To mesto je velikega pomena; od po-slanikove osebe je mnogo odvisno, kakšne razmere so mej Nemčijo in Rusijo. General VVerder je bil rajnemu carju jako ljub, ker je povsod skušal poravnati nasprotja in ohraniti prijateljstvo mej obema državama. Mej kandidati za to službo imenujejo grofa Herberta Bismarcka; a gotovo je, da bi ta, po svoji rodbini in svojem delovanju Rusiji neprija- teljska oseba, bila najmanj sposobna za ta posel. Nemčija bi z njegovim imenovanjem pokazala, da ji odkritosrčne razmere z velikanskim carstvom niso mar in da povsod Ie hoče tirati svojo tajno, egoi-stično politiko. Ta mož bi nikakor ne utrdil evropskega miru. Dalje imenujejo še bivšega državnega podtajnika v uradu za zunanje stvari, pl. Berchema, katoliškega Bavarca, ki je za diplomacijo velike vrednosti. Zanj posebno piše „Kreuzzeitung". — Bodi, kdor hoče! Toda če bo obnovljeni Bismarckov brezozirni zviti duh Evropi narekaval vojske, koder se mu bo zljubilo, menimo, da tako ravnanje ne bo dokazovalo druzega, nego da je sedanja nemška država Evropi nevarna. Italija. Rudini je v svojem govoru v Pa-lermu posebno ostro bičal Crispijevo diktaturo, vsled katere je tako zmedena notranja politika. Crispi je sicer zatrl vstajo v Siciliji in Karari, toda segel je predaleč v svoji samovoljnosti. Tudi goljufije pri rimski banki niso pozabljene in to vprašanje bode vznemirjalo javno mnenje, dokler ne zmaga pravica in neodvisnost italijanskega sodnega stanu. Porotno sodišče ni zadelo krivca in zatrlo sleparije, kajti če se zapravi 80 milijonov, treba je vedeti zakaj in zahtevati kazen. Sedanja vlada pa nima moči niti volje, da zagotovi državi gotovo prihodnjost. Vladni listi, posebno „Riforma", ostro napadajo Rudinija, češ, da je še premalo storil za domovino v primeri s Crispijem. Francija. Predsednik republike, Faure, je dne 20. t. m. predsedoval najvišjemu vojnemu «vetu. To pravico hoče baje tudi v prihodnje izvrševati, kadar bodo v obravnavi splošna vprašanja glede obrambe države. Ministerska kriza v Španiji še ni končana, ker liberalni vodje nočejo vstopiti v Sagastovo ministerstvo, ako bodo vojaška oblast sodila tiskovne pre-greške in zločine. Sagasta pa zopet noče ničesa obljubiti. Skoraj gotovo pokliče regentinja Canovasa, da sestavi novo vlado. Belgija. Kralj Leopold je z velikanskimi žrtvami osnoval kongiško državo v Afriki, in če tudi je Belgija doslej že več milijonov potrosila za zboljšanje ogromnega ozemlja ob Kongu, vendar koristi niso v nobenem razmerji s troški. Zato se upirajo vse stranke vladni predlogi, da se nekultivirana država združi z Belgijo, katera bi morala še leta in leta izdavati mi-ljone, predno bi imela sploh kaj dohodkov. Ker pa nekda kral j Leopold hoče odstopiti, ako zbornica zavrže njegov načrt, zato skušajo zmernejše stranke to vprašanje zavleči. V dotični komisiji je Woeste sprožil misel, naj se načrt odloži do 1. 1900, do tedaj pa za upravo v kongiški državi dovoljuje primerna državna podpora. Vprašanje še ni rešeno in utegne vladi in zbornici provzročiti še mnogo preglavice. Kina in Japan. Poročila iz Jokahame zatrjujejo, da vojaška stranka na Japonskem , ki ima sedaj prvo besedo tudi v politiki, noče slišati v miru s Kitajci. Istega mnenja je tudi parlament. Povsod se nabirajo in urijo novi vojaki, da jih odpošljejo na bojišče. Kakor kaže, hočejo Japonci popolnem Druga bila Fraterska Za njim došla s Cakovca; Tretja bila lepi cvet Vu Kaniži za ves sv6t Za ves svet. To su istom ptičice, Prefine materije Popovske; Koje oni herbaju Od ruk — do ruk dajeju Dajeju. Te robe Vaše povesmo, I loknu pobirajo Za nje svilu kupuju, Fačoke opravljaj u Gizdavo! Dragi Janček, mili sin, Domaj sedi, dej si mir; Dej si mir. Ne drsti ti Gyureka, Nit nepuntaj Iveka Iveka, Ne drži se za vojaka, Ne kvari nam naroda, Rajši Janček domaj spi, Pak si drago ogrli, Ogrli. Bog poživi Wlassicsa, Našega prijatelja, Prijatelja, Koj če Vas navučiti Istinu govoriti Vi popi! Da vodu ne prodekujete, A vino pak zato žerete, Niti pak za s povedne, Cedule ne berite Seksere! Bog poživi kotara I našega Wlassicsa Na dalje ! Koj nas navek obrani Vteškoči za nas gledi Naveke. Jednoglasno skriknite, Za ablegata zberite, Prijatelja Naroda Domorodca Našega VVlassicsa!!! II. Eljen Wlassics Gyula! Desne stranke, lepi cvetek, Domoljubnosti ružica, Vrtek cvčta i ružice, Srce pravog Medjimorca. — Eljen a Wlassics ! Koj za Boga, i za dom svoj, Jakom voljom ide u boj, Bože čuvaj, Bože drži Našeg vodju praveduosti! Eljen a Wlassics! Proti njega, o naš Bože, Putem ravnim Njegvog cilja, Da če vidit naroda svog Vu sreču i zadovoljstvu, — Eljen a VVlassics! Kog je milost Veličanstva Podignula iz nizinstva, Da toplotu jasnog sunca Deli odnod nad naroda. Eljen a Wlassics! Mutna voda, Slaba ladja, Koja vozi Major Franca. Ladjica mu težko pliva Bez ozbilnog mu kormila. Eljen a Wlassics! Molinari su mu črni, Nasledjenja nisu vredni, ukrotiti Kitajce, ako jim evropske velevlasti ne za-stopijo poti. — Kitajska vlada se je do Rusije, Franciie, Anglije in Nemčije obrnila s prošnjo, da bi jo podpirali pri mirovnih obravnavah z Japonci, posebno če bi ti zahtevali kos kitajskega ozemlja. Mej tem pa Japonci prodirajo dalje. Zad nja poročila trdijo, da su hočejo polastiti otoka Formoze. Razgled po slovanskem svetu. Hrvatsko-slovenski narod v Istri. Italijani predmetajo Hrvatom v Istri, da nimajo nobene zgodovine, toraj nobenih razlogov tirjati, da se pošteva njihova narodnost. Na to je odgovoril Spinčič, ko je bila narodna skupčina v Baderni (10. februvarija t. 1.) mej drugim tako: Našega hrvatskega naroda omenja že sv. oče papež Gregor I. v začetku 7. stoletja, toraj že pred 1290. leti. Ta naš narod je prišel v pokrajino takrat, ko je bila opustošena in pogažena po barbar-jih: on pa jo je poljudil, začel je obdelavati polja, dal ji je življenje. V 7. in 8. stoletju je moral še vojskovati se z Longob&rdi in Franki. V začetku 9. stoletja, 1. 