Ob 8. marcu—dnevu žena — iskrene čestitke! - ■ n : .... Ml ——i — 111,11 ||,,|| IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Letošnji načrt ponovno na rešetu informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 13 februar 1982 št. 121 10- april — Dan Emone LJUBLJANA, 29. februarja - Slovesna seja delavskega sveta SOZD Emona ob praznovanju 35-letnice dela in obstoja bo v soboto dopoldne, 10. aprila 1982, v festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na slovesnosti bodo podeliti letošnje nagrade Franca Nebca, nagrade delavcem - jubilantom, ki so že 35 in 30 let zvesti hiši Emone ter bronaste, srebrne in zlate plakete kot posebna priznanja delavcem za prizadevno in vestno delo ter dobre odnose do deia in skupnosti. Letos bo v vseh organizacijah združenega dela nagrajenih več kot 700 jubilantov, od tega 432 za 10 let dela, 223 za 20 let in 44 delavcev za 30-letno delo v Emoni. Prvič bo nagrajenih 13 delavcev, ki-delajo v Emoni že 35 let. Slovesne seje delavskih svetov bodo v mesecu aprilu v vseh organizacijah združenega dela Emone, upokojenci pa bodo imeli svoje tradicionalno srečanje ob dnevu Emone že v torek, 6. aprila, v Prostorih hotela Union v Ljubljani. LJUBLJANA, 11. februarja - Tretja seja delavskega sveta SOZD Emona, ki je bila ob 9. uri v veliki sejni sobi poslovne stavbe na Šmartin-ski cesti, je izzvenela izredno delovno in tvorno glede na pomembnost dnevnega reda, ki je zajemal predlog plana SOZD za poslovno leto 1982 in obravnavanje predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sklada za pripravo razvojnih projektov SOZD Emona. Delegati in poslovodni delavci so izdelane predloge lahko izčrpno obravnavali saj so ustrezne materiale do podrobnosti izdelane že predčasno prejeli. Pred prehodom na eno najvažnejših točk dnevnega reda - predlog načrta za leto 1982, so delegati delavskega sveta ugotovili, da sklepa druge seje delavskega sveta, ki je bila 1. oktobra lani, ki sta zavezovala samoupravne organe v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela Emone, da obravnavajo in sprejemajo pravilnik o inventivni dejavnosti ter izdelajo predlog enotnih kazalnikov o gospodarjenju, nista bila uresničena. Zaradi tega so delegati sprejeli sklep, naj delavska kontrola SOZD Emone prouči razloge in ugotovi odgovornost za neuresničitev obeh sklepov. Podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Ivan Muhič je uvodoma podal izčrpno obrazložitev na pismeno gradivo seje glede na oceno poslovanja v letu 1981 in osnutek načrta za leto 1982, posebno temeljito pa je obrazložil oceno predlogov planskih pokazateljev organizacij združenega dela Emone in predlogov, ki jih je v zvezi s tem pripravil poslovodni odbor SOZD Emone. Kljub številnim težavam, ki so jih navajali delegati in • konvertibilni izvoz Rdeči »E« v tujini LJUBLJANA,'23. februar-0, ~ X tozdu Globus, ki sodi v g vir delovne organizacije ttiona Commerce, smo se pogovarjali o načrtovanem ^ v°zu za leto 1982 ter o dose-hih*Ji^’ *ah*t° rečemo uspehi1; so jih dosegli v nepo-hilni\ern lzvozu na konverti- L°zd Globus naj bi bila or-^.,nizac‘ija, katere namen bi 1 Predvsem opravljanje zunanjetrgovinskih poslov za m tr^e OZD v in izven siste-a Emone, a se še vedno rintv66 u.bada s problemi pri-, bivanja blagovnih fondov, ar Je verjetno posledica po; pikanja usmerjene proiz-hnje za potrebe izvoza. Drea\°na Commerce je že -ce; , eii Pričela vlagati preti rA,,1131/^ v organizacijo Vrtn.Pa gozdnih sadežev, obJnt ln poljščin. To se že konti Ui-e in zagotavlja dokaj p hnuiran iZVOz. nr„jeci leti je Globus izvažal g0 vsem nepredelano bla-vSe~ surovine - sedaj pa se kQr., b.?lj usmerja v izvoz kai,.111*1 izdelkov, kar je vse-te*; r dokaj zahtevnejše in Posta vve na Pogoje, ki jih povija tuji trg. lujen-V-,1*6*6*1’ ki je prišel na E ie k-, , e 2 rdečim znakom oVe kraški pršut iz MIZ-Pržutarne Lokev. Izvoz zamenjal uvoz Morda ne preveč znano dejstvo je, da smo pred desetletjem kislo zelje uvažali s Poljske in ČSSR (!), sedaj pa je naše kislo zelje iz ljutomerske zeljarne česti gost na mizah v ZR Nemčiji, na Švedskem, Franciji, Avstriji in še kje drugje. Emonino ki-’ slo zelje potuje v navedene predstavniki nekaterih delovnih organizacij delavski svet predloga plana za leto 1982 ni sprejel temveč ga je dal v ponoVno obravnavo s predlogom, da se dosledno upošteva resolucija o politiki uresničevanja družbenega načrta mesta Ljubljana za obdobje 1981/85, resolucija za leto 1982 in družbeni dogovor. Načrtovani izvoz je preniz- ko planiran in ga je potrebno fizično povečati. Celotni prihodek je v vrsti delovnih organizacij in tozdih premajhen kar pomeni padanje produktivnosti, nekateri načrtovalci pa niso dosledno upoštevali razmerij na področju delitve sredstev za osebne dohodke iz resolucije za leto 1982 in družbenega dogovora. Delegati so mnenja, da so v nekaterih delovnih in temeljnih organizacijah, ki so formirale porast celotnega dohodka v odnosu na preteklo leto za manj kot 20 odstotkov planirale nerealno. Tako načrtovanje pomeni znižanje fizičnega obsega dejavnosti. V turistični in hotelirski dejavnosti bi morali povečati celotni prihodek za leto 82 (Nadaljevanje na 2. sir.) Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije s svojimi sodelavci člani IS na obisku v Emoni ■ JANEZ ZEMLJARIČ, PREDSEDNIK IS SRS V EMONI Večji izvoz in pridelek države bodisi v plastičnih sodčkih ali pločevinkah, na katerih je znak Emone - rdeči E. Pred leti je prizadevnim delavcem tozda Globus uspelo na zahtevnem trgu Švedske kjer je izredno močna konkurenca držav (Bolgarije, Romunije, Madžarske in Izraela) prodajati konzervirano rezano rdečo papriko. (Nadaljevanje na 4. str.) LJUBLJANA, 11. februarja - Kako se vključiti v prizadevanja za večjo pridelavo hrane, nadaljnje povezovanje in čim večji izvoz, je bila glavna tema pogovora, ki se ga je udeležil predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič s sodelavci, člani IS, Jernejem Janom, predsednikom komiteja za mednarodno sodelovanje, Lojzetom Klemenčičem, predsednikom komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, inž. Ivom Marenkom, predsednikom komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogovora so se udeležili tudi Janez Be-dina, predsednik SIS za ekonomske odnose s tujino, Mirko Jamar, guverner Narodne banke Slovenije, Borut Miklavčič; predsednik IS mesta Ljubljana, Polde Maček, predsednik poslovodnega odbora LB Gospodarske banke, Gabrijela Jelen, predsednik IS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Dino Kodarin, predsednik, občinske konference ZKS in Aleš Kardelj, predsednik ob- činske konference SZDL občine Ljubljana Moste-Polje. Predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Šnuderl je goste seznanil s prizadevanji in strateškimi cilji Emone, združevanjem dela in sredstev ter o dohodkovnem povezovanju. Posebej je goste seznanil z našimi prizadevanji za večji izvoz lastne tehnologije in znanja, boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, kar vse naj bi izboljšalo oskrbo občanov. Predvideno povečanje proizvodnje Emone v letu 1982 je največje pri pridelavi sladkorne pese in znaša 25 odstotkov, močnih krmil 19 odstotkov," žitaric 16 odstotkov, svežega mesa bo več za 8 odstotkov, .mesnih izdelkov za 5 odstotkov, pri čemer znaša predvideno povečanje do leta 1985 v kmetijski proizvodnji 4 odstotke, v (Nadaljevanje na 12. str.) Zadnji tek zimskih športnih iger Emone - podelitev pokalov in medalj ŠPORT IN REKREACIJA V veleslalomu in smučarskih tekih nastopilo 379 Emonk in Emoncev - V družinskem veleslalomu štartalo 40 družin - Prehodni pokal osvojil tozd Centromerkur - maloprodaja iz Ljubljane. KRANJSKA GORA, 28. februarja- Na belih strminah Podlesa v Kranjski gori, na gosto posejanega s »koli«, se je 379 smučark in smučarjev Emone v prekrasnem sončnem vremenu in na brezhibno urejenih progah pomerilo v spretnosti in hitrosti. Čakali so jih številni pokali, zlato, srebro in bron. V veleslalomu, najzahtevnejši panogi, je nastopilo 330 tekmovalcev, v smučarskih tekih, ki je zadnje čase zelo priljubljena zimskošportna panoga, saj dobiva iz leta v leto. več pristašev, je štartalo 49 tekmovalcev, v družinskem veleslalomu pa se je pognalo po strmipi kar 40 družin. V marsikateri družini je čast te reševala mamica ali najmlajši Emonček. Ni manjkalo številnih navijačev, ki so s svojim »Hop, hop, hop« in celo rogovi dali dnevu pravo tekmovalno vzdušje. Neučakani tekmovalci (prav tako navijači) so le s težavo pričakali 15. uro, ko so objavili rezultate in sta podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Miran Blaha in predsednik odbora za šport in rekreacijo Dušan Eržen podelila najboljšim in najhitrejšim medalje in pokale. Slovesnost se je končala z gromkim hura in - nasvidenje prihodnje leto. Letošnji načrt ponovno na rešetu (Nadaljevanje s 1. str.) za najmanj 26 odstotkov upoštevaje porast vrednosti tujih valut in povečanje deviznih cen za okoli 8 odstotkov. (Sklepe, ki nas obvezujejo objavljamo v tej številki glasila posebej). Delavski svet je obravnaval in sprejel sklep o dodatkih iz osebnega dohodka, nadomestilih in prejemkih iz sklada skupne porabe ter iz- datkih v zvezi z delom s priporočilom, da ga delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij obravnavajo in zaradi enotnosti v SOZD v celoti upoštevajo. (Sklep objavljamo na tej strani) Obširno obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sklada za pripravo raz- Sklep o dodatkih iz OD, nadomestilih in prejemkih Iz sklada skupne porabe ter izdatkih v zvezi z delom za leto 1982 Delavski svet SOZD Emona je predlog sklepa obravnaval in ga sprejel, priporoča pa vsem delegatom delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela in enovitih delovnih organizacij Emona, da ga v celoti upoštevajo. • dodatek za delo v podaljšanem času 50% • dodatek za delo v deljenem del. času: - prekinitev 1-2 uri največ 39 na dan 1.000 mesečno - prekinitev 2 ali več ur 66 na dan 1.700 mesečno • oblikovanje sredstev sklada skupne porabe je odvisno od doseženega dohodka • regres za letni dopust največ 3.200 din • novoletne nagrade upokojencem enotno 1.400 din • regres za prehrano iz sklada skup. porabe največ 23 na dan 600 mesečno S dnevnice 8-12 ur največ 230 din nad 12 ur največ 380 din • kilometrina največ 7 din • terenski dodatek največ 160 din O ločeno življenje največ 3.400 mesečno • prevoz na delo (delavec prispeva sam) najmanj 300 mesečno • prehrana delavcev mater, proiz. največ 30 na dan 780 mesečno • Pripravniki: - s srednjo izobrazbo 70% - s višjo izobrazbo 90% - z visoko izobr. 100% Učenci z učno pogodbo: - II. letnik - III. letnik Jubilejne nagrade: - 10 let (60%) - 20 let (90%) - 30 let (120%) največ 8.400 mesečno največ 10.800 mesečno največ 12.000 mesečno največ 2.300 mesečno največ 2.600 mesečno enotno 7.200 din enotno 10.800 din enotno 14.400 din - Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni: Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v breme TOZD bo izplačano v naslednji višini: - nadomestilo za čas bolezni za prvih 6 delovnih dni 80% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu, - nadomestilo za čas bolezni od 7 dni naprej 90% povprečnega osebnega dohodka v preteklem letu; - nadomestilo za čas bolezni zaradi nesreče pri delu ozr. prihodu na delo in odhodu iz dela ter poklicne bolezni v višini 100% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu glede na trajanje bolezni; - v času hospitalizacije 90% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu glede na trajanje bolezni. - Dodatek za delovno dobo se obračunava le delavcem, ki imajo več kot 5 let delovne dobe in to največ v naslednjih odstotkih: delovna doba odstotek 5-10 let 2 10-15 let 4 15-20 let 6 20-25 let 8 25-30 let 11 nad 30 let 15 - Dodatek za nočno delo 35-50% - Dodatek za delo ob nedeljah in praznikih 50 % • Nagrade delavcu ob odhodu v pokoj: - 10 do 20 let delovne dobe: dva povprečna mesečna osebna dohodka doseženega na delavca v gospodarstvu SRS v preteklem letu - 20 do 30 let delovne dobe: dva in pol povprečna osebna dohodka v gospodarstvu SRS - nad 30 let delovne dobe: tri povprečne mesečne osebne dohodke v gospodarstvu v SR Sloveniji Ker so prejemki računani na povprečni OD v gospodarstvu v preteklem letu, je vzeta osnova din 12.000, - vendar ni dokončna, ker še ni podatka Zavoda za statistiko SRS. Med zaključkom redakcije glasila smo zvedeli, da znaša povprečni mesečni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije 11.153 dinarjev kar upoštevajte pri izračunu. vojnih projektov SOZD Emona je podal Mitja Sve-telj, direktor Interne banke Emona. V svoji obrazložitvi je poudaril, da v ugotovljenih vrednostnih okvirih lahko dovolj stvarno oblikujemo svoje razvojne usmeritve in načrtujemo naložbe po namenu in dinamiki le, če smo glede tega ustrezno sistematični in organizirani. Vse premalo se zavedamo obsega dohodka, ki ga izgubljamo zaradi nedomišljene in neustrezne priprave naložb, zaradi zamud ‘in podražitev. Naši razvojni načrti so nerealni po predvideni vrednosti naložb in dinamiki uresničevanja ker vnašamo vanje tudi investicije, ki ekonomsko niso ustrezno preverjene, za katere še nimamo tehnične dokumentacije ali pa je ta nepopolna. Take pomanjkljivosti ne prizadenejo samo nosilca naložbe, temveč tudi interese drugih udeležencev v uresničevanju skupnegarazvojnega programa. Vse posamezne faze in vsebina načrtovanja razvoja ter ekonomske, tehnološke in tehnične priprave naložb morajo biti izpeljane dosledno, strokovno, celovito in korektno brez zanemarjanja katerega od navedenih pogojev. Zaradi povedanega je eden od predpogojev za napredek v gospodarjenju na tem področju, da z ustanovitvijo in oblikovanjem posebnega sklada za pripravo razvojnih projektov SOZD Emona zagotovimo sredstva, na podlagi katerih bomo v obliki posojil omogočali nosilcem razvoja pravočasno in korektno načrtovanje in pripravo naložb v smislu določil predlaganega sporazuma. Za združena sredstva bodo udeleženci v združevanju prejeli obresti, obračune praviloma po splošni obrestni meri (sedaj 12 odstotkov) s tem, da bo lahko skupek obresti po vsakoletnem obračunu in razdelitvi prihodkov sklada nekoliko nižji od te obrestne mere, kolikor bo za najpomembnejše razvojne namene delavski svet SOZD določil - uporabnikom posojil za te namene -nižjo obrestno mero. Predvideni prispevek, v sklad ne pomeni pomembnejše obremenitve za nobeno od delovnih organizacij v SOZD, zbrani denar pa zagotavlja možnost bistveno izboljšati pripravo razvoja in naložb. Menimo, da je skle- nitev predlaganega sporazuma in oblikovanja sklada za vse organizacije združenega dela v Emoni' ustrezna in utemeljena samoupravna odločitev. Delegati delavskega sveta so obravnavali tudi predlog sklepa o pokrivanju izgube tozda Globus, ki sodi v okvir delovne organizacije Emona Commerce zaradi likvidacije podjetja Emona Caffe v cen-tralnoafriški republiki ter sprejeli sklep, da je pri izračunu upoštevati tudi odbitno postavko - vrednost zemljišča, ki je še vedno last Emone. Izgubo bodo pokrivale tozd Globus in tozd Obala iz DO Emona Commerce v višini 30 odstotkov, ostalo pa organizacije združenega dela Emone brez tozdov v sestavu DO Angropro-met Čuprija in tozdov DO Kmetijski kombinat Ptuj in to v sorazmerju, kakor so v letu 1980 v zaključnih računih ustvarile sredstva za svoj rezervni in poslovni sklad. Podjetje Emona Caffe v Centralnoafriški republiki je poslovalo z izgubo od vsega začetka saj so novi kavini nasadi, krčenje pragozda in ostala dela zahtevala nenehna vlaganja denarja v proizvodnjo kave. Doseženi pridelki so bili mnogo nižji od prvotno programiranih. Strokovne analize so pokazale, da bi največji donos lahko znašal 760 kg kave na hektar, tako da bi v 10 letih-do leta 1990 pridelovali vsega skupaj le okrog 2.200 ton kave. Zelo neugodni so bili tudi ekonomski pogoji, med drugimi tudi ta, da smo morali CAR plačevati 55 do 65 odstotkov izvozne takse - računano od svetovne borzne cene kave. V izogib nadaljnjim izgubam podjetja Emona Caffe je bil uveden postopek in podjetje likvidirano. Interna banka Emona bo temeljnim in enovitim organizacijam združenega dela na njihovo zahtevo odobravala iz združenih sredstev rezerv posebne likvidnostne kredite, in sicer za dobo 4 let in z odplačilom v osmih polletnih obrokih po obrestni meri 4 odstotke. Kredit bo Interna banka Emona odobrila tudi tisti delovni organizaciji, ki v svojih ali pri Interni banki združenih sredstev rezerv nima dovolj denarja za poravnavo obveznosti iz podpisanega sporazuma. E. I. SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 14. rdeči prapor KRAGUJEVAC, 15. in 16. februarja - V mestu, ki je že pred 106. leti dvignilo rdeči prapor z napisom »samouprava«, in le 5 let po pariški komuni doseglo v mestni občini delavsko upravljanje, je bilo v teh dneh 14. srečanje samoupravljalcev iz vse Jugoslavije. Letošnje srečanje je bilo z vsem svojim delom in vsemi prispevki posvečeno pravičnejšemu, to se pravi boljšemu »družbenemu in materialnemu vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela«. V vseh prispevkih,-kakor tudi v zaključkih srečanja, ki morajo dobiti odločilni odmev in uresničitev v vseh delovnih kolektivih, je bila predvsem izrečena upravičena zahteva, da moramo neposredno proizvodno delo v gospodarstvu pomembno bolje vrednotiti kakor do sedaj. Kot delegat iz Slovenije (in Emone) sem na tem srečanju aktivno sodeloval. .Moj prispevek z naslovom »Zmanjšanje zaposlenosti v družbe- ni in gospodarski režiji« se je nanašal predvsem na to, da moramo za boljše vrednotenje neposrednega dela pridobiti