TEDNIK
LETO XXXVIII., ŠT. 47    Ruj, 5. decembra 1 985    CENA 40 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Zakaj ni francoskega kruha (stran 2)
O bolniških nadomestnih (stran 2j
Vzroki za izgube v gospodarstvu (stran 3)
Veselje na novem mostu (stran 4)
Rekorden odlov rib (stran 6)
foto: CIANI
Letošnji praznik republike je zasijal — pri-
nesel je novo kakovost v življenje mlade gene-
racije, s tem pa tudi vseh občanov ptujske obči-
ne, ki so že doslej veliko prispevali, da bi bil
jutri mladih — lepši. Nova telovadnica je pro-
stor, kjer si bosta podajala roko — mladost —
prešernost in starost z izkušnjami.
V njej bomo »gradili« novo generacijo mla-
dih športnikov. (Več na strani 3.) MG
Odlikovani Ormožani
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo več uglednih družbenopolitičnih
delavcev v občini Ormož. Odlikovani so bin: Gabriela Kuhar z redom
dela s srebrnim vencem, Martin Habianič z redom zasluge za narod s
srebrno zvezdo, Staša Pretnar z medaljo zasluge za narod in Martin
Petran z medaljo dela. Odlikovanja jim je izročil Tone Luskovič,
predsednik skupščine občine Ormož na osrednji proslavi v počastitev
dneva republike.
Sočasno je Tone Luskovič na tej proslavi izročil tudi Plaketo Or-
moža, najvišje občinsko priznanje, ki so ga {jrejeli: Tovarna obutve
Peko iz Tržiča, ki je odprla svoj obrat v Ormožu m s tem prispevala k j
razvoju občine in posameznika Milena Moravec in Jože Podplatnik i
za posebne delovne uspehe. PF^
i
Jutri programsko-volilna seja
OK SZDL Ptuj
V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju bo jutri po-
poldne (6. decembra) programsko-volilna seja občinske konference
SZDL Ptuj. Obravnavali bodo poročilo konference in njenih organov
I koordinacijskih odborov, svetov in komisij). Razrešili podpredsedni-
ka OK SZDL, ki mu je potekel štiriletni mandat in nekatere člane
predsedstva, povezano s tem bodo tudi izvolili nove člane predsed-
stva in podpredsednika OK SZDL Ptuj. Na podlagi razprave Sodo tu-
di sprejeli smernice za politično^delo^in delovni program za leto 1986.
NALOGE V DECEMBRU
Predkandidacijski postopki
v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov in v krajevnih konferen-
cah SZDL so do 30. novembra končali z evidentiranjem možnih kandi-
datov za družbene funkcije. V decembru je pred njimi naloga, da izvede-
jo predkandidacijske postopke, ki jih določa volilni pravilnik. Organi-
zacije SZDL in ZSS so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organiza-
cijami in samoupravnimi organi odgovorne za vsebino, potek in izvedbo
predkandidacijskih postopkov.
Katere konkretne naloge bo treba opraviti?
V TOZD IN DELOVNI SKUP-
NOSTI
Predkandidacijski postopek se
prične s sejo izvršnega odbora
osnovne organizacije ZSS. Na tej
seji, upoštevajoč to, da so že pri-
pravili pregled evidentiranih
možnih kandidatov in do 5. de-
cembra poslali tretje poročilo,
bodo sprejeli sklep o sklicu te-
meljne kandidacijske konferen-
ce. Izmed evidentiranih bodo
oblikovali predlog možnih kan-
didatov za člane delegacije za
zbor združenega dela občinske
skupščine in člane delegacij za
skupščine samoupravnih interes-
nih skupnosti. Tako oblikovan
predlog možnih kandidatov bo-
do posredovali v obravnavo in
dopolnitev delovnim ljudem, sa-
moupravnim organom in vod-
stvom drugih družbenopolitičnih
organizacij v TOZD, Pripraviti
bodo morali tudi predlog poslov-
nika za delo temeljne kandidacij-
ske konference, ki bodo morale
biti izvedene do 10. januarja. Na
tej seji bodo obravnavali tudi
evidentirane možne kandidate iz
TOZD za nosilce delegatskih in
vodilnih funkcij v občini, repu-
bliki in zvezi.