804. sešlo se je nekaj latinske gospode, zastopniki nekih mest na Rižanskem polju pri Kopru, da ugovarjajo proti nekim predpravicam, katere je bil dal našim pradedom tedanji vojvoda isterski. In to je dokaz, da smo bili v deželi, in da so posestva naših pradedov segala celo do morja. Na koncu 9. stoletja pa je privojskoval Domagoj, ban dalmatinske Hrvatske, celo neka mesta na morju na za-padui strani. V sledečih stoletjih so bili pomalem in po preraznih načinih dobili oblast v deželi patri-jarhi oglejski, Benetčani, pazinski grofi. Vsi ti pa so spoštovali naš jezik toliko, da so izdajali spise za ljudstvo v »ervackoin" jeziku, kakor to najbolje dokazuje »Razvoj istrijanski" iz 13. stoletja, to je spis, v katerem so rečene tri oblasti določile meje in postavile mejaše, koliko komu gre v tej zapadni Istri. Da Istra s tem ni prenehala biti še hrvatska dežela, dokazuje okoluost, da je slavni ban hrvatski Toma Bakač ob koncu 16. stoletja šel osebno sam k cesarju takrat nemškemu in kralju hrvatskemu, da se pred njim pritoži čez svetnike krone, ki so Istro odtrgali od hrvatskega kraljestva.*) (u slavni ban hrvatski Peter Z r i n j s k i je tirjal in zahteval Istro zase in za svojega sina. Tudi sam takrat nemški cesar in kralj hrvatski iz slavnega rodu Habsburgov je smatral Istro za del hrvatskega kraljestva. — Nad velikim delom zapadna Istre dobili so bili namreč Benetčani neko oblast, s tem, da so šiloma primorali mesto za mesto, pripoznati jih (za gospodarje). V drugi polovici 17. stoletja hotel je imeti kralj Leopold pod seboj vso Istro: zato je zahteval od B-netčanov njihov del in to edino na temelju hrvatskega državnega prava. — Benečani so se poplašili; oni Istre niso nikoli sma- •) Bržčas po naročilu: Divide et impera, kakor vidimo pri slovenskih deželah. Zato dragi Domorodci Obrnite odnjih oči. Eljen a Wiassics ! Nek se zdiže trobojnica, Neka vikne grlo puka, Bog poživi muoga leta, Našega nam oblegata. Eljen a "VVlassics ! U obloki Wlassics stranke Lepi cvet i ruža cvete; Vrtek cveta i ružice Pravog Medjimurce srce. Eljen a "VVlassics! Izbor \Vlassicseve stranke. Poleg teh pesniških proizvodov, iz katerih odseva kukavičua liberalna strast, begali so volilce tudi s prozo. Govore pa tudi tu v prozi tako kakor liberalci povsod. Zagovarjajo civilni zakon in kričijo na katoličane, da zlorabljajo vero v politične namene. Evo dokaza iz oklica: »Majerove (kandidata kat. stranke) vodji su oni, koji hudobno navaljuju i po-nižuju svdtu veru našu, vodji ove stranke zanesli su veru našu tak daleko, da je došia na polje kor-teškol — Iz svete nam cirkve napravili su dom korteški in svetu nam cirkvu uporabljuju nato, da se želja naroda nebi mogla po njihovoj volji izpu-niti!" . . . Toda dovolj. Takih glasov smo vajeni. Vsaj odmevajo žal tudi po naši domovini ... trali za svojo pravo deželo, imeli so jo od danes do jutri, držali so jo ko molzno kravo, katero treba tim jače izmolzti danes, čim negotovejše je bilo, ali jo bodo mogli še jutri. Oni se niso brigali za dobrostan naroda v pokrajiui, ne hrvatskega ne italijanskega ; skrbeli so samo za stoje ljudi, kateie so v Istro pošiljali kot upravitelje iu za plemenite družine. Sekali so naše gozdove, tesali ladje, rabili naše mladeniče v vojski. Ko je kralj Leogold zahteval tudi oni del Istre, v katerem so oni gospodarili, so se prestrašili, ker so tudi oni dobro vedeli, da jo kot hrvatski ban more imeti. Ko so vladali Benetčani, razsajale so po zapaduih krajih Istre, posebno v Puljščini in Poreščini, kužne bolezni, ki so pobrale tudi naše ljudstvo po vaseh, a še več meščanov, tako da je imel Poreč n. pr. komaj sto prebivalcev. Takrat se pa Beneška vlada ni obrnila do italijanske dežele za ljudi, temveč je prosila ljudi v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Crnigori, naj se naselijo v Ltri. Prišli so naselniki, ne kakor tujci, ampak kakor domačini, iz jedne hrvatske zemlje v drugo. Za hrvatsko zcinijo jo Istro smatral tudi cesar in kralj Franc I. v začetku toga stoletja, ko je za ljudstvo Istre izdal molitvenik v hrvatskem jeziku. Tudi avstrijske oblasti so imele Istro za hrvatsko še do leta 1848., ter ozuačile narod Istre kot hrvatski, Italijane v nji pa samo kot goste. Le poslednjih deset let se je postopalo tako, da so Italijani postali tolikanj predrzni, da so Istro razglašali za italijansko, Hrvate pa, domorodce, kot goste, delavce, pritepence. S tem je dovolj dokazano, da Hrvati imajo svojo zgodovino v Istri, prav znamenito zgodovino, kulturno zgodovino, da so v Istri dvakrat izvrševali najkulturnejšo nalogo, ki mora biti. Oni so dvakrat, kakor je te dni dr. Bartoli rekel v Rovinju, Hrvati so dvakrat naobijudili Istro, ko je bila popolnoma opustošena in uničena. Hrvati so prišli v Istro — ne z mečem in ognjem — da jo obdelujejo, kultivirajo, kakor jo obdelujejo še dandanašnji iz večine. To je jedno znamenie kulture. Drugo znamenje je v tem, da Istrani časte vsemogočega Boga, a tega časti naš narod že od najstarejših časov, posebno od dobe slovanskih apostolov, bratov svetih Cirila iu Metoda in njegovih učencev. Častili pa so ga, 'n še danes imajo to pravico, v svojem jeziku; iu te pravice, dane jim po sv. oo. papežih, jim ue more vzeti nihče. Tedenski koledar. Nedelja, 24. marca: 4. postna; ev.: Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6.; Gabrijel nadangelj. Ponedeljek, 25. marca: Marijino oznan. Torek, 26. marca: Teodor šk. Sreda, 27. marca: Janez Damasc. Četrtek, 28. marca: Janez Kapistr. Petek, 29. marca: Avgusta m. Sv. Kri Gosp. Sobota, 30. marca: Janez Klimak. — Lunin sprem in: Mlaj 26. marca ob 11. uri 23 minut dopoludne. — Solnce izide: 30. marca ob 5. uri 47 minut; zaide ob 6. uri 22 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. marca. (G. deželnemu glavarju Otonu Deteli) izročila