potrebna sredstva. Te pa bomo zagotovili le z večjo produktivnostjo, ki pa jo ne smemo iskati več le pri neposrednih proizvajalcih, ampak predvsem pri zmanjševanju družbene in druge režije. To pomeni, da moramo množico delavcev iz neproduktivne režije preusmeNti v tiste dejavnosti, ki ustvarjajo nove vrednosti. PAVLE KOGEJ Sklepi delavskega sveta SOZD Emona ■ Delavski svet SOZD smatra, da so TOZD ozd. DO, ki so formirale porast celotnega prihodka v odnosu na leto 1981 za manj kot 20%, planirale nerealno, saj to pomeni znižanje fizičnega obsega dejavnosti, zato morajo svoje plane ponovno proučiti in jih vskladiti s smernicami. ■ V hotelsko-turistični dejavnosti bi morali računati s povečanjem celotnega prihodka najmanj za 26%. To zaradi tega, ker se bodo devizne cene teh storitev povečale nominalno za najmanj 8%, poleg tega pa je treba računati z najmanj 10%-nim povečanjem vrednosti tujih valut. ■ Delavski svet SOZD priporoča TOZD in DO, da tudi v letu 1982, v primerih, kadar jim to dohodek dopušča, v čim večji meri planirajo in obračunavajo amortizacijo nad predpisanimi stopnjami. ■ Ker predstavlja amortizacija po zakonskih stopnjah konstantni strošek, morajo OZD v cilju racionalnega gospodarjenja še toliko bolj skrbeti za izkoriščanje svojih osnovnih sredstev tako, da bodo povečale obseg svoje dejavnosti in s tem celotnega prihodka. ■ Pri planiranju dohodka in osebnih dohodkov za leto 1982 morajo OZD izhajati iz naslednjih izhodišč: • povprečni osebni dohodki na zaposlenega ■ v nobeni OZD združeni v SOZD ne bi smeli biti pod nobenim pogojem za več kot 5% izpod ustrezne panoge; • računati je treba, da se morajo osebni dohodki, če hočemo v OZD obdržati realni standard, povečati povprečno po zaposlenem za 20%, računano najmanj od 95% povprečja panoge iz leta 1981; • da bo to mogoče doseči morajo OZD planirati ustrezno učinkovitost gospodarjenja tako, da bodo: - ustrezno ♦ povečale celoten prihodek in dohodek, - zmanjšale število zaposlenih, - dosegale v odnosu na izplačane osebne dohodke najmanj tako stopnjo akumulacije, kakor v letu 1981 (zaradi primerjave se kot akumulacija v tem smislu šteje: amortizacija po zakonskih stopnjah, amortizacija nad zakonskimi stopnjami, sredstva za rezervni sklad in sredstva za poslovni sklad); • 'pospešiti je treba delo na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja, zlasti v tem smislu, da bomo uveljavili enotna izhodišča v okviru SOZD. ■ Delavski svet SOZD naroča vsem OZD, da pri končnem ' oblikovanju plana temeljito proučijo zaposlovanje in v tej zvezi organizacijo dela, ter nadomeščajo delavce, ki odhajajo iz OZD, le v najbolj nujnih primerih. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti delavcem ustrezne osebne dohodke. ■ OZD morajo v svojih planih ponovno proučiti stopnjo bruto akumula-tivnosti (amortizacija in poslovni sklad) tako, da bo bruto akumulacija naraščala vsaj za 10%-nih poenov hitreje, kakor celotni prihodek. To je nujno tudi zaradi tega, ker si; cer ne bomo mogli kriti potreb povečanja vrednosti zalog in izvajati najnujnejših investicijskih naložb. ■ Pri oblikovanju naložbene politike v letu 1982 je treba postopati skrajno restriktivno tako, da bodo razpoložljiva sredstva poleg tistih, ki so potrebna za redno obnovo osnovnih sredstev in osnovne črede, vlagana le v najprioritetnejše naložbe, pri čemer je potrebno računati tudi, da se del teh sredstev uporabi za kritje finansira; nja povečanja vrednosti ■ Ponovno je treba proučiti izvozno-uvozne plane v vseh OZD in pri tem: - računati z večjimj izvoznimi obveznostmi ter večjimi uvoznim* omejitvami; - uvoz je treba vskladit1 tako z še vedno veljavnimi uvoznimi možnostmi' ki so vezane na izvoz, V0'. sebej pa še z plačilnim1 možnostmi; - predvideti je treba ukrepe ter ustrezne evidence za tekoče spremljanje izvoza in uvoza ter deviznih prilivov v smisD pravočasne izterjave dolgov od inozemskih partnerjev (ustrezne evidence prenesti na ERC in se tud1 povezati z elektronsko obdelavo podatkov P®1 Narodni banki in Sl-SEOT; - letne plane izvoza m uvoza je treba razčlenit1 po vrstah blaga in storitev ter neblagovnih plačil in opredeliti po mesečni dinamiki, da bi na ta način lahko med letom zarad* neenakomernega dotok3 deviznih sredstev sprejemali ustrezne ukrep6 (kratkoročni premostitveni devizni krediti, ozr. terminski nakupi deviz) ter določali prioritete P1"1 uvozu; - tudi v letu 1982 bom3 izvajali devizne stimula®1: je in v ta namen zbiraj1 potrebna sredstva s Prl' spevki od uporabnik0' deviz in s prispevki iz dohodka za izenačevanje pogojev pri izvozu. Stop11-teh stimulacij in prispe''" kov se v letu 1982 v odnosu na leto 1981 nq bod° spremenile, ker računan® s povečanjem vrednost deviz za CCa 10%. ■ Vse OZD članice SOZP Emona morajo do koti®3 februarja plane medn3 rodnih ekonomski*1 odnosov ponovno vskD diti in skoordinirati ® osnovi novih izhodišč * mednarodne ekonomsk odnose v letu 1982, jr smo jih prejeli od ” SEOT. ■ Pri kooperacijski Pr0* vodnji se je potrebno n črtneje in organizirano titi dela pri pospeševani kmečke proizvodnje, bi dosegli ustrezno p?v Čanje tržne proizvodni6. ■ Uresničiti je potreb® smernice glede sp*^. memb v strukturi poSe kov v poljedelski pr°.tj vodnji - in priprav ukrepe za izboljšanje P* reje mleka. te. ■ Izboljšati je potrebno y hnologijo, za kar je P j. trebno zagotoviti okrer j tev OZD s tehnološki® kadri in uvesti ustreZ’ dl®ž! nagrajevanje po prev-nih in uvedenih izbolJ vah tehnološkega česa. Pr° (Nadaljevanje na 4-5* IZRADA RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA Radnički savet: programe za 1982. godinu opel na rešeto informator 1 Srpskohrvatski IkJpBMI prilog Ljubljana, 11. februara -Treča sednica radničkog saveta SOUR Emona, koja seje o držala u 9 časova u velikoj dvorani za sednice poslovne zgrade na Šmartinskoj cesti, bila je izvanredno radna i de-lotvorna, obzirom na značaj dnevnog reda koji je obuh-vačao predlog plana SOUR Za poslovnu godinu 1982. i raspravu o predlogu samou-Pravnog sporazuma za oblikovanje j upotrebu fonda za Pripremu razvojnih projeka-ta SOUR Emona. Delegati i Poslovodni radnici imalu su Priliku iscrpno obraditi po-dnesene predloge obzirom da su im odgovarajuči materiali, do potankosti sačinje-ri, bili pravovremeno dostavljeni. Pre prelaza na jednu od najvažnijih tačaka dnevnog reda - predlog programa za godinu 1982., delegati radničkog saveta su ustanovili da zaključci druge sednice radničkog saveta, koja je bila P oktobra prošle godine, a koji su obavezivali samoupravne organe u radnim i osnovnim organizacijama udruženog rada Emone da pbrade i prihvate pravilnik o mventivnoj delatnosti i izra-de predlog jedinstvenih ka-zatelja privredivanja nisu bili izvršeni. Stogu su delegati doneli zaključak da mora ra-dnička kontrola SOUR Emo-na proučiti razloge i utvrditi odgovornost za neizvršava-nie ovih zaključaka. Potpredsednik poslovo-dnog odbora SOUR Ivan Muhič je u uvodu izneo de-taljno obrazloženje pisme-nog gradiva sednice obzirom na ocenu poslovanja u 198L godini i prednacrt za godinu 1982., a naročito detaljno je objasnio ocenu predloga planskih pokazatelja organizacija udruženog rada Emone i predloga ko j e je u vezi toga pripremio poslovodni odbor SOUR Emone. Uprkos brojnim poteško-čama koje su navodili delegati i predstavnici nekih racinih organizacija radnički savet predlog plana za godinu 1982. ni j e prihvatio, več ga je dao u ponovnu raspravu sa predlogom da se dosledno vodi računa o resoluciji 0 politici sprovodenja druš-tvenog načrta grada Ljubljana za period 1981/85, resoluciji za godinu 1982. i o društvenem dogovoru. Izvoz je prenisko planiran 1 trebače ga fizički povečati. Celokupni prihod je kod nekoliko radnih organizacija prenizak, što predstavlja pad produktivnosti, dok neki u svojim programima nisu dosledno vodili računa o pro-porcijama na području deo-be sredstava za lične dohot-ke iz resolucije za godinu 1982. i društvenog dogovora. Delegati su bili takoder mišljenja da su neke radne i osnovne organizacije koje su oblikovale rast celokupnog dohotka u odnosu na prošlu godinu za manj e od 20 pošto planirale nerealno. Ovakvo planiranje znači smanjenje fizičkog obima delatnosti. U turističkoj i hotelijer-skoj delatnosti morali bi povečati celokupni prihod za 1982. godinu za naj manj e 26 pošto, ako uzmemo u obzir rast vrednosti stanih valuta i povečanje deviznih cena za oko 8 pošto. Opširno obrazloženje predloga samoupravnog sporazuma o oblikovanju i upotrebi fonda za pripremu razvojnih projekata SOUR Emona izneo je Mitja Svetal j, direktor Interne banke Emona. U svojem izlaganju je istakao da u utvrdenim vrednosnim okvirima može-mo dovolj no realno oblikovati svoja razvojna usmere-nja i predvideti ulaganja po s vrši i dinamici, samo ako smo sistematični i organizo-vani. Jedan od uslova napretka privredivanja u ovoj oblasti je da pomoču o sni vanj a i oblikovanja posebnog fonda za pripremu razvojnih projekata SOUR Emona obezbe-dimo sredstva, na osnovu kojih čemo moči, u obliku kredita, omogučiti nosioci-ma razvoja pravovremeno i konkretno programiranje te pripremu investicija, u smislu odredaba predloženog sporazuma. Za udružena sredstava učesnici' u udruživanju pri-miče kamate obračunate u pravilu po opštoj kamatnoj stopi (sada je to 12 pošto), s time da če zbroj kamata moči biti nakon svakogodišnjeg obračuna i razdeobe prihoda fonda nekoliko niži od ove kamatne mere, ukoliko radnički savet SOUR odredi za naj značaj nij e razvojne s vrhe korisnicima kredita nizu ka-matnu stopu. Predvidena izdvajanja u ovaj fond ne predstavljaju veči teret za nijednu od radnih organizacija u SOUR, a sakupljeni novac obezbedu-je mogučnost bitnog poboljšani a pripreme razvoja i investicija. Mislimo da je skla-panje ovakvog sporazuma i oblikovanja fonda za sve organizacije udruženog rada u Emoni odgovarajuča i oprav-dana samoupravna odluka. E.-I. Povezivanjem do veče proizvodnje hrane Ljubljana, 11. februara -Kako se uključiti u nastajanja u vezi veče proizvodnje hrane, u dalja povezivanja i što veči izvoz - bila je glavna tema razgovora u kojima je učestovao predsednik Izvrš-nog veča Slovenije Janez Zemljarič sa saradnicima, članovima IV, Jernejem Janom, predsednikom komite-ta za medunarodnu sarad-nju, Lojzom Klemenčičem, predsednikom komiteta za tržište i opšte privredne postave, inž. Ivom Marenkom, predsednikom komiteta za poljoprivredu, šumarstvo i prehranu. U razgovorima je takoder učestvovao Janez Bedina, predsednik SIZ-a za ekonomske odnose sa ino-stranstvom, Mirko Jamar, guverner Narodne banke Slovenije, Borut Miklavčič, predsednik IV grada Ljubljane, Polde Maček, predsednik poslovodnog odbora LB Privredne banke te predstavnici društveno-politič-kih organizacija opštine Ljubljana Moste-Polje. Predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona Borut Šnuderl je upoznao goste sa nastojanjima i strateškim cilj evima Emone, večem udruživanju rada i sredstava te o daljem dohodovnom povezi-vanju. Posebno je upoznao privrednike sa našim nastojanjima za veči izvoz sop-stvene tehnologije i znanja, boljem koristenju postoječih kapaciteta i daljem razvoju samoupravnih odnosa, što bi sve poboljšata snabdevanje gradana. Predvideno povečanje proizvodnje u okviru Emone u 1982. godini največe je u urodu šečerne repe i iznosi 25%, stočne hrane 19%, žitarica 16%, svežeg mesa če biti više za 8%, mesnih prerade-vina za 5%, kod čega iznosi predvideno povečanje do 1985. godine u poljoprivre-dnoj proizvodnji 4%, u sto-čarskoj proizvodnji 6 do 8 pošto, dok u polj oprivrednoj kooperaciji predvidamo u 1982. godini (povezavši se sa 1.700 kooperanata) proizvodni u goveda ukupne težine 1600 tona, piladi 2.000 tona te 1.200 tona povrča. U ovom srednjeročnem periodu predvidamo povečati kupovinom, komasacijama i hidromelioracijama polj opri vredna zemljišta za 6.000 hektara, povečati tovi-lište za goveda za 3.500 staja-lišta, (od toga 600 stajališta u Smledniku, u KK Ptuj 1.200, u kooperaciji takoder 1.200 te 500 stajališta na ostalim farmama). U Dražencima kod Ptuja povečačemo farmu za svinje za daljih 45.000 bekona. Proizvodnju ribljeg mesa, obzirom na novu ribogojni-cu na Krki, povečačemo na 1.000 konzumnih pastrmki, a modernizacij om prerade riba obezbediti našoj trgoviri-skoj mreži veču i bolju snab-devenošt sa ribljim mesom, koja je kod nas još pod presekom. Sa nameravanem rekon-strukcijom klaonice u Zalogu zadovoljičemo potrebne imperative izvoza, a povečanjem kapaciteta klaonice potrebe ljubljanske regije. Ciljevi proizvodnje su, što je u razgovoru posebno istakao predsednik Izvršnog veča Slovenije Janez Zemljarič, povečanje proizvodnje hrane, povečanje koristenja postoječih kapaciteta i povečanje poljoprivrednih površina, naročito u vezi proizvodnje mesa, žitarica (kuku-ruza), šečera i povrča, obzirom na izvozno usmerenu proizvodnju i preradu. Prilikom razgovora o ciljevi ma unutrašnje trgovine -maloprodaje te u vezi toga kvalitetnog snabdevanja naših gradana Janez Zemljarič je istakao da je dalje doho-dovno povezivanje, kod čega nisu nužne fizičke integracije, i te kako važno. Moramo biti svesni da su putevi i pobude za izmenu stanja u prvom redu u rukama organizacija udruženog rada, ia-ko ove više puta nailaze na administrativna ograničenja i na prvi pogled nerešive probleme. Skoro da je po-stao običaj da govorimo o cenama, a ne o smanjenju tro-škova. Moramo biti svesni da je jedini izlaz u večoj proizvodnji i povečanju izvoza. Ne možemo ostati na dosa-dašnjim programima, moramo prevaziči programi san c, i potražiti puteve povezivanja u jače sisteme te proizvodih rentabilnije i jevtinije. Biti če sve teže prodreti na tržišta pri vredno razvijenih država, te treba potražiti puteve na nova tržišta država u razvoju, obzirom na našu pošto-vanja vrednu tehnologij u proizvodnje mesa. Značajnu ulogu mogu preuzeti i naša preduzeča i predstavništva u inostranstvu, mogu biti izvor bržeg razvijanja izvoza i veče aktivnosti i u turističkoj pri-vredi. E-Informator • Radnički savet smatra da oKi?ne OOUR odn. RO koje su , “okovale rast celokupnog pri-j®°a, u odnosu na 1981. godinu ™anji od 20% planirale nereal-to Predstavlja smanjenje zičkog obima delatnosti, stoga jr?raju svoje planove proučiti i “kladiti sa smernicama, i ® U hotelskoj-turističkoj de-Ve?°Sti morali bi računati sa po-. , =canjem celokupnog prihoda za 26%. Ovo stoga jer če se čai^zne Pene ov*b usluga pove- nOminalnn 70 naimonio QO/ «- Zaključci radničkog saveta SOUR Emona s^ranih° ^ove<^an^em vrednosti „ * Radnički savet SOUR pre-u ZočRie OOUR i RO da takoder k»a°d$n* 1982. u slučajevima u ?. lm to dohodak dopušta, da nav« večoi Planiraju i obraču-ni«lavi amortizaciju iznad pro-p !?n,h stopa. zat ,duči da amortizacija po ko„°!?skim stopama predstavlja u trošak moraju OOUR div= ■ što racionalnijeg privre-iskSi voditi brigu o što boljem srerln“tavanju vlastitih osnovnih jih J ,va’ da povečaj u obim svo-br h !,latnosti i time celokupan °d’ da ne bi radi povečane u Dn l?c*ie opala stopa dohotka n°8 Prihod1 Sa stopom celokuP" liA*j?