Št. 50.
V Gorici, dne 27. aprila 1901.
lahaja trikrat na teden r šestih izdanjlb, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje \%-dunje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vpe leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta......  .  .   6 , 60 ,   ,    ,    330
oetrt leta.......3 , 40 .   ,    ,    1-70
v Posamične Stevilie-stanejaJO rin^ ^      „...*
Naročnino sprejema upravništvo v. Gosposki  ulici"" Stv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni ¦ A'. GabiSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zveCer; ob nedeljah pa ot 9. do 12. ure. Nit naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vsejoto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in «Priinofec"»*še proTJSjata v Gorici r to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellorsitz t Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenBifi na trgu dolla Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
SO Č A
Tnčaj XXXI.
yp                       Uredništvo
se nahaja v GospoBld tdioi fit 7 v Gorici v I. nadotr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St.ll.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge re5i,* katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravntStvu.                                            r    V
Ogla
[Večerno izda nje.)
se raeunijo po petit-vrstah, {Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročuino in oglase Je plučatl lc«o Gorica.
„Gcrlšku TIskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen tSc5e» in »Primorca« še .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do & pol* ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi i knjižnioi> se računijo po 20 kr. petit-vrstio«.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Izjava.
S sodbo c. kr. deželnega sodišča v Trstu z dne 19. t. m. je bil obsojen odličen Član naše stranke radi javnega nasilstva po § 98 k. z. Po izreku sodišča je bilo kaznjivo dejanje storjeno s tem, da je gospod Andrej Gabršček dr. Antonu Gregorčiču, državnemu in deželnemu poslancu ter profesorju teologije, pisal že znano pismo sledeče vsebine:
»Gospod doktor! Puščaje izpred očij strankarstvo, apelu j eni na Vašo vest, na Vašo duhovsko Čast, ko poj-dete jutri zopet pred oltar, da v svoji »Gorici« daste žaljenemu mojemu poštenju popolno zadoščenje. V posojilnici Vam je resnica na razpolago. Nočem je obešati še več na veliki zvon, ker nočem še bolj onesrečiti uboge rodbine...
Zahtevam pa od Vašo v os ti, da v tem slučaju storite svojo dolžnost. A ko tega ne storite, me prit i-rate v položaj, da pozabim na s v o j o r o d b i n o i n... si p o i š Č o m zadoščenja s a m.
S spoštovanjem
A. Gabršček.«
Pismo je bilo pisano vsled napada na Čast g, Andreja Gabršfieka v glasilu dr. A. Gregorčiča, prvotno na družinske razmere, pozneje na njegovo poštenje. Znano je pristašem narodno-napredne stranke, da je tukajšnje državno pravdništvo na ovadbo dr. A. Gregorčiča, s katero je predložil izvirno pismo, po zaslišanju njega in Andreja Gabrščeka izreklo, da ni povoda kazenskemu postopanju. Dr. A. Gregorčič je posredoval na to sam pri višjih oblastih ter predložil novo prošnjo, naj se postopa proti A. Gabrščoku m v podporo svojega novega predloga navel priče o različnih dogodkih, ki naj bi dokazale, da nasilno nastopa. Preiskovalni sodnik pri okrožnem sodišču v Gor'.v? je protizakonito pričel daljše kazensko poizvedovanje, nakar je državno pravdništvo brez obnovilnega postopanja, katero predpisuje kazenski pravdni red, vložilo obtožnico. C. kr.
c Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal
okrožno."sodišče v Gorici je pri razpravi dne 15. oktobra 1900. spoznalo, da dejanje, katero je storil g. A. Gabršček, no nosi na sebi znakov nasilstva. Vsled ničnostne pritožbe državnega pravd-ništva je pa najvišje sodišče izreklo, da pismo na sebi obsega grožnjo, in da ima prvi sodnik izreči, ali jo bila ta grožnja sposobna, obuditi v ovadi-telju dr. A. Gregorčiču strah, in ali je A. Gabršček pisal pismo s hudobnim naklepom, ki je predpogoj vsakemu kaznjivemu dejanju. C. kr. deželno so-diščo v Trstu je čne 19. t. m. spoznalo, da so dani vsi predpogoji določb kazenskega zakona ter izreklo obsodbo.
IzvrŠevalni odbor »narodno - napredne stranke« se no spušča v nikako kritiko to obsodbo, marveč čuti se dolžnega zavzemati svojo stališče v tej za-dovi, bodoč, da je g. A. Gabršček lastnik listov »Soče« in »Primorca«, ki sta glasili narodno-napredno stranko, da jo duša naprednemu gibanju v deželi ter jo za narodno in napredno stvar storil največjo žrtve.
Stališče izvršovalnega odbora proti A. Gabrščoku jo po obsodbi isto, kakor je bilo poprej, čast g. A. tfalirŠČekii j« iictaknjciiit. — G. A. Gabršček ostane, kakor jo bil, odličen Član izvršovalnega odbora, kateremu izvrševalni odbor izraža javno polno svoje zaupanje.
Kazenska  zadeva   A.  Gabrščeka potrjuje izvrševalni odbor v prepričanju, da jo nastopil pravo  pot,  ko se je postavil v bran prejšnjemu izključnemu vodstvu  v  deželi, na čelu  dr.   Anton Gregorčič, in ž njim združenemu kleri-kalizmu. Dr. A. Gregorčič je pred  sodiščem na   izrecno vprašanje  predsednika izrecno  zatrdil, da  svoječasno ni | nastopal po kazenskem potu proti  A. , Gabrščoku,  meneč, da dobi le  5   gld. ' globe,   torej da jo nastopil pot ovadbe ! še le tedaj, ko je mislil, da  ugonobi i svojega političnega nasprotnika. Dr. A. ' Gregorčič je duhovnik in je na pismo, kjer ga njegov politični nasprotnik pro-i seč roti, naj mu vrne Čast, odgovoril s : kazensko   ovadbo.  Ta  čin   daje   pečat ! njegovemu vodstvu in njegovi klerikalni
družbi. Temeljno načelo krščanstva jo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Ni je stranke, ki greši tako hotoma in pogostoma proti temu najlepšemu nauku krščanstva, kakor klerikalna stranka. Nastopanje te stranke v tej zadevi opravičuje dosedanji odpor narodno-napredne stranke proti kleri« kalizmu.
Radi tega izvrševalni odbor ponavljaje izreka, da po obsodbi deželnega sodišča  v  Trstu   ostane  stališče stranke glede g. A. Gabrščeka neoma-jano, in nespremenjeno dosedanje nastopanje proti kierikalizmu v dežoli, ki naše ljudstvo globoko demoralizujo. V Gorici, dne* L'5. aprila 1901. I/>vr.šii v al nI odbor narodno - napredne stranke.
Katoliški ..Schulverein".
V državnem zboru so je v zadnjih dneh veliko govorilo in ropotalo proti katoliškemu »Schulvereinu", nad ka» rim je prevzel pro-tektorat prestolonaslednik nadvojvoda BVanc Ferdinand, češ, da je temu društvu med drugim namen: ustavljali se gibanju „Los von Rom*, kateri smatrajo jednakim z »Los von Oatcrreich*.
Nemški radikalci so stavili posebno interpelacijo radi tega ter so hoteli otvoriti v zbornici debato, Predlog za debato je bil odklonjen. Za otvoritev debate je glasoval tudi dr. Ta v Car. »Slovenec" je padel takoj po njem ter ga slikal tako, kakor da se je uprl cesarski hiši v državnem zboru s tistim glasovanjem I Da je glasoval, je storil popolnoma prav, ker pri debati o omenjenem protektoratu bi bilo prišlo do podrobnega govora o ljudski šoli na sploh, katero hočejo klerikalci v celi'državi, s katoliškim „Schul-vereinom* vred, spraviti podse, čemur se mora vsak napredno misleč človek te ali one narodnosti upreti, ker šola v rokah klerikalcev bi bi'", do skrajnosti nazadnjaška, nuaci bi gospodovali poljubno v njej, učitelj bi bil le njihovo poslužno orodje, pravcati nekdanji »mežnar*. Ako bi bilo prišlo do debate, bi se bilo pojasnilo tudi v državnem
zboru naše napredno stališče glede na ljudsko šolo ter bi se bil izrekel upor nazadnjastvu. Klerikalci hrepene z vso silo, da bi dobili ljudsko šolo v svoje kremplje, ker potem bi ne bilo nobene ovire več, da bi bilo vse to »dobro ljudstvo« njihovo. Tako žele dru-gonarodni klerikalci, in prav tako nafti slovenski. Radi tega pa je poskakoval veselja »Slovenec«, ko je Cul, da sam prestolonaslednik je prevzel protektorat nad katoliškim »Schulvereinom*, češ, pa smo za korak bližje klerikalni šoli.