se je dne 14. t. m. po posebni deputaciji zaupnica mnogih županov, občinskih svetovalcev iu odbornikov cestnega odbora kranjskega okraja v priznanje zaslug, katere si je gospod deželni glavar kot poslanec tega okraja vsled svojega marljivega in vspeš-nega delovanja občinam v korist pridobil. Zastopani so ti-le okraji: Cerklje, Hrast je, Sveti Jošt. Šenčur, Mavčiče, Predoslje, Predvor, Smlednik, Stražišče in Voglje. Pač lepa odškodnina za neosnovane »Narodove" napade. (Volilni boj v Istri) bode gotovo hujši, kakor je bil sploh kdaj v zadnjih letih. V razpuščenem deželnem zboru je bilo 21 Italijanov ter 9 Hrvatov in Slovencev. Trije škofje, ki imajo virilne glasove, se navadno niso udeleževali sej. Italijani dob^ gotovo vseh pet mandatov veleposestva in oba v trgovinski zbornici rovinjski. Od 11 mestnih mandatov so imeli Italijani 10, od 12 v kmečkih občinah pa 4. V kmečkih občinah morejo Slovani dobiti tri mandate, ako se orgauizujejo in složno postopajo, ker je le v poreškem okraju italijanska večina prebivalstva. In v nekaterih mestnih skupinah slovanska zmaga ni nemogoča. Po številu slovanskega prebivalstva tudi v sedanjih razmerah Slovani morejo do- biti 15 mandatov, ako oblastva postopajo povsod nepristrausko. (Z Dunaja) 21. marca. V sredo, dne 27. marca ob 12. uri bode gosp. Janko Brejc iz Kovorja pri Tržiču, člau »Danice" promoviran doktorjem prava. Čestitamo iskreno prvemu doktorju iz kroga „Dani-čarjev". (Imenovanje.) Nadučitelj v Sežani gosp. Mat. Kante, |e imenovan okr. šolskim nadzornikom za sežanski okraj. (Iz II. Bistrice.) Zupani in posestniki pil in malinov v Bistriški dolini so prejeli 15. t. m. odlok c. kr. okrajnega glavarstva Postojinskega, s katerim se dovoljuje Tržačanom, da smejo vsak dan od 6. ure zvečdr do 6. ure zjutraj odtakati in v Trst odpeljati 12.000 kub. m. vode iz Bistriškega potoka. Soseske in delavci na pilah in v malinih ne dobijo odškodovanja; pač bo pa škoda za odvzeto vodo povrnjena gospodarjem pilarjem in mlinarjem. Župani in delavci snujejo pritožbo ; pa tudi gospodarji niso zadovoljni, ker se jim bo pičlo škoda odmerila ter zahtevajo, naj jim Tržačaui plačajo .vsaj svoto, katero so jim bili pred nekaj leti obljubili. Sedaj bomo kmalu gledali Tržaške Lahe. kateri se bojo prišli pogajat z lastniki vode in zemljišč, koder bo izpeljan vodovod. Če hočejo našo vodo piti, naj jo vsaj dobro in pošteno plačajo, ker voda daje zaslužek iu živež na stotine ljudem ! xy— • (Tukajšnja tovarna za žico in cveke [Štifte]), last gospoda Globočnika, napovedala je svojim delavcem, da jim bo od prvega aprila t. 1. naprej znižala plačo, in sicer v toliko, da bi bil vsak akordni delavec prikrajšan za kakih 50 gld. na leto. Komur so znane razmere glede dela v tej tovarni, mora si pač misliti »ubogi ljudje, ki morate delati v takih razmerah". Delavci vsi vmazaui, dihajo celi dan železni prah, ki je tako škodljiv človeškemu zdravju. Zato pa menda tudi ni le jednega, ki dela v teh prostorih, da bi imel zdravo barvo. Poleg vsega tega so pa dotični delavci vže dosedaj komaj izhajali za največje potrebščine. Ce se jim bo pa plača, ki že sedaj ni, Bog ve kako dobra, znižala, potem jim bo nemogoče izhajati. Delavec mora v Ljubljani vse kupiti, celo vodo, plačevati draga stanovanja. Ta korak je obžalovati tembolj, ker vzrok znižanju zaslužka akordnim delavcem nikakor ni slab promet, in imajo tvoruiški delavci lahko dostojen zaslužek, ne da bi lastniku odšel primeren dobiček. (Pravila »Zveze slovenskih posojilnic",) katera je vložil dr. J. Š u š t e r š i č, je c. kr. deželna vlada Kranjska potrdila. (Iz Polja), dne 20. marca. Huda letošnja zima prignala je ostrozobe zajce v naše sadne vrtove. Mnogo škode naredili so v šolski drevesnici v Polji enako tudi na vrtih drugih posestnikov. Ne pomaga tudi do 2 metra visoka ograja, ker je sneg zelo visok. Tukajšna občina prejme od zakupnika lova 60 gld. na leto. Lahko si je misliti, koliko spada od tega zneska na jednega posestnika, a zajci bodo samo pri mladem drevju naredili več škode. Pač velik prijatelj (!) kmetu je, kdor zagovarja zajce; zapisali si ga bodemo za uho. (Nov postni urad v Veliki Loki pri Trebnjem.) Dne 1. aprila t. I. odpre se v Veliki Loki pri Trebnjem na Kranjskem v okraju Novomeškem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno - hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih železnične proga Ljubljana - Novo mesto. (Koroške novice.) Pri Zihpoljah se je obesil posestnik O. Pirrnan, p. d. Martine, star 44 let. — Novo hiralnico bodo zidali v Beljaku. — Troje novih postajališč bodo otvorili maja meseca med postajama Beljak-Trbiž državne železnice. — Izginil je, da ne vedo kam, župan v Brezah dr. Jul. Jobst dne 17. t. m. Bil ie tudi dež. poslanec; prej je odložil poslanstvo in pisal 23 pisem za slovo. Kot župan je izneveril velike svote občinskega denarja. — Beljaška hranilnica je imela lani 39601 gld. 47 '/* kr. čistega dobička in razdelila v razne namene 33601 gld. 57 kr. — Nemško katoliško-politično društvo je imelo v nedeljo dne 17. marca dva dobro obiskana shoda v Ettendorfu iu Šmartnu v labudski dolini. Dne 19. marca je bil shod v Lipi, kjer so bili dne 24. febr. liberalni nacijonalci razgnali shod. Sedaj je prišlo kakih 200 poslušalcev in shod se je vršil mirno. (Iz Prage) 18. marca. Deželni predsednik grof Thun je izdal za srednje šole in učiteljske zavode štiri znamenite ukaze: zastrau avstrijskega domoljubja, narodnostne in verske strpljivosti, narodnih boj in znamenj in slednjič zastran denarnih zbirk. Mladočehom niso ti ukazi po volji. — Tudi znamenje dobe: Meščanska beseda (čitalnica) je vabila za *čera.'