“d planiranja dohotka i n,dohodaka za godinu 1982. člh iXd«to:Pr°iZlaZiti ‘Z Sl6de" za? P,rosečni lični dohodak na skw,ePoga u nijednoj OUR u u uPu SOUR ne sme da bude ni pod em slučaju za više od 5% grane-prosekom odgovarajuče raki ,T°ramo računati da se mo-očuviv1 dohoci, ukoliko želimo U pr “ realni standard, povečati 20% ,,Se . Po zaposlenome za prospaZevSi u obzir najmanje 95% • rtKa Brane lz 1981 godine; a bi to ostvarile OOUR mo- raju planirati odgovarajuču efi-kasnost privredivanja, tako da če - odgovarajuče povečati celokupan prihod i dohodak, - smanjiti broj zaposlenih, - ostvariti u odnosu na ispla-čene lične dohotke barem^akvu stopu akumulacije kao u godini 1981. (radi poredenja akumulaci-jom se u tom smislu smatra: amortizacija po zakonskim stopama, amortizacija iznad zakonskih stopa, sredstva za rezervni fond i sredstva za poslovni fond); • potrebno je ubrzati rad na usavršavanju sistema nagradiva-nja, naročito u smislu sprovodenja jedinstvenih ishodišta u okviru SOUR. ■ Radnički savet SOUR pre-poručuje svim OUR da kod ko-načnog oblikovanja plana temeljito prouče zapošljavanje i u vezi toga organizacijo rada, te da zamenjuju rednike koji odla-ze iz OUR samo u najhitnijim slučajevima. Naime, samo na taj način je moguče obezbediti radnicima odgovarajuče lične dohotke. ■ OUR moraju u svojim pla-novima ponovo proučiti stopu bruto akumulativnosti (amortizacija i poslovni fond) tako da bude bruto akumulacija rasla harem za 10%-nih poena brže nego-celokupni prihod. Ovo je neop-hodno jer inače nečemo moči kriti potrebe radi povečanja vrednosti rezervi i sprovesti najhit-Jiija investiciona ulaganja. ■ Kod oblikovanja investi-cione politike u godini 1982, treba postupati krajnje restriktivno, tako da če raspoložljiva sredstva, osim onih koja su potrebna za redovitu obnovu osnovnih sredstava i osnovnog stada, ulagati samo u investicije, koje imaju prioritet, kod čega treba račumati takoder da se deo sredstava upotrebi za kriče finansiranja povečanja vrednosti rezervi. ■ Ponovo treba proučiti izvoz-no-uvozne planove u svim OUR i kot toga: - računati sa večim izvoznim obavezama i večim uvoznim ograničenjima, - uvoz treba uskladiti sa još važečim uvoznim mogučnosti-ma, koje su vezane na izvoz, a naročito sa platnim mogučno-stima; - treba predvideti mere i odgovarajuče evidencije za tekuče pračenje izvoza i uvoza te deviznih priliva u smislu pravoremene naplate dugova od inostraruh partnera (odgovarajuče evidencije preneti na ERC i povezati se sa elektronskem obradom podata-ka kot Narodne banke i SIZEOI; - godišnje planove izvoza i uvoza treba raščlaniti prema vrstama robe i usluga i nerobnih naplata i definisati prema meseč-noj dinamici, da bi na taj način tokom godine radi nejednako-memog doticanja deviznih sredstava mogli donositi odgovarajuče mere (kratkoročni devizni kredit za premoščivanje, odnosno terminske kupovine deviza) te odredili prioritete kod uvoza; - takoder u 1982 godini čemo sprovoditi devizne stimulacije i u tu svrhu sakupljati potrebna sredstva sa doprinosima od kori-snika deviza i doprinosima iz dohotka za izjednačenje uslova u izvozu. Stope stimulacije i doprinosa u 1982. u odnosu na 1981. neče se menjati jer računamo sa povečanjem vrednosti deviza za cca 10%. m Sve OUR članice SOUR Emona moraju do kraja februarja ponovo uskladiti planove medunarodnih ekonomskih odnosa i koordinovati na osnovu novih ishodišta za meduna-rodne ekonomske odnose u godini 1982., koje smo dobili od SIZ za ekonomske odnose sa inostranstvom. ■ U oblasti kooperacione proizvodnje moramo se načrtno i or-ganizovano prihvatiti rada na razvijanju poljopri vredne proizvodnje da bi postigli odgovarajuče povečanje tržišne proizvodnje. ■ Potrebno je sprovesti smernice u vezi izmene strukture sejanja u poljoprivrednoj proizvodnji i pripremiti mere za po-boljšanje proizvodnje mleka. ■ Potrebno je takoder poboljšati tehnologijo i u tu svrhu ojačati OUR sa tehnološkim kadro-vima i uvesti odgovarajuče nagradi vanje predloženih i uvedenih inovacija tehnološkog procesa. ■ Za Mesnu industrijo je izlaz iz teškog položaja u užem poslovnem i dohodovnom pove-zivanju sa proizvodačima stoke i trgovinom u Emoni. ■ U 1982. godini treba ostvariti odgovarajuču razdeobu poslovnih funkcija izmedu OOUR, RO i SOUR. Ove moraju omogučiti da se vodstva OOUR mogu, u večoj meri nego dosada, usmeriti u organizovanje poslovanja i proizvodnje. Neka se osredotoči briga za obezbedenje uslova potrebnih za zapošljavanje odnosno proizvodnju na nivou RO i SOUR (stručne službe povezane sa institucijama u opštini, sa bankama, asocijacijama, uskladi vanj e sa drugim OUR itd.). ■ Trgovinske organizacije za unutrašnju trgovinu moraju popraviti svoje predloge planova za godinu 1982 i to: • Celokupni prihod treba povečati na minimalni indeks 125 naspram realizacije u 1981. godini, jer če time biti obuhvačeno samo stvarno stanje iz 1981. te očekivani porast cena i minimalni rast fizičkog obima poslovanja. • Troškovi poslovanja, koji su bili več programisani, ne mogu se povečati radi povečanog rasta celokupnog prihoda, jer su u trgovini relativno fiksnog značaja i srazmerno malo ovisni o obimu prodaje kod datih prodajnih kapaciteta. • Zaposlenost treba progra-misati najmanje -2% do -3% što je moguče ostvariti sa prirodnom fluktuacijom, boljom organizaci-jom rada; prerasporedivanjem radnika, izmenom vremena otva-ranja, itd. • Efekti koji če nastati radi povečanja celokupnog prihoda i smanjenja zaposlenosti moraju se u celini odraziti na rastu dohotka i ličnih dohodaka u skladu sa resolucij om i dogovorom. • S vi članovi moraju imati takoder tekstualno obrazloženje osnovnih smernica u godini 1982., prikaz posebnih obaveza u vezi ostvari vanja planskih ciljeva i prikaz mera potrebnih da se planski ciljevi ostvare. • Organizacije unutrašnje trgovine, koje nisu sposobne ostvariti planska ishodišta i pro-porcije deobe celokupnog prihoda, dohotka, ličnih dohodaka i akumulacije u sadašnjoj organi-zacionoj strukturi moraju u planu predvideti kako če u 1982. godini izmeniti strukturu sVojeg poslovanja, tehnološka ili organi-zaciona rešenja, način ^gda, ra-dno vreme it.d., da bi s time obe-zbedile normalnu reproduktivnu sposobnost i lične dohotke, koji neče biti niži nego su inače u od-govarajučoj grarti, u suprotnom slučaju treba ovakvu organizacijo smatrati stagnirajočem sa svim posledicama koje iz toga proizlaze. m U vremenu do prihvatanja za vršnih računa za godinu 1981. moraju sve OUR ponovo preveriti svoje planove i uskladiti ih sa stanovištima i zaključcima današnje sednice radničkog saveta SOUR. ■ Popravljene i izmenjene planove moraju radnički saveti OUR pretresti zajedno sa za vršnim računom. ■ OUR koje su planove več prihvatile smatrače korekturo kao rebalans. OUR, koje još nisu prihvatile planove, moraju ovo obavitl do roka koji je prepisan za donošenje završnog računa. ■ Predloženi načrt plana za SOUR kao celinu prihvata radnički savet kao privremeni plan te ga kao takvog dostavi nadležnoj skupštini opštine Ljubljana Moste-Polje, a na zahtev takoder drugim organima. ■ Definitiven i sa današnjim zaključcima uskladen plan SOUR doneče radnički savet istovremeno sa prihvatanjem završnog računa SOUR, prema predvidanjima početkom meseca aprila. ■ Radnički savet SOUR donosi plan zajedničkog prihoda Vadne zajednice SOUR Emona za godinu 1982. ■ Radnički savet SOUR Pfih-vata plan zajedničkih materijal-nih troškova SOUR za rad i poslovanje u 1982. godini. ■ Svi zaključci i stanovišta RS SOUR u vezi predloga planskih pokazatelja po organizacijama doneseni na 3. redovi to j sednici dostaviče se svim članicama SOUR u posebnem aktu tokom sedmice dana. RS takoder predlaže da ih pretresu DPO i da se zauzmu za njihovo ostva-renje. ■ Sve članice SOUR moraju uskladiti svoje planske akte sa resolucij om grada za 1982. godinu. ■ Radnički savet SOUR daje podršku godišnjem planu investicija i preporučuje članicama Interne banke da donesu uskladen godišnji plan investicionih ulaganja SOUR Emona za godinu 1982. u predloženem obimu. ■ POROČILO IZ DO EMONA RIBARSTVO Izvažamo ikre, žabe, rake in polže LJUBLJANA, 27. februarja - PO Ribarstvo je značilen primer usmeritve Emone, ki se čedalje bolj usmerja v izpolnjevanje tistih dveh zahtev, ki jih pred slovensko gospodarstvo postavljajo zaostrene gospodarske razmere v svetu. Čeprav je usmeritev v proizvodnjo hrane in večji izvoz v naši delovni organizaciji že desetletja sestavni del razvoja iri dela, dajemo ta čas tema dvema vrstama dejavnosti še poseben poudarek. Tako je na primer proizvodna dejavnost že postala osnovno torišče dela v Ri-barstvu, čeprav s precejšnjim poudarkom na izvozu. Lani so v ribogojnici Dvor na Krki podvojili vzrejo postrvi, tako da jih gre od tam na domači in tuji trg letno že 180 ton, še 40 ton iz ribogojnice v Dragomlju, 10 ton pa iz ribogojnice v Ilirski Bistrici. Drugi del ribogojniške dejavnosti predstavlja pridobivanje iker, ki jih delno porabimo za vzrejo v lastnih ribogojnicah, veliko pa tudi izvozimo. Doslej smo jih izvažali po štiri .milijone v Italijo in Avstrijo, dva milijona pa porabili za lastno vzre-' jo. Izvažamo tudi mladice postrvi, spet največ v Avstri- jo, nekaj manj pa v Italijo, kjer nas s tržišča izrivajo njihove domače ribogojnice, ki so šle v osvajanje tržišča z dumping cenami. Drugi del izvozne dejavnosti je osnovan predvsem na izvozu žab, rakov, polžev in želv za sladokusce v Franciji, Italiji, Švici, Avstriji, ZR Nemčiji, Švedski in Belgiji. Tu pa se pojavljajo večje težave, kot pri izvozu čisto do- Kljub temu pa po manjšem zastoju izvoza v minulem letu letos PO Ribarstvo načrtuje 61 odstotni porast izvoza. To bo slovenskemu gospodarstvu prineslo eno staro milijardo .deviznih dinarjev, kar pa dejansko pomeni precej večji devizi priliv, saj ta izvoz ne terja nikakršnega uvoza, niti deviznih vlaganj ali posojil. Z eno besedo - primer stoodstotnega • Posodobljena ribogojnica v Dvoru posluje kar se da gospodarno, saj v njej dosegamo svetovno povprečje pri vzreji rib. Po 45 kilogramov postrvi, zrelih za prodajo, pridobimo v enem pro-stominskem metru vode. mače proizvodnje. Trem izvoznim 'organizacijam (med njimi je tudi naše Ribarstvo), so se v zadnjem času pridružile še tri organizacije, ki so z odkupnimi metodami, ter nastopom v tujini vnesle zmedo v že desetletja uveljavljen način poslovanja. Tako v Vojvodini, Šu-madiji in Makedoniji prepla-čujejo zbiralce, hkrati pa ob prodaji na tujih trgih zbijajo ceno. r Imenovanje arbitrov in predsednika notranje arbitraže SOZD Emona Na osnovi 11. člena Pravilnika o organizaciji in delu notranje arbitraže v SOZD Emona so delavski sveti TOZD, enovitih DO ter delavski sveti delovne skupnosti SOZD, poslovne stavbe in Interne banke imenovali na listo arbitrov notranje arbitraže na- slednje delavce: TOZD Pojedelstvo-govedoreja Orehek Mavricij TOZD Prašičereja Pentek Jože TOZDTMK Piskar Dušam DO Kmetijska kooperacija Hren Janez DO MIZ Zagmeister Janez DO Ribarstvo Bizjak Miloš DO E Commerce, TOZD Globus Jeramko Ida TOZD Obala, Koper Erčulj Cvetka TOZD Agroplod, Ljut. Sabotin Jatkob DO E Blag. cent. TOZD Prehrana Pičulin Marjan TOZD Centromerkur Logar Franc TOZD Transport Milavec Matija DO E Merkur Lj. TOZD Maloprodaja Erker Jakob TOZD Maximarket Kontrec Drago TOZD Supermarket Lj. Trampuž Cita TOZD Supermarket Mar. Cekič Jožica TOZD Supermarket Os. Trusič Anton TOZD Centromerkur Kobal Božidar TOZD Pekama Center Cuder Vojko DO E Ilirija TOZD Trgovina Cetin Darij TOZD Gostinstvo Jenko Rajko TOZD Grosist Kastelic Jože DO E Dolenjka TOZD Engro-detajl Gričar Ivan TOZD Detajl Hudak Oskar DO E Posavje TOZD Trg. na vel. Veble Ivam TOZD Trg. na malo Novoselič Ivan TOZD Gostinstvo Smrekar Jože DO E Jestvina Koper Zidarič Marino DO E Merkur Ptuj Pernat Viktor DO E Hoteli TOZD Hotel Slon Zagrajšek Gizela TOZD hotel Slavija Sagaj Marjetka TOZD Hotel Evropa Hrovatič Maks TOZD GH Union SrdarevAnte TOZD Hotel Riviera Cemeka Romeo TOZD Hoteli Bernardin Prpič Ostoje TOZD Terme Čatež Ejaš Jože DO Globtour, Ljubljana Vižin Danilo DO KK Ptuj, TOZD farma prašičev Brglez Marjan TOZD Gost. Haloš. biser Ekart Aleksandra TOZD Gradb. remont Cafuta Feliks TOZD Kletar. Slov. gorice Čeliga Vlasta TOZD Merkur Beograd Popovič Savko TOZD Mizarstvo Šoštarič Franc TOZD Mlekarna Turin Marija TOZD Petovia Pleteršek Jože TOZD Ptujske toplice Kušar Miro TOZD Tehtno servis Galun Anton TOZD Tovarna moč. krm. Bene Albert TOZD Trgovina Mlakar Danica TOZD Sadjarstvo Osojnik Bene Franc TOZD Kmetil. Ptujsko polje Petrovič Martin TOZD Vinogr. Haloze Križančič Jože TOZD Tržnica Velenje Glažar Franc DO E Inženiring, Lj. Istenič Ivan DO E ERC Sčeglovski Vladimir Interna banka Emona Brišnik Vlado Delovna skupnost SOZD Cikač Stanka Poslovna stavba Emone Lampe Albina Delavski svet SOZD je imenoval - Franca LOGARJA - za predsednika notranje arbi- traže - Božidarja KOBALA - za namestnika - Sonjo FABJAN - za tajnika izkoriščanja domačih možnosti za izvoz. Pridružitev ene naj starejših jugoslovanskih ribogojnic (dragomeljske ribogojnice, ustanovljene leta 1930) se je izkazala kot zelo smotrn ukrep, saj so se stare izkušnje, dopolnjene z zadnjimi strokovnimi spoznanji ribo-gojništva, uspešno ujele z gospodarsko močjo, ki jo ima Emona. Skupaj z Emo-ninim inženiringom smo sposobni prodajati znanje in tehnologijo, saj je posodabljanje ribogojnice Dvor docela potrdilo naše sposobnosti. V Jugoslaviji smo doslej projektirali, skupaj z Inženiringom, ribogojnice v SR Črni gori, SR Srbiji in AP Kosovo. Z vsemi temi izkušnjami smo sedaj sposobni prenašati znanje in tehnologijo v države v razvoju in nerazvite države, kjer so potrebe po hrani izredno velike, predvsem po beljakovinah, prav ribe pa so dejansko najcenejši možni vir za obogatitev prehrane. S povečanjem ribogojnice Dvor razvojni načrt Ribar- stva še niso zaključen, saj za prihodnja leta načrtujemo njeno povečanje do te mere, da bi v njej vsako leto vzredili 500 ton rib. Večjih težav pri tem ne bi smelo biti, saj bi' tako biološko zmogljivost Krke le izrabili polovično. Ker bi s tem tudi ob spremenjenih prehranjevalnih navadah Slovencev docela pokrili domače potrebe, verjetno ne bo težav tudi z denarjem za vlaganja in s podporo družbenopolitičnih skupnosti, ter organizacij. Doslej so skupščina SRS, skupščine Ljubljane, Novega mesta, ter sisi za preskrbo podpirali naš razvoj, prav tako pa tudi naša interna banka, ki je omogočila gradnjo. Vendar se razvoj Ribarstva ni omejil zgolj na povečanje izvoza in povečevanje zmogljivosti. Še naprej iščemo nova pota, da bi zadovoljili potrebe tržišča. Praktično smo bili prvi, ki so pred leti ponudili domačem trgu domačo prekajeno ribo. Za začetek skuše, nato še postrvi. Izbor pridelane, še posebej pa predelane hrane sedaj skušamo še razširiti. Lani zastavljena poskusna vzreja zlatovščic kaže spodbudne rezultate in bo v doglednem času že zrela za redno proizvodnjo. Vzreja zlatovščic, zelo kakovostne salmonidne ribe, ki je zelo hvaležna za komercialno rejo, saj živi v bolj hladni vodi, ter zato tudi hitro raste, poleg tega pa je še zelo odporna proti boleznim in škodljivim vplivom okolja, veliko obeta. Povrhu vsega ima še zelo privlačen videz, kar za prodajo tudi ni zanemarljiv faktor. V manjšem obsegu, saj je to šele začetna faza, pa se v Emoninih ribogojnicah pripravljamo na vzrejo lososov, za katere je veliko zanimanje tako v tujini, kot tudi v hotelskih organizacijah pri naš, ki gostijo predvsem tuje turiste. P. V. Bdeči »E« v tujini (Nadaljevanje s 1. str.) Prodajo jo v tolikšnih količinah, da pokrivajo približno 80 odstotkov švedskega trga. Na Švedsko izvozijo letno okoli 500 ton paprike v pločevinkah, kar predstavlja vlak s 50 vagoni." Milijon nemških mark za slive in višnje V Zvezno republiko Nemčijo in Nizozemsko izvozi Globus letno za več kot milijon nemških mark pasteriziranih sliv in višenj, vse seveda z znakom Emone. Globusu je uspelo organizirati proizvodnjo teh sadežev s pomočjo lastne odkupne mreže in s sodelovanjem drugih proizvodnih organizacij izven meja republike Slovenije. Gobe potujejo v Italijo Pomembno blago v izvozu, posebej glede na vrednost, predstavljajo gobe v vseh oblikah predelave. Razveseljivo je, da del izvoza gob predstavljajo suhe gobe, v ličnih celofanskih vrečkah in škatljicah z znakom E in napisom: »Emona funghi« (Emona gobe). Sladokuscem so na voljo v prodajalnah severne Italije - Milanu, Torinu, Bologni, Firencah itd. Embalirajo jih v Cačku na odkupni postaji Emone. To je uspeh, vendar predstavlja dvorezen meč, saj nam nekateri italijanski kupci, ki od nas kupujejo suhe gobe in jih sami pakirajo v vrečke in škatljice groze, da jih bodo prenehali kupovati. Na zdravje! V Nemčiji, Angliji in na Japonskem V zadnjem času posveča tozd Globus posebno skrb izvozu visokokakovostnih štajerskih vin - z znakom E KK Ptuj. Izvoz vina v steklenicah se je povečal, občutno povečanje pa lahko pričakujemo, ko bo nova polnilnica na Ptuju zagotovila zahtevano kvaliteto in količine. V Globusu skupaj z tozdom Slovenske gorice predvidevajo, da bodo letos izvozili okoli 40 vagonov sortnih vis okok valitetnih -vin v steklenicah in cisternah. Usmerili so se predvsem na tržišče ZR Nemčije, Anglije in Japonske. Vse povedano predstavlja večji del blagovnega izvoza SOZD Emona. Rezultati, tako menijo delavci Globusa, bi bili lahko še večji, če odmislimo težave, ki nastajajo zaradi zapiranja tržišča v državi, pomanjkanja vlaganja denarja v lastno proizvodnjo in predelavo ter ne nazadnje premajhnega povezovanja s proizvodnimi delovnimi organizacijami in skupnim vlaganjem. Omeniti velja tudi prizadevanje delavcev v Emoninih podjetjih v tujini - Globtra-de v Munchnu, Gorici in Dunaju in Globmarketa v Stockholmu preko in s pomočjo katerih uresničuje Globus svoja izvozna prizadevanja. Zvone Gjurin Sklepi delavskega sveta SOZD Emena (Nadaljevanje z 2. str.) ■ Za Mesno industrijo je izhod iz težavnega položaja le v tesnejšem poslovnem in dohodkovnem povezovanju s proizvajalci živine in trgovino v Emoni. ■ V letu 1982 bo treba doseči ustreznejšo porazdelitev poslovnih funkcij med TOZD, DO in SOZD. Le-ta naj omogoči, da se vodstva TOZD lahko v večji meri kot doslej usmerijo v organiziranje poslovanja in proizvodnje. Na ravni DO in SOZD pa naj se osredotoči skrb za zagotavljanje pogojev, potrebnih v zaposlovanje oz. proizvodnjo (strokovne službe povezane z inštitucijami v občini, z bankami, asocijacijami, vsklajevanje z drugimi OZD, itd.). B Notranje trgovinske organizacije morajo korigirati svoje predloge planov za leto 1982 in sicer: • Celotni prihodek je potrebno povečati na minimalni index 125 na-pram realizaciji v letu 1981, ker bo s tem zajeto le dejansko stanje iz leta 1981 ter pričakovana rast cen in minimalni rast fizičnega obsega poslovanja. • Stroški poslovanja, ki so bili že načrtovani, se zaradi povečane rasti celotnega prihodka ne morejo zvišati, saj so v trgovini relativno fiksnega značaja in sorazmerno malo odvisni od obsega prodaje pri danih prodajnih kapacitetah. • Zaposlenost je potrebno načrtovati najmanj -2% do -3%, kar je mogoče doseči z naravno fluktuacijo, boljšo organizacijo dela, prerazporejanjem delavcev, spremembo odpiralnega časa, itd. • Efekti, ki bodo nastali zaradi povečanega celotnega prihodka in zmanjšane zaposlenosti, se morajo v celoti odraziti na rasti dohodka ter osebnih dohodkov skladno z resolucijo in dogovorom. • Vsi člani morajo imeti tudi tekstualno obrazložitev temeljnih usmeritev v letu 1982, prikaz posebnih obveznosti glede doseganja planskih ciljev ter prikaz ukrepov, ki so potrebni, da bodo planski cilji tudi doseženi. • Organizacije notranje trgovine, ki niso sposobne doseči planskih izhodišč in proporcev delitve celotnega prihodka, dohodka, osebnih dohodkov in aku- mulacije v sedanji organizacijski strukturi, morajo v planu predvideti, kako bodo v letu 1982 spremenile strukturo svojega poslovanja, tehnološke ali organizacijske rešitve, način dela, delovni čas, itd., da bi s tem zagotovile normalno reproduktivno sposobnost in osebne dohodke, ki ne bodo nižji, kot so v panogi, sicer je takšno organizacijo potrebno smatrati kot stagnirajočo z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. B V času do sprejetja zaključnih računov za leto 1981 morajo vse TOZD ponovno preveriti svoje plahe in jih vskladiti * stališči in sklepi današnje seje delavskega sveta SOZD. B Popravljene in korigirane plane naj delavski sveti "OZD obravnavajo skupaj z zaključnim računom. _ BOZD, ki so plane že sprejele, bodo smatrale korekturo kot rebalans. OZD, ki planov še niso sp reje-, le, pa morajo to storiti do roka, ki je predpisan za sprejetje zaključnega računa. B Predloženi osnutek plana za SOZD kot celoto delav-. ski svet' sprejema kot začasni plan jn se ga kot takega dostavi pristojni občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje in na zahtevo tudi drugim upravičenim organom. B Dokončni in z današnjimi sklepi vsklajen plan SOZD bo delavski svet sprejel istočasno, ko bo sprejemal zaključni račun SOZD, predvidoma v začetku meseca aprila- B Delavski svet SOZD sprejema plan skupnega pri; hodka delovne skupnosti SOZD Emona za leto 1982. B Delavski svet SOZD sprejema plan skupni*1 materialnih stroškov SOZD za delo in poslovanje v letu 1982. B Vsi sklepi in stališča DS SOZD v zvezi s predlog1 planskih kazalcev po organizacijah sprejeti na 3-redni seji, se v enem tednu v po enem aktu dostavijo " vsem članicah1 SOZD. DS prav tako predlaga, da jih obravnavajo DPO in se zavzamejo za njihovo uresničitev. B Vse članice SOZD morajo svoje planske akte uskladiti z mestno resolu-cijo za leto 1982. B Delavski svet SOZD p? .1 pira letni načrt investicij in priporoča članicam Interne banke, da sprejme)0 usklajen letni plan, investicijskih naložb SOZP Emona za leto 1982 predlaganem obsegu. ■ ZA MALE EMONČKE Starši, preberite! Folklorna skupina »EMONA« praznuje letos 15-letnico delovanja. V teh letih se je v vrstah folklorne skupine »EMONA« zvrstilo veliko število mladih ljudi, poskrbeli pa so tudi za podmladek na števil; nih osnovnih šolah. Ob svoji obletnici so pomislili tudi na najmlajše. Ustanpvili bodo otroško folklorno skupino, v kateri bodo plesali otroci od 6. do 10. leta starosti. Vaje, na katerih bodo najmlajši spoznali osnove ljudskih plesov in pesmi, bodo predvidoma dvakrat tedensko od 17,30 do 19,00. Otroke lahko prijavite pismeno na naslov: FOLKLORNA SKUPINA EMONA, Vodnikova 141, Ljubljana, ali pa se osebno zglasite v DOMU SVOBODE v Zgornji šiški vsak teden od ponedeljka do četrtka med 19,30-21,30 uro. Prijave prejemajo do srede marca 1982. 