Odtod izvira tisto hvalisnnjo redi tega protektorata pri naših klerikalcih, ki se ogrevajo za katoliški »Schulverein* tako, i kakor d> bi ga tudi nam bilo treba nujnejse od vsakdanjega kruha. — Komaj se je otresla ljudska šola po slovenskih deželah srednje-vcšlva ter je zavel po novejših šolskih zakonih in po naprednem uciteljstvu po prostorih učilnic duh svobodnejšega pouka in pravega ljudskega izobraževanja, ki rodi obilen sad v korist ljudstva, že so tu klerikalci, ki pritiskajo na oblasti in na učiteljstvo, ki groze in prete ter skušajo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi spraviti šolo v svoje kremplje, da bi se pouk omejil le na čitanjo in pisanje za silo ter na molitev rožnega venca. — «-------------
Slovenci pač nimamo nikakega vzroka ogrevati se za katoliški »Schulverein*, prav tako nikakega, kakor ga ni za drugi tako zvani »Deutscher Schulverein*, nastopiti pa moramo, ako potreba, proti obema. »Deutscher Schulverein* pobere vsako leto nekaj slovenske dece ter jo ponemči, zato smo dolžni, bojevati se proti temu društvu. V naših deželah ima društvo v glavnem ta namen: raznaroditi nam slovenske otroke, v drugi vrsti pa storiti iz njih Velikonemce; za to slednje se jim ni treba prav nič pehati,,ker znana je prislovica: Polurica je hujši od Turka. Ker ima torej »Deutscher Schulverein* take namene, bi se morali mi Slovenci postaviti temu našo deco žročemu zmaju tako v bran, da bi pomerili vse njegove požerušne učilnice z naših tal. Temu društvu stoji nasproti »Katholischer Schulverein4. Obe društvi sta nemški, obe se pečata s šolsko deco. »Deutscher Schulverein* nam že žre slovensko deco, kaj ko bi se naselil med Slovenci $e »Katholischer Schulverein*, ki je pač tudi
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Vinicij vstane vedrega lica ter de" i
»Vidim, da med vami prebiva sreča, ker že sam Čutim, da sem srečen ter si mislim, da me prepričate tudi o drugih stvareh. Toda še to vam povem, da se to ne zgodi v Rimu. Cesar odrine v Ancij in jaz moram ž njim, ker sem dobil tako zapoved. Vam jo znano, ako ga ne bi ubogal, da bi to bilo moja smrt. Toda ako sem našel milost v vaših očeh, pojdite z menoj, da me poučite v vaši veri. Tam boste varnejši nego jaz sam, v tej veliki gneči ljudij vam bo mogoče oglaševati moč resnice celo na cesarskem dvoru.
Pravijo, da Akta je kristijanka, pa tudi med pretorijanci so kristijanje, ker sera sam videl, kako so vojaki poklekovali pred teboj, Peter, pri nomen-tanskih vratih. V Aneiju imam vilo, v kateri se bomo zbirali, da v bližini samega Nerona začujemo vaš nauk. Glauko mi je dejal, da ste pripravljeni za jedno dušo potovati na kraj sveta; torej učinite tudi zd-me, kar ste doprinesli za one, radi katerih ste prišli sem iz Judeje; učinite to ter ne zapustite moje duše !*
Ko so oni to slišali, so se jeli posvetovati, raz-veseljeni nad zmago svojega nauka in nad velikim pomenom, kakoršnega bo imelo za paganski svet spre-obrneujo Augustijanca, potomca jednega najstarejših
rimskih rodov. Bili so zares pripravljeni potovati na I kraj sveta za jedno človeško dušo, saj vendar po| smrti Učeiiika niso delali nič drugega, torej jim za-nikovalni odgovor niti na misel ni prišel. Toda Peter je bil 'loslej pastir vse občine, torej ni mogel iti, za to pa je Pavel iz Tarse, kateri je še pred kratkim bil v Ariciji in v Fregeli ter se pripravljal znovič na daljno pot na vzhod, da obišče ondotne cerkve in da jih poživi z novo vnemo, rad privolil, da hoče spremljati mladega tribuna v Ancij, kajti tam bo lahko najti ladijo, jadrajočo po grškem morju.
Viniciju je bilo žal, da ga ne bo spremljal Peter, kateremu se je imel za marsikaj zahvaliti, vendar pa se jim je iskreno zahvalil, in konečno se obrnil k staremu apostolu z novo prošnjo.
»Ker vem, kje prebiva Ligija,* reče, »bi mogel sam iti k njej ter jo vprašati, kakor se spodobi, ali me hoče za moža, ako postane moja duša krščanska, toda rajše poprosim tebe, apostol: dovoli mi, da jo vidim, ali me pa sam pospremi k njej. Ne vem, kako dolgo ostanem v Aneiju, in znano vam je, da prfcesarju ni nihče gotov, da dočaka jutrišnjega dneva. Petronij sam mi je dejal, da tam nikakor ne bom varen. Dovolite mi, da jo še poprej vidim, predno odidem, da nasitim s pogledom na njo svoje oči in da jo vprašam,) ali hoče pozabiti na vse hudo, kar sem ga ji prizadel, ter deliti z menoj vse dobro ?«
Apostol Peter se dobrotljivo nasmehne ter reče:
»Kdo bi ti mogel odbiti to opravičeno željo, moj sin!«
Vinicij se znovič sklone k njegovi roki, ker ni mogel več zmagovati ganutja svojega srca, apostol pa ga poboža po glavi ter reče:
»Ne boj se cesarja, kajti pravim ti, da ti noben las ne pade z glave.«          •
i Na to pošlje Mirijamo po Ligijo, naročivši ji, da ji ne sme povedati, koga zagleda pri njih, da bo 'dekličje veselje toliko večje.
Tjekaj ni bilo daleč, torej so navzoči čez. malo časa zagledali na vrtu Mirijamo, ki je vodila Ligijo za roko.
Vinicij jima je hotel steči naproti, toda vsled pogleda na ljubljeno bitje so mu odpovedale pokorščino moči, da je kar brez sape z vtripajočim srcem stal na mestu ter se komaj držal po koncu. Ginjen je bil [stokrat bolj nego takrat, ko je prvič zaslišal pšice Partov žvižgati okrog glave.                    m              #
Ona je pritekla, ne pričakujč tolikega iznenadenja, i ter pri pogledu nanj ostala kakor vzidana. Zarudela je, pa zopet zbledela ter z osuplimi očmi zrla navzoče.
Toda videla je okrog sebe jasne poglede, polne dobrote. Apostol Peter se jej je približal ter dejal:
»Ligija, ali ga imaš še zmerom rada?« l        »Nastalo je molčanje.  Ustnice so ji zadrgetale I kakor otroku, ki s^ hoče jokati, ker čuti svojo krivdo ter vidi, da je to treba priznati.
»Odgovori,« reče ji apostol, i        Ona pa  odvrne pokornoMn tiho,  zgrudivši  se [pred Petrom na ko'ena:
»Da...«
Vinicij v tem hipu poklekne poleg nje in Peter položi svojo roko tia njuni glavi ter reče:
»Ljubita se v Gospodu in na Njegovo hvalo, ker !ni greha v vajini ljubezni.«
(Dajje pride.*
— nemški?! Potem * bi imeli društva: | .DeutscherSchulverein«, »Katholischer Schul-verein* in pa »Lega nazionale", in vsa bi nam fcradia naše slovenske otroke ter jih potujčevala. Morda bi si razdelili delo tako, da bi hrastah slovenske otroke po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem obedve nemški društvi, v naših deželah pa bi nastala še kaka »Lega cattolica«,
.Slovenec*, torej glavno glasilo klerikalnih Slovencev, brani na vse pretege kat. llSchulverein•. Ko bi le tem katoliškim možem v krogu tega katoliškega »Schulvereina« prišlo na misel, poseči tudi med Slovence — se ve da z namenom, da se obvaruje »katoliško" ono slovensko deco, katero izprija »Deutscher Schulverein* l — kdo ve, kako bi postopali v takem slučaju klerikalci? Naj-brže bi nadaljevali svoje ogrevanje za katol. »Schulverein* — saj so pokazali že opeto-vano svoje brezdomovinstvo, in, prosimo, škofovska politika, pod katero naš ubogi narod še vedno trpi, je vezana, ker vsak škof podpre pred svojem nastopom — re-verz!