šnji dan "fje člane na ples. Smo v postnem času, plesati je prepovedano, člani meščanske besede so tudi duhovniki. Kaj je hotel odbor z vabilom doseči ? Ali ui očiten migljej vsem duhovni-kom članom, da so gospodi v nadlego in na potu ? — 2e zopet skrivno društvo. Razneslo se je, da se je združilo več mladeničev pa tudi mož v skrivno društvo s prekucijskimi in veleizdajskimi namerami. Med sumljivimi vjetimi nahajajo se i mnogi rokodelski vajenci. Preiskava bo kmalu pri kraju. — Občno neievoljo je vzbudil napad poslancev Purk-harta iu Rašina na dopisnika „Hlasa Naroda" gosp. Srbeny-ja v zbornici. Oba »odlična" zastopnika naroda nista mogla prenesti kritike, s kakoršno ju je dopisnik opisaval. Ako bi se upala Srbeny-ja ali „H1. N." tožiti, kako rada bi storila, a tožba bi še le mnogo skritega odkrila. Cuje se, kar je bilo seveda odveč, da je hotel napadenec napadovalca na dvoooj pozvati, ali priče so se izrazile, da nista tega vredna. Kako točno izpolnujete svojo nalogo »rjovečega leva !" (Dar.) Preč. gospod dr. J. Strbenec, dekan v Leskovcu je vpisal ljudsko šolo v Starem Trgu pri Poljanah kot ustanovnico društva „N ar od na Šola" ter plačal v ta namen 20 gld.; »društvu za zgradbo učiteljskega k o n v i k t a" je je pa podaril 5 gld. — Bog plačuj stotero ! (Podpora) Ministerstvo za notran je stvari je dovolilo naši deželi 7000 gld. podpore, da se raz-dele po onih krajih, kjer zlasti spomladni čas pomoči potrebujejo. Deželni odbor je v isti namen priložil 1000 gld. Od teh 8000 gld. pripade črno-meljskemu političnemu okraju 1000 gld. Glavni delež dobite občini Božakovo in Radovica. (Duhovnik — žrtva spovedne molčečnosti.) Pred 5 leti so vsi liberalni listi na dolgo in široko poročali, da je kat. duhovnik Domoulin, nadškofi je Aix na Francoskem umoril in oropal bogato gospo. Nesrečneža je porotno sodišče obsodilo v dosmrtuo .ječo, katero bi naj bil prestal v Novi Kaledoniji. Domoulin je bil žrtva spovedne molčečnosti. Jedna sama besedica bi ga bila lahio oprostila — toda molčal je, kar je pri spovedi slišal. Pred kratkim je umrl pravi morilec, kateri ni bil nihče drugi nego njegov cerkvenik. Muriiec je na smrtni postelji pred 4 pričami obstal, da je gospo umoril in da je na dan umora šel k svojemu župniku k spovedi, da ta ni mogel pričati zoper njega. Več kakor tri leta je blagi duhovnik prenašal muke v ječi in strašno sramoto, da ga je svet imel za morilca. — Sedaj je prost iu sodišče je očitno razglasilo njegovo nedolžnost. (Arionviolin-koncert) bratov Szabo vrši se danes in jutri zvečer ob 1/38 uri v hotelu pri »Slonu". (Iz Brna) 17. marca. Uradniki c. kr. priv. severne železnice so hoteli sinoči v Mor. Ostravi plesati. V tem so jim pomagali židje. Socijalisti, meščanje, delavci, vsi so se nad takim počenjaujem vzgrozili in svetovali, naj pomaga plesa žeijna gospoda revnim in bolnim delavcem, ker so dosti stregli boginji Terpsihori v letošnjem dolgem predpustu. Ali se je plesalo ali ne, ne vem še, ali to vem, da se je v Karvinu, blizu Ostrave zgodila ravno včeraj velika nesreča v rudniku. Deset mrličev so našli, delavcev se pa pogreša še kakih 120. Ravno ta nesreča je zgoraj imenovani gospodi svarilen klic in opomin ; na ta način bodo socijaliste za 1. majnik dobro pripravili ! — Pri Vyzovicah je obolel vdovi Lenhart-ovi 131etni sin. 2ena je mislila, da bo otroku gor-kota koristila. Zaprla ga je torej, branečega se, v peč, v kateri je ravnokar kruh spekla. Crez malo časa ga je izvlekla na pol spečenega. Revež je v dveh dnevih umrl. Grozno smrt je zakrivila vraža. — V Tešinskem ima 14 714 Nemcev dve gimnaziji, dve realki, dva učiteljska zavoda in obrtno šolo. 177.418 Poljakov in 73.897 Cehov pa nima niti jedne srednje šole, če prav bi jih morsli imeti 30. Jednakopravnost! — V Olomucu so kaznovali pi-varja Hamburgerja s 30.000 gld. globe, ker je skuhal več kot je naznanil. Dober tek ! (Zivinozdravniški izpiti) v smislu ministerske odredbe z dne 21. marca 1873 se bodo vršili meseca maja v Gradcu. Prošnje do 15. aprila ces. na-mestništvu v Gradcu. (Semnji po Slovenskem od 2(5. do 30. marca.) Na Kranjskem. 26. marca v Lukovcu, Dolu, Mirni peči, Metliki, St. Jurju (novomeški okr.), na Dolih (mokronoški okraj), Litiji, Polhovem Gradcu, Cirknici; 30. v Mokronogu. — Na Slov. Šta- jerskem: 26. na Teharjih, v Dobovi; 27. v Bistrici, Sp. Kostrivnici; 30. v Podsredi. Na Koroškem: 26. v St. Lenartu, v Ukvah ; 27. v Velikovcu. Na Primorskem: 26. v Gradiški; 26., 27. in 28 v Ogljeju. Društva. (Pomočniška zadruga kovinskih obr-tov v Ljubljani.) Vabilo ua občna zbora pomočniškega zbora iu bolniške blagajne koviuske zadruge, ki se bodeta vršila dne 24. marca t. 1. ob 9. uri dopoludne v pivarni gosp. Iv. Hafnerja Svetega Petra cesta št. 47 z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni vdeležbi vabita uajuljudneje __odbora. Telegrami. Dunaj, 23. marca. V proračunskem odseku je bila na vrsti deželna bramba. Poročevalec baron Schwegel stavi predlog, da naj se oblaži kazensko postopanje pri vojakih. Herold je za to, da popolno odpade drugo službeno leto jednoletnih prostovoljcev ter je govoril o narodnostnem in jezikovnem vprašanju v armadi. M orsey je poudarjal večjo skrb za verske potreb, vzlasti odstranitev vaj ob nedeljah, ker se z njimi moti nedeljski počitek. Klun je priporočal ministru, da naj se pri nastanjevanju deželne brambe blagovoljno ozira na Novo mesto. Nadalje priporoča, na kartah glavnega štaba imena krajev pravilno pisati, kakor se imenujejo mej narodom, ker sicer nastanejo lahko pomote. Konečno po-vdarja potrebo nedeljskega posvečevanja pri vojaštvu. Dr. G r e g o v č i č govori o trpinčenju vojakov, obžaluje, da se prošnje za opro-ščenje od vojaštva tako zelo zavlačujejo ter izraža željo, naj se vstanovi žandarme-rijska postaja v Slapu v tolminskem okraju. Minister Welserskeimb izjavlja, da armadno vodstvo ne bo moglo potom zakona vstreči zahtevam, da se odpravi drugo službeno leto prostovoljcev, pač pa se bo milejše postopalo. Glede jezika v armadi se ne gleda na narodnost, marveč na skupnost in na potrebo. Proračun o deželni brambi je bil na to vsprejet. Dunaj, 23. marca. V državnem zboru je interpeloval poslanec Bareuther naučnega ministra, zakaj je baje naučna uprava vplivala na profesorje inomostskega vseučilišča, da se naj ne udeleže osemdesetletne slavnosti Bismarckove. Budimpešta. 