4 M-Informm tor TERME ČATEŽ: 146.000 PRENOČITEV BREŽICE, 27. februarja -S tem, da so bile Terme Čatež v letošnjem januarju v Povprečju zasedene 82 odstotno, lani čez vse leto pa 70 odstotno - skupna številka Je presegla 146 tisoč prenočitev, je dovolj zgovoren dokaz o uspešnosti poslovanja (realizacija januar 81 v primerjali z 82 izkazuje indeks 178, kar je vsekakor izredno lep Odlični poslovni rezultati bajajo gostje iz Kuvajta, z agencijskim posredovanjem, ki se je zelo razmahnilo čez naš Globtour in njegove partnerje, kot sta Vugotours in Kaufhof, pa iz Švice, ZR Nemčije in Avstrije. Med kampisti je največ Nizozemcev, ki so si celo zakupili stalnih petnajst prostorov v kampingu. In od kod tako uspešni re- dosežek, ki ob celjski Evropi zultati? To je rezultat organi v celoti opravičuje našo naj novejšo hotelsko naložbo, Poudarja Vlado Deržič, direktor tega našega tozda. In kdo so najštevilnejši gostje dobrih starih Čateških toplic in najnovejših Term Čatež? Tako med pacienti (40%) kot samoplačniki (25%) in turisti ter ostalimi so v zadnjem času številni gostje iz Bihača, Beograda, Slavonije in Vojvodine. Med gosti, ki so se odločili za sistematični pregled, je močna INA (27 tisoč zaposlenih), ki Je pravkar uspešno končala Pregled za 520 svojih delavcev. Med tujimi gosti so Švedi (švedska TV je posnela film 0 toplicah), preko ljubljanskega Kliničnega centra pri- ziranih propagandnih akcij, poudarja Vlado Deržič, in stalne propagandne službe, k čemur je nedvomno svoj delež doprinesla tudi nova naložba z razvito in renomi-rano zdravstveno službo, za katero ima nesporno največ-zaslug dr. Antun Franovič, ki je 23. decembra lani postal docent za fizikalno medicino in rehabilitacijo medicinske fakultete univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Prvega aprila bodo v Čatežu ob glavni cesti na pobudo Term Čatež odprli turistični biro, ki bo gostom posredoval ne samo lokalne, temveč tudi regionalne informacije o zdravstvenih in turističnih možnostih Posavja, vse do Titovega Kumrovca. In še nekaj zgovornih številk: lani so v Termah Čatež zabeležili 241,300 registriranih kopalcev (v konicah od 8 do 10.000 dnevno!) Medtem ko je 1980. leta znašal celoten promet 109 milijona dinarjev, se je lani povzpel na 157 milijonov, kar pomeni indeks 143. Sproti ustvarjene številke redno presegajo planske, z optimizmom za prihodnost ugotavlja delovni kolektiv, ki proti vsem pričakovanjem ugotavlja, da se podoben trend (težnja) še kar nadaljuje navkljub stalnim podražitvam in občutnemu padcu realnega življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Letošnje čateške novosti: nadaljnje urejanje kampin-ga, hortikulturno urejanje in dviganje kakovosti turističnih storitev na vseh področjih. Čateški delavci odhajajo na prakso v Podvin in v Opatijo, kjer se izpolnjujejo v strežbi, tujih jezikih in kulinaričnih mojstrovinah. Privlačno ponudbo predstavlja tedenska izmenjava gostov med gradom Mokri- cami in Termami: prvi prihajajo na kosilo in kopanje v toplice, drugi na kosilo in ježo v grajsko okolje. In želje: radi bi si kupili mini avtobus s 24 sedeži za prevažanje gostov na izlete. Letos bo težko, dobro pa prihodnje leto. Prelep je izlet v najbližjo tri kilometre oddaljeno zidanico, v Kumrovec, na Gorjance in še kam. E..I. _______________________i Terme v Čatežu Z OBISKA V ČATEŠKIH TERMAH Topla voda vrača zdravje Primerjava januarske realizacije 81-82 Primerjava januarske realizacije 81/82 Enota Restavracija »TERME« Rest. Zdrav, dom Kopališka restavrac. Aperitiv bar Grili Mlečni bar Mini bar Kegljišče £unanji bazeni 1 2 3 3:2 3:1 Realiz. Plan Realiz. Indeks jan. 81 jan. 82 jan. 82 1.160.339 1.403.300 2.325.930 166 200 605.001 840.800 907.863 108 150 59.516 79.700 94.116 118 158 284.342 328.000 423.270 129 149 99.308 133.500 195.245 146 197 70.588 70.000 142.303 203 202 30.407 45.000 70.055 156 230 200.068 266.000 399.138 150 200 76.424 113.700 140.582 124 184 GOSTINSTVO 2.585.993 3.280.000 4.698.502 143 182 ^dravstvo 534.680 1.066.000 1.042.460 98 195 °bna ambulanta 56.294 - 96.000 64.593 67 115 »TERME« in savna 279.929 305.800 298.370 98 107 ŽGRavstvo 870.903 1.467.800 1.405.423 96 161 Hoteli 947.983 1.846:000 2.268.817 123 239 Čamp 55.780 80.000 90.870 114 .163 £H?°vina TERME 52.400 40.000 90.476 226 173 hoteli L056.163 1.966.000 2.450.163 125 232 HGM hoteli 294.540 193.000 348.810 181 118 Restavracija HGM 768.169 852.000 842.788 99 110 , konjski šport 17.663 30.000 22.820 76 129 G^toli prihodki 2.200 40.000 11.584 29 527 G^TEL GRAD MOKRICE 1.082.572 1.115.000 1.226.002 110 113 Ustali prihodki 10.229 86.000 68.748 80 672 jA^bena prehrana 4.520 120.000 142.811 119 3160 Gkupaj 5.610.380 8.034.800 9.991.649 124 178 ČATEŽ OB SAVI, 27. februarja - V Čateških Toplicah kamor prihajajo na zdravljenje in rehabilitacijo ljudje vseh starosti, ki jih tarejo težave revmatoloških bolezni - sklepov, mišic, hrbtenice in kosti - ni ostro začrtane meje sezone. Nenehno delo priganja skozi vse leto tako gostinske kot delavce zdravstvene službe, ki jo zelo uspešno vodi dr. Anton Franovič, zdravnik specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo, doktor medicinskih znanosti in revmatolog, docent na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani ter dolgoletni predstojnik zdravilišča Terme - Čatež. V zdravniški ekipi dr. Franc viča je več zdravnikov -specialistov fizikalne medicine in rehabilitacije, revmatologov in internistov. Ne manjka visoko usposobljenih fizioterapevtov (12), maserjev (8) in laborantov ter medicinskih sester (5), ki so postali nepogrešljiv del zdravstvenega programa. Kakšna razlika izpred petnajstih let, ko je bil v toplicah samo en zdravnik, maserka in ena medicinska sestra, fizioterapevta pa nobenega, je povedal doktor Franovič. Te dni imajo na zdravljenju v starem Zdraviliškem domu 96 stacioniranih bolnikov, v novem hotelu Terme pa 70 bolnikov. Približno 20 jih dnevno prihaja na ambulantno zdravljenje. Zjutraj pridejo na kopanje, obsevanje, telovadbo in podobno, po opravljenem* programu zdravljenja pa odidejo domov. Poleg teh imajo okrog 20 tako imenovanih rekreativcev. Ti pridejo za teden dni. Bivajo v hotelu in si po predhodnem posvetovanju z zdravnikom vračajo zdravje. V toplicah izkoriščajo več izvirov temalne vode s temperaturami od 43 do 62 stopinj Celzija in radiaktivnost-jo 3,2 do 10,3 Machovih enot. Termalna voda sodi med akratoterme, za katere je dokazano, da zdravilno deluje na kronične bolezni, še posebej na bolezni gibalnega aparata. V zadnjem času se ukvarjajo tudi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem bolezni srca in ožilja, svoje zdravstvene storitve pa so razširili tudi na področje zobozdravstva. Zdravstveno službo so dvignili na zavidljivo višino, saj prihajajo sem bolniki iz vse Jugoslavije in tudi iz drugih držav Evrope. Delija Andrija, fizioterapevt in vodja bazena, nam je povedal, da je vrsta tujih gostov, predvsem iz ZR Nemčije in sosednje Avstrije, ki se že nekaj let vsako leto vračajo v toplice, nadvse zadovoljnih s prizadevanjem zdravstvene službe in nenazadnje uspehe zdravljenja. Gostom in okrevancem so na voljo kar trije bazeni, savna, solarij in dvorana za trim. Dva bazena sta v stavbah, zunanji, olimpijski bazen v katerem ima voda temperaturo do 36 stopinj Celzija pa je na voljo tudi takrat ko pade temperatura zraka na minus 15 stopinj. Z zaščitno ograjo okoli bazena dosežejo, da znaša temperatura zraka 1 meter nad gladino vode tudi do 33 stopinj nad ničlo. V zares najsodobneje urejenem in opremljenem zdravilišču imajo bolniki vse možnosti za čimprejšnje okrevanje. Izjemno domiselna in funkcionalno urejena je arhitektura novega dela zdravilišča Terme. Po mnenju predstojnika dr. Franovi-ča je tudi okolje ena od bistvenih sestavin dobrega počutja in s tem hitrejšega okrevanja. Prizadevanja vseh delavcev tozda Terme v Čatežu že dajejo prve sadove. Želimo jim jih še obilo. E. I. Vi sprašujete - pravnik odgovarja S POSVETA V ČATEŽU A. Š. sprašuje: bem namestnica poslovo-Je v prodajalni. V odsotno-11 Poslovodje sem dva me-eca opravljala poslovodske Posle in sem zato za ta čas ahtevala osebni dohodek, gA Pripada poslovodji. Komi-zavLZa delovna razmerja moji tv-- vi ni ugodila z u temelj i-s- h0, da nadomeščanje po-ovodje spada med moje re-niif ^stovne naloge namest-dei P°sI°* * * * v°dje, zato je moje r . tudi več ovrednoteno v zvidu del. Ali je komisija Pravilno ravnala? udgovor: rrwx6nia sm°. da je nado-"gfuanje poslovodje kot ena . šlh rednih delovnih zadol-snfV mišljeno za krajša ča-. na razdobja (npr. službe-c °Pravek izven poslovalni-’ dopusti itd.) - normalno nekako do meseca dni, ne pa za tako dolgo obdobje, kot je to v vašem primeru. Namestnik ima po razvidu del še celo vrsto drugih, svojih nalog, kijiiso enake nalogam poslovodje. To pomeni, da mora v času odsotnosti poslovodje opravljati svoje in poslovo-djeve naloge in se tako njegova odgovornost kot tudi obseg dela v tem času bistveno poveča. Očitno je delo namestnika ob daljši odsotnosti poslovodje odgovornejše kot ob normalni krajši odsotnosti, ko sam v določenih zadevah ne odloča, marveč le poroča o dogodkih po njegovi vrnitvi v poslovalnico. Glede na vse zgoraj navedeno smo mnenja, da vaša komisija ni pravilno ravnala in je bil vaš zahtevek upravičen. Pravna služba SOZD: 441-120 Bralce, delavce delovnih in temeljnih organizacij združenega dela SOZD Emone obveščamo, da ima Pravna služba SOZD Emona - v okviru je tudi referent za zavarovanje - novo direktno telefonsko ftovUko (061) 441-120, ki jo lahko zavrtite, če potrebujete kakršne koli pravne nasvete. V. N. sprašuje: S sklepom komisije za delovna razmerja sem bil zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti začasno odstranjen iz TOZD (suspendiran) in sem za ta čas prejemal nadomestilo osebnega dohodka. Disciplinska komisija mi je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, zoper katerega pa sem vložil ugovor. O mojem ugovoru delavski svet sploh ni odločal, pač pa smo se s pristojnimi sporazumeli, da mi delovno razmerje v TOZD preneha po sporazumu. Zahteval sem izplačilo razlike do polnega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil redno na delu. Ali je moj zahtevek upravičen? Odgovor: Vaš zahtevek je upravičen glede na to, da sklep disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja v TOZD ni postal dokončen, ker delavski svet ni odločil o vašem ugovoru. V skladu z določbo čl,- 165 zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico zahtevati za čas suspenza razliko do polnega zneska osebnega dohodka razen v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa, vam pa delovno razmerje ni pre- nehalo na tej podlagi, pač pa po sporazumu. M. P. sprašuje: Sprejet sem bil na delo za določen čas zaradi nadomestitve odsotnega delavca, ki je bil pri vojakih. Temu delavcu pa je delovno razmerje v TOZD prenehalo, ker se v določenem roku po vrnitvi sploh ni zglasil na delo v TOZD. Mislim, da imam pravico nadaljevati z delom za nedoločen čas, ker se je delovno mesto spraznilo. Ali je moje stališče pravilno? Odgovor: Vaše stališče ni pravilno, ker nima osnove ne v zakonu ne v samoupravnih aktih. Nasprotno, čl. 22 in 23 zakona o delovnih razmerjih jasno določata, da je potrebno objaviti vsa prosta dela in naloge, torej tudi ta, ki so se v vašem primeru sprostila. Izjeme določa samo zakon v 24. členu. TOZD ima torej možnost, na prosta dela in naloge razporediti drugega delavca, ki je v TOZD že zaposlen, ali pa jih objaviti kot prosta. V tem primeru imate možnost, da se prijavite na oglas tudi vi (seveda če izpolnjujete pogoje) in se bo vaša prijava obravnavala enakopravno z vlogami ostalih prijavljenih kandidatov. Več enotnosti Na posvetovanju v Čatežu, ki so se ga udeležili predstavniki vseh DO in TOZD so pričeli z delom na spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov o združitvi v SOZD, v Interno banko, statutu, svobodni menjavi dela med OZD in delovnimi skupnostmi in samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah delitve dohodka, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Večino teh samoupravnih sporazumov in aktov smo naredili v letu 1978. V dobrih treh letih je praksa pokazala, da je nujno te dokumente ustrezno dopolniti oziroma spremeniti, če hočemo, da ne bodo postali cokla našega nadaljnega razvoja. Udeleženci so ugotovili, da je potrebno bolj odločno opredeliti preko 40 pomembnih vprašanj. Naj navedemo nekatere: medsebojni odnosi, skupno planiranje, informacijski sistem, medsebojna solidarnost, natančnejše funkcije delavskega sveta, izvršilnega odbora in poslovodnega odbora, kadrovska politika, SLO, sankcije do -kršiteljev sporazumov, dohodkovni odnosi, inovacije, nagrajevanje in drugo. Posebne pozornosti je bil deležen samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je resnično nujno potreben ustrezne posodobitve. Novi sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov naj bi zagotovil večjo enotnost in doslednost, hkrati pa naj bi resnično omogočal pravilnejše nagrajevanje. Bistvo sprememb bi moralo biti predvsem v tem, da se višje vrednoti delo v proizvodnji in sploh vse neposredno delo, da so enaka ali zelo podobna dela ob povprečnih učinkih enako nagrajena, da se odpravlja uravnilovka, da se vednostno bolj izpostavi vsa tista dela, ki bistveno prispevajo k boljšemu poslovanju in da se merila za ugotavljanje posamezne ali skupinske uspešnosti čimbolje uredijo. V naslednjih dveh mesecih naj bi pospešeno delali na vseh dopolnitvah in spre-mebah in dali tako dopolnjene samoupravne akte v javno razpravo in sprejem. Pavel Groznik Predragi smo in marsikdaj tudi neprijazni Pogovor z direktorjem Globtoura Davorinom Feriigojem o turistični sezoni 1981 Pred odhodom na berlinsko turistično borzo, naj večje tovrstno srečanje kupcev in prodajalcev turističnih storitev v Evropi, direktor Globtoura Davorin Ferligoj ni bil optimist: »Letos jugoslovanskemu turizmu v celoti slabo kaže. Meseca februarja in v začetku meseca marca praviloma prodaja turističnih paketov doseže svoj vrhunec. Čeprav se Globtour ne more pritoževati s prodajo v Veliki Britaniji in v Skandinaviji, ta je letos na enaki ravni kot je bila lani, pa nas izredno skrbi prodaja v ZR Nemčiji, odkoder prihaja v Jugoslavijo letno več kot 60 odstotkov vseh tujih turistov. Naši, torej Globtourovi, največji partnerji v ZR Nemčiji sta že leta Kaufhoff in Necker-mann ter še nekatere manjše agencije, ki pa so v turističnem gospodarstvu v primerjavi s Kaufhoffom in Necker-mannom zanemarljive. Zato bo dovolj podatek, da je Kaufhoff na svojih 6 tisočih prodajnih mestih v ZR Nemčiji doslej prodal za 17 odstotkov manj turističnih paketov za Jugoslavijo, kot jih je prodal v enakem času lani. Neckermann sporoča, da je prodaja letos za 25 odstotkov, slabša kot je bila lani, drugi pa ugotavljajo še slabšo prodajo.« »Torej ste upravičeno zaskrbljeni. Je za manjše zanimanje zahodnonemških turistov za Jugoslavijo vzrok slabo delo Globtoura in njegovih partnerjev v ZR Nemčiji, ali so vzroki drugačni, tehtnejši?« »Že uvodoma sem povedal, da je zanimanje za počitnikovanje v Jugoslaviji v celoti manjše kot je bilo pretekla leta. V podobnem položaju kot so se znašli Globtour in njegovi inozemski partnerji, so tudi druge jugoslovanske turistične agencije in njihovi partnerji na tujem.