S svojega čistega slovenskega stališča moramo biti proti »Deut. Schulv.*, ker nam iznaroduje otroke in jih prestvarja v Veliko-nemce, moramo biti pa tudi proti katol. »Schulvereinu", ker že naslov kaže, da je nazadnjaški nestvor, radi česar pa ga hvalisajo naši klerikalci, in ker bi ga le-ti, ako bi posegel med nas, celo podpirali, torej delali očito na lastnih tleh med našim narodom raznarodevalno.
Kdor čita tisto ogrevanje »Slovenca* za to društvo, mora dobiti edino le tak vtis! Pri takih brezdomovincih, kakor so naši klerikalci po Slovenskem, je mogoče — vse!
DOPISI.
Z Vipavskega. — Pač čudne reči se godijo mej nami. Človek večkrat ne ve, bi se li jezil ali smejal tem že popolnem zme-šanim klerikalcem. — Kakor sem že omenil v zadnjem dopisu, je izvleklo lepo krasno vreme na velikonočni ponedeljek tudi mene Iz domače koče. Gredoc po naši, večinoma vedno razdrapani vipavski cesarski cešTT, pridem do Potoč, kjer krenem v jedno krčmo izmed treh. — A ne mislite, vsaj Vi, gosp. urednik, da sem pijanec, še bi tudi g. dr. Pepe kaj takega rekel. Mislim, da če človek cel teden dela in se trudi, si lahko v nedeljo ali praznik privošči kozarček rajnega; ne škoduje mu, kakor ga tudi razvedri, ako se s prijatelji malo poveseli in katero reče brez greha. —
Tam dobim par prijateljev in znancev, s kojimi smo prišli mej drugim tudi v pogovor o naših nuncih, o njih gonji proti naprednim časopisom in naprednjakom. Se ve, da največja gonja je proti »Soči" in »Primorcu*. Kaj pa pravijo o njih ? — Hm, poslušajte, ljudje božji! Pravijo: 1. Da sta brezverska, 2. da lažeta in 3. da blatita cerkev, nunčke, nunce in velike nunce in doleg teh še njih dohtarje. — Oglejmo si pa to njih brbljanje nekoliko pobliže I
1.  Brezverska — zato, ker povesta po-litikujočim nunčkom in nuncem e tutli quanti resnico v obraz/ Se ve, da taki nunci se šopirijo, da so oni. cerkev in vera. Jaz vam pa pravim, da niste ne cerkev ne vera, ampak le njeni slabi zastopniki in kot take vas je treba ožehtati, da postanete tudi vi taki kakor bi  nas  morali  učiti.  Le pomislite vse
.svoje dejanje, svoje hujskanje z leče, spred altarja in v spovednici, pa morate priti do zaključka, da ste le vi sami in nihče drugi vzrok, če vera peša. Kaj vraga vam hočem verovati, če mesto božje besede oznanuj. te le zdražbo, mesto verskih resnic valjate le liberalce po svojih, morda še bolj od naših, grešnih ustah. Učite prav in živite tako, kakor učite, pa bo miri
2.  Da »Soča" in »Primorec* lažeta, se sliši cesto iz vaših ust skoraj v sleherni pridigi, ali tega pa še nismo nikdar slišali povedati, kje, kedaj in kaj lažeta. —- Ej, nunčki in dohtarji! Li ne veste, da brez dokaza ni resnice. Dokazi, dokazi ti veljajo! Saj ste se učili dogmatiko, uoralko in druge take predmete, ki morajo biti posebno lahki, kajti še nikoli ni bilo slišati, da bi v semenišču kdo »padel*, in največ je še takih, ki niso napravili mature na gimnaziji. To ste pač res akademično izobraženi, kakor se kaj radi slutite, a brez državnih izpitov. Bila bi vam vaša akademična izobraženost v tek!
3.  »Soča* in »Primorec* blatita. To bi se razumelo tako, da opravljata in obrekujeta.
Vi bi jima ne dali  odveze,   kakor že delajo nekateri z onimi, ki jih berejo in dajo odvezo le s pogojem, ako  se naroče na   »Prismo-jenca*. Saj pa vendar !e veste, da obrekovanje in opravljanje in po vaše blatenje Se bolj žali na časti. Zakaj si ne poiščete zadoščenja sodnim potom ? Verujte nam, da mi bi to storili in tožili radi žaljenja časti, a Vi nočete. — Kje je vaša čast — je nimate kali? Pej  morda imate prekosmato vest ?? Vidite, da sami z molčanjem trdite, da pišeta »Soča« in »Primorec* vendar le resnico. Vaš izgovor, da raje potrpite (anti ne zato, ker vara je dr. Pepe zagotovil večje plačilo pri Bogu!), je silno piškav. Ko bi mogli, storili bi istotako kakor vaš »Gre dol« (in vi greste j v tek za njim).  — H »16, začnite l  Vitez je | nastavil,  Korlč naj gre za njim itd. itd. dol r do tiste »mičkene reči". So tudi v vaši vrsti ] nekateri, pred kojimi snamemo klobuk z vsem spoštovanjem. To je pa značilno, da ravno | ti se jako malo in celo  nič  ne vtikajo tja, j kjer jih ni treba, ker vedo, da pamet je bolja , kot žamet in ne '»;oje se ne rudečega klobuka ne nikogar. — Tako je. Vi in vaši somišljeniki  nočete  dokazati,  da ste nedolžni (ker ne morete). Zato trdimo mi  napredni lahko brez vse skrbi ob vašo  kožo,  na vaš račun, da ste le vi sami vzrok, če vera peš'*. Vi pa repenčite se pred  altarjem,  trobite z leče, kakor in  kolikor hočete,   krivi ste in amen. Zato sem in ostanem jaz vedno
»Antiklerikaiec*.
Z Bovškega. — Sedaj, ko je minula zima, bi rad zabeležil nekatere dogodke, da mi ne Lš]v"?ijo iz spomina. Naša zimska pšenica je leios, čeprav je bilo za njo v začetku in do Svečnice jako neugodno vreme, še precej obrodila. Vendar imamo pri tem tako administracijo in nadzorstvo, kateri sta nam letos pokvarili popolnoma to žetev, čeprav bi imeli pravico, zahtevati, da delajo dotični vladni organi v smislu ministerskega odloka.
Z vso šilo in z vsestranskimi pritiski so nam odprli predelsko cesto, ali kako ~ iz Bovca do vrh Predela se nista smela srečali dva voznika, dve upregi; reklo bi se po naše *. bilo je nadrlo. Od Predela do Pustine je pa padlo v to brazdo še koleno snega, katerega se ve ni bilo mogoče več orati, kar pa bi se bilo lahko jzkidalo, — vendar je opustila tu neka tukajšnja vladna mašina proti ukazu svojega predstojnika ta sneg na cesti, in mislite si to vožnjo za žival, voziti težko obremenjene sani po cesti, polni snega, in udira se konjem do kolen; in to mučenje traja na poti celih 20 km. Tu bi bilo umestno, da si oblastva ogledajo to mučenje živine in da bi kaznovala v prvi vrsti on**ga, kateri ne le ovira, ampak tudi zabranjuje odstranitev te zapreke, ki toli pospešuje mučenje. — Ko se je začel sneg tajati, je drla snežnica naravno po označenem razorju, in kar ni bilo te vode zadosti, je bil še nekaj tednov neprehoma dež, in vsa ta zmes je strgala cesto na celi črti. Po sredi ceste in čez cesto je tekel potok ter napravil take jarke, da je bilo možno konja skriti vanj. Ali kakšen ukaz je izdala ta mašina svojim cestarjem, da napišem doslovno (seve v nemškem'jeziku!): »Ako bode kdo kritiziral cesto, dajte mu zaušnico, in ako še ne odjenja, loputnite ga kar z lopato!" Onim gospodom, kateri so nam poslali to mašino, moramo odločno povedati, da s takimi impertiiiencami se ne pustimo traktirati. Obstoje zakoni, kateri nam dajejo pravico zahtevati, da se obdrži cesta v takem stanu, da je moči po njej brez nevarnosti za življenje in blago voziti, in to zahtevamo, kar nam zakon dovoljuje. Vam pa je dolžnost, izvršiti to. ' repovedujemo si pa vsako žuganje od te mašine.