V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Tudi tu se prične predkandi-
dacijski postopek s sejo predsed-
stva krajevne konference SZDL,
kjer bodo sprejeli sklep o sklicu
temeljne kandidacijske konfe-
rence in oblikovali predlog po-
slovnika za njeno delo. Izmed
e\identiranih bodo oblikovali
predlog možnih kandidatov za
zbor krajevnih skupnosti občin-
ske skupščine. Posebno skrb bo-
do morali nameniti predlogu
možnih kandidatov za skupščine
samoupravnih interesnih skup-
nosti, saj se bo treba prej dogo-
voriti, če bomo imeli posebne de-
legacije za vsako skupščino SIS,
v tistih KS, ki imajo nad 3000
prebivalcev je to obvezno, ali
združene delegacije za dve ali
več skupščin SIS. Stališče pred-
sedstva OK SZDL Ptuj je, da
splošnih delegacij ne bi volili,
ker je to preveliko breme za čla-
ne take delegacije. Na primer, če
splošna delegacija pokriva vseh
10 SIS in delegira delegate za vse
njihove seje skupščin, bi se pra-
viloma morala sestajati desetkrat
pogosteje kot posebna delegaci-
ja! -
Ce se bodo na seji predsedstva
KK SZDL dogovorili o druga-
čnem številu delegacij za skup-
ščine SIS kot je to v sedanji man-
datni dobi, bodo morali predla-
gati skupščini krajevne skupno-
sti, da temu ustrezno dopolni
statut.
Enako kot v TOZD bodo tudi
v KS posredovali predlog mož-
nih kandidatov v obravnavo in
dopolnitev zborom občanov, ki
so običajno organizirani v okviru
vaških in uličnih odborov SZDL
ali hišnih svetov ter vodstvom
družbenopolitičnih organizacij v
krajevni skupnosti, in obravna-
vali evidentirane možne kandi-
date iz krajevne skupnosti za no-
silce delegatskih in vodilnih
funkcij v občini, republiki in zve-
zi.
Ker morajo temeljne kandida-
cijske konference biti sklicane 10
dni prej. izvedene pa najkasneje
do 10. januarja, je razumljivo, da
jih bo večina sklicanih že v de-
cembru. Neposredno odgovorni
za izvedbo naloge so predsedniki
KK SZDL in OO ZSS. FF
Mladi za
samoprispevek!
Jutri, 6. decembra, bodo mla-
dinci, pionirji in cicibani ponovno
nastopili s programom, ki so ga
pripravili ob otvoritvi telovadnice
Srednješolskega centra Dušan
Kveder Ptuj. Ob 17. uri so vablje-
ni v telovadnico vsi občani, ki si
želijo ogledati zares prisrčen pro-
gram in novo telovadnico.
Vsi, ki so si že ogledali nastop
pod geslom MIR, SVOBODA,
DELO - MLADOST, so bili
navdušeni. Avtor ide|e in koreo-
grafije je Mira Miiacevič, kostu-
mografmja Tanja Meško-Tonejc,
asistentka koreografije Karmen
Komel, avtor scene Jata Marinič,
kostume so izdelale učenke in uči-
teljice centra, pri realizaciji ideje
pa so sodelovali tudi učitelji tele-
sne vzgoje ptujskih osnovnih in
srednjih sol.
Televizija nas preveč zapostavlja
Predsedstvo občinske konference SZDL
I*tuj je na seji, 26. novembra med drugim raz-
pravljalo tudi o programu RTV Ljubljana za
leto 1986. Glede osrednjega racijskega pro-
grama ni bilo bistvenih pripomb. Ocenili so,
da je naše območje v tem programu ustrezno
zastopano, kar je v veliki meri tudi zasluga
novinarja Francija Goloba. Predlagali so le,
da naj bi v poletnem času večerni radijski
dnevnik premaknili za uro kasneje, saj so lju-
dje večinoma še zunaj, pri raznih opravilih,
zlati na podeželju, na sprehodih in podobno,
zato dnevnika ne slišijo. Enake pripombe je
pogosto slišati na terenu. To velja tudi za te-
levizijski program.