« Previsoke cene za možno ponudbo storitev Temeljni vzrok za padec zanimanja, predvsem zahodnonemških turistov, za počitnice v Jugoslaviji so cene, ki ob zaostrenih gospodarskih pogojih tudi v industrijsko najbolj razvitih zahodnoevropskih državah silijo vsakogar, da temeljito pretehta, kam bo šel, če bo sploh šel, na dopust in koliko bo v tej ali oni državi, tem ali onem kraju za svoj denar tudi dejansko dobil. V ZR Nemčiji je ta čas okoli 2 milijona nezaposlenih (največ v zadnjih 20 letih), življenjski stroški so se dvignili za več kot 6 odstotkov, hkrati pa je bila letos huda zima in so morali povprečni zahodni Nemci, torej tisti, ki tvorijo pravo turistično armado, dati za kurjavo veliko več, kot so lansko jesen izračunali, da bodo v ta namen odšteli mark. Tudi cena bencina in plinskega olja bo letos močno zastopana in tudi marsikdaj odločujoča (v Jugoslavijo pride s posredovanjem agencij približno 40 odstotkov vseh tujih gostov, 60 odstotkov pa je individualcev, ki se za kraj počitnic odločajo zadnji trenutek pred odhodom na pot). »Jugoslovani objavljamo svoje turistične cenike v zahodnonemških markah in v dolarjih, naši neposredni tekmeci, torej Španci, Italijani in Grki pa v nacionalnih valutah. Kaj to pomeni?. Cene so se dvigovale povsod, vendar smo jih v Jugoslaviji dvigovali v markah in dolarjih, naši tekmeci pa v lirah, pezetah in drahmah. V približno enakih odstotkih. V primerjavi s sezono 1979 za 40 odstotkov. V tem času se je nenehno spreminjala tudi tečajna razlika lire, pezete in drahme proti marki, v takih odnosih, da je danes v Italiji in Španiji kupna moč zahodnega Nemca enaka kot je bila leta 1979, v Grčiji dobi za svojo marko med 5 in 6 odstotki manj kot pred tremi sezonami, Jugoslavija je pa zanj za 40 odstotkov dražja kot je bila pred tremi leti.« Bo v Jugoslaviji za 10 odstotkov manj turistov? Zato ni nič čudnega, da je znana zahodnonemška .turistična agencija doslej prodala 177.564 turističnih paketov za Španijo, za Jugoslavijo pa samo 14.552. Po oceni strokovnjakov te agencije bo letos odšlo na španske obale 25 odstotkov več zahodnih Nemcev kot jih je bilo tam lani, v Jugoslavijo pa za najmanj 10 odstotkov manj kot jih je prišlo na jadranske obale preteklo sezono. »Mislimo, da tudi na prvi pogled izjemna podražitev dopusta za zahodne Nemce pri nas ni edini razlog, da nam ta množica turistov ne- dal Davorin Ferligoj. Med drugim tudi tole: Za tovornjak praznih steklenic »In potem se čudijo v marsikaterem hotelu, da med jutranjim pospravljanjem sob sobarice poberejo tudi za tovornjak praznih steklenic, ki so jih gostje spili v svojih sobah, namesto za gostinsko mizo. Razumem take goste. Steklenico dobrega vina so kupili v trgovini za 60 ali 80 dinarjev, za enako kakovostno vino pa bi morali v restavraciji povprečnega hotela odšteti med 200 in 350 dinarji.« »Ob takem razmišljanju o turistični sezoni 1982 imamo občutek, da je jugoslovansko turistično gospodarstvo premalo storilo, da bi na tujem zvedeli kaj novega, podrobnejšega o naši ponudbi. Že doslej je Jugoslavija premalo reklamirala svoj turizem, zdaj je še slabše. Po zahodnonemških podatkih smo do' sredine meseca februarja namenili za turistično propagando Jugoslavije v ZR Nemčiji samo 200 tisoč mark, medtem ko so Avstrijci porabili 12,75 milijonov dolarjev, Italijani 5 milijonov, Španci 5,5 in Grki 1,5 nadoma obrača hrbet, še posebej zato ne, ker vemo, da je bila Jugoslavija leta 1979 med naj cenej Šimi turističnimi državami v Sredozemlju.« »Nedvomno je temu tako,« pravi direktor Davorin Ferligoj. »Zahodnonemški turist je izredno natančen računar, kadar gre za njegovo marko. Zanjo hoče dobiti vse, kar mu je bilo obljubljenega. Ne pusti se goljufati. On dobro ve, da bo moral razen cene za penzionske storitve kupiti še marsikaj drugega, katerega cena pa je neprimerno višja pri nas kot je pa pri naših tekmecih. Ogoljufan je pa že pri penzionskih storitvah. Slabo pripravljena hrana, ponekod še slabša strežba, neprijaznost receptorjev, pomanjkljiva skrb za javno higieno, premalo lokalov, gostinskih in trgovskih in v slednjih večkrat tudi preslaba založenost zdaj s tem, jutri j>a z drugim blagom. Se marsikatero je tem »napakam« našega turizma do- milijona dolarjev. Po zahodnonemških ocenah je letos Jugoslavija s svojo reklamo močjo šele na 43 mestu v ZR Nemčiji.« Premalo za reklamo in prepozno »Obnašamo se tako, kot da bi vsakdo moral vedeti vse o Jugoslaviji, njenih naravnih lepotah, razvejanosti turističnega gospodarstva, njeni razvitosti in sposobnosti. .Zdaj je zvezni izvršni svet odobril za turistično propagando zajetno vsoto dinarjev, za katere protivrednost pa bi morale dati devize turistične agencije. Postrgali bomo te devize. Moramo jih, vendar smo se predstavniki turističnih agencij dogovorili, da moramo sami bdeti nad porabo teh deviz. Menimo, da moramo vsaj dve tretjini tega denarja dati neposredno našim partnerjem na tujih trgih in le tretjino ali pa celo manj jugoslovanskim turističnim predstavnikom.« »Kako lahko opravičite tako delitev?« »Že itak smo v neizmerni zamudi in le naši partnerji, denimo, Globtourov Kaufhoff, lahko še. hitro in neposredno vplivajo na potencialne turiste, da se bodo zadnji hip odločili za Jugoslavijo. Kaufhoff ima v ZR Nemčiji 6 tisoč prodajnih mest, ki so vsa po vrsti dobro obiskana. Če bomo mi prispevali svoj delež k rek.lemi (Globtour je že sam dal Kaufhoffu 40 tisoč mark v te namene) bodo svoj delež dali tudi naši partnerji. Ne samo v denarju, temveč tudi z organizacijo reklame. V mislih imam prospekte, tiskanje dopolnilnih programov, razmnožitev video kaset in podobno. Če tega denarja ne bo ta hip, potem je bolje, da ga prihranimo za reklamiranje sezone 1983. A ne šele meseca februarja ali marca 1983, temveč bi morali s tako reklamo začeti že letos jeseni. Tako kot to delajo že desetletja naši tekmeci.« »V preteklih letih je v Jugoslaviji počitnikovalo na stotisoče zahodnih Nemcev, Avstrijcev, Britancev in Skandinavcev: Zagotovo ni bila večina med njimi ž dopustom pri nas nezadovoljna. Mnogi so vedeli o nas svojim prijateljem povedati tudi marsikaj dobrega, spodbudnega. Torej so bili posredna reklama za naš turizem. Zato mislimo, da je za slabši letošnji buking še kaj drugega v ozadju.« Naši tekmeci izkoriščajo tudi Poljsko proti nam »Razen materialnih vzrokov so v ozadju tudi politični. V mislih imam dogodke na Poljskem. Takoj po uvedbi vojnega stanja v tej državi je padel buking za vse vzhodnoevropske države, predvsem za Bolgarijo in Romunijo in seveda, žal je temu bilo tako, tudi za Jugoslavijo. Povprečni zahodni Nemec, torej eden izmed tistih, ki so v preteklosti preživljali dopust pri nas, je sila nepoučen o mnogih stvareh. Malo bere, in če že bere, bere predvsem bulvarske časnike ali pa tiste, ki Jugoslaviji niso najbolj naklonjeni. In prav ti časniki tega povprečneža še vedno držijo v veri, da je Jugoslavija članica vzhodnoevropskega tabora, da je v njej ureditev enaka sovjetski, poljski ali v katerikoli državi vzhodne Evrope.« V nadaljevanju Davorin Ferligoj tudi pove, kako so dogodke na Poljskem in nepoučenost povprečnega zahodnega Nemca izkoristili naši tekmeci v boju za vsakega turista. Z denarjem, ki ga imajo predstavniki teh držav na voljo za propagiranje svojega turizma, naročajo in plačujejo članke, ki so napisani tako, da odvračajo turiste od Jugoslavije. »Vsako malenkost, vsako domačo težavo izkoristijo v tem boju za turiste. Mi pa modro molčimo, in se obnašamo tako, kot da bi nas'morali turisti prositi, če lahko pridejo k nam na Jadran trošiti svoje marke, funte, franke.« »Omenili ste devize. Nenehno ugotavljamo, da so tujci v Jugoslaviji porabili veliko več deviz, kot so jih ob koncu sezone našteli v Narodni banki. Po ocenah lanske turistične bere naj bi tujci pri nas porabili uradno le 1,4 milijarde dolarjev, neuradno pa celi dve milijardi. Šesto milijonov dolarjev naj bi končalo na deviznih računih zasebnikov. Govorice, da so prebivalci nekega znanega jugoslovanskega turističnega kraja vpisali na svoj devizni konto več deviz, kot pa so lani po uradnem tečaju prejeli dinarjev za svoje delo.« Kaj je devizni priliv, ne ve nihče »Verjetno so take govorice blizu resnici. V Jugoslaviji se moramo naposled vendarle odločiti kolikšen je dejanski prispevek v turizmu in v reprodukcijski verigi zaposlenih za končni devizni izkupiček. Kaj je to devizni priliv in kaj je priliv iz takoi-mfenovanih dinarjev deviznega porekla. Zagotovo tudi menjalnice ne bodo odprte noč in dan .samo zato, da bo tujec v njih lahko kadarkoli menjal svoj denar v dinarje, da pa od teh storitev turistično gospodarstvo nič ne bo imelo, da bo od provizije za menjalniške storitve uprav-ljalec menjalnice komaj kril svoje stroške. Dokler te in njim podobne stvari ne bodo urejene, potem bo še vedno prenekateri dolar končal na zasebnih deviznih računih.« »Jugoslovanske turistične agencije bodo letos od lani ustvarjenih deviz po nekaterih ocenah porabile za potovanja Jugoslovanov v tujino približno 20 milijonov dolarjev. Ob koncu zimske sezone nas zanima, kako se je »stabilizacijsko« to zimo obnašal Globtour.« »Za to zimo je Globtour zakupil v zimskošportnih središčih na tujem veliko manj ležišč, kot smo jih pa zakupili pretekla leta. Globotour in tudi Emona kot sozd tudi nista imela na voljo dovolj deviz, da bi lahko posredovali take aranžmaje. Vsa ležišča smo prodali v pičlih 5 dnevih. Vedeti moramo, da bodo ljudje odhajali smučat na tuje. Vedno več jih bo in če jim smučarije na tujem ne bodo posredovale agencije, bodo odhajali v lastnih aranžmajih. To je seveda veliko dražje in bo iz Jugoslavije odliv deviz večji, kot bi bil, če bi jugoslovanske agencije za-kupovale postelje ob tujih smučiščih. Šest tisoč gostov na južnem Jadranu »Globtour je bil znan po tem, da je v Jugoslavijo vozil tuje turiste tudi v zimskem času.« »Za tujega smučarja je bila doslej zanimiva samo Kranjska gora, ki pa nima na voljo dovolj ležišč in je takoj razprodana. Vsi drugi jugoslovanski smučarski centri se šele razvijajo, lastno vsem Pa je, da imajo zelo slabo razvejano infrastrukturo, predvsem da imajo premalo žičnic. Kar zadeva obmorje smo to zimo v Dubrovnik, na Korčulo in sploh v turistične centre na južnem Jadranu pripeljali nekaj več kot 5 tisoč gostov, za spoznanje manj, kot jih je s posredovanjem Globtoura prišlo lansko zimo.« »Že prej ste omenili, daje med doslej prodanimi turističnimi paketi v ospredju zanimanje za kraje, ki so p°' vezani z letališčem Tivat, torej s centri ob Črnogorskem Primorju.« »Zanimivo je, da je največ zanimanja za te kraje, čeprav je na strežbo in druge storitve največ pritožb prav °d gostov, ki so svoj dopust preživeli v hotelih te turistične regije.« »Je morda tak trend turističnih tokov tudi narekoval sozdu Emona, da je podpisal samoupravni sporazum z Montenegroturistom o skupni zidavi turističnega naselja Otrant?« »Zagotovo. Samoupravni sporazum med Emono Montenegroturistom je podpisan in vsak udeleženec bo dal polovico denarja za zidavo tega naselja s skoraj 900 posteljami. Tako si bom0 razdelili tudi ostanek Prl' hodka, Emona je predvsem zainteresirana na deviznem izkupičku.« E. *• Alojz Boh v mesnici v Polju pravi, da bo prijetneje ko bodo obnovili (pomladi) mesnico Breži.ce - Če na kavljih v mesnici ni mesa, je mesar mesnico I AKCIJA E-INFORMATORJA - IŠČEMO »NAJ« MESNICO EMONE Mesar meso na ogled postavi V treh mesecih smo obijali in ocenili 23 mesnic ^esne industrije Zalog. Trije j' z'negovalci: Mesnica na tržnici v Mostah, v Šentvidu Pri Stični in mesnica »Zadružni dom« v Zalogu, ki so Prejeli enako število zvezdic (rezultate objavljamo v tej številki posebej). Absolutnega števila 10 zvezdic ni dosega nobena mesnica. To bi blla stopnja popolnosti, ki pa Praktično ni dosegljiva. Povedati moramo, da smo obiskali le mesnici v Slove-rirji. MIZ ima še dve mesnici Pa Reki in eno v Vodicah pri Šibeniku. Skušali smo biti .čimbolj dosledni in pravični, predvsem pa ocenjevati z očmi ?uPca. Ni šlo toliko za založenost, za zahteve po lepi te-jetini (!), pljučni pečenki, brehibnih bržolah, zrezkih, požganih, priželjcu in podobnem kot za to, kako smo bili postreženi, ustrežljivosti, snažnosti, po tistih drobnih, lahko rečemo obrobnih prijaznosti, ki kupca ponovno privedejo v mesnico. Če smo kje ' kaj spregledali nam oprostite. Tudi kupci nismo popolni. Saj nas tudi vi mesarji ocenjujete, mar ne? » * * * LJUBLJANA, 26. februarja - V rahlem sneženju smo se odpeljali v Logatec. V me-. snici v Cankarjevi ulici seka in reže meso že dve desetletji domačin Jože Nagode za delikatesnim pultom pa streže njegova žena Mimi, pomaga pa jima sekač Jože Pečkaj. Med tednom je mesnica na voljo kupcem do 13. ure, v petkih pa je odprta do 18. ure. Mesnica je lepa, svetla in prostorna. Vesel bi je bil marsikateri mesar v Ljubljani, ki se stiska v majhnih, ‘Oster pogled na vago MIMOGREDE v SEŽANI Od nekdaj so dobre mesnice slovele Emonina mesnica marketa V Sežani je ena boljših štirih y.tem mestu, kar tudi mora biti, če naj zadovolji kupce. * se tri mesnice od naše niso °ddaljene več kot dobrih Petdeset metrov, tako da je konkurenčni boj precej trd. decembrskega popoldneva kl\a tudi edina, kjer je na kavljih viselo sveže meso, saj f° bili v sosednjih mesnicah kavlji prazni, ali kvečjemu ovešeni s suhim mesom. Res ba je, da se mesarji kljub te-b^u Pritožujejo, saj nekaterih rst mesa niso videli že leta. Na Primer svinjine. Teletino 0 Po naključju dobili prav , a dan našega obiska, saj ce-0 govedina precej redko zai-be v prodajalno. Praktično $e kar lahko ponudijo go-Podinjam je junetina, pa še Pn njej ugotavljajo, da se do-7 J>, ?e boljši in dražji kosi; zadnja četrt s pljučno pečen- ko, rostbifom in ribico. Cenejših kosov in drobovine, po katerih odjemalke precej sprašujejo, žal ni. Tako kot drugje po Sloveniji. V danih .razmerah .so z dobavami iz Zaloga zadovoljni, če odštejemo precej naštete pomanjkljivosti, le občutek imajo, da je domača prodajalna zapostavljena, saj nekatere stvari konkurenčne mesnice dobijo, oni ne. Na primer mast. To pa se po Sežani kaj hitra razve. Zaradi pomanjkljive ponudbe in visokih cen pa nakup mesa za italijanske kupce ni več zanimiv, zato se še bolj čuti izpad prihodka, saj je mesnica pogosto pod planom tudi za petdeset odstotkov. Res ne po krivdi njenih delavcev, saj so inšpekcijske službe obisk končale brez pripomb, prav tako pa tudi nadzorne komisije Emone. w. 4,9 kg Eldoradc mmm s AL AT SALLAD SALAATTI deklaration lngredien$er Popoka, vegetobilisk oljo, S-stilloo ptiprikoo, l«o$viiol|yii, vuiii vmoger. iQ||. NeMoviki 4,9kg, ovrunnen H-kkoa suolon Toy>so'lyke. v'*11 ?,9kg. Helkorv.dfv. 9 kg. Hdkorverv. PACKAD FOR VNITH) XORt>l<‘ INC rVK HCLSJNK. nOBENHAVN OStO STOOMC EMONA COMMERCE Ljubljana - Jugoslavia tesnih prostorih in ne ve kam bi del to ali ono. Pred osemnajstimi leti je imela tukajšnja kmetijska zadruga v hiši mlekarno, v kateri ste lahko kupili zelo okusne domače sire, ki jih sedaj ni več, je povedal Jože Nagode. Malce zamerimo vzdrževalcem razbitega izložbenega stekla in stropno luč v mesnici. Kdo je, ne vemo, vemo pa, da je pomanjkanje tovrstnega stekla. S svežim mesom je Jože precej na tesnem. Tudi z nekaterimi suhomesnatimi izdelki se ne more pohvaliti -suhi vrat, kare in rebrca so bolj redek gost na njegovih kavljih. »Kar dobro gredo v promet kmečke salame, suhe klobase in drobne hrenovke, tistih debelejših, »dunajskih« ljudje tukaj ne marajo.« Dobro gredo tudi cele polovice prašičev. Domačini imajo najraje, da jim Jože vse razseka in razreže tako, \ kot se spodobi. »V Logatcu imamo dva večja odjemalca - obrata družbene prehrane KLI Logatec in Valkarton. Žal jim v celoti ne moremo ustreči, ker nam zmanjka blaga, zato jih oskrbujemo le polovično. Oskrbujemo še dve osnovni šoli, dva vrtca in tri zasebne gostilničarje, ki pa ne kupujejo večjih količin. Dokajšno povpraševanje je po svinjskem mesu, ki ga primanjkuje, v zadnjem času pa se to dogaja tudi z juneti-no. Dvakrat tedensko nam meso dostavijo a kaj ko pa ne vsega kar naročimo,« je povedal Jože. Majhna mesnica -velika izbira Sredi Zaloga, v Zadružnem domu je mesnica, majhna, saj meri prostor, namenjen kupcem, le borih 10 m2, presenetila pa nas je urejenost, snažnost in založenost. Za to skrbi poslovodja Franc Kozar, ki je pri hiši že dvanajsto leto. V takratno Prehrano je prišel iz Maribora kjer se je v tovarni mesnih izdelkov izučil mesarske stroke. Prodaja, tako pravimo, z dušo in telesom. In tudi ima kaj prodajati. Na kavljih je viselo meso, ki razveseli srce še tako izbirčne gospodinje. Lahko smo izbirali od pljučne pečenke, bržolic, bočni-ka, svinjskih karejev do odojka. Ni manjkalo ne pečenic, jetr, svinjskih glav za šaro, žolico ali štajersko kislo juho. Na voljo srno imeli salame vseh vrst, trajnih in poltrajnih, klobase, pašteto, konzerve in sire. France nam je, ko smo z nakupom »oklevali« ponudil in priporočal sveža jajca iz Šentjurja ter konzervirane vampe češ, da so odlični in da jih ni moč vedno kupiti - kar je tudi res. Lani je imela ta mesnica prometa za 1,10 milijarde starih dinarjev prometa, letos pa naj bi naredila 1,33 milijarde dinarjev. Knjiga pritožb je čista in bela brez vpisa, taka je tudi v Logaški mesnici, mi pa tudi nismo imeli pripomb, razen morda te, da v bližnji prihodnosti spraskajo z vhodnih vrat nalepko, ki jo je ostala le polovica in s katero smo kupce opozorili na 30-letni-co. Letos praznujemo že 35-letnico obstoja in dela Emone. Zadnja mesnica, ki smo jo obiskali v naši akciji je bila v Brežicah, kjer nas je v izložbenem oknu pozdravila čestitka: »Srečno 82«. Saj pravijo, da za dobre želje ni nikoli prepozno. Poslovodja Branko Jurič se že četrto leto sam, samcat bori s problemi nabave in prodaje, da izpolni mesečni in letni načt prometa 60 do 70 starih milijonov na mesec. Letos bo moral po planu prodati za 900 starih milijonov. Pravi, da bo ob tej oskrbi to kar težko. Dvakrat tedensko mi pripeljejo blago a le polovico od tega, kar naroči. Meni, da so mesnice, ki so dobrih lOt) kilometrov oddaljene malce zapostavljene. Z založenostjo se mesnica res ni mogla pohvaliti. Pri tem mislimo na sveže meso. Sobota je bila, ko se gospodinje odločajo za boljše nedeljsko kosilo, pa nismo mogli kaj izbirati. Zrezkom smo se morali odpovedati, z jedilnika črtati svinjske kremenateljce in tudi s štajersko kislo juho ni bilo nič. Le za govejo juho smo dobili lepo in odloženo govedino, za malico pa sveže lepe hrenovke. Bolj kakor s svežim mesom je mesnica založena s suhomesnatimi izdelki in konzervami. Razen za tamkajšnje gospodinje skrbi Branko še za družbeno prehrano dveh obratov - Slovina in IMV ter za malice osnovne šole v Artičah in v Krškem. Domačin Slavko Pregrad, ki je kupoval prav v času našega obiska, je pripomnil: »Če že pišete o mesnicah, napišete še to, da je ta mesnica najboljša v Brežicah. Zadnje dneve je resda čutiti malo pomanjkanja mesa, verjetno zaradi novih cen a menimo, da se bo to tudi uredilo.