Da ne bo kdo mislil, da je prišla ta mašina naravnost iz Berolina, podajem kratek životopis: Porodil se je v mali vasi na Dolenjskem, kjer govori vse kaj drugega nego nemški; do neke gotove starosti je pri sosedu ovce pasel, pozneje se je učil pri domačem kovaču te obrti, v koliko pa se je naučil, ni znano, od tam potrjen v vojake je tam koval konje do današnjih dnij. Koliko je popolni! tam svojo obrt, ni znano, ali znano je, da je pozabil — slovenski! To bi bilo na vseh koncev koncu še odpustljivo, ker človeška pamet je podvržena več slabostim in tudi pozabljivosti, ali da ta človek pri t.tf nemčuri iz osebne dšabnosti ter hoče kazat, da je člen onega velikega izobraženega ; proda — to je neodpustljivo! Ako je slovet.ki narod končno izgubil tako inteligenco, mu ni žal, — mi zahtevamo od njega le to, da naj si prizadeva izvrševati svojo
dolžnost, ker manjka mu do tega še mnogo! Mogoče je, da zna konjem kurja očesa operirati, ali za vzdrževanje tako važnega tehniškega objekta nima sposobnosti.
Naše finančno ravnateljstvo menda res misli, da smo mi na oni strani Predela, ali bolje onstran Kanina. Poslala nam je začasno dva davčna uradnika, katera oba ne razumeta ene slovenske besede. Prigodil se je slučaj, da sta odslovila stranko, katera je prišla plačevat, ker 3e niso mogli razumeti med seboj. Mi zahtevamo, da ste nam pravični vsaj tam, kjer vam dajemo denar, in nam pošiljate uradnike, kateri so vešči ;**šega jezika.-------
Nedavno je prilomastil, ali kakor on pravi: »pricapinu* je v neko gostilno naš kaplan Abram še z nekim drugim duhovnom. Vprašal je po gospodarju, kateri je že spal. V gostilni so sedeli tudi znani Ivane in še dva draga njegova sovrstnika. Vršilo se je vse naglo, da je vstopil, prašal po gospodarju, izvedel, da spi, in na to rekel obrnjen, gredč v kuhinjo, na one tri žganjarje: »Tukej Vam predstavim našega ta novega dekana", pu-stivši ga na sredi sobe. Seveda oni trije prvič niso vedeli, ali naj bi bili v zadregi ali naj bi se smejali kaplanovemu vedenju, ker toliko razumnosti imajo, da na tako »slovesen* način se baš ne predstavlja dekana, Vrnivši se, kliče: »Prneste pov litra vina, kaj mislite, da smo prišli petljat". — —
Na navzoče je naredilo to etiketno predstavljanje ter ves poset tak vtis, kakoršnega napravi kmet, kadar veselo ginjen pripelje s sejma domov novega vola in ga predstavi svojemu bratcu. In ta kaplan naj bi bil naš voditelj, naš vzgojitelj, ko vsaki bovški hlapec pozna več modernega kreianja nego ta moderni vzgojitelj naroda.
Danute ii razne novice.
Osebne festl. — Poštnim praktikantom so imenovani Gustav Rad da in Alfonz Sacchi za Trst, Adolf Savelli in Peter pl, Zuccato za Gorico.
Izvrševalo! odbor narodno-napredne stranke Je imel v četrtek sejo, v kateri seje sestavila in soglasno sprejela izjava, priob-čena danes na prvem mestu.
Odličen gost. — Čez zimo je živel v Gorici g, Nikola H ris ti č, predsednik Državnega Saveta v Belgradu. Veliko sredo je poselil i naše uredništvo, kjer se je živo zanimal za vse življenje in napredovanje Slovencev, posebno za to: ali naš sedanji razkol ne bo škodil narodni stvari. — Takoj po Valiki noči pa je odpotoval v Belgrad, očividno radi premembe srbske ustave. — V došli nam slavnostni izdaji »Srbskih No vin" Čitamo kraljev ukaz, ki stavlja g. Hrističa v smislu Čl. 104. nove ustave »na razpoloženje vlade". — Gosp. Hristič, ki igra v Srbiji važno ulogo, se na jesen zopet vrne v Gorico. Gotovo nam bo le mil in drag gost.
Izžrebani porotniki. — Za porotniško zasedanje, katero prične dne 20. maja, so izžrebani ti-Ie porotniki: Jos. M a k u c, Andr. Peterin, Ivan Si m čič, Albert Tomaselli, Fr» pl. Savorgnani, Jak. conte Panigai, Mih. Ba-tistič, Jos. Lavarian, Martin Pove raj, G. V. Delmestri, Iv. Prosdocimo, Iv. Sumond, Jos. Ghiozza, Fr. Luchesig, Enr. Slabile, M. Mistruzzi, G. pl. Colombicluo, Pet. Sarcinelii, F.vg. Brass, Ant. Straussgittl, Ant. Fa-brU, Jos. pk Pallich, Niko Cereani, Al. Blasig, Fr. Zavadlav, G. Mistruzzi, Volm. Stras-soldo, Iv. Masetti, K. Valentinuzzi, Al. Villat ml., Fr. Cecutta, Ant. Kofol, Karo! Hvala, Al. Geotti, Pet. Beot, Aleks. Tarlao. Namestniki : Al. Venturini, Jurij Bombig, Amadeo Bollafio, Iv. Ferrario, Al. Rossi, Att. Ddrfles, Iv. Trombetta, Jos. Comel, At. Pacor.
Izmed teh porotnikov jih je samo 8 Slovencev; da bi znali slovenski toliko, da bi mogel prisostvovati slovenski razpravi, menda ni nobenega med L*hi.
Tu nastane vprašanje: Odkod toliko Lahov in tako malo Slovencev? No, ako bi se bilo baš prav hotelo, bi bilo morda vseeno mogoče, dobiti toliko slovenskih mož, da bi bila mogoča popolna slovenska porotna klop, ali vzrok v glavnem tiči nekje drugje. Pred leti že smo bili uprizorili v »Soči* celo akcijo za slovensko t orotno klop, katera akcija je tudi držala do zadnjega časa. Sedaj pa se nam zdi, da naše občine predlagajo vse premalo takih mož, ki bi res sodili za porotnike, da so izpuščeni taki, ki bi bili poklicani, prihajati v Gorico na porotne razprave, ki so v slučajih velevažne ter prav prikrojene tako, da le pravi možje, poklicani za porotnike, morejo razsoditi vsestransko prav. Zdi se nam, da so se začeli zopet odtegovati iz imenikov oni, ki bi tikali v nje na vsak način, ter da se zadovoljujejo le z nekaterimi imeni, najrajši manj pomembnimi, češ: jaz nočem imeti s to rečjo ničesar opraviti. Kogar torej ni v prvotnem imeniku, ne pride v letni imenik, in tako ne more biti izžreban za porotnika.
V bližnjem zasedanju radi tega ne bo niti jedne čiste porotne razprave, ker ni mogoče sestaviti čiste slovenske porotne klopi! Kdo je torej kriv ?
Glede na to opozarjamo naše občine na važnost porotnih razprav, da se ne odtegujejo istim pred vsem oni inteligentnejši možje po deželi, ki po svoji izobrazbi, po poznanju razmer ter po svojem stališču v življenju in ugledu pritičejo za porotnike. Vaina je naloga ljudskega sodnika, in ker je nam dana, se je ne smemo ogibati. Le poglejmo Lahe v tem pogledu. V takih in sličnih rečeh so povsodi na svojem mestu, in ker ni priglašenih Slovencev za porotne razprave, prihajajo oni na vrsto tam, kjer bi morali sedeti naši ljudje. Tako zaneraarjenje, kjer je, je neodpustljivo, in zato opozarjamo z nova prizadete kroge, da s tekočim letom popravijo, kar so sedaj zagrešili na to stran.
Kdo Je zakrivil tolovajstvo v Skopem? —• Farovškl zdražbarji niso nikdar v zadregi, ako hočejo svojo krivdo zvrniti na druga ramena. O tolovajstvu v Skopem pa jim je šla trda, ker je obravnava pred tržaško poroto razkrila VoO grozno resnico. AH tudi v tem slučaju so si hoteli pomagati! Reči so hoteli, da bi se ne bilo nič zgodilo, ako bi ne bil došel v Skopo g. deželni poslanec Muha, ki je pripomogel, da so zmagali n a-prednjaki. Ako Vi bili zmagali klerikalci, bi zločina ne bito. — Joj, kako so se klerikalni hujskači lopnili po zobeh! Ob enem so dali narodno-napredni stranki najlepše spričevalo, kajti priznali so, da bi se klerikalcem ne zakrivil niti glas na glavi od naprednjakov, ako bi bili oni v Skopem zmagali. Ker pa je prodrla naša stranka, zato je bil ubogi Andrej 2 i v i c pobit in so mu izbili jedno oko. Res je torej, da v slučaju zmage klerikalne stranke bi poboja ne bilo, Zivic bi imel oko celo, pa tudi nobenemu klerikalcu bi se nič hudega ne zgodilo. Hvala lepa za to odkritosrčno pripoznanje.