V razpravi na seji je bilo precej kritičnih
pripomb na račun televizijskega programa,
ne toliko na vsebino kot na slabo zastopanost
našega območja v informativnem programu. ,
Ce gre za kak negativni pojav na našem ob-
močju, je TV navadno prisotna, velike mani-
festacije, kot je pohod Po poteh revolucije v
Mostje, kjer sodeluje nad 10 tisoč udeležen-
cev, pa že nekaj let sploh niso zabeležili. Po-
dobno je tudi bilo letošnjo leto ob srečanju
borcev iz bratskih občin SR Hrvaške in SR
Slovenije na skupni proslavi v Brezovcu pri
Cirkulanah, kar TV tudi ni omenila. Enako
velja še za nekatere druge manifestacije in
uspehe na našem območju (naj k temu do-
dam proslavo dneva republike z odprtjem
nove telovadnice pri SŠC Ptuj), kar vse ni bi-
lo prikazano TV gledalcem. Na seji so izrazili
upanje, da bo TV v prihodnjem letu to po-
pravila in bo informativni program bolj zaje-
mal celotni slovenski prostor, ne pa lokalisti-
čno predvsem posamezna središča.
Med kmetovalci je tudi več vprašanj in
predlogov, zakaj je na TV kmetijska oddaja
le v srbskohrvaškem jeziku. Oddaja je sicer
zelo dobra in naj bi ostala, vendar bi bilo
prav, da bi jo dopolnili še z nekaterimi po-
sebnostmi kmetijstva v Sloveniji. Med kmeti
je precej pripomb, da v Sloveniji tudi na TV
naše kmetijstvo preveč zapostavljamo in
predlagajo, da naj se to v bodoče popravi.
V razpravi je bilo izrečenih tudi nekaj kriti-
čnih pripomb na delo nekaterih no\inarjev
pri osrednjih glasilih in revijah, ki se radi na
široko razpišejo o raznih negativnostih, pre-
malo pa je poročanja o uspehih, ki jih na raz-
nih področjih tudi dosegamo. Nihče ni proti
temu, da ne bi kritično obra\navali posamez-
nih slabosti, vendar je treba vsaj enakovred-
no obravnavati tudi uspehe in tako ustvarjati
bolj po/itivistično vzdušje med bralci, gledal-
ci in poslušalci. FF^
Naš skupni
delovni program
Za nami so letne programske seje krajevnih konferenc SZDL,
jutri bo v Ptuju programsko-volilna seja občinske konference
SZDL. Na tej seji bodo sprejeli smernice za politično delo in delo-
vni program za leto 1986. To bo v nekem smislu povzetek tistih na-
log, ki so jih sprejeli v krajevnih konferencah in uresničevanje teh
nalog na ravni občine, sočasno pa tudi spodbuda navzgor.
Tako pred krajevnimi kot pred občinsko konferenco SZDL so
že ta trenutek in vse prihodnje leto izredno pomembne naloge. V
uresničevanje teh nalog morajo biti vpete vse zavestne samoupra-
vno usmerjene socialistične sile, saj je Socialistična zveza njihova
enotna fronta v boju za delovno in samoupravljalsko ustvarjalnost
in izvirnost.
Socialistična zveza je skupno z Zvezo sindikatov in z drugimi
družbenopolitičnimi organizacijami sredi obsežnih in demokratično.
vodenih priprav na volitve v letu 1986, ki bo tudi leto kongresov in'^.
leto pomlajevanja. Dejstvo je, da generacija, ki je še sodelovala v
oboroženem boju in revoluciji, kije bila mlada pred štiridesetimi le-
ti, končuje svoje delovno obdobje. Zamenjati jih bo morala mlada
generacija. To je ukaz časa, zakaj revolucija ni last le ene generaci-
je, revolucija je proces, je razvoj, v katerem se izkušnje in spoznanja \
prenašajo iz roda v rod.
Dolžnost vseh socialističnih sil je, predvsem pa še same Zveze
socialistične mladine, da bodo prišli mladi na vsako odgovorno me-
sto. Pri tem pa je treba upoštevati predvsem znanje, sposobnost,
nov polet in svežino idej. Vse to mladi imajo, težava je le v tem. da
je mlada generacija vse preveč pod vplivom zapletenosti sedanjega
časa. Vse parole o tem, da morajo mladi prevzemati odgovorne
dolžnosti v družbi ne bodo dosti zalegle, če mladi ne bodo evidenti-
rani, če ne bodo kandidirani kot možni kandidati. Prav to je nalo-
ga Socialistične zveze, vendar ob polnem angažiranju mladih sa-
mih. Volitve 1986 z vsemi predkandidacijskimi in kandidacijskimi
postopki bodo za Socialistično zvezo velika preizkušnja.
Enako pomembna naloga, ki je pred ŠZDL in vsemi frontno
povezanimi socialističnimi silami, je stabilizacija, ki jo moramo za-
četi uresničevati kot množično ljudsko samoupravljalsko gibanje.