« Imena kategoriziranega blaga na velikih tablah na steni smo morali v mislih prevajati iz hrvaščine v slovenščino. Menda so te zaradi bližine sosednje Hrvaške. V ostalih mesnicah jih nismo zasledili. Pa še nekaj nam je padlo v oko, senčniki stropnih svetilk, ki jih ni bilo in veliki rdeči E. Kar kriči po zamenjavi. Branko ga je sicer zakrpal kolikor pa se je pač dalo. Za dobro ime in sedaj ob 35-letnici Emone bi bilo dobro, da si omislimo novega. Pa brez zamere.•- E-Informator * * * LJUBLJANA, 28. februarja - Če potegnemo škupni imenovalec pod tri mesnice, ki smo jih obiskali tokrat, se vsiljuje kar žalostna ugotovitev, značilna za sedanje precej brezmesne dneve - mesnice so odprte le še dopoldne, nekatere celo samo do druge ure, ko je za večino ljudi konec delovnega dne. Draginja in slabša založenost -z mesom sta postavili na glavo tudi stare šege, navade in predpise. Včasih je bil petek postni dan, dandanes pa je to najbolj mesni dan v tednu. Ne,sicer v loncih, temveč v mesnicah, saj gospodinje čedalje bolj kupujejo meso za nedeljsko malo boljše kosilo, in ne tako kot pred leti, ko je bil zrezek dokaj vsakdanja jed tudi ob delovnikih. Naša mesnica v Medvedovi ulici v Šiški, nedaleč od nekdanjega šišenskega kolodvora, je pravzaprav dobro založema, celo bolje, kot bi pričakovali ob pogosto praznih" kavljih po mesnicah. Na pustni torek jim je zmanjkalo le prekajenega mesa, pa še to le za kako uro, ker je bila na poti že nova pošiljka. Dovolj so imeli junetine, nekaj 'malega'svinjskih karejev, pa parkljev in repkov, če bi si kdo na pepelnično sredo zaželel kisle juhe. Klavnica dobro oskrbuje to mesnico, saj govedino in svinjino pripeljejo trikrat na teden, zadnje čase pa ob koncu tedna tudi nekaj malega teletine. Pač pa je slabše s piščanci, zaradi česar gospodinje najbolj negodujejo, Preskrba v februarju je boljša kot v januarju, čeprav še ni na ravni lanske jeseni. V mesnici v Logatcu so sveže meso pogrešali mesar in gospodinje Rezultati akcije: V akciji E-Informatorja: »Iščemo naj mesnico MIZ so za urejenost, ponudbo, ustrežljivost v očeh potrošnika bolj ali manj svetlih zvezdic prejeli: 1. Tržnica Moste, Šentvid pri Stični ir. Zadružni dom v Zalogu ★****★★+ (+ 7 *) 2. Arkade II, Titova 119, Trebnje Stari Trg, Tržnica Šiška ******* (7 *) 3. Arkade I, Kidričeva, Polje 128, Smartinska 24, Logatec, Brežice ******* -(-7 *) 4. Miklošičeva 32, Tržaška 22, Trebnje I *.***** + (+ 6 *) 5. Jana Husa 3, Tržaška 82, Mokronog, Šentrupert, Medvedova 20 ****** (6*) 6. Mirng, Prušnikova 76 ****** -(-6*) Tako imamo kar tri »zmagovalce« naše akcije, ki si dele prvo mesto. Vsi, ki so sodelovali v akciji, bodo prejeli pismena priznanja, zmagovalce pa bo uredništvo E-Informatorja in vodstvo DO Mesna industrija iz Zaloga popeljalo na obisk Kmetijskega kombinata na Ptuju. O dnevu, bo v bližnji pomladi, boste pravočasno pismeno obveščeni. Uredništvo Kljub temu, da sta lučaj pred mesnico in za njo Mer-katorjevi špeceriji, gre v mesnici dobro v prodajo tudi zelenjava v steklenkah in pločevinkah, kis, olje, jajca, paradižnik. Gospodinje zlasti cenijo to, da je bilo v tej mesnici tudi v času pomanjkanja ves čas na voljo surovo maslo in riban parmezan. Drobnarija, ki pa napravi dober vtis. Mesnica ima enega samega zaposlenega mesarja, to je Zlatko Sopčič, ki se je v torek za eno uro oglasil v prodajalni, čeprav je sicer na dopustu, ker se je nekaj malega zataknilo z dobavo mesa v bližnji osnovni šoli. Tega odjemalca je Zlatko letos na novo pridobil, zaradi česar bo načrtovani prihodek ob koncu leta verjetno znašal kar staro milijardo dinarjev, namesto načrtovanih 840 milijonov. Izjemno visok znesek, če vemo, da ga ustvari en sam delavec. Razen dobrih dobav temu veliko prispeva tudi čisto osebno prizadevanje, ki se med drugim kaže v podaljšanju prodajnega časa ob petkih do petih popoldne, kar zaposlenim ženskam izredno ustreza. Torej lahko za preskrbljenost, dobro postrežbo in poslovno prizadevnost predlagamo le najvišjo oceno. Mesnica na Prušnikovi cesti v Šentvidu je bila za te čase pravo presenečenje, saj je bila brez dvoma najbolje založena mesnica, ki jo je bilo moč videti v zadnjih mesecih. Štiri vrste svinjine in junetine, šest-vrst prekajenega mesa, salam kolikor hočeš, precej ribjih konzerv. Celih in razsekanih piščancev dovolj, dvakrat na teden pa je v prodaji tudi teletina, Drobovine sicer ni vseh vrst, pač pa zelo bogata izbira jetrc -svinjska, telečja, baby in piščančja. Tudi svinjske glave, ki se tako podajo v pustni čas, so imeli. Nadzorne službe nimajo pripomb, založenost je kot že rečeno odlična, postrežbi tudi ni kaj očitati. 1 V mesnici na šišenski tržnici se je na pultu ponujala celo kuhana šunka v pločevinkah, ki jo drugje po Ljubljani kupci zaman iščejo, Poleg vseh vrst junetine in piščancev so tod prodajali tudi kokoši in puranova prša. Zaloga je bila obilna, le 150 kg svinjine je bilo zgodaj dopoldne še na poti iz osrednjega skladišča. Poleg vseh vrst drobovine so se kupcem ponujali tudi svinjski možgani. Konzerv in salam pa skoraj ni vredno omenjati, ker je ta mesnica združena s špecerijo. Delno zaradi tega, delno pa zaradi tega, ker mesnica preskrbuje 16 tovarniških, šolskih in hotelskih kuhinj, je letošnji načrt prometa skoraj štiri milijarde starih dinarjev. Po številu zaposlenih in prodajni površini to pomeni skoraj dvojni promet manjše mesnice ali špecerije. Čeprav je res, da zaposlene za pol milijarde večji načrt nekoliko skrbi, saj je kupna moč prebivalstva (sodeč po nakupih mesa) upadla vsaj za petino. Tudi tu kupci in nadzorne službe nimajo pripomb. Vse bolj se kaže, da je slaba ali dobra izbira tista, ki povzroča negodovanje kupcev. P. V. m 5 Mesnica in mesar v Zadružnem domu v Zalogu - eden od treh prvakov. Rezultati IX. zimskih športnih iger Emone Veleslalom ŽENSKE - Kategorija A Hop, hop, hop - navijači Maloprodaje so bili najštevilnejši. ŽENSKE - Kategorija C 1. Dobre Breda 38,82 2. Berdaz Ivanka 41,83 3. Nograšek 42,90 Cvetka 4. Jerom Ljudmila 43,36 5. Brežnik Alenka 44,21 6. Kafol Štefka 44,79 7. Koren Angela 44,80 8. Stopar Anica 46,44 9. Ocvirk Julijana 46,50 10. Petrič Helena 47,83 11. Urek Anica 48,96 12. Megušar Irena 49,25 13. Koren Marija 49,92 14. Gerjol Desa 50,81 15. Mihelčič Helena 50,95 16. Plaveč Sonja 55,58 17. Varvoda Milena 1.00,11 18. Kozlovič 1.08,22 Marjetka 19. Purkart Sonja Diskvalifikacija: Debeljak Marija Krajec Danica DO E-Commerce Ljubljana DO E-Jestvina Koper TOZD Hotel Slon Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Globtour Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Jestvina Koper TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Commerce Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana DO E-Posavje Brežice DO E-Commerce Ljubljana DO E-Merkur Ptuj DO ERC Ljubljana DO E-Merkur Ljubljana DOE KK Ptuj DO E-Merkur Ptuj DO E-Jestvina Koper 1.54,31 DO E-Globtour Ljubljana DO E-Blagovni center Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana ŽENSKE - Kategorija D 1. Benedičič Cilka 34,02 2. Žust Andreja 36,96 3. Rotar Iva 37,09 4. Škerjanc Minka 43,70 5. Kocjan Lojzka 52,63 6. Ahačič Nada 52,64 7. Lampe Vida 1.07,25 TOZD Maloprodaja Ljubljana DO ERC Ljubljana DO Agroemona Domžale DO Agroemona Domžale DO E KK Ptuj DO E Blagovni center DO E Jestvina Koper Neposredno po štartu daj gre zares 50. Avbelj Bojan 51. Nadu Peter 52. Štrukelj Zoran 53. Olivieri Klavdij 54. Rajev Franci 55. Stropnik Edi 56. Erik Apat -se- Zadnji metri so bili naJ" daljši 47,00 TOZD Maloprodaja Ljubljana 47,57 TOZD GH Union Ljubljana 47,76 TOZD GH Union Ljubljana 47,83 DO E-Commerce Ljubljana 47,87 TOZD GH Union Ljubljana 47,96 DO E-KK Ptuj 47,96 TOZD Hotel Riviera Portorož 1. Papler Majda 33,70 TOZD Maloprodaja Ljubljana 2. Brezovnik Erika 34,05 TOZD Maximarket Ljubljana 3. Pečar Anita 36,37 TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E Inženiring Ljub- 4. Cuznar Anica 38,07 5. Černič Barbara 39,79 ljana 6. Jerič Jana 40,43 TOZD Maloprodaja Ljub- ljana 7. Hnbšek Marija 40,65 TOZD Centromerkur- Ljubljana 8. Rošelj Majda 40,75 TOZD Centromerkur Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljub- 9. Zdravkovič 41,91 Mirjana ljana 10. Jerman Suzana 42,09 TOZD Hotel Slon Ljubljana 11. Bernik Betka 42,40 TOZD Centromerkur Ljubljana 12. Pekolj, Irena 42,53 TOZD GH Union Ljubljana 13. Demšar Breda Šušar Bojana 43,64 TOZD Centromerkur Ljubljana 14. 44,19 1 TOZD Centromerkur Ljubljana 15. Bečan Milena 45,65 DO E Globtour Ljubljana 16. Mežan Darja 46,06 DO E Inženiring Ljubljana TOZD Maximarket Ljub- 17. Lavrič Ljuba 46,80 ljana 18. Grahek Meta 46,85 DO E Posavje Brežice 19. Kokalj Nada 47,28 TOZD Maloprodaja Ljubljana 20. Jeromel Sonja 48,13 DO E KK Ptuj 21. Slak Renata 48,42 TOZD Maloprodaja Ljubljana 22. Boh Romana 48,49 TOZD Centromerkur Ljubljana 23. 24. ^Tola Metka 49,40 TOZD Maximarket Ljubljana Borštnar Lidija 49,69 DO E Globtour Ljubljana 25. Mršol Barbara 55,22 TOZD GH Union Ljubljana 26. Jaklič Nuša 55,66 DO E Blagovni center Ljubljana 27. Globokar Adriana 55,90 DO E Merkur Ljubljana 28. Močnik Mira 1.00,05 TOZD Centromerkur Ljubljana 29. Hirkič Marmela 1.01,90 TOZD Supermarket 30. Žorž Metka 1.13,03 Ljubljana DO ERC Ljubljana 31. Dogandžič 2.46,41 DO ERC Ljubljana Vesna Odstop: Djurdjevič Sonja Jesenko Marta Gorjanc Slavka Diskvalifikacija: Škerl Francka DO E KK Ptuj DO Agroemona Domžale DO E Blagovni center Ljubljana TOZD Supermarket Ljubljana ŽENSKE - Kategorija B MOŠKI - Kategorija A 1. Lavtižar Franci 35,89 TOZD Maloprodaja Ljubljana 2. Malovrh Marjan 37,48 TOZD Centromerkur Ljubljana 3. Vrhovec Janez 38,37 TOZD Maximarket Ljubljana 4. Hlad Damjan 38,48 DO E-Jestvina Koper 5. Kajba Janko 38,87 DO E-Posavje Brežice 6. Djurjevič Ivo 38,90 DO E-KK Ptuj 7. Tomšič Brane 39,31 TOZD Supermarket Ljubljana DO E-Centromerkur 8. Štucin Brane 39,39 9. Hočevar Bojan 39,71 TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD GH Union Ljubljana 10.Šinkovec Andrej 39,75 11. Erhovnic Tomaž 39,77 Poslovna stavba Emona Ljubljana TOZD Supermarket Ljubljana 12. Zupančič Brane 39,93 13. Prosevc Jože 40,12 DO E-Posavje Brežice 14. Bele Ljubo 40,35 DO Agroemona Domžal6 15. Zagorc Matjaž 40,62 TOZD Maloprodaja Ljubljana 16. Štrakl Peter 40,95 DO E-KK Ptuj 17. Zupančič Igor 41,02 TOZD Maximarket Ljubljana 18. Grm Tomaž 41,33 TOZD Hotel Slon Ljubljana 19. Božič Valter 41,40 DO E-Jestvina Koper 20. Kocjan Bojan 41,54 DO E-KK Ptuj 21. Kolenc Simon 41,64 DO E-Blagovni center 22. Jerman Jani 41,75 Ljubljana DO Agroemona Domžal6 23. Dobljekar Beri 42,03 DO E-KK Ptuj 24. Ocvirk Mitja 42,05 TOZD Hotel Evropa Celje 25. Furek Mitja 42,19 TOZD Supermarket Maribor 26. Ambrož Darij 42,21 DO E-KK Ptuj 27. Baš Viktor 42,46 TOZD Centromerkur Ljubljana 28. Kogoj Bojan 42,59 DO E-Blagovni center Ljubljana 29. Vrhovnik Pavle 42,94 TOZD Centromerkur • Ljubljana 30. Klemen Bojan 43,53 DO E-Inženiring Ljubljana 31. Učakar Matjaž 43,61 DO E-Blagovni center Ljubljana TOZD Supermarket Maribor 32. Gabrič Edmund 43,76 33. Vagaja Martin 43,83 DO E-Blagovni center Ljubljana 34. Brajev Dušan 44,05 TOZD Centromerkur Ljubljana 35. Pirjavec Gorazd 44,05 TOZD Supermarket Ljubljana 36. Franko Andrej 44,21 DO E-Posavje Brežice 37. KolešaToni 44,50 TOZD Hotel Slon Ljubljana 38. Smerajc Andrej 44,80 TOZD Maximarket 39. Krulc Dušan 44,90 Ljubljana „ DO E-Globtour Ljubija^ 40. Kavčič Albert 44,94 TOZD Maloprodaja Ljubljana 41. Golob Sergej 44,96 TOZD Supermarket Maribor 42. Segulin Marjan 45,12 Jestvina Koper 43. Mirnik Marjan 45,25 TOZD Hotel Evropa 44. Štepec Matjaž 45.36 DO Agroemona Domžal DO E-Globtour Ljubija1* 45. Paternost Andrej 46. Trefalt Štefan 45,47 45,53 TOZD Hotel Evropa Celje 47. Korez Bogdan 46,61 TOZD Maximarket Ljubljana 48. Povhe Edo 46,63 TOZD Supermarket Ljubljana 49. Cere Dušan 46,86 TOZD Maloprodaja Ljubljana 1. Černe Milena 2. Vovk Silva 3. Bradač Julka 4. Kregar Ivana 5. Astič Ana 6. Potokar Ladka 7. Štoka-Debevc Meta 8. Grnjak Jarra 9. Braniselj Sonja 10. Kosec Marta 11. Lampič Jožica 12. Koeec Metka 34,96 39,02 39,37 39,39 39.54 40,00 41,20 42,35 42.54 43,63 44,76 44,79 TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana DO E Commerce Ljubljana DO E Commerce Ljubljana DO E Globtour Ljubljana DOE Blagovni center Ljubljana DO Agroemona Domžale Delovna skupnost DO E Merkur Ljubljana DO E Commerce Ljubljana Rezultati IX. zimskih športnih iger Emone Grbec Zoran 5®- Slak Sandi 3 Kavšek Sašo Ojstršek Marjan Korenjak „ Ferdinand Cuš Zlatko Rajakovič Marko 3 Balažič Miran 5- Kaplja Andrej Soštarek Darko Govedič Milan cn' Krajnčič Roman . • Jevnikar Bojan Kolander Janko ll' Peršič Peter r~- Zadnik Edvard Sdstop: Rožman Bojan DO E-Posavje.Brežice iar^nik Ivan TOZD Terme Čatež £°larič Stane TOZD Pekarna Center Ljubljana t^olarič Brane TOZD Pekarna Center Ljubljana £.žek Gorazd TOZD GH Union Ljubljana tesarko Franci TOZD Supermarket Ljubljana ^kvalifikacija: avlovič Vojko DO E-Posavje Brežice ^apež Istok TOZD Maximarket Ljubljana 48,16 TOZD Hotel Slon Ljubljana 49,04 ‘ DO E-Posavje Brežice 49,07 DO ERC Ljubljana 49,30 TOZD Hotel Evropa Celje 49,80 TOZD GH Union Ljubljana 50,49 DO E-Merkur Ptuj 56,54 TOZD Supermarket Ljubljana 50,67 DO Agroemona Domžale 50,83 TOZD GH Union Ljubljana 51,19 TOZD Hotel Slon Ljubljana 52,29 TOZD Pekarna Center Ljubljana 53,79 DO E-Merkur Ptuj 53,94 TOZD Maloprodaja Ljubljana 54,73 DO Blagovni center Ljubljana 55,14 DO E-Jestvina Koper 1.02,19 DO E-Jestvina Koper ^0§KI - Kategorija B 1 Krašovec Iko 34,70 ■ Bračun Dušan • Vodnjov Franci • Bukovac Matjaž 36,48 36,71 37,52 Prevc Jure 37,77 Prešeren Miro 38,00 Ravnik Marko 38,45 Grobovšek o £raš° a- Pižmoht Janez 38,46 38,78 !?