Toda vsak pameten človek poreče, da zločinstvo na klerikalni strani je vsled tega toliko grše. Naprednjaki ne nUrejo vreči puške v koruzo brez boja ter poskrili se za-tegadel, da bi v slučaju zmage klerikalci ne razsajali in ljudi j pobijali! — Ako je torej poslanec g. Muha kaj pripomogel do zmage naše stranke v Skopem, je to oi' njega jako lepo, a hudobija je vsa na strani klerikalcev in konečno na klerikalnih listih.
Mi v odgovor rečemo konečno še to-le:
Na porotni razpravi v Trstu se je dokazalo, da je bilo plačano v klerikalni gostilni 200 litrov vina in jedno celo tele. V tej krčmi so se klerikalni volilci pripravljali na zločinski napad in so ga tudi izvršili. Kdo je dal povod? Gotovo ti,«ti, ki je to vino in tele naročil in plačal! — Kaj se vam zdi, vitez G r e d o I č i č, kdo je poplačal račun v Furla-novi gostilni v Skopem? Prosimo odgovora! —- V tem odgovoru bi lahko iskali tudi glavnega krivca na — zločinu v Skopem.
Dva učitelja v nemilosti .Prismojene«*. — Zadnji »Pr. L." si je privoščil učitelja v Logu pod Predelom gosp. Jelinčiča in v Čezsoci gosp. Dominka, ker sta tako predrzna, da nočeta plesati po godbi kaplana Abrama iz Bolca. Ta kaplan se čuti jako mogočnega moža. Ne le v Bolcu, tudi v Gezsoči in v Logu. menda v celem okraju, bi moral imeti glavno besedo, on vse, drugi pa nič! Kdor se mu ne ukloni, tega potem obdeluje v farovških listih! — Ali ga Bolčani redijo za to, da neti take zdražbarije med sicer mirnim in dobrim ljudstvom ? In res, odkar je on v Bolcu, ni več miru ! Koliko je pa pomagal onim, katere je — n t» h uj s k a 1 proti »zatiralceM* ?! Nič čuda, ako nastajajo razmere, katere je opisal' naš zadnji dopisnik, in prizori, kakoršen je opisan v današnjem dopisu z Bovškega. Posledice bodo lahko jako usodepolne. Kar se tiče obeh napadanih učiteljev, pa rečemo, da dva tako vrla možaka, v celem okraju spoštovana, ne potrebujeta niti besede v nagovor. Kaplan Abram ni vreden, da bi jima čevlje sezol I
Na kolodvoru je ponesrečil v četrtek 19-letni slovenski delavec Ludovik Vrh iz Trsta, in sicer pri popravljanju kapnih cevij na posiopju, v katerem shranjevajo stroje. Dasi je bil pri tem nevarnem delu privezan, je ponesrečil vsled tega, ker mu je prišlo slabo, vsled česar se je od vezal, kar ga je prijela omotica, da se je prevrnil ter padel kakih 7 m globoko. Padel je na kamenje, - ^Krm ključnico ter pretresel možgane. Prvo pomoč mu je dal dr. Pittamitz, potem so prenesli reveža v bolnišnico. Da bi okreval, skoro ni upanja.
Deželna blaznlca. — Zadnjič smo naznanili, da odbor za gradnjo blaznice zopet deluje. Zato spregovorimo o zadnjem posvetovanju in o blaznici sami prihodnjič obširneje.
A tako! — Nekje so se prepirali naprednjaki z dvema klerikalcema zaradi Gabr-ščekove obsodbe. Rekli so: »Kaj ste si klerikalci koristili ? Vaše akcije stoje po obsodbi toliko slabše l Ako je bilo mogoče, da napredno stranko v čem podprete, ste dosegli s to obsodbo.* — Klerikalec je odgovoril nepremišljeno: »To bomo šele videli l In tanto ima Gabršček najmanj 1000 do 1500 gld. troškov, če bo končno tudi prosti' Našo stranko pa vse to nič ne stane; naše priče so vse dobro plačane!* — Tako je torej ta reč! Skriti za državnim pravdnikom so klerikalci pravi tožniki, oni so za vsak korak plačani, Gabrščeku delajo troške, — in to je njihovo veselje. Dobro, da vemo!
Popravek, ki nič ne popravi. — Janko Hočevar je poslal  »Edinosti* p>
pravek, ki je sam na sebi neresničen, a vkljub temu niC ne popravi tega, kar je »Edinost* sporočila o njegovi izpovedi pred sodnijo. Mi trdimo, da je ,Edf\ prav poročala. Kako je Hočevar pričal, smo že povedali. On pa bi rad .popravil" tako, da radi kratkovidnosti ni sam videl, kako visoko je Gabr. dvignil stolico, ali da jo je dvignil nad 4 do 5 cm, to so mu pozneje neke priče' povedale.....  Čedalje lepSe! Šele pozneje so mu
priče pravile, da se je stol dvignil od tal nad 4 cm, vendar je"on TnilT fftTIftfin*, dar
se je skušal braniti..... Seveda je na to fabulo
pozabil tekom mesecev, da je poj.neje docela drugače pričal! Mož še je res potrudil, da bi dobro poslužil svojim — t'-; d n i k o m t
Nesreča pri Divači. — V četrtek v jutro sta se peljali'Kat. Krmec in Ana Ga-šperšič v neko vas blizu Divače. Med vožnjo se je splašil konj, trčil z vozom ob kamen, da je padel vozntk-Z'-voza;'Kxmj'je~d^Ilfap'reij'~ navzdol. Na nekem ovinku se zvrne kočija, da sta obe gospe padli pod cesto. Gašper« šičeva si je poškodovala roko, Krmeeova pa zlomila roko na dveh krajih, pobila po hrbtu in glavi. Prepeljali so ju v Divačo in od tam v Trst v bolnišnico. Cesta po onem kraju je v zelo slabem stanju,
V GoJaČak so sami kmetje brez duhovnika in brez učitelja ustanovili bralno društvo, Gojače jemala vasica na Čavnovem vznožju in šteje ie 40 gospodarjev, katerih velika večina je jako oduievljena za čitanje časopisov, ker* vedo, da je čitanje najlepše izobraževalno sredstvo. Le tako naprej vrli gojaSki gospodarji l
Satunttcnja. —¦ »Prim. List* pripoveduje! kako da so nekje Šolski otroci surovi. Navaja vzglede, kako preklinjajo »te hudičeve farje* itd. Potem pa sklene jako modro, če§: tega so krivi naprednjaki.... Mi sicer ,Pr. L." *pra? ničesa ne verujemo, ker večjih lalnikov božje solnce še nikdar ni ogrevalo, pravimo pa: ako je kje surovosti med mladino, tedaj jo iščite v prvi vrsti tam, kjer gospodarijo klerikalci. Radi bi navedli nekaj zgledov, ali bolje je, da tega ne storimo; ne maramo polemike. Klerikalci znajo ljudstvo le poneumniti in fanatizovati, nikdpr pa ne vzgojevati,
Kdor zna p« ana! — Učeni dohtar Pepe je pripoznal v »Prismojencu*, da med našim ljudstvom res živi pregovor; »Ako ti sede far na suknjo, odreži jo, pa beži od njega, da le ne bol imel nič opraviti ž njim.* ~~ Pregovor je jasen i Nanaša" se na take odnašajo, kakor je bil n. pr. Gabršček do Gregorčiča, in pomeni; boj se ga, ako se mu zameril, gorje tebi, nikdar več ne bo odpuščanja, preganjal te bo Se po smrti. — Lahko bi našteli celo vrsto pregovorov, ki enako govor6.— lir. Pavlica pa je dal temu pregovoru tako tolmačenje: d a j e n e-srečen, kdor se nad duhovnikom pregreši. Tudi cele družine, ki »Sočo* podpirajo, bodo nesrečne! — Kdo naj se ne smeje tej modrosti? Dr. Pepe je sicer dosleden v taki — farški politiki. Že pred njim so enako govorili vsi taki nunci, ki so sicer nevredni črne suknje, ljudstvo ima o njih najslabše mnenje, vendar hočejo ohraniti ono veljavo, ki jim daje vlado nad neukim in krotkim ljudstvom. — Jako komodno! Tak nevrednež v črni suknji naj počne karkoli, le ne dotikati so ga na nikak način, da ne boš nesrečen, kajti,... ,pod črno obleko tiči ime Kristusovo, Vi" varuje čast svojih duhovnikov,* Če to ni bogokletstvo, kaj pa? Ako duhovnik sam ni vreden črne suknje, greši predrzno na božjo milost, ako pričakuje, da ga bo Kristus varoval pred — pravično sodbo ljudstva, kateremu je le v pohujšanje, le v sramoto, le v nesrečo! Tako je, učeni dohtar Pepe de Paulal
la učiteljskih krogov na Kranjskem nam poročajo, da imajo na deželi pri oddaji služb skoro vedno prednost klerikalni učitelji. Kraj ni Šolski sveti, po večini klerikalni, postavljajo v terno-predlog lake učitelje, o katerih so prepričani, da bodo trobili v klerikalni rog. O drugih komitentih liberalnega mišljenja pa sestavljajo klerikalni šolski sveti po hv.ijativi župnikov prav sramotna in laž-njiva poročila na deželni Šolski svet. Izjemo delajo edino kranjska mesta. Znani so vrlo delujoči učitelji na Kranjskem, kateri so si pridobili za omiko ljudstva tudi izven šole izdatnih zaslug, ali še vedno morajo službovati kot učitelji v kaki samotnejši vasi alt pa kot drugi ali tretji učitelji na večrazrednlcah. Narodno-napredni stranki se nudi lepa prilika, da to krivico nekoliko popravi pri oddaji učiteljskih služeb na novi tretji mestni šoli v Ljubljani.