Pri tem ne gre le za izrabo vseh razpoložljivih materialnih možno-
sti, temveč tudi za izkoriščanje delovnega časa, za zmanjšanje stro-
škov v vsaki organizaciji združenega dela, delovni in samoupravni
skupnosti. Prav na tem področju so še naše velike notranje rezerve
in tu se moramo vse bolj opirati na lastne moči.
Tem ciljem morajo biti tudi podrejeni naši srednjeročni in dol- '
goročni programi razvoja, ki so prav v tem času v fazi sprejemanja.
To prav tako velja za programe razvoja krajevnih skupnosti, ki so
sestavni del referendumskega programa za krajevni samoprispevek.
Prav v teh dneh v okviru krajevnih konferenc SZDL vodijo v mno-
gih krajevnih skupnostih zahtevno akcijo med delovnimi ljudmi in
občani, da bo referendum uspel. Prihodnje leto pa bo pred celotno
občinsko organizacijo SZDL prav tako zahtevna naloga — izvedba
referenduma za občinski samoprispevek za potrebe zdravstva, za
odpiranje novih gospodarsko upravičenih delovnih mest in še za ne-
katere druge potrebe.
Mnogo nalog SZDL se bo nanašalo tudi na izpopolnjevanje
njene lastne organiziranosti, na priprave na njen kongres, vendar
bo ostajala njena najpomembnejša naloga — politično delovanje
med ljudmi. Skrbeti, da se bo nenehno krepil družbeni položaj de-
lovnega človeka, njegov vpliv, svoboda in demokracija v družbi. To
je moč doseči le s krepitvijo samoupravnih odnosov in delegatskih
razmerij. Vsaka samoupravna in delegatska odločitev mora biti
plod zavestnega opredeljevanja in kritičnega ustvarjalnega razmiš-
ljanja.
S tem bomo tudi utrjevali v življenju in delu resnično bratstva
in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, utrjevali naše
zaupanje v lastne zmožnosti in odpirati prosfor za uveljavljanje po-
treb in zahtev nadaljnjega razvoja.
Franc Fideršek ^
2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO
5. december 1985 «
TEDNIK
TOZD GUMARNA
Poslovanje na
meji rentabilnosti se
nadaljuje
Zima je zobe že pokazala, vendar sc to zaenkrat na poslovanju
Tozd Gumarna ne pozna. Kot je dejal Boris Horvat, direktor temeljne
organizacije, se bodo zobje pokazali takrat, ko jim bo zmanjkalo ma-
zuta, ki je pri njih tehnološko in ne ogrevalno sredstvo. Povpraševa-
nje po ogrevalnih sredstvih to je termoforjih — se ne povečuje tudi
zaradi cene, ker pač gumarji delajo z uvoženo surovino.
Do konca leta - to je v obdobju zadnjih treh mesecev — močno
povečujejo planske postavke. Tako so samo v oktobru povečali proiz-
vodnjo za 16 odstotkov v primerjavi z ostalimi meseci v letu, glede na
plan pa celo za 31 odsotkov. Ce bo tako do konca leta, bodo z opti-
mizmom pričakali zaključni račun.
Gumarna je postala izvoznik pred tremi leti in vsako naslednjo
leto je povečala izvoz za 400 odstotkov. Letos bo dosegel milijon in
Slo tisoč dolarjev. Tudi v bodoče bodo izvoz povečevali, saj jih zato
obvezuje tudi 150 delavcev, ki so zaposleni na izvoznih izdelkih. Še
nadalje bodo iskali nova tržišča, tujina jih pozna kot hitro prilagodlji-
ve partnerje. Poleg tega delajo kakovostne izdelke, edino vprašanje,
pri katerem se obvezno zatakne, so cene, saj zahod nikakor ne more
»doumeti« naše visoke inflacije in je tudi ne sprejema.
Do konca novega srednjeročnega obdobja — to je do leta 1990
— bodo letno proizvodnjo povečevali za okrog 25 odstotkov, za toli-
ko pa se bo povečeval tudi izvoz. Tako bodo leta 1990 proizvedli že
3250 ton izdelkov, za katere bodo porabili 3700 ton materiala, kar
2500 ton izdelkov pa bodo izvozili. Skupni prihodek bodo od planira-
ne milijarde letos povečali na tri milijarde v letu 1990.