■ Krivec Stojan ■ Peterca Ivan 39,52 39,86 In' Valenci Aljoša ■ Benčič Jože 40,22 40,44 }l' Taufer Anton Skorja Jože 40,69 40,91 Zakrajšek 17 Ludvik lp' ~ašperlin Miran Pošebal Danilo 40,93 41,07 41,60 l9‘ Keršič Fred 41,76 Mihelič Božidar 42,13 2o Stevo 23 TiCettoAndrej d' J°kič Dušan 42,44 42,46 42,64 Lužar Bojan 42,82 26 Soruik Janez 27' Q0cJančič Milan “■"glez Brane 42,94 43,10 43,12 28- Jurič Matjaž 43,17 30 ?erin Franc Žvab Marjan 43,35 43,38 Pustovrh Brane 43,50 32' Skok Pavle 43,53 Rutar Franc 44,25 31 Završnik Silvo 44,34 36 g ®nut Rado 37 §ekna Živan * zunič Lado 44,41 44,72 44,82 TOZD Centromerkur Ljubljana DO Agroemona Domžale DO E-Globtour Ljubljana DE E-Commerce Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Commerce Ljubljana DO E-Commerce Ljubljana TOZD Hotel Slon Ljubljana TOZD Supermarket Ljubljana DO E-Jestvina Koper DO B-Kmetijska kooperacija Domžale DO E-ERC Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Globtour Ljubljana TOZD Hotel Riviera Portorož TOZD Maximarket Ljubljana DO E-Merkur Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO E-Commerce Ljubljana TOZD Maximarket Ljubljana DO ERC Ljubljana DO E-Merkur Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD GH Union Ljubljana DO E-KK Ptuj DO E-Jestvina Koper TOZD Hotel Slon Ljubljana TOZD GH Union Ljubljana DO Agroemona Domžale TOZD Maximarket Ljubljana TOZD Supermarket Ljubljana DO E-Blagovni center Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Maximarket Ljubljana DO ERC Ljubljana DO Agroemona Domžale DO E-Commerce Ljubljana 38. Cuder Vojko 45,19 TOZD Pekarna Center 39. Mihič Jože 45,20 Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana DO E-Blagovni center 40. Fabjan Božidar 45,27 41. Zakrajšek Miro 45,28 Ljubljana TOZD Maximarket 42. Marsič Marino 45,38 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 43. Lipužič Iztok 45,40 DO E-Globtour Ljubljana 44. Ogorevc Franci 46,12 DO E-Posavje Brežice 45. Vinšek Tone 46,72 DO E-Commerce 46. Volaj Jani 46,80 Ljubljana ■ DO ERC Ljubljana 47. Vidrih Jože 46,82 DO E-Inženiring 48. Juvan Jože 47,03 Ljubljana TOZD Centromerkur 49. Žorga Igor 47,57 Ljubljana DO E-Commerce 50. Pešec Vilko 47,69 Ljubljana DO E-Merkur Ptuj 51. Bršec Jože 47,74 DO E-Posavje Brežice 52. Dubac Branko 47,92 DO E-Jesfvina Koper 53. Lovrec Franc 47,96 DO E-KK Ptuj 54. Zonta Lovro 47,96 DO E-Jestvina Koper 55. Šušteršič Edo 48,31 DO E-Commerce 56. Kafol Matija 48,36 Ljubljana TOZD Maximarket 57. Podgornik Edo 48,41 Ljubljana DO E-Blagovni center 58. Kocjančič Sašo 48,42 DO E-Inženiring 59. Grželj Rado 48,77 Ljubljana TOZD Hotel Riviera 60. Istenič Boštjan 49,75 Portorož TOZD Maloprodaja 61. Rosič Branko 49,91 Ljubljana TOZD Maloprodaja 62. Zajc Boris 49,96 Ljubljana TOZD Centromerkur 63. Dovjak Jani 50,19 Ljubljana DO E-Commerce 64. Butinar Milan 50,38 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 65. Piškur Boštjan 50,73 DO E-Commerce 66. Bubnič Gverino 50,86 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 67. Jeromel Gorazd 50,97 DO E-KK Ptuj 68. Štok Zvonko 51,50 TOZD Hotel Riviera 69. Zupan Stane 51,71 Portorož DO Mesna industrija 70. Burič Tone 52,44 Zalog DO ERC Ljubljana 71. Pustovrh Franci 52,53 TOZD Supermarket 72. Ludvik Zlatko 52,86 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 73. Jurič Branko 53,00 DO E-Mesna industrija 74. Furlanič Srečko 53,48 Zalog DO E-Jestvina Koper 75. Marušič Matjaž 54,23 DO ERC Ljubljana 76. Božnik Jože 54,44 DO E-Commerce 77. Krempelj 54,69 Ljubljana TOZD Maximarket Slavko 78. Bradaš Aldo 55,11 Ljubljana TOZD Hotel Riviera 79. Pirc Janez 55,32 Portorož DO E-Globtour Ljubljana 80. Bizjak Edo 55,67 DO Agroemona Domžale 81. Starič Miloš 55,90 •DO Agroemona Domžale 82. Erlac Slavko 56,39 DO E-KK Ptuj 83. Smolnikar Silvo 58,18 DO Agroemona Domžale 84. Božičnik Srečo 58,35 DO E-Blagovni center 85. Brenčič Gojmir 58,55 Ljubljana TOZD Pekarna Center 86. Tul Dušan 59,18 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 87. Kreačič Milan 1.01,36 DO E-Posavje Brežice 88. Marušič Edi 1.04,04 TOZD Hotel Riviera 89. Menoni Stanko 1.04,23- Portorož DO E-KK Ptuj 90. Matko Bojan 1.04,43 TOZD Supermarket 91. Gluhak Milan 1.13,15 Ljubljana TOZD GH Union 92. Briški Cveto 1.16,80 Ljubljana DO ERC Ljubljana wuaiupu. Primožič Janko DO E-Commerce Ljubljana Tomše Marko TOZD Terme Čatež Cvertnik Rudi DO E-Commerce Ljubljana MOŠKI - Kategorija C 1. Bele Ciril 35,26 TOZD Centromerkur 2. Pogorelec Miran 35,76 Ljubljana DO E Commerce 3. Novak Ludvik 35,80 Ljubljana TOZD Centromerkur 4. Gričar Slavko 36,13 Ljubljana DO Mesna industrija Zalog TOZD GH Union 5. Bricelj Janez 36,85 6. Kocjan Bojan t 36,98 Ljubljana DO E-KK Ptuj 7. Tratnik Vasja 37,60 DO E-Inženiring 8. Del Medico 38,42 Ljubljana DO E-Commerce Milan 9. Koren Marjan 38,52 Ljubljana DO E-Jestvina Koper 10. Vremec Andrej 38,68 DO ERC Ljubljana 11. Klabjan Ivan 39,33 DO E-Jestvina Koper 12. Kovač Srečo 39,49 DO Agroemona Domžale 13. Eržen Dušan 39,71 TOZD Centromerkur Ljubljana DO Agroemona Domžale 14. Bajt Gregor 39,71 15. Tihelj Rado 39,75 DO-E Inženiring 16. Škerl Miro 39,99 Ljubljana DO ERC Ljubljana 17. Bizjan Vojko 40,09 DO E-Globtour Ljubljana 18. Matanovič Aljoša 40,15 DO E-Inženiring Ljubljana 19. Pintarič Zvone 40,35 DO E-Blagovni center 20. Vidmar Jože 41,10 TOZD Terme Čatež 21. Logar Janez 41,23 DO E-Inženiring Ljubljana 22. Guček Ivan . 41,33 DO Mesna industrija Zalog DO Mesna industrija Zalog 23. Ratajc Franc 41,66 24. Hvastja Tomo 41,75 DO E-Commerce Ljubljana •25. Plaveč Franc 41,97 DO E-KK Ptuj 26. Radovan Jože 42,11 DO E-Blagovni center Ljubljana 27. Flander Maks 42,35 DO E-Jestvina Koper 28. Kodele Franc 42,77 DO ERC Ljubljana 29. Uršič Milan 42,86 DO E-Blagovni center Ljubljana 30. Trobec Janez 44,43 DO E-Blagovni center Ljubljana 31. Jauševec Mirko 45,94 DO E-KK Ptuj 32. Lah Srečko 51,23 TOZD Supermarket Ljubljana 33. Lojo Dušan 52,14 TOZD Hoteli Bernardin Portorož 34. Cerar Vasja 1.06,60 DO Mesna industrija Zalog 35. Bajc Dušan 1.06,72 DO-E Globtour Ljubljana Odstopi: Jereb Tone - DO-E Blagovni center Ljubljana Sovan Janez - Delovna skupnost DO-E Merkur Ljubljana Dreflak Franc - DO-E Commerce Ljubljana MOŠKI - kategorija D 1. Ulčar Jože 34,31 DO E-Commerce Ljubljana 2. Sicherl Jože 35,18 DO E-Blagovni center Ljubljana 3. Kos Janez 35,90 DO Mesna industrija Zalog DO E-Blagovni center Ljubljana 4. Brodarič Franc 36,18 5. Osipovič Aleksander 36,58 DO Agroemona Domžale 6. Colja Emil 37,38 DO E-Inženiring Ljubljana 7. Zupančič Boris 37,85 DO E-Blagovni center Ljubljana 8. Arhar Milan 38,03 DO E-Inženiring Ljubljana 9. Zevnik Oton 38,35 TOZD Maloprodaja Ljubljana 10. Štok Marjan 40,51 DO E-Commerce Ljubljana 11. Debeljak Peter 41,53 TOZD GH Union Ljubljana 12. Selan Branko 42,08 DO E-Globtour Ljubljana 13. Krevs Anton 42,81 TOZD Maloprodaja Ljubljana 14. Mravlje Aleksander 43,24 DO E-KK Ptuj 15. Juričev Ivo 45,33 TOZD GH Union Ljubljana 16. Cimprič Milan 46,62 DO E-Blagovni center Ljubljana 17. Praznik Milan 46,99 TOZD Centromerkur Ljubljana 18. Drobnič Alojz 52,21 DO Agroemona Domžale 19. Kozlovič Ernest 54,82 DO E-Jestvina Koper 20. Gone Jani 56,97 DO E-KK Ptuj 21. Jankovič Izidor 1.09,82 TOZD Centromerkur Ljubljana 22. Belič Klavdij 1.19,93 DO E-Jestvina Koper 23, Hlačnik Rajko 1.31,21 TOZD Hotel Slon Ljubljana Odstop: Filipan Ljubo - Poslovna stavba Emona Ljubljana EKIPNO VELESLALOM - ŽENSKE 1. TOZD Maloprodaja Ljubljana 2 točki 2. DO E-Commerce Ljubljana 7 točk 3. DO E-Jestvina Koper 9 točk (zaradi boljše uvrstitve v višjih kategorijah) 4. TOZD Centromerkur Ljubljana 9 točk 5. DO E-Globtour Ljubljana 13 točk 6. DO Agroemona Domžale 15 točk 7. TOZD Hotel Slon Ljubljana 13 točk 8. DO E-Blagovni center Ljubljana , 15 točk 9. DO ERC Ljubljana 16 točk 10. DO E-Inženiring Ljubljana 18 točk 11. DO E-KK Ptuj 21 točk 12. TOZD Maximarket Ljubljana 24 točk 13. Delovna skupnost E Merkur Ljubljana 26 točk 14. DO E-Posavje Brežice 29 točk Rezultati IX. zimskih športnih iger Emone EKIPNO VELESLALOM - MOŠKI 1. 2. 3. 4. 5. 6. TOZD Centromerkur Ljubljana DO E-Commerce Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO Agroemona Domžale DO E-Jestvina Koper TOZD GH Union Ljubljana (zaradi boljše uvrstitve v višjih kategorijah) 7. DO E-KK Ptuj 8. DO E-Globtour Ljubljana DO E-Blagovni center DO E-Inženiring Ljubljana 11. TOZD Supermarket Ljubljana 12. TOZD Hotel Slon Ljubljana 13. DO E-Mesna industrija Zalog 14. DO ERC Ljubljana 4 točke 7 točk 15 točk 19 točk 23 točk 26 točk 9. 10. 26 točk 32 točk 42 točk 43 točk 48 točk 49 točk 76 točk 81 točk 3-2-1 - start! MOŠKI - Kategorija A EKIPNO VELESLALOM ŽENSKE + MOŠKI 1. TOZD Centromerkur Ljubljana 2. DO E-Commerce Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana DO Agroemona Domžale DO E-Jestvina Koper DO E-Globtour Ljubljana DO E-KK Ptuj DO E-Blagovni center Ljubljana DO E-Inženiring Ljubljana 10. TOZD Hotel Slon Ljubljana 11. DO ERC Ljubljana 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 13 točk 14 točk 17 točk 32 točk 32 točk 45 točk 47 točk 57 točk 61 točk 62 točk 97 točk Teki ŽENSKE - Kategorija A 1. Papler Majda 6.26,18 2. Vovk Silva 8.01,64 3. Bernik Betka 8.41,90 4. Kokolj Nada 9.33,57 5. Haladea Marija 12.08,98 Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana ŽENSKE - Kategorija B 1. Rismon lo Mihela 2. Benedičič Cilka 3. Mihelčič Helena 7.25,00 8.43,90 8.45,75 4. Rotar Iva 5. Bregar Hilda 9.02,40 9.26,82 6. Petrič Helena 7. Škrjanc Marija 8. Petrovič Marija 10. Pertot Marija 9.39,51 10.16,69 11.09,23 11.46,55 TOZD Maloprodaja Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana Delovna skupnost DO E-Merkur Ljubljana DO Agroemona Domžale Poslovna stavba Emona Ljubljana TOZD Centromerkur Ljubljana TOZD Supermarket Ljubljana DE E-Blagovni center Ljubljana DO E-Blagovni center Ljubljana 1. Brenčič Gojmir 12.54,22 2. Gregorič Franc 12.58,32 3. Rutar Franc 13.08,35 4. Krašovec Iko 14.04,15 5. Čadež Jože , 14.06,07 6. Lautižar Franci 14.17,89 7. Jurič Matjaž 14.39,11 8. Bukovac Matjaž 14.45,27 9. Drevenšek Andrej 14.59,47 10. Ocvirk Mitja 15.12,75 11. Rački Jože 16.01,27 12. Mihelčič Matij a 17.32,14 13. Mesarič Mladen 19.05,18 14. Orešek Niko 19.10,61 15. Fabjan Božidar 19.20,17 16. Primožič Janko 19.20,19 17. Rosič Branko 19.44,39 18. Olip Stevo 20.01,87 19. Lah Srečko 20.10,96 MOŠKI - Kategoriji i. Bele Ciril 12.26,74 2. Vasja Cerar 13.19,56 3. Novak Ludvik 13.30,52 4. Eržen Dušan 15.22,76 5. Pohlin Franc 16.05,20 6. Zevnik Oton 16.10,93 7. Colja Emil 16.28,35 8. Perne Viktor 16.36,05 9. Bešter Franc 16.57,41 10. Gregorc Franc 17.08,08 11. Kodele Franc 17.45,51 12. Lojo Dušan 17.49,15 13. Pogorelc Miran 21.30,81 14. Lamovšek Tone 22.46,87 Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Celje Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zalog Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Portorož Ljubljana Ljubljana EKIPNO TEKI 1. TOZD Centromerkur Ljubljana 2. TOZD Maloprodaja Ljubljana 3. DO E Blagovni center Ljubljana 7 toč* iOtočJ 15 to® DRUŽINSKI VELESLALOM 1. Benedičič 95,53 TOZD Maloprodaja Ljubljana 2. Dobre 1.00,83 DO E Commerce Ljubljana 3. Logar 1.04,88 DO E Inženiring Ljubljana 4. Stopar 1.05,77 TOZD Maloprodaja Ljubljana 5. Cof 1.07,01 TOZD Maloprodaja 6. Lampič . 1.07,02 Ljubljana f Delovna skupnost DO » Merkur Ljubljana 7. Vremec 1.09,67 DO ERC Ljubljana 8. Nograšek 1.09,93 TOZD Hotel Slon Ljubljana 9. Zupančič 1.10,31 DO E Blagovni center Ljubljana 10. Megušar 1.11,08 DO E Commerce ■* Ljubljana 11. Krese 1.11,91 TOZD Centromerkur Ljubljana 12. Koren 1.12,76 DO E Jestvina Koper 13. Jerom 1.13,41 TOZD Maloprodaja Ljubljana 14. Kafol 1.14,36 TOZD Maximarket Ljubljana 15. Rodman 1.14,63 DO E Jestvina Koper 16. Sirk 1.14,85 DO E Jestvina Koper 17. Bradač 1.14,95 TOZD Maloprodaja Ljubljana 18. Tihelj 1.14,95 DO E Inženiring Ljubljana ,e DO Agroemona Domza' 19. Bajt 1.15,34 20. Pipan 1.17,17 DO E Inženiring Ljubljana 21. Kocjan 1.17,87 DO E KK Ptuj 22. Škafar 1.19,64 DO Mesna industrija 23. Filipan 1.22,21 Poslovna stavba Emona Ljubljana 24. Valenci 1.22,63 DO ERC Ljubljana 25. Koren 1.25,60 DO E Merkur Ptuj 26. Nahberger 1.26,37 DO E Merkur Ptuj , ,e DO Agroemona Dornza 27. Kovač 1.27,84 28. Gerjol 1.28,89 DO ERC Ljubljana 29. Debeljak 1.31,30 TOZD GH Union Ljubljana 30. Kosi 1.31,85 DO E Jestvina Koper 31. Flander 1.34,08 DO E Jestvina Koper 32. Kozlovič 1.36,80 DO E Jestvina Koper 33. Bricelj 1.82,46 TOZD GH Union Ljubljana 34. Plaveč 1.86,95 DO E KK Ptuj 35. Zonta 2.13,68 DO E Jestvina Koper 36. Belič . 3.28,08 DO E Jestvina Koper IZVEN KONKURENCE Knoll Cerar 99,06 1.07,13 Škerl Pintarič 1.15,58 1.16,27 Interna banka Emona Ljubljana DO E Mestna industrij3 ; Zalog DO ERC Ljubljana DO E Blagovni center ___ Od antične Emone do sodobnega Trga revolucije dišča, ki mu je dodal še fično upodobitev. Tako L primer vidimo, da so Veti' P* lil. NADALJEVANJE del Gradišča, posebno spre- je otroci in neka ženska. Do- predal Trga revolucije, P j NA PRAGU NOVE DOBE padcem vrednosti blaga in porastom cen. Zgodnji kapitalizem se je pojavil v Ljubljani že sredi 15. stoletja. Pojav manufaktur ter združevanja trgovskega kapitala je povsem osamilo posamezna cehovska združenja. Vojne s Turki so' izpraznile državne blagajne in pokazale so se velike potrebe po denarnih sredstvih. Rešitev se je pokazala v združevanju in sovlaganju v večje trgovske in proizvodne panoge, kar so ljubljanski trgovci prav uspešno izkoristili. Rodilo se je takoimenova-no denarno založništvo. Kapitalno gospodarstvo je doživelo svoj polom še sredi 16. stol. ko so se v Ljubljani pojavili italijanski in južno-nemški trgovci. Priliv tuje Iz nasprotij, ki so vladala takratni kapitalistični družbi, so se rodila še nova stremljenja: kmečki upori in verska reformacija, ki so resno ogrozili vladajoče evropsko plemstvo. Leta 1515 so se uporni kmetje zbrali tudi pred Ljubljano. Napad na Grad pa kmetom razen ogromnih žrtev ni prinesel večjega uspeha. Po letu 1529 se je odvijala v Ljubljani prava verska vojna. Protestantizem, ki je zajel celotno Evropo, je našel ugodna tla tudi med Slovenci. Nova verska ideologija se je usidrala tudi med plemstvom, ki je videlo v verski revoluciji priložnost za obračun z vladajočim plemstvom. Predvsem habsburškim. Leta 1550 smo Slo- formacije na Slovenskem - Posebno zanimive spre- je otroci m neKa zensKa. uo- preuai irga revoiuuij^-, Primož Trubar. S tem so bili membe je doživelo v tem ča- kler je bila Ljubljana graje- kri vali vrtovi z umetn . postavljeni temelji sloven- su Gradišče, kjer so si ljub- sna pretežno iz lesa, je pogo- gredicami, vodnjaki in 1- ske književnosti, ki so jo ljanski plemiči uredili svoje sto gorelo. Včasih je ogenj mi paviljoni, podprli še Jurij Dalmatin s letne dvorce in vrtove. V uničil kar cele mestne prede- prevodom biblije, Adam Bo- Gradišču najdemo strelišče le. Prav zanimivo je slediti plemstva, ki so mu leta 1649 Valvazorjevemu opisu Gra- horič s prvo Slovensko slovnico, leta 1575 pa jim je sledila še Mandelj čeva tiskarna, ki je v petih letih natisnila kar 10 del v slovenskem jeziku. dodali še igrišče. Stalo je na prostoru pred Slovenskim narodnim gledališčem. Zemljišče je podaril deželnim stanovom takratni lastnik - de- V trodelnem vodnjaku5^, di vrtov prepoznamo še j i Po letu 1600 je nastopila želni glavar Volk Engelbert verska protireformacija in grof Turjaški. Igrišče je bilo popolnoma ohromila ljubljanski protestantizem. Za protiutež so zrasli v Ljubljani številni samostani, med njimi tudi samostan kapucinov, ki je stal na prostoru namenjeno igram z žogo, ki so jih po nemškem vzorcu vpletali med ples. Balovž, oziroma Ballhaus, kakor so imenovali zgradbo, je stal na neprimernem mestu, saj je današnje Zvezde. Trideset- bil ob večjih nalivih dostop letni vojni je sledilo dokaj skoraj nemogoč. Preko veli-mirno in gospodarsko stabil- kih blatnih mlakuž so morali no obdobje. Začetek 17. stoletja je zacvetel v znamenju baroka. Ljubljana je dobila nekaj izrednih baročnih stavb, za katere se imamo zahvaliti leta 1693 ustanov- polagati celo deske in tramove. Poleg igrišča so že leta 1660 igrali laško opero, kateri je prisostvoval cesar Leo-pod. I. Meseca marca 1676 je nastal v predmestju velik po- ogrozTdom^čo trgovinski HdS k i^Ses^tavU najine" ljeni družbi Academia~ope- žar, ki se je razširil vse do se je otepala še z nenadnim tljš^ zagovornik verski re- ah Dmzbl delovmh mož. vih vrtov so takrat zgoreli tri- Ljubijana iz leta 1660. V sredini slike slavni turjaški vrtovi in uršulinski samostan Samoupravljalski leksikon Narodni dohodek prednostni izraz neto proizvodov neke države. Enak je no-oustvarjeni vrednosti v celotni Proizvodnji, ki vključuje tudi ednost proizvodov naturalne Proizvodnje (proizvodi, ki se ne Pojavtjajo kot blago, temveč jih Osimo v gospodarstvih kot hra-o. obleko ali predmete dela). ,®ro je narodni dohodek tudi ra-ika med vrednostjo celotne ružbene proizvodnje in. vre-^ojtjo ustvarjenih sredstev in P odmetov dela, vendar porab-Knih za proizvodnjo v obdobju 8 katerega se narodni dohodek e*?ČUnava- Narodni.dohodek je v u ,vs°ti izvirnih dohodkov snu- hrtčnih in pravnih oseb, ki v odi ustvarjeni v tej državi, t. j. : s°d dohodkov, ki niso izvedeni dohodkov drugih oseb. Konč-, ° narodni dohodek predstavlja sto skupno vrednost, ki jo lah-0 neka družba porabi v določeni;0) obdobju, ne da bi zmanjšala užbeno bogastvo, ki je bilo stvarjeno in akumulirano prej, 411 se zadolžila. Nedejavni čas Vtransportu oznaka za čas nepristnega stanja transportnega P enosno-transportnega sred-,'fa - izkrcavanje, vkrcavanje, tkanje zaradi popravil, legitimi-in drugega. V proizvodnji to mirovanj strojev in naprav. Novoustvarjena vrednost : ^zlika med celotno vrednost-si Proizvodov in vrednostjo sred-;aev 23 proizvodnjo (amortizaci-’ sur°yine, energija in drugi izvrSf^i)’ ^ 80 pokošena za prošnjo tega proizvoda. Z drugi-besedami, novoustvarjena ednost je tisti del vrednosti oizvoda, ki ga je ustvaril proi- zvajalec tega proizvoda s svojim delom in tako dodal prenešeni vrednosti, t. j. vrednosti porabljenih sredstev. Za celotno družbeno proizvodnjo je novoustvarjena vrednost enaka narodnemu dohodku, materialno pa je to družbeni neto-proizvod. Obratna sredstva Tisti del poslovnih sredstev, ki se v toku enega leta ali v krajših obdobjih popolnoma transformira skozi stopnje krožnega gibanja: denar-blago-proizvodnja- -blago-denar. Vrednost teh sredstev se v toku enega proizvodnega obdobja potroši oz. prenese v nove proizvode, ki so izdelani v tem obdobju, vendar se s prodajo teh proizvodov njihova vrednost vrača. Ker v procesu neprekinjeno potekajo vse tri stopnje, ki se med seboj prepletajo, obratna sredstva niso nikoli le v eni obliki surovin, pomožnih in pogonskih materialov, delno v polproi-zvodnih (nedovršeni proizvodnih), delno v končnih, a še neprodanih proizvodih, delno v terjatvah za poslano, vendar še neplačano blago, delno v gotovi in na Žiro računih. Obrat sredstev v OZD Ekonomska transformacija sredstev iz ene oblike v drugo v procesu reprodukcije, ki se zače-' nja in konča v denarni obliki, kot tudi pri krožnem obratu kapitala, vendar brez kapitalističnega izkoriščanja, ker v tem primeru delovna sila ni blago, ampak gre za združeno delo delavcev, ki odločajo tako o pogojih kot tudi o rezultatih proizvodnje. Z ekonomskega stališča pa so tudi združeni delavci zainteresirani, da stalno in v vseh stopnjah pospešujejo obrat sredstev, ker tako povečujejo učinek svojega dela. Hvala, tovariši! Vsem sodelavkam, sodelavcem in osnovni orga-hizaciji sindikata delovne organizacije Emona Inženiring se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in ^oralno oporo, ki ste mi jo nudili in mi ob dolgolet-hi bolezni v družini izkazovali polno solidarnost. Miro Jurman z družino Planinska članarina 1982 Pozivamo vse planinke in planince Planinskega društva Ljubljana-matica, sekcije Emona, da poravnajo članarino za leto 1982 pri tovarišici Hildi Bregar, Ljubljana, Šmartinska 130/1. klet, lahko vsak Ponedeljek od 13. do 14. ure. 1. odrasli 150 din 2. dijaki in študehti 50 din 3. otroci do 14. leta 25 din Franc Kodele Ljubljana, 16. februarja - Romunska delegacija turističnih in gostinskih delavcev je na svojem obisku v Sloveniji obiskala tudi Emono. Z našimi turističnimi in gostinskimi delavci so se gostje pogovarjali o organiziranosti, nagrajevanju ter šolanju delavcev te stroke. ■ PLANINE IN LJUDJE Kam letos? Upravni odbor planinske sekcije Emona je dne 18. januarja 1982 pregledal in ocenil delo sekcije za leto 1981 in pripravil plan izletov za leto 1982. Ugotovljeno je bilo, da so najprimernejši enodnevni izleti. Tako kot v letu 1981 tudi za letošnje leto objavljamo celoten seznam izletov, pred vsakim posameznim pa bomo delavce Emone obvestili na običajen način preko plakatov. -Za izlete, ki jih prireja Planin- sko društvo Ljubljana-matica, bomo za vsak mesec sproti objavljali izlete v E-informatorju. Načrt izletov sekcije: 1. Janče, 2. Lisca, 3. Kofce, 4. Storžič, 5. Kriška planina, 6. Menina planina, 7. Raduha, 8. Peca, 9. Okrešelj, 10. Travna gora, 11. Nanos, 12. Slavnik, 13. Vršič-Mala Moj-strovka-Trenta (ponovitev lanskega izleta, na katerem nas je pral dež), 14. Izlet v neznano. Nedeljski planinski izleti Planinsko društvo Ljubljana-matica 7. marec: Pivka-Tabor-Gradišče-Sembije-Ilirska Bistrica 14. marec: Preska-Jelenje-Dobovica-Radgonca-Svibno-Jagnj enica 21. marec: Kamplc-Mrzli log-Mala gora-Tominc-Zalog-Bela 28. marec: Buzet-Lupoglav-Predor Učka-Cmjač -Draga-Medveja SAMO ZA PLANINCE Vzpon na Daulagiri LJUBLJANA, 28. februarja - 15. februarja je bilo za emonske planince in nepla-nince predavanje o vzponu maloštevilne slovenske alpinistične odprave na enega himalajskih orjakov - Daulagiri. V prostorih »Emonke« na Šmartinski 130 v Ljubljani je o vzponu leta 1981 govoril vodja in član ekipe, znani slovenski alpinist Stane Be-lak-Šrauf. Zanimivo predavanje o skoraj tragični odpravi na enega od skoraj 8-tisočakov spoštljivega vrha je tov. Šrauf popestril s prekrasnimi barvnimi diapozitivi. Za takšna in podo.bna pre- davanja lahko rečemo, da si jih samo še želimo, Šraufu pa za to samo skromna velika hvala za prijetno in zanimivo urico in pol. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame PAVLE OSEK, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem delovne skupnosti Poslovna stavba Emona za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. HILDA BREGAR V spomin Milan Osolnik Nenadoma, čeprav že dalj časa bolan, si nas zapustil. V Klubu upokojencev Emona te bomo pogrešali. Bil si soustanovitelj kluba in ponosni šmo, da hranimo še tvoje lastnoročne zapisnike o prvih sejah kluba izleta 1964. Že takrat si čutil, da morajo tudi upokojenci imeti organizacijo, kijih bo povezovala s podjetjem Prehrano, za katero so delali, pustili mlada leta in zato žele tudi kot upokojenci z njo živeti in sodelovati. Iz takratnega kluba - 23 imen je zapisanih - je nastala danes vodilna organizacija upokojencev, po kateri se zgledujejo in nas posnemajo mnoge organizacije v Sloveniji. Tudi tu je vtkano veliko tvojega dela in ljubezni do matične hiše in sodelavcev. Vemo, da si imel težko mladost, mati te je le s težavo preživljala, prav tako tudi šolala in vendar sta uspela in postal si trgovec. Revščina in delo sta te usmerila, da si znal vrednotiti in ceniti življenje in zgodaj si postal član naprednih organizacij tako strokovne organizacije Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Tudi tam nisi bil le član, ampak si bil ves čas v odboru delaven in predan. Tudi med vojno si vedel, kje je Tvoje mesto. Kot član OF, si sodeloval in organiziral zbiranje hrane za aktiviste, njihove družine in svojce. Takoj po vojni si se vključil v organizacijo državne trgovine v Ljubljani z željo, da bi preskrba mesta normalno delovala. Na svojem delovnem mestu v Prehrani si opravljal odgovorna dela, saj so vedeli komu so jih zaupali. Povsod, kjer si predstavljal Prehrano in Emono, si pridobival osebne in hišne prijatelje. Tvoje živi jensko vodilo je bilo pomagati sočloveku in skrbeti za ugled hiše, katero si predstavljal. Dragi Milan, s težkim srcem se poslavljamo od tebe, hvaležni smo ti za vsa opravljena dela, v mislih pa bomo često pri tebi, našem dragem sodelavcu in prijatelju. Klub upokojencev Emone V spomin Alojz Šeme Lahko bi tudi pri Tebi rekli po starem: živ in mrtev. Se za novoletne praznike si nas obiskal in lepo smo se poslovili, v roke smo si segli in obljubili kmalu na svidenje... Dragi Lojze! Ko seje bivše podjetje Ekonom pripojilo k Prehrani, si prišel med nas. Mlad, vesel, zdra v, odprtega značaja. Ko smo se spoznali, smo Te sprejeli za svojega. Dobili smo dobrega vodjo skladišča, ki je tudi fizično poprijel samo, da je bilo delo hitro in dobro opravljeno. Tudi ostra in trda je bila včasih tvoja beseda, ker je to zahtevala služba in odgovornost. V kolektivu Prehrana in kasneje v Emoni so ti popolnoma zaupali, saj si to v polni meri zaslužil. Vojni dogodki tudi tebi, narodno zavednemu, niso prizanesli. Okupator je izselil vso vas Krko pa tudi ti si moral na prisilno delo v Hamburg, kjer si ostal štiri leta. Ko si se vrnil, si nadaljeval tam, kjer si nehal - v trgovini. Ustvaril si si tudi družino in zaživel srečno življenje. Trijesinovi, katere si pripravil h kruhu in si jih tudi vzgojil v dobre državljane, so ti olepšali življenje. Ob pogrebu so krajani pokazali, kako so te cenili. Krajevna skupnost Višnja gora, gasilci in pionirji so te spremili na zadnji poti. V sprevodu je tudi godba igrala žalostinke, štiri odličja pa so bila znak tvojega aktivnega delovanja v domačem kraju. Tvoji sodelavci v podjetju se Te bomo spominjali kot dobrega prijatelja in dobrega tovariša. Klub upokojencev Emone Od antične Emone do sodobnega Trga revolucije vfiL boječi vodnjak na No- sPodntrgu v Liubliani- V hial -ern be*u slike vidimo ni 1 nbr»ik, najbrž preureje-obra,v,uStanek rimskega nant^rnega iarka> ki 50 Sa nikT o’ studenci izpod Rož-sluh„ cer Pa je bolje, da pri-pra nern° kar Valvazorju, ki tove- S lkovito opisuje te vr- im‘^a koristno vrtnarjenje se sb^Mubliana zahvaliti goltaj Z1 Krofu Turjaškemu, za-Vip«3nežP turjaški vrt pred rned i?mskimi vrati. precej vrt knežjim eggenberškim seči1 ’n Plesiščem, je pole«. e hvale vreden. Razen se ga Poslopja in dvorišča silijo aČa Pogledati lepo po-Od f ° dvorano nad jamo. oknrlT Pogledaš ves vrt dan-,1 uvorane, ker je ta sezi-hjem kakor stolp, ki je v peri , Vsakovrstna drobna vrsm ln. še tretji s posebno nat) Krtic. Pod dvorano je kršnfu' 'na lepa iama- ka' sk, ‘n Je malo na Kranjčev?: .Razen tega se moraš Prav lrnenitnim vodnim na-am> posebno pa krasi vrt kamniten, umetno izdelan vodomet. Tu izpustim zaradi kračine imenitne marmornate podobe, preredke cvetlice in zelišča, za posebno pobožnost namenjeno er-mitažo, hyb poln kuncev ali kraljikov, plovne ribnike, ki jih krasi veliko število labodov, vrt s fazani in drugo redko perutnino, priljubljeno uto, na obeh straneh s sadnim drevjem zasajena sprehajališča, lepo urejeno jaha-lišče in 'plemičem namenjeno strelišče. Iz tega se lahko da sklepati, da mora biti vrt precej velik. Ponekod je omejen s prepletenimi špalirji in z zelenim grmičjem. Med zabavne imenitnosti moramo šteti čedno gugalnico, na kateri se lahko štirje kakor na motovilu guncajo ter se veselo zabavajo.« Leta 1707 je zemljišče in zgradbe v kateri je bilo plesU šče, odkupil bogati ljubljanski trgovec Jakob pl. Schel-lenburg, ki je že leta 1702 naselil v Ljubljani uršulinke. Kupljena zemljišča je ogradil z visokim zidom, v zgrad- bo pa so se naselile uršulinke. Plesišče, ki je bilo v pritličju stavbe mirnim uršulin-kam ni najbolje ustrezalo. Po dveletnih pogajanjih z deželnimi stanovi, je Schellen-burg odkupil še del vrta in hišo, kamor se je preselilo plesišče. V tem času je prenehalo tudi zanimanje za igre z žogo, ki jih je zamenjala tenisu podobna igra. Zaradi velike stiske so leta 1713 pričeli graditi nova samostanska poslopja, leta 1718 pa še cerkev. Samostanska kronika pripoveduje, da so pri zidavi samostanskih temeljev naleteli na talno vodo, ki je gradnjo močno ovirala. Teren so morali ojačati z močnimi hrastovimi piloti, na mestu izvira talne vode pa so postavili kamnit vodnjak, ki je še pred nekaj desetletji služil svojemu namenu. Cerkev je bila dozidana šele leta 1747. Z novim samostanom pa se najbrž ni ujemalo plesišče, zato so ga še istega leta premestili v Šentjakob. Od leta 1781 je bila v prostorih si. Leta 1788 so pričeli podirati mestno obzidje, obenem s stolpi in vrati so rušili tudi vmesna obzidja. Medtem, ko starega plesišča stanovska Prenehanje turške nevar- so se ljubljančani pripravlja-žitnica, po potresu, leta 1895, nosti in dotrajanostmestnega li na boljše čase, so Francozi ki je močno poškodoval tudi obzidja, je pripeljala mešča- z Napoleonom na čelu, kova-uršulinski samostan, so sta- ne do spoznanja, da so tudi li drugačne načrte, ro plesišče podrli. na Kranjskem zaveli novi ča- K. milulil fll liggjfsžtr >/s Ljubljana okrog leta 1650, kakor jo je videl G. Pieroni. Na levi je videti del Zvezde in obrambni jarek na sedanjem trgu osvoboditve. Desno je Novi trg z obzidjem. Nagradni E-magični liki a* Večji izvoz In pridelek emona '47-’82 1 I (Nadaljevanje s 1. str.) živinorejski proizvodnji pa 6 do 8 odstotkov, medtem ko predvidevamo v kmetijski kooperaciji v letu 1982 (v po- vezavi z 1.700 kooperanti) proizvodnjo govedi 1.600 ton, piščancev 2.000 ton in vrtnin 1.200 ton. V tem srednjeročnem ob- emona '47-'82 a v« f 8 F 15 ll-JL 5 Nagrada za pogum LJUBLJANA, 26. februarja - 22-letna Dragica POTOČNIK in 26-letna Bosiljka RADOVANOVIČ, obe delavki DO Emona Merkur - TOZD Maloprodaja, sta prejeli od delovne organizacije Emona Merkur nagrado za priznanje za izkazani pogum in učinkovito ukrepanje. Kaj sta storili naši mladi prodajalki? 29. januarja je na bencinski črpalki PETROL v Šentvidu nenadoma izbruhnil požar. Požar so najprej skušali pogasiti z gasilskimi aparati, ki jih ima Petrol servis, vendar je bilo to premalo. Gasili so še z aparati sosednje Merkurjeve trgovine, nekdo je pritekel po gasilni aparat v našo samopostrežnico na Prušnikovi 63. Ko sta Bosiljka in Dragica opazili na črpalki požar, sta brez oklevanja zagrabili gasilne aparate in stekli na pomoč. Šele s temi aparati je vsem uspelo požar pogasiti in preprečiti nevarnost eksplozije. O tem, kaj bi bilo, če bi prišlo do eksplozije, si lahko samo predstavljamo. Bosiljka in Dragica sta s svojim dejanjem odločilno prispevali k preprečitvi velike nesreče. S hitrim, pravilnim in pogumnim dejanjem sta pokazali, da sta sposobni ukrepati za zaščito družbenega premoženja in smo lahko nanju upravičeno ponosni. P. G. a* emona Vodoravno in navpično: a, 1. Kratica za kmetijski kombinat, 2. krajevni odbor; b, 1. Organizacija združenega dela, 2. naša oznaka za USA, 3. darilo; c, 1. poljščina, 2. mesto na Nizozemskem znano po siru, 3. slika, uokvirjena ploskev, 4. egipčanski bog; d, 1. priimek pokojnega zaslužnega delavca Emone, po njem se imenujejo tudi vsakoletne nagrade, 2. ime zna- ne SOZD v Ljubljani, 3. gora pri Sevnici, katero opeva tudi znana partizanska pesem, 4. osnovna količina, 5. drugo ime za drozga; e, 2. prebivalec briške pokrajine, 3. mlinski žleb, 4. ribja jajčeca, 5. pristaniško mesto v Normandiji; f, 3. del imena murskosoboške SOZD, 4. kača velikanka, 5. kratica republike v Afriki v kateri je imela Emona plantaže kavovcev; g, 4. računski center, kratica, 5. centralni komite, Upamo, da vam reševanje nagradnih, vezanih magičnih likov ne bo delalo nobenih težav. Rešitve pošljite v zaprti kuverti z oznako: »Nagradni E liki« na naslov E-Informatorja - Ljubljana, Šmartinska c. 130 najkasneje do 20. marca 1982. Obvezno pa morate napisati ime in priimek ter delovno organizacijo v kateri delate! Nagradna uganka - ŠIE Izdelki kuharskih mojstrov so vabili k mizi ■ IZ HOTELA UNION Slanikova pojedina 57. po vrsti Po rešitvah sodeč, je zmešnjava na Startu Emoninih smučark in smučarjev delala kar precej preglavic. Skoraj polovica reševalcev se je odločila za seštevanje, uredila smučarje po parih in ugotovili, da je vrinjenec smučar s štartno številko 217. Ta rešitev ni pravilna. V okviru ŠIE ni paralelnega slaloma v veleslalomu pa štartajo posamezno. Pravilna rešitev: Vrinjenec je smučar s štartno številko 67. Prvo številko množimo z ostalimi in ugotovimo, da tečejo zmnožki lepo po vrsti: 74 = 7.4 = 28, 65 = 6.5 = 30, 48 = 4.8 = 32,217 = 2.17 = 34, 94 = 9.4 = 36,219 = 2.19 = 38, 67 = 6.7 = 42. Manjka torej smučar ki bi imel lahko štartno številko 58,85 ali 220, kar bi z množenjem dalo zmnožek 40. Smučar s štartno številko 67 je na Start prišel pred njim, zato je vrinjenec prav on. NAGRADE Pravilne rešitve smo dali v boben. Izžrebani so in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Malbašič Slavica iz DS Poslovna stavba Emona, Ljubljana, Šmartinska 130, 2. nagrada - vrednostni bon za 350 din: Malči Kavčič iz Supermarketa Ljubljana, A 10, Kersnikova 2, 3. nagrado - vrednostni bon za 300 din:’Slavka Vavpotič, E market Savsko naselje, Ljubljana, 4. nagrado - vrednostni bon za 250 din: Ana Čuko-vič, delovna skupnost Poslovna stavba Emona, Ljubljana, 5. nagrado - vrednostni bon za 200 din: Vera Kos, Supermarket Ljubljana, etaža A, 6. nagrado - vrednostni bon za 150 din: Zorica Lazarevič, tozd Maloprodaja, market Luize Pesjakove, Ljubljana, '7. nagrada - vrednostni bon za 100 din: Pepca Šinkovec, upokojenka Emone, Ljubljana, Friškovec št. 2, 8. nagrado - vrednostni bon za 50 din: Nevenka Slapar, DO Emona Merkur, Delovna skupnost, Ljubljana, Šmartinska 130. Čestitamo! LJUBLJANA, 24. februarja - Hotelska hiša Union je ostala zvesta tradiciji. Že 57. leto je organizirala tradicionalno »slanikovo pojedino« in kulinarično razstavo, ki je vsako leto dobro obiskana, saj v Ljubljani ne manjka kulinaričnih sladokuscev. Trije kuharski mojstri, pomagalo jim je najmanj še de- Volilne skrinjice iz močnega kartona, prevlečene s plastificiranim platnom primerne za volitve, ankete, razna žrebanja ima na zalogi Sektor ekonomske propagande Emone velikost 21,5 x 30 x 17 cm ... cena 300 din velikost 43 x 30 x 17 cm ... cena 334 din Naročite jih lahko pri Sektorju ekonomske propagande v Ljubljani, Šmartinska cesta 130 pismeno ali na telefon: (61) 441-341 set kuharskih delavcev, so v »ribjem tednu« predelali skoraj eno tono rib, od tega 300 kg lignjev, 120 kg škampov ter na desetine kilogramov morskih listov, polenovk, slanikov in postrvi za pojedino in kulinarično razstavo. Letos so prvič pripravili za goste tudi Emonino prekajeno postrv, iz ribogojnice pri Žužemberku. Kot se spodobi za pustni čas, so kuharji pripravili tudi »pustno ploščo« s pečenico, kračo, suhimi rebrcami, gurmanskim kislim zeljem, kruhovim cmokom in krompirjem. Posebno iskana je bila srbska pita »zeljanica«, ki si je že priborila stalno vizo v hotelski kuhinji. Ni manjkalo tudi sladic. Gostje so lahko izbirali med orehovo potico, belokranjsko gibanico, krhkimi flancati, raznimi tortami in pustnimi krofi. MARJETA VAUPOTIČ dobju načrtujemo povečati ' z nakupom, komasacijami jn hidromelioracijami - kmetijskih zemljišč za 6.000 hektarjev, povečati pitališča za govejo živino za 3.500 stojišč (od tega v Smledniku za 600 stojišč, v KK Ptuju 1.200. kooperaciji prav tako 1.200 in 500 stojišč na ostalih far" mah). V Dražencih pri Ptuju bomo povečali farmo prašičev za nadaljnih 45.000 bekonov. Proizvodnjo ribjega mesa bomo z ozirom na novo ribogojnico na Krki povečali na 1.000 konzumnih postrvi, a modernizacijo predelave rib pa naši trgovski mreži zagotovili večjo in boljšo oskrbo ribjega mesa, ki je pri nas še vedno pod povprečjem. Z nameravano rekonstrukcijo klavnice v Zalogu bom0 zadostili potrebnim zahtevam izvoza, „s povečanj®**1 klavniške zmogljivosti Pa potrebam ljubljanske regij®’ Cilji proizvodnje so, kar j® v razgovoru še posebej pou' daril predsednik IS Slovenije Janez Zemljarič, povečanje proizvodnje hrane, povečanje izrabe ostoječih zmogljivosti in povečanje kmetijskih površin, predvsem v zvezi s pridelavo mesa, žitaric (koruze) in sladkorja *n vrtnin glede za . izvozi*0 usmerjeno proizvodnjo *r-predelavo. Ob razgovorih o ciljih notranje trgovine - maloprodaje in s tem kakovostne Pre" skrbe občanov, je Jane* Zemljarič poudaril, da je nadaljnje dohodkovno povezovanje, pri čemer niso nujn® fizične integracije - še kak° pomembno. Treba se je zavedati, da so pota in pobude za spreminjanje stanja pr® .! vsem v rokah organizacij združenega dela čeprav *® večkrat naletijo na administrativne omejitve in na pr'' pogled nerazrešljive probleme. Že skoraj navada je, da vsak govori le o cenah, skoraj nihče pa o zmanjševanji stroškov. Zavedati se mora" mo, da je edini izhod le večji proizvodnji in povečanju izvoza. Pri dosedanji*1 načrtih ne moremo ostat*: potrebno je načrte presega* in ubrati pota za povezovanje v še močnejše sisteme t® rentabilneje in ceneje pr®' zvajati. Ker bo vedno teZJ prodirati na tržišča gospodarsko razvitih držav, bo P° trebno poiskati pota na.n°v trge držav v razvoju, saj i***a mo spoštovanja vredno * hnologijo v proizvodnji n* sa. Pomembno vlogo lahk prevzamejo tudi naša podi®: ja in predstavništva v tuji® ’ so lahko vir za pospeševan) izvoza in večjo aktivnost *** di v turističnem gospoda ZVONE GJURIN Z v informator glasilo delavcev sozd emona liublia*” Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavl® Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Miša Plšek, Tatjana Slabenja In Irena Roffl®-Uredništvo: 61000 Ljubljana. Šmartinska c. 130, tel. '**' 944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 15.000 lzv°' dov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.