Pevska društva, ljubitelji lepega petja, — pozor! — Samo za 1 K po posti 10 h več še dobe A. Hajdrihovi .Jadranski glasovi* II. del pri založnikovem dediču, g. J. Kosovelu, Crniče pri Gorici. Prej je ta krasna zbirka možkih zborov in čreterospevov veljala t K 40 h. Na 20 straneh velikega notnega formata obsega ta krasna zbirka lf skladb. Z naročevanjem je treba pohiteti, ker je v zalogi le še 100 izvodov, Hajdrih je priznan glasbenik. Komu ni znana njegova mogočna »Jadransko morje?* Vsako pevsko društvo, vsak slovenski učitelj, da vsak pevee bi si moral navabiti to najcenejšo slovensko skladbo.
T Kanala bo v nedeljo 28. t. m. v obč. dvorani po blagoslovu predavanje o vinski klavzuli in o prošnji na drž. zbor v
tej zadevi. Posestnike najuljudneje vabi — I županstvo.                                                  '
»Moja deea*. — Pred kratkim smo ocenili zbirčico pesmij g. I. N. Resmana pod gorenjim naslovom. Danes dostavljamo, da kdor želi naročiti knjižico, katere čisti prebitek je namenjen' za Prešernov spomenik, naj se oglasi v »Goriški tiskarni*.
~ Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) — Socijalist Pernerstorfer je stavil nujni predlog, da se odpravi § 64. kazenskega zakonika glede raz-žaljenja členov cesarske hiše; predlog so podpirali socijalisti in nemški radikalci. Pernerstorfer je, utemeljevaje nujnost svojega predloga, „napadel klerikalce, vsledcesarje nastal med temi ter socijalisti in nemškimi radikalci običajen prepir z običajnimi psovkami in drugimi »uljudnostmi*. Po izvršenem Per-nerstorferjevem govoru se je oglasil za besedo ministerski predsednik, pl. Kdrber, ki je izjavil v imenu vlade, da je vlada odločno protivna Pernerstorferjevemu govoru. Privilegiji, ki jih uživajo členi cesarske hiše po g 64. kazenskega zakonika, ki pripoveduje žaliti iste, so popolnoma opravičeni radi odličnega in delikatnega stališča, katerega zavzemajo členi cesarske hiše in se je njih umestnost dokazala tekom dolgega časa. Nemški liberalec Menger je priporočal, da bi se § 64. spremenil v toliko, da bi se zmanjšale kazni proti onim, ki bi se pregrešali spoštovanja do politikujočih členov cesarske hiše ter je predlagal, naj se Pernerstorferjev predlog odkaže posebnemu odseku. Na glasovanju je bila nujnost Pernerstorferjevega predloga odklonjena in se je isti izročil pravnemu odseku. Na to so nadaljevali podrobno razpravo pristojbinskega zakona, Posl. Berger se je pritoževal radi insultov krščanskih socialistov, na kar je predsednik odgovarjal, da je iste vedno primerno grajal, kar da stori tudi v prihodnje, aH opominja, naj se tudi nemški radikalci vzdržujejo insultov,
Socijalisti so govorili včeraj proti vojski, zlasti glede trpinčenja vojakov. Predlog Klo-fačev, da se ustanovi komisija, ki ni se ba-vila s slučaji trpinčenja vojakov, je bil odklonjen. Kurber je predložil zakonski načrt o kanalih
Na posvetovanju načelnikov parlamentarnih klubov je povedal Kurber, da bo državni zbor zboroval do 15. junija, potem bodo hitro sklicani deželni zbori. Vlada predloži jeseni naCrt za premembo tiskovnega zakona, zlasti glede na kolporlažo in na objektivno postopanje.
Tomaževa žlindra v državnem zboru. — Nemški radikalec Stein je očital dr. Su-steršiču umazane manipulacije z znano žlindro. Kadi tega je zahteval ta včeraj ukorno komisijo, ki bi izrekla grajo Sleinu. No, kar se tiče žlindre, je dobil dr. Š. že dosti odgovora pred sodnijo!
•Lepi* klub se drobi. — .Slovenski Narod* piše: V .lepem* klubu dr. Šusteršiča se je zadnji čas nekaj zgodilo, kar je sicer jako zanirnl o, o čemer pa noben list ni črhnil besedice, tako da bi tega morda še danes ne vedeli, če bi pisarna poslanske zbornice ne bila izdala novega imenika parlamentarnih klubov in njihovih članov. Ta imenik je razodel, kar je dr. šusteršič tako skrbno prikrival, da se je namreč »lepi* klub razdvojil, in da ima danes dr. Šusteršič pod svojo zastavo zbranih samo še 16 jogrov. Rečeni imenik naznanja namreč, da gališki poslanec Szajer in njegovi tovariši niso več člani .lepega* kluba Šusteršičevega, nego da imajo svoj posebni .klub krščansko socialnih ljudi*, in dalje naznanja, da šteje Šuster-šičev klub samo 16 članov. Iz tega pač izhaja, da Szajerjevci niso več v šusteršičevem klubu, da so se torej od njega ločili. Vprašanje je samo: ali so Szajer in njegovi ljudje šli prostovoljno iz .lepega* kluba, ali so se od njega neprostovoljno ločili, oziroma, ali Szajer ni hotel več sedeli z dr, šusleršičem v jednern klubu, ali dr. Šusteršič s Szajerjem. Pričakujemo, da nam to zagonetko reši dr, Šusteršič, vsaj kadar preboli prvo žalost, da se njegov »lepi* klub tako klavrno drobi .... Kar je dr. Šusteršič izgubil na številu pristašev, to skuša za sedaj prikriti z večjim vpitjem. V tisti seji, v kateri je ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo glede izjave najvojvode Frana Ferdinanda, je dr. Šusteršič na vse načine poskušal, da obrne nase nekoliko pozornosti. Naposled se je postavil na stopnice mej poslanskimi sedeži ter s tega vzvišenega mesta, kjer ga je moral vsakdo opaziti, tleskal kakor blazen in rnini-slerskemu predsedniku na vse grlo kričal .Bravo KSrbor* ! »Bravo Kčrber*!, dasi ministerski predsednik nikakor ni govoril tako, da bi mogli klerikalci ž njim zadovoljni biti... Seveda se je Šusteršiču vse smejalo, kajti bil je popolnoma podoben tistim kričačem, ki stoje pred cirkusi in vpijejo ... .Reinspaziert, meine Herrschaften* ! Zdi se nam, da utegne dr. Šusteršič še iz ministerskih ust slišati kako pikro, če bo še dlje resne izjave s svojim usiljivim pritrjevanjem smešne delal. ? Železniškem odseku se nadaljuje razprava o investicijski predlogi hitro. Sodijo, da do danes odsek že skonCa svoja posvetovanja ter pride potem vsa reč v zbornico, da potrdi končno investicijsko predlogo ter bomo imeli po dolgem času vendar zago-
tovljeno bohinjsko železnico kot drugo prometno zvezo s Trstom.
Občinske volitve v LJubljani so skončale včeraj. Prodrli so narodno-napredni kandidatje v vseh treh razredih. Klerikalci niso postavili kandidatov, pač pa soc. demo-kratje v tretjem razredu; ostali v veliki manj-šini. V drugem razredu so si privoščili Nemci to, da so šli glasovat za napredne kandidate brez Hribarja, kateri je dobil torej 120 glasov manj -od -drugih, od slov. glasov pa toliko kakor drugi.