V prvem letu novega srednjeročnega obdobja se bodo preusmeri-
li v proizvodnjo industrijskih koles (gre za popolnoma novo proiz-
vodnjo) in stiskane izdelke guma-kovina (odbojnike, ki jih v Jugosla-
viji še nihče ne proizvaja).
cSicer pa bodo z določenim prestrukturiranjem proizvodnje razvi-
jali v glavnem stiskane izdelke gumakovina, stiskane izdelke za far-
macevtsko in živilsko industrijo, proizvodnjo industrijskih koles in
specializirane stiskane izdelke — visokotehnološke zahtevne izdelke
za avtomobilsko, strojno in drugo industrijo. MG
Združevanje sredstev
za nova delovna mesta
v dolgoročnem planu razvoja občine Ptuj je zapisano, da bomo
ustvarjali pogoje za nadaljnjo rast produktivnega zaposlovanja. To bo
moč doseči z aktiviranjem in razvijanjem zmogljivosti drobnega go-
spodarstva ter storitvenih in drugih dejavnosti. Tako naj bi rasla za-
poslenost po poprečni letni stopnji 1,9 odstotka. V skladu s tem bi
lahko letno zaposlili okoli 3000 novih delavcev, kar pa ne zagotavlja
dela vsem iskalcem zaposlitve. Treba bo iskati zaposlitev za naše de-
lavce tudi zunaj občine v okviru regije in širše.
Kljub tem optimističnim načrtom so realne možnosti zaposlova-
nja v naslednjem srednjeročnem obdobju dokaj skromne, saj le malo
delovnih organizacij načrtuje odpiranje novih delovnih mest. Zaradi
tega bo treba iskati delovne organizacije zunaj ptujske občine, da bi
na našem območju odpirali delovno intenzivne programe. Prvi tak
primer je dogovor s Planiko iz Kranja, ki naj bi v TOZD Tovarna
obutve Majšperk razširila proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo
športne obutve, kjer bi dobilo delo okoli 300 delavcev. Vendar mora
pri tem ptujska občina zagotoviti svoj delež. Sredstev za take primere
pa ni. Treba se je opreti na lastne moči.
Prav zaradi tega je izvršni svet skupščine občine Ptuj dal pobudo,
ki so jo enotno podprli tako predstavniki gospodarstva ptujske obči-
ne kot družbenopolitičnih organizacij in skupnosti za zaposlovanje,
da se pripravi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nova
delovna mesta. Po določilih tega samoupravnega sporazuma naj bi
delavci v OZD s področja gospodarstva združevali en odstotek od do-
hodka za nova delovna mesta.
Ob tem v ptujski občini tudi upravičeno pričakujemo večjo po-
moč iz republiških virov, bank in delovnih organizacij, ki bodo zain-
teresirane za naložbe na našem območju, kjer je dovolj delovne sile
raznih poklicev. pp
ZAKAJ Nt FRANCOSKEGA
KRUHA?
Zaradi težav pri oskrbi z belo moko pečejo v pekarni Vinko Reš
v Ptuju zadnje čase malo belih kruhov. In tako bo po vsej verjetnosti
do februarja 1986.
Erika Mihelač, direktorica temeljne organizacije je tudi poveda-
la, da so zaradi tega obratom družbenih prehran ponudili novo vrsto
kruha, ki ga pečejo iz polbele moke z dodatkom ržene. Vsem ostalim
odjemalcem, ki dobijo osnovne-vrste kruha, so nehali peči beli in po-
slej dobivajo polbeli kruh.
Prav tako so bili prisiljeni zmanjšati količino belega kruha za ši-
roko potrošnjo, zato so se odločili za tip belega kruha, to je pariški
kruh, ki ga pečejo že dobre tri tedne.
Brž ko se bo stanje z oskrbo z moko ustalilo, se bo vrnil tudi
francoz. Pri vsej tej tehnologiji, ki jo pekarna trenutno ima, niso zmo-
žni takih preskokov v proizvodnji.
Ob tej priložnosti velja še poudariti, da so v Intesu — torej v
vseh posameznih delih DO — psrejeli enotno politiko glede izbora
kruha, kar tudi pomeni, da imajo sedaj vse temeljne organizacije enak
cenik z enakim številom kruhov. Drugače je le pri pekovskem pecivu.