22. marca. Ogerska ma-gnatska zbornica se je posvetovala danes v podrobni razpravi o cerkveno-politični predlogi glede »svobodnega izvrševanja vere". Prva dva odstavka sta se vsprejela z večino 1 do 4 glasov, tretji odstavek pa, ki govori o dovoljenju „brezkonfesijnosti" se je po predlogu grofa Esterhazy-ja s 126 glasovi proti 118 glasovi odklonil. Vlada se je ravno tega odstavka najbolj držala in gotovo bo skušala s kakimi „mažarskimi" sredstvi izvesti dotični zakon. Budimpešta, 23. marca. Gosposka zbornica je v podrobni razpravi vsprejela ostale točke zakona o prostosti ver v tretjem branju s 12? glasovi proti 112. Zofija. 23. marca. Vrednik lista „Na-rodna Svoboda" je bil zaradi razžaljenja princa Ferdinanda obsojen na šest mesecev v ječo. Peterburg. 23. marca. Car in carica sta so včeraj preselila v Carskoje Selo. Peterburg, 23. marca. Uradni list objavlja, da je Ostensacken imenovan poslanikom v Berolinu. Berolin, 23. marca. Nemški poslanik v Carjem gradu knez lladolin je imenovan poslanikom v Peterburgu. Berolin, 22. marca. Magistrat je potrdil spomenico knezu . Bismarcku, ki jo je izdelal pododsek. Spomenica se odpošlje dne 1. aprila. Berolin, 22. decembra. „Nordd. Allg. Ztg." poroča: V vladnih krogih ni nič znanega, tla bi nameraval zvezni svet odstraniti diktaturski paragraf. Kakor se je izrazil drž. kancelar v drž. zboru, se mora ravno nasprotno trditi, da se na to dosedaj še nikakor ne misli. Pariz, 23. marca. Kralj Aleksander srbski je bil v avdijenci pri predsedniku francoske republike, kateremu se je zahvalil za deželno gostoljubnost. Atene, 23. marca. Prestolonaslednik je zbolel vsled osepnic. Madrid, 22. marca. Tukajšnji generali so sklenili podati se k maršalu Martinez Camposu zatrdit svojo zvestobo prestolu in povdarjat, da v vsem vojaštvu vlada ta duh in da hočejo stati na strani vsaki vladi. Kraljica se je danes posvetovala z voditeljem konservativcev, Des. Silvelo. Danes se nadejajo, da se dovrši ministerstvo. — V več krajih na Španjskem toži vojaško sodišče razne časnike obrekovanja armade. Trije časnikarji so zaprti. Madrid, 23. maroa. Sešli so se častniki in Časnikarji ter so svoja nasprotja popolno poravnali. Kava in otrool. Stariši časih tožijo, da njih otroci telesno pešajo, ker jih v šoli proobkladajo z duševnimi deli. A hiranju vzrok je veliko večkrat neprimerna hrana, katero dobiva mladina. Posebno nevarno je, otrokom dajati veliko ter močne kave, ki razdraži živce in nič redilnega nima v sebi. Za otroke je čisto mleko, ali pa tako, kateremu se prideva nekoliko sladne kave, kakoršno izdeluje n. pr. Kathreinerjeva tovarna. To je mladim in starim prijetna in redilna pijača. Umrli ho: 20. marca. Katarina Dobrave, posestnica, 81 let, Hrenove ulioe R, kap. 21. marca. Anton Golli, železniški sprevodnik, 75 let, Dolge ulice 3, kap. — Matevž Janež, gostač, 84 let, Kravja dolina 11, gangraena senilis. 22. marca. Pavla Verhovc, zidarjeva hči, 2 leti, Streliške ulice 8, davica. V bolnišnici: 20. marca. Prane Mariacher, kavarnar, 62 let, pneumonia. Tujci. 20. marca. Pri Slonu; Ilolzschuh, Marker, Mach, Joksch, Reiner, Heuhapel, Spitzer, Zuber z Dunaja. — Bubak, Bett, Perutz iz Trsta. Bauer iz Stuttgart-a. Dolenc iz Kranja. — Suša iz Senožeč — Schutz iz Kočevja. — Kraus iz Oseka. — Vičič iz Novega Mesta. — Primožič Ana iz Gradca. — Križaj iz Št. Petra. — Vesel iz Trnovega. — Klancig iz Gorice. — Merzar iz Pazna. — Schlager z Gorenjskega. Pri Južnem kolodvoru : Spendal, Skufca iz Drage. — Weiss iz Pardubice. — Kavlovšek iz Šmarjete. Pri avstrijskem caru : Lavtižar s Kranjske Gore. — Papler iz Borovnice. — Mallner iz Ročence. — Mlakar iz Istre. Vremensko NgioroCilo. a M Q Cas Stanje Veter Vreme f- S a 9 S opazovanja zrakomera 1 toplomera t mm po Celzijn "o ™ 2 53 -" a 22 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. m. xveč. 730-6 728-6 729 3 —3-4 9 2 5 2 si. vzh zm. szap. si. szap. jasno n ii 0 00 Srednja temperatura 11-0°, za 0-8° pod normalom. u pO ea h ^ © "ČZ S3 =-t/2 i-H ca ■2 = rO = n r= 110 S o> £ ■IH -CS 5» ~ M 42 CD GO > N "J MATTONrs Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam K 12 aESE2E2EaCXXSC2C2E2C; m ■j delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojniStvom, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 604 ll-a IV liustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. :xzz»sszzsez M H H K M N H M K M M N N H M atf zadnja oena R. Tl i k la ne v Ljubljani. Špitalske ulice št. 5 naznaja, da je ravnokar prejel mnogo novega blaga za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo sukno (Stof) in oajg za moike obleke itd. 160 10-4 Dobil je tudi posebno lepo in trpežno volnato blago za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše haže za velikonočne praznike. se zadnja oena Velika zaloga vina. a> & o> •d a a B cS "-9 Ct •a o u fc Antonija Gosar. V Gorici, Travnik št. 131. priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resniei zanesljivo 81 (16—7) dobro in naravno -»b rrno vino Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana! Pokušnja pošilja se prosto. P B u p> |i| Naravni istrijanski, črni teran. ||| ^ Na prodaj je pet dobrih molznih krav belanske pasme, katero so vrgla v druso teleta, radi opustitve hleva. — Tudi je dobro ohranjena slamoreznica 1111 produ j. Natančneje se izve na Rimski cesti št 19. 