Grozen zločin se je zgodil v Majšpergu pri Ptuju. Nekako pred dvema letoma čitalismo v .Slovenskem Gospodarju* in-serat: .Izgubila se je 12-letna deklica iz Majšperga itd.* Sedaj pa se je dognalo, da se deklica ni izgubila. Nekje blizu Maribora so našli mrtvo truplo neke deklice, zato so poklicali tudi očeta v Majšpergu .izgubljene" deklice, ki je potrdil, da je to njegov otrok; toda oglasila se je tudi prava otrokova mati in dokazala s tem, da je deklica imela zakrpano krilo z jednako tkanino, iz kakoršne je materina obleka, da je to res njena hči. Stvar je postala sumljiva, zato so začeli pri stariših .izgubljene* deklice, ki sta viničarja v Majšpergu, preiskovati, in našlo oe je, da sta oče in mati lastno 12-letno deklico zadavila, jo na kose razsekala in razrezala ter v peči sežgala. Zverinska roditelja sta že pod ključem. Oče je žandarmeriji svoj zločin priznal, mati pa je še tajila.
Nesreča na železnici. — V četrtek zvečer je trčil na progi z Dunaja v Krakovo brzovlak ob tovorni vlak, Strojevodja tovornega vlaka mrtev. Na brzovlaku 4 potniki težko, 5 lahko ranjenih, istotako 4 uslužbenci. Pomoč došla hitro.
Velikanski požar. — V tovarni kemičnih preparatov v Frankobrodu je počil kotel, vsled česar je nastal požar, ki je pro-vzročil v tovarni več eksplozij ter pokopal mnogo človeških Žrtev, Požar se je razširil celo čez reko Meno ter so tam zgorele 3 hiše. Ranjenih je okoli 150, mrtvih 40-50. O španskih samostanih.— Da bose bolj umljivo, zakaj so se konečno vendarle vzdignili Španci proti samostanom, treba vedeti, da le v Madridu je 98 samostanov, ki delajo hudo konkurenco trgovcem in obrtnikom, Samostani imajo cenene delavce in ne plačujejo nič davka!
Na KltajHkem. — Odškodnino, katero bi imela plačati Kitajska za vojno, so preračunali na 450 rnilij, taelov. — Zastopniki velevlastij zahtevajo še smrtno kazen nad 4 kitajskimi uradniki. Sredi maja zapusti 10.000 francoskih vojakov KitaJ3ko.
V Južni Afriki. — Zopet se je govorilo te dni mnogo o pogajanjih med Buri in Angleži, ali transvalsko poslaništvo v Bru-selju odločno zanika, da bi se vršila taka pogajanja, ker poročila, katera so dobili od generala Bothe, so taka, da Angleži so v tako neugodnem položaju, da Buri še vedno upajo na konečno zmago. Burski oddelki pa se nahajajo Še vedno na kapskem ozemlju; torej niti od tam jih Angleži ne morejo pregnati. — Angleže slane vojna na teden 36 milijonov kron.
Raznotero. — V Čikagu živi 100.000 Poljakov, ki si zgradijo svoje stalno poljsko gledališče. Imajo 6 časnikov, — V Carigradu je koncertiral slovenski igralec Pogačnik-Naval pred odličnim občinstvom z največjim vspehom. — Angleškega kralja Edvarda VII. bodo, kronali dne" 20. julija. N?Sega cesarja bo zastopal nadvojvoda Fran Ferdinand. — Blizu Brna je uničil požar 3 vasi. Zgorelo je nad 40 hiš z gospodarskimi poslopji, 16 oseb pa se je zadušilo. — Francoski ministerski predsednik Waldeck-Rousseau obišče v kratkem Dalmacijo, potem krene na Cetinje.
NarodHO gospodarstvo. Na srečni zemlji.
(Članek izven uredništva.) ,In dem Schicksal der einzeinem Gutsbe-sitzersfamilie liegt schon das Schicksal des Volkes vorgebildetj denn das Vaterland ist das Landgut des Volkes*, je pisal prijatelj poljedelstva. Ako pregledujemo vse gospodarstvo, pri kmetiji se moramo ustaviti. Od tovarniških cunj se ne moreš nasititi, če kmetija ne daje živeža. Kaj, čt» si slabo oblečen, da si le sit in sit Živilj, ki ti stvarjajo trdno meso, dobro krvi Na podlagi trdne kmetije stoji vse drugo trdno.# V dobrem zraku živi kmet; njegovo delo obnovlja život, delo v prašni tovarnici ga pohablja. Delo kmetije daje vsaki dan deset različnih del, tovarniško je jednakomerno, duhomorno. Krepke zavode vstvarja kmetija, jetične to-varnica. Kar je telesno in duševno zdravega, prihaja ponajveč iz kmetije. Na njej ni greha; vse je na njej naravno, skrb za želodec, ljubezen mej moškim in žensko. V večni in najboljši učiteljici, naravi, raste dete; že z mladih nog je na svoje oči in mišice postavljeno, je utrjeno proti vsem spremembam vremena in pripravljeno, si samo pomagati iz raznih nevšečnostij. In pametno varčenje je na kmetiji doma, pametno gospodarenje, da sredi zime ne pomanjka. .Povsod, kjer dobiš dobro kmetijo, je blagostanje, je gotovost v življenju, je zaupanje v bodočnost, dobiš neodvisnost, ki zagotavlja srečo in vse človeške čednosti. Kmet, ki opravi s svojimi otroki vse delo na svojem zemljišče, ki nema
plačevati nikake najemnine komu nad njim ~ in ne mezde komu pod njim, ki uravnava svoje proizvajanje po potrebah svojega kon-suma, ki svoje žito je, svoje vino pije, se oblači z na njegovem zemljišču pridelanim lanom in z od lastnih ovac dobljeno volno, se malo briga za tržne cene, ker ima malo prodajati, kupovati, in nobena trgovinska kriza ga ne ugonobi. Malo ga stane delo, da kaj zboljša svoja zemljišča, kar prihaja v prid poznejšim njegovim zarodom; z lahka zarodi rastlinstva, zboljša živali. Njegova kmetija je prava hranilnica, ki je vedno pripravljena, da sprejme njegove pridobitve. Tak kmet najživejše občuti srečo, ki je z njegovo kmetijo združena*, piše lepo francoski gospodarski pisatelj.
Te misli, ti izreki agrarnih pisateljev, so nam vstajali, ko smo se vozili po krasni, madjarski zemlji, ko smo videli nje kmetijo in rast meščanstva, ko smo videli to možato, to prelepo korenjaštvo Madjarov. Seveda so* posedli Madjari najplodovitejši kos evropske zemlje, krasno ravan in zemljo, ki daje dvaj-setero sadežev I Vse, vse, kar je postavili na najopulentnejšo mizo, rodi, ustvarja ta ma- ' djarska zemlja t Tukaj količkaj pridno ljudstvo ne more stradati kruha, in najboljšega kruha, mleka, m«sa, vina, tukaj daje tudi ovca toplo odejo. In kjer je tega dosti, vskipeti mora tudi sreča, in vesela narava Clovetka. Kar. stratijo ti Madjari živeža za živino, od tega bi lahko živela vsa živina na ubogih slov. tleh, Ali tudi Rusi,, Hrvati, imajo jednako krasno zemljo, toda nikak obiskovalec njih zemlje ni odnesel dobrih vtisov domov glede, gospodarstva. Madjari danes vladajo vso Avstrijo. Oni so v vsem merodajnl, njim se pripogne najmočnejša volja.
Tako je pač bilo doslej na svetu, da je manjšina najkrepkejših ljudi vladala in or-ganizovala ma.se ljudstev za delo. S silo, pritiskom se je uravnavalo dozdanje gospodarstvo. Srednji vek ima svoje tiskarstvo, novejši' čas proste lastnine, čas tovarnlc, svojo tovarniško suženjstvo. Mase narodov so bile dozdaj le za to na svetu, da so dobro redile manjše število režiserjev, voditeljev, organizatorjev gospodarenja ter socljalnega in duševnega življenja narodov, Moralo je tako priti, ker so si povrgli v Eropo se Itselivli nomadi, pastirski narodi, na evropejsklh tleh našle ljudi kot sužnje, začeli kmetijo s sužnji in tako pustili svojim voditeljem več zemlje vzeti, kar bi je mogel posamezni sam s svojo družino oddelati. Ti voditelji so postali tako s sužnji gospodarji drugih, ki so vedno bili lakotni več zemlje in delavcev na njej in ki so si podvrgli sčasom tudi prostega kmeta, Take roparske rase so bili tudi *H."-vske naselitve prostosti in tako tudi orga-torji dela manufaktur in tovarnic novejše • ^odovinske dobe.                    (Kosec pride.)