MG
ORMOŠKI OBRTNIKI SE PRIPRAVUAJO
NA BODOČI RAZVOJ
V prostorih obrtnega združenja Ormož je
te dni zelo živahno. Po razne nasvete in dru-
go prihajajo številni obrtniki, ki so delo za to
leto v glavnem zaključili, predvsem so to po-
klici gradbene stroke. Drugače pa se trudijo,
da izpolnijo naročila, ki so jih prejeli za le-
tos.
Ormoških obrtnikov je še vedno 157, šte-
vilka se sicer med letom spremeni, vendar ne
bistveno. Letos so pridobili štiri obrtnike ko-
vinske stroke, štiri avtoprevoznike in šest
obrtnikov usiužnosl obrti. Teh hi bilo verjet-
no še ved, če bi jim lahko ponudili primerne
lokale tako v mestu kot v obrtni coni, ki spi
spanje pravičnega in za obrt ne kaže pretira-
nega zanimanja. Med letom so v druge obči-
ne odšli trije avtoprevozniki, dva obrtnika pa
sta ustanovila skupno obratovalnico.
Tudi v novem srednjeročrtem otnlobju da-
jejo pioudarek razvoju proizvodne in stontve-
ne obrti ter utrjevanju sekcijskega delovanja.
Trenutno delate dve osnovni sekciji-gostin-
ska in avtoprevozniška, ostali pa se direktno
vključujejo v sekcije Zveze obrtnih združenj
Slovenije, medtem ko so frizerji vključeni v
sekcijo frizerjev obrtnega združenja Ptuj.
Precej so se letos ormoški obrtniki vključe-
vali v razpravo o spremembah in dopolnit-
vah obrtnega zakona. Ugotavljajo, da pripra-
vljalec ni upošteval bistvenih sprememb ozi-
roma predlogov, vendar pa se skozi sprejete
spremembe in dopolnitve zakona le kažejo
pozitivni premiki v korist razvoja obrtni.štva.
Pri zakonu o davkih občanov pa so Ormoža-
ni upoštevati najnižjo stopnjo olajšav, ki bi
naj pospeševale razvoj samostojnega osebne-
ga dela.
Dokaj aktivno so se vključili tudi v pripra-
ve na volitve v fazo evidentiranja »n so evi-
dentirali možne kandidate iz vrst obrtnikov
za zbor združenega dela in samoupravne in-
teresne skupnosti. V zboru združenega dela
so imeli doslej eno delegatsko mesto, eno pa
so imeli tudi delavci zaposleni pri obrtnikih.
V zboru združenega dela je bila dejavna le
delegacija obrtnikov, ne pa tudi delegacija
delavcev. Osnovna organizacija sindikata de-
lavcev na področju samostojnega osebnega
dela v občini Ormož je bila ustanovljena že
leta 1981, vendar se v tem obdobju ni izkaza-
la. Pri obrtnikih so trenutno zaposleni 204
delavci, natančnih podatkov o tem, koliko jih
je v osnovno organizacijo vključenih, pa ni.
V obrtnem združenju so prepričani, da bo-
do uspeli aktivirati osnovno organizacijo o
tem, ko bodo na januarski skupščini ustano-
vili sklad za dopolnilno izobraževanje delav-
cev na področju samostojnega osebnega de-
la.
MG
O BOLNIŠKIH
NADOMESTILIH
S 1. julijem je pričel veljati spremenjeni in dopolnjeni samoupra-
vni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Zbora skupšči-
ne obžiflske zdravstvene skupnosti sta ga sprejela na seji 25. septem-
bra.
Pri praktični uporabi nekaterih določb pa prihaja do težav, za-
pletov in dilem ter različnih razlag. Skoraj dnevno sprejemajo na stro-
kovni službi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj najrazličnejša vpra-
šanja, predvsem iz organizacij združenega dela. Problemi nastajajo
zlasti ob uveljavljanju najpomembnejše spremembe in dopolnitve
omenjenega sporazuma, ki se nanaša na valorizacijo osebnega do-
hodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege družinskega čla-
na. Gre za spremenjeni 31. in 34. člen samoupravnega sporazuma o
uresničevanju zdravstvenega varstva. O tem je Silva Gorjup, sekretar-
ka občinske zdravstvene skupnosti Ptuj povedala:
»Osnova za nadomestilo osebnega dohodka ostaja še vedno me-
sečno poprečno nadomestilo, izračunano iz OD, ki ga je delavec pre-
jel za svoje tekoče in minulo delo po ZR v minulem koledarskem letu
in za čas. ko je delal. Tako ugotovljena osnova pa se sedaj poveča z
odstotkom povečanja poprečnega mesečnega osebnega dohodka na
delavca v OZD v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne
odsotnosti z dela zaradi bolezni.