117 5 Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo iu mošturstvo! IG. HELLER, Dunaj, _2/2 Praterstrasse 49. isa iž -i . iA . * A * Ai^. . - « I - ^^ - .Ji. ailiL^ AJ^I . A 1 Haff vifrf twi fwf t*1 Otvoritev trgovine z vinom. J Podpisani javlja pr. ča>t. duljovščiui iu Klavnemu ončinstvu, da je otvoril trgovino z vinom v lasmi hiši na Poeekaju tik železniške postaje Buzet (Pinguente) "v Istri. •f f f f f f t f Na prodaj ima bela iu črna vina, katera prodala na debelo in ua drobno ; 56 »X. litrov je najiuatijša mera. * Za dobmto in nepoktarjenobt vina jam t-i \ s svojim imenom. j Kdor torej želi piti zdravo in dobro naravno vino istrsko, naj se obrne na podpisanega. Postregel bo vsakega pošteno in po etni, po koji ne more dati blaga drugi, ki ne stanuje pri železnici, zaradi troškov dovoza in odvoza. 3E5Š- Uzorce pošilja brezplačno. Z odličnim spoštovanjem 186 j Fran Flego v Istri, pošta Buzet -Počekaj. Najboljša, izredno okusna je župnika Kneipp-a siadna kava < , v rudsčih štirioglatih v rudeč h »krostlHtih zavitkih. 24=-6 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki •?•v boljši prodajalniei. Kjer ni zalog«, /s> s "V*" v pošljo je izdelovatelj LZllZM^ (°elz v Breflencu) po ■"==" '' " pošti v zavojih po 4V« kilograma za gld 210. 639 24—15 Prlstroj za vozarsnie i utti sedali (Kissen-Rover, Fahrrad) skoro nov, popolnem opravljen, je na prodaj za 90 gld. loco Dunaj. Prodajalec Hubert Frledl na Dunaju, V., Matzleinsdorferstrasse 7, jamči za rab-nost, natančno in zanesljivo vožnjo pristroja, katerega vsled posebne in natančne konstrukcije ni treba popravljati. (Prodajalec je administraciji našega lista znana o.eba.) (4-3) Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih žlvallj. Kaclterflivi' učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so : 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'. Pristni „Zaeherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- sum no društvo, Ivan Fabian. Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Anton Ječminek, Jeglič &• Leskovic, C. Karinger, J. Kastner, Mihael Kastner, J. Klauer, Josip Kordin, Anton Krisper, Peter Lassnik, Mih. La vriČM nasl. Alojzi j Len ček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, Jernej Reitz, A. Soharabou, Iv. Ev.|\Vutscherja nasl. V. Schiffer, Jakob Spoljarič, Ivan Luckmann-a n»sl. A. Stacul, M. K. Supan, Frane Terdina, Ub. pl. Trnkoczyja lekarna, H L. Weneel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu. Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju. Krškem, Hribu, Idriji, Klanju, Kostanjevici, Litiji. Mokronogu, Koprivniku, Mirni^, na Vrhniki, v Radovljici. Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Čr-nomlju, Bledu in Ciikinici. 168 15—1 Priporočen od poliklinlike direkolje. Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček^ Neutrpen za prebolele. Dobiva st> v vseli boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-32 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. CremeVenus Proslredek k zušlerhleni pleli. Tekutypudr„Eugenie" Červen6 teku te ličidlojugenie" Pudr„Eugenie" vbile/uzove akremove barve. Barva na vlasy KavJkazka essenze na kniVy. CVAnii, Viiiiik'1 sredstvo /,.i konservlranje _ I t lllt '"l!US p()lti> Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabraajuje, da polt ne poslane raskava in se ne sveti. P.lt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „CrCme Vcnus" nima maščobnih tvarin. ne postane žaltav in se more ujorabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V Interesu občinstva je, (la natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „E»geiiie" šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Di obrazu in tilniku, ramenom in rokam mohkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kože ln pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo ,,Eii»tiifeM£i: noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tii dni polti. Cena 1 gld 50 kr. IB.ijIoi* l^iKfuikia" bc^. rosa, crčine. l'rl- ?,l'lluer Ul^eilie jelll]je se kože ne da bi se kaj opazilo in daje polti naravno mehkost lil mladostno svetost. Cena 1-20, s čopom 1*50. Ti-ivnii-Aii" izborim sredstvo zarast lasij, jači la-J I fišče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr. ,i\i£ritine Vegetale4 barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast in je konservlra. Žigalo pri tein nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—16 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhaile' Kongresni trg. China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez M o s e ti g - M o o r h o f, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i. profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-28 liazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piccoli na Dunajski cesti, nadalje Grečelj,Mardetschlaeger. Mayr iuTrnk6czy. 11061275 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. nadi naročniki in čitatelji Slovenca" blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v X.JablJanl, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje vsakovrstno obleke V /.nloff ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld,, površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld , nepreinočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kaiueelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujej i se točno in po poljubnem kroju. Za dob'o blaso se jamči. •' *' "j" "••«" ■ j Josip Tomec j \ usnjar in zaloga usnja | v Ljubljani i, Streliške ulice £ s s !; priporoča preč. duhov- i J ščini in slav. občinstvu ? trpežno doma strojeno j ;; usnje za vsakovrstno £ porabo, po nizki ceni. jJ ' ....... . .. .. . . .VV... . . . M..V ooooosooooooooooooooooooooooon A >N ___ __.. I * najboljše kakovosti, dobiva se pri 0 S 0 | 0 # ji l.janl, Sv. Poti-H. eestn. Ilustrovani ceniki potiebščin za obrtnijstvu, šolo in za doiu zastonj iu franko Prodaja na debelo ln drobno. Karol 1 )os(al tapetnik | v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 [T se priporoča v najkulantnejše izvrševanje j i vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor ■ j[ modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. j C o n o u i z 1< o. Jane/ Dojran I! Valentin Accetto zidarski mojster hm v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani |! Dunajska cesta v Medjatovi hiši || priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu ® svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na » razpolago. Najnižjo cene, izborno blago. Matija Mor vat f ^ čevljarski mojstervLJubljani,sv. Petra oesta32 % priporoča so iiročust. duhovščini in slav. občinstvu <0» v naročanju raznovrstnega obuvala | A katera izvršuje ceno, iioštono, iz zanesljivega blaga !