Alkoholizem na Dunaju. — Okrajni šolski svet na Dunaju je bil dal vsem šo'"-;r»i vodstvom ukaz, poizvedeti, koliko alkohola popijejo otroci. Vspeh poizvedovanj je bil ta-le: 50% otrok pije pri jedi pivo, 48 vino in 2$ žganje. To dobiva večina otrok od starišev samih.
Mlekarska zadruga v Črničah. — V Črničah so nekateri zavedni kmetovalci jako uneli za ustanovitev mlekarske zadruge. Kolikor bi se dalo soditi po nam znanih razmerah, bi biia ta misel prav lahko izvršljiva, ako se združijo vsi ravenski in črniški gospodarji. Morda bi pristopili tudi kmetje iz bližnje okolice iz Malovš, Gojač, Batuj ali Sela! Le poguma in složnosti ne poznajo po nekaterih vipavskih vaseh, in zato še spi tam mlekarstvo, katero je glavni denarni vir našim tominskim krajem. Res, da se vipavsko ljudstvo ne peča toliko z živinorejo, da bi mogle povsod vspevati mlekarnice, a v Črničah bi bilo to prav lahko mogoče, ker imajo mnogo Živine in ker prodajajo mnogo sena, kar se pa nikakor ne more imenovati pametno .gospodarstvo ! Črniški gospodarji naj se lepo združijo in njih želje se gotovo uresničijo, ker imajo v svoji sredi par požrtvovalnih oseb, ki bi sodelovale pri opravilih, katera potrebujejo nekoliko bolj učenosti in previdnosti. Složite se, združite se in prepričate se kmalu, koliko se doseže z združenimi močmi!
Št. 522.
Razpis dražbe,
G. kr. okrajni šolski svet v Gorici razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega poslopja za dvorazredno ljudsko šolo v Vrtojbi.
Sklicna cena je 24.700 kron.
Načrti, prevdarek in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v uradu c. kr. okrajnega šolskega sveta v uradnih urah.
Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino.
Rok  za vlaganje  ponudb  poteče dne 15. maja t. 1. ob 12, uri opoludne. C.  kr.  okrajni  Šolski svat
v Gorici, dne" 25. aprila 1901. Predsednik: s>
Bosizio.
Josip Valentinčič
pekovski mojster
V Gorici, v Raštelju št. 29.
priporoča
vedno sveži kruh, navadni in najfineji,
pecivp, razne kolače, lorte itd, itd.
SJej— po zmernih cenah.   ~
T
Prva c. kr. avstro-ogerska privil.
DVARHA BARV ZA PROČELJA
Karol Kronslsiner, Dunaj II!., Hauptstrasse IZD (v lastni hiši).
Odlikovana z zlatimi svetinjami.
Zalagatelj nadvojv. in knežkili posestnih oskrbniStev, vojaških oskrbniStev, Železnic, obrtnih, hrlbolazulh, plavžnlh ter zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in
mojstrov. Te barve  z i pročelja   se raztope v apnu ter se razpošiljajo  suhe v prahu v 40 različnih  uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje so* v slovenskem in laškem jeziku. Uzorcl na papirju z navodilom zastonj: iu franko.
Zahvala.
O priliki nenadomestae izgube našega priljubljenega soproga
oziroma očeta
Josipa Pečenko,
izrekamo tem potom  tužnim srcem svojo najprisrčnejo zahvalo za izkazana odkritosrčna sočutja in sožalja.
Posebno zahvaljujemo preč. duhovščino, gg. župana in sta-raSine, sorodnike, prijatelje in sploh vse vdeležence mnogobrojnega sprevoda, kateri so prišli od daleč in blizu, da so skazali ranjkemu
zadnjo čast.
Bog plati!
V Rihembergu, dne 25. aprila 1901.
Žalujoča rodbina.
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje
v lastni hiši.
---------------«1«*---------------
Hranilne Vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4fV* %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%.
Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od %. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje kan. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA priporoča
pristna bela
Via Giardino 8
briških, dal matinskih in iz vipavskih, 4pt®L isterskih furlanskih,           v&           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od Fi6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cane zmorne. Postrežba poltena.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervozni i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke, Frank-fnrtA. M.
JLeta 1881. v 6oriri ustanovljena b/rdka
I
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Prihodnji stroj
za žvepljanje   # • • • • •    „VITICOLA"
trikrat odlikovan
ter škropilnice
po Vermorelovej sestavi
ima v zalogi
gledališka ulica št 9.
Na Razpolago so spričevala enolo-gičnih šol ter najboljših vinorejcev.
Zaloga piva
prve  kranjske  eksportne pivovarne na par in tvornice slada
T. FriMich-a naj/rhniki-Kranjsko.
(ilavui   zastopnik  aa Gorico In deželo
Josip Rovan
v Carici - RabatiSte it. 20 - v Gorici.
Priporoča se p. n. častitim gg odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12V« litrov ter v plombovanih
steklenicah po V« litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in  Dunaju   s  prvimi priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljeno podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričiei pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar
»Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Dobre ure in po ceni!
s 3-lelnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra nra Rem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilmk iz niklja fl   1-95.
Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Iiustrovan cenik zastonj!
108 do 3B8 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod   Ludwig   fisterrelcher,  VIII   Deutsche
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetiftjo Na Ivovski razstavi  s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. Y1NDY6-A,
v Pragri na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. s.e priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočajoči« »pričal domačih in inozemskih
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti' za ropolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                    -3
Poprave Izvriuje po najuižjih cenah.
Zahvala.
Ginjeni, za na   nepričakovani   način   izkazano zadnjo  čast našej materi, gospej
Uršuli vdovi Bandelj,
izrekava svojo najprisrčnejo zahvalo. Posebno Še zahvaljujeva bla-gorodnega gospoda dr. Bechtinger-ja, zdravnika na Proseku, za njegov obilni trud, preč. duhovSčino iz Komna in Sv. Križa, gospode pevce iz Sv. Križa ter vse sorodnike in prijatelje, kateri so ji priredili tako veličastno spremstvo od tukaj do odprtega groba v Komnu.
V Sv. Križu, dne" 21. aprila 1901.
Ivan in Karol i trn Ipavee.
C.kF.
privil.
civilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec v Gorici, naJravniku št 82 h nadstr.
JU. Poveraj.
P. n, občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn *cr gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko p rilo, srajce »Tiiger, spodnjo hlačt; ter nogovice, oficirske in uradniško pripravo, sploh vse, kar jo treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s J. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se prodaja blagi po tovarniških cenah!
LINIMENT. GAPSICt GOMPOS.
Iz Rlchterjtva Iskarn« v Pragi pripoznano kot (/.vratno bol nblužujoro nm/.llo; za ceno 80 h, kron 1 40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to MploStio priljubljeno domača zdravilno sredstvo vedno le v orlu?, steklenicah z naSo zaščitno znamko s ..SI-IlKOM" namreč, iz HIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richferjeva lekarna „pri zlatem levu**
v PRAGI.
Elizabethgasse Št. 6. (nova).
Y*\
Lekarna
Cristofoletti v Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskcga.
Zdravilna moč teh kapljic je nepro-kosljiva Teka-])ljice vredijo rodno probavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlieico —            popije. 0/crspe po-
tVintrena  znamkaV   kmrjeni   že{0CJee
store,  da  zgine v kratkem času
omotica in životna le no s t (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa ledino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Fnsino i. 5hicrry-jcvo centifolijno mazilo
je najbolje mazilo za rano, vzdiiujp čislolo leroJajSuje bolečine, vpliva na hitro zareljenje; z (»mehčanjem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. ¦ Važno je za hribolnzce, kolesarje in jiiluilce.
Dobiva se v lakarnah. F\> poŠti se razpošilja franko 2 škatljici za K :W)0 — Škalljice na po-skuSnjo, prospekt in izkaz zalop vseh dež^l sveta razpošilja proti predplačilu K 1-HO tovarna lekarju A. Thlerry-}a v Pregradi pri Kogatcu-Slatiiii. — Ponarejanja treba s^c ogibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžjjana na vsaki skatljiri.
V knjigarni
VEK9SLAVA GUGLIELMD
v Gorici
na Travniku št. 14
se dobivajo:
Prešernove poezije, Gregorčičeve pesmi, Pesmi Simona Jenko-ta
toli broširane kakor tudi elegantno vezane.
Odlikovana kleparska delavnica*
Artur Makutz
Gorica
Ozka ulica št. 1 - Via Strctta i.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času.
Prevzema naroČila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. IV rej a vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroj« za žvepljanje sodov iz einkrnega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za Žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
mm- Postrežba točna. — Cene zmerne. -%«