• 3§ ud najpriprostejJe do najfinejše oblike. IS Valentin Šubie podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izviševanje vsakovrstnih podobarsklb del H2 z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC kipar v Gorenji vasi mul Škofjo Loko priporoča se prečast. duhovščini in slav., obfl.nstvu za izdelovanje q _ kinov iz lesa in kamena, novih J | oltarjev iz lesa in marmor-cementa J S v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje j § starih oltarjev in drugih predmetov go- ^ ^tavljajou kar nam.itačnejšo izvršitev in 1 Jk nizko, delu primerno ceno. 5 «» K» ^ , svečar v Gorioi, Voščarna Prodajatnica Solkanska oesta 9, Gospodska ulloa • priporoča veleč, duhovščini ccrkv. oskrh- j ništvom ter sl. občinstvu garantirane pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Svee slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki 1 ceni. V veliki izberi so ludi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji eeni. < Alojzij Zorman J> trgovina z moko 3 v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 3 priporoča vsakovrstno moko po različni ' j coni, otrobe, koruzo in koruzno moko. N Prodaja na drobno in debelo ter zago-k tavlja uljudno postrežbo. V 05 o PATENTE. IVluster-und Markenschutz e rvv irkt A.v.STERR,ING. W I EN,VI. Mariahilferstrasse 9. Brnsko Mi B^L JH!i_ ^^ moderno blago in ostanki za gospode in gospe! Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in najtrpežuejšega pomladnega in zimskega blaga. Zahtevajte 105 (10-7) izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna, kamgarna ševiota in lodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne Moriza Schwarza, Zwittau iBrnol. Tudi najmanjši kofček se dopošlje. nevšečno blago pa nazaj vzame. Vzorci franko. Pošlje po povzetju. A nazaj vzame. Vzorci trauko. Pošlje po povzetju. K Za velikonoč ! Alleluja! Velikonočni napev za mešani zbor (4 velikonočne pesmi „Regina coeli laetare" in Te Deum zložil Ign. Hladnik, op. 22. Jtžč" Cena 00 kr., po pošti 03 kr. "SS Dobi se to delo v ,.Katol. Bukvami" v Ljubljani, in pri J. Krajcu v Novem Mestu. lf>2 3 — 3 Na tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli za zdelovanje lesa pri-ne se pouk v z dnem 1. aprila t. 1. 175 2-2 Pletarski oddelek ima domače-obrtni znnčnj. Obiskujejo ga lahko možki in ženski učenci. Pouk traja 1 — 2 leti. Fbožni obiskovalci imajo pravico do Ta/.nih u-Unov. sprejem in potrebna pojasnila se je z«lasiii pri podpisanem ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šo!. V Ljubljani, dne 15 marca 1895. ^ Želodčne kapljice koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodci z I TiSS J« + -I j®dili in pijačami itd. ®tIIj!M.*!?! Steklenica 7. rabilnim nav6dom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 479 28 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. I I I » & » I I l I » \ I r« Razprodaja goveje živine. 183 2-1 Ker se bode pri graščini Turjaku govedoreja popolnoma opustila, z«to se bode v soboto dne 30. marca ob 10. uri dopoldan turjaškem marofu razprodala vsa goveda prave melske pasme (eehte Mollthaler Rasse), in sicer: 9 krav, ki molzejo, 2 mladi kravi s teleti, 1 telica, 3 junčki, 2 bika, 2 vola za vprego, kakor tudi drugi voli križanci in 2 para oslov. Prodajalo !-e bole l:c tanlnim petora. — Kupovati morajo kupljeno živino takoj plačati iu odpeljati. P. n. kupovalci prideio na kraj razprodaje uajložie, če se odpeljejo z vlakom dolenjske železnice do postaje Vel. Lišiče, od tam pa z vozom v Turjak. f)flliVnVflTlfl zaradi nienih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.1IJS.U V Oiliflj slučajev, v katerih izvrstno vplna, s častno diplomo m zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) k Sarg-( mnogo milijon krat preizkušen in potrjen, zobnozdravilslvono priporočan, je nb jednem najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. 620 40—16 i i v i j lekarnarja I inktura za želodec pkcoiija v Ljubljani je izborno sredstvo, kaiem krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Plocoli v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1*36, po 65 steklenic gld. 5-26 (z.iboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-17 ♦ &3T Radi opustitve zaloge "^S razprodal bo dem 193 3-1 9JP po tovarniški ceni. Albin Achtschin trgovina z železnino v Iijubljani, Gledališke ulice 8. Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; krtžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej. Edina zaloga: Porfir kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-— □»! naprej. 173 34—2 Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavba in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. ■ O -0 t X a ^ a K 0) v »< V +J S 9 S (S o •pj ■fi o oŠ s m © s > ® u A > C X •H a o > s o 7 o •M U u F* 9D SS Delavnica klepiirHUlli, Ul.jnča.i-»Uili, ANTON BELEC Al. Vid nad Ljul>ljano izdeluje ter ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice 220 2 194 5-1 dve po Iz kosltarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., Iz tompaka 40, 50 gld., ohhajiliie svetlhiice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, Iz kositarja po 1*50 gld. iz medenine 5 gld. sledilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. t HPokrivanje zvonikov!! I JK£" Barvanje zvonikov -s napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. =- Razne železne ograje, vrata, omreija za pokopališča itd. SE €3-E3-E3-E3-€3€3-E3 Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne i n mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. O 6 U m -M > O M c3 rt r , d M m •H H c3 M vil •iH r—I O -p cž M H L^|g5isaBa3ggggaa5ssBffiaaasiB Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih nos li 1 k pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila .^jSSSaSSto .r vv- .«Hb patentovamh g£ ^ /- mlin« v za domačo uporabo, 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-49) A¥gUStU Kolh, tovarna strojev I>unaj, II., iPasettistrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. W Ilustrovanl ceniki zastonj in franko. Ii^čcm prckupovalce in poštene ^ftsstopiiilco. Primerna priložnostna darila! jj Friderik HolTmann, 64 26—5 Ljubjani, urar, na Dunajski cesti v priporoča svojo zaloffo vseli vrst ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno Izvršujejo. ||> i ub ub v | 1 Vele- častiti duhov- i I O v v scini usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujučo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v paljubnej obliki, " istotako bandera iu prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim Častite gg. naročnike, da blagovoli: vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ; ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cUna e n a r ix i p r o m e t od 1. januvarija do 31. decembra 1894 gld. l,040.5SG-82. Izdatki 1. 2. 3. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Izplačani glavni deleži . . Vplačani opravilni deleži . Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada . . . Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada . . . Vložene hranilne vloge . . Vrnjena posojila .... Prejete obresti posojil . . Upravni dohodki .... Iz raznih denarstvenih zavodov dvignene glavnico . Dvignene obresti denarja naloženega...... Prehodni zneski . . . . Prejete zamudne obresti . Gotovina pričetkom leta . Za prodani inventar dobilo se je....... . gld. 200 89 371 229 246836 87209 12310 451 167521 1479 112 227 8204 53 88 86 34 16 42 50 05 63 44 I I' 60 525251 41 1. Izplačani opravilni deleži . 2. Izplačane hranilne vloge . 3. Izplačane obresti hranilnih vlog........ 4. Izplačana posojila . . . 5. Upravni troški..... 6. Naložilo se jo pri denarnih zavodih ....... 7. Izplačalo dividende glavnim deležnikom ...... 8. Davka se je izplačalo . . 9. Za dobrodelne namene 10. Nagrade ravnateljstvu . . 11. Prehodni zneski . . . . 12. Inventar....... 13. Gotovina koncem 1. 1894 . Za ravnateljski odbor: 87 220783 699 131912 1392 158630 588 274 125 550 198 94 9916 J Knez, ravnatelj. dr. Jos. Stare, ra». namestnik. Iv. Vrhovnik, odbornik. Vekoslav Jenko, kontrolor. Oton Bayr, denarnica!-. Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolicoc je pregledalo in primerjalo letne račune za I. 1894. in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dne 20. marca 1895. Dr. Jos. Vošnjak, načelnik. Ivan Rode, Vinko Ogorelec. 191 3—1 SEdravniR £>r cJCeriBert cfiorštner u 0todatišRiR utioaR Ris. štev. 3, 2. nadstropje oznanja, da ordinuje 0(1 Z(l(l) od jo—ii. nre dopoldne in od 2—3. ure popoldne. W Zajamčeno pristne sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino 1- «» s» j ALOJZIJ BADER lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko. Cenike pošilja brezplačno. "•H 170 12-4 Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v O. iix ki*. dvorni zvonar 60 12-3 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih iOJT zvonov. ■as Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, alt&rnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, Ho M kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. fi Livarna za medenino in kovino po modelih. I > u n a j 8 k a borz si. Dne 23. marca. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 5!) kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 65 „ Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 15 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ — „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 05 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1082 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............405 „ 25 „ London vista...........122 „ 80 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 05 „ 20 mark............12 „ — „ 20 funkov (napoleondor)............9 „ 71','»•, Italijanski bankovci........46 „ 35 „ C. kr. cekini........... 5„77„ Dne 22. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta...... 4% kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. 50 164 75 197 50 99 50 152 — 133 75 108 25 111 25 99 25 99 90 224 50 178 75 134 25 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........200 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Fudo!fove srečke, 10 gld.......23 S.tlmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Wa!dsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 173 Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v, 3487 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 552 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 114 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 84 Montanska družba avstr. plan.....89 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 Papirnih rubljev 100........132 gld. kr. 75 75 75 50 50 76 50 62 _ Nakup ln prodaja TfeJK vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, Knlantna izvršitev naro6U na borzi. Menjarnična delniška družba „M EKC V R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnihjttvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni ivAti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnosti n n 1 o ž c n i li glavnic. Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.