V primeru, da je delavec odsoten z dela več kot mesec dni, se v
smislu spremenjenega 34. člena sporazuma osnova za nadomestilo
OD valorizira vsak naslednji mesec odsotnosti z odstotkom poveča-
nja mesečnega osebnega dohodka na delavca v OZD v prejšnjem me-
secu. V smislu 31. in 34. člena samoupravnega sporazuma se omenje-
no nanaša na TOZD, enovito DO ali delovno skupnost. Pri izračunu
poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca pa se upošteva
število zaposlenih, izračunanih na podlagi opravljenih delovnih ur.
Pripominjam, da so odločitve o nadomestilih še vedno v pristojnosti
ZD — torej o višini odločajo delavci v OZD v okviru samoupravnih
splošnih aktov.
Odstotki nadomestila od osnove so samo merilo za solidarnost,
ki jo OZD uveljavlja v skupnosti, kadar zato izpolni pogoje in tudi
spodnja meja, ki naj bi jo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih.
Določena je tudi zgornja meja — mesečno nadomestilo osebnega do-
hodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka v OZD,
če bi delal.
Na enak način se valorizira tudi nadomestilo OD v primerih od-
sotnosti z dela zaradi nege družinskega člana, čeprav gre za nadome-
stilo, ki se uveljavlja oziroma izplačuje v breme občmske zdravstvene
skupnosti.
Pri valorizaciji nadomestila OD za deiovne ljudi, obrtnike, kme-
te, osebe, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo delo,
za umetnike ali kakšne druge kulturne poklice, odvetnike in druge po-
klicne dejavnosti se uveljavlja nadomestilo v OZS za odsotnost z dela
nad 45 dni. Pri tem pa se upošteva rast OD v občini (mesečni podatki
o gibanju OD, ki jih sporočajo upravni organi občine).
Pripravila: MG
Delajo tudi ob sobotah
in praznikih
v DO Hiko Olga Meglic Ptuj so napeli vse sile, da bi izgubo iz
devetmesečja. ki je sicer minimalna, pokrili. Poleg tega so uvedli po-
daljšani delovnik in delajo tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih,
ker morajo izpolniti planirani izvoz v vrednosti 110 tisoč dolarjev,
realizacija v devetih mesecih pa znaša 70 tisoč dolarjev.
Kot je povedal Alojz Cuš, vršilec dolžnosti direktorja DO, so ta-
koj po izkazani izgubi, ki je v glavnem posledica neplačane realizacije
in tudi premajhnega obsega proizvodnje, sprejeli ustrezne ukrepe. Ta-
ko so drastično kadrovsko zarezali in zamenjali nosilce posameznih
dolžnosti, od tehničnega vodje proizvodnje naprej. Rezultati so se po-
kazali že naslednji mesec.
Povečala seje proizvodnja in kot kaže bodo do konca leta zamu-
jeno nadoknadili.
Do leta 1987 pa naj bi zaključili sanacijo, leto 1986 pa naj bi bilo
prelomno leto — torej leto brez motenj v poslovanju. V tem obdobju
so pričeli s pospešenimi pripravami na planiranje oziroma izdelavo
srednjeročnega plana v okviru delovne organizacije, SOZD-a Agros
^ in poslovne skupnosti TAM. MG
Ptujčanom pred nedeljskim referendumom
V nedeljo, 8. decembra, se bomo Ptujčani na referendumu odločali
za podaljšanje samoprispevka za naslednjih 5 let. Z zbranim denar-
jem iz samoprispevka bi sofinancirali izgradnjo komunalnih in druž-
benih objektov po dogovorjenem programu. V 11 krajevnih skupno-
stih mesta Ptuj bi po cenah iz leta 1985 zbrali 350.000.000 din, ki bi
jih namensko uporabili za dogovorjeni in izglasovani program.
Preštejmo se! To pravimo, kadar se podajamo na preizkušnjo. Pre-
glejmo se in povejmo, kakšni smo, kam kdo sodi, kakšen je in kakšen
bi moral biti njegov delež v skupnih prizadevanjih za boljše in hitrejše
urejanje družbenih zadev in odnosov, kot si jih zamišljamo in kot smo
si jih zamislili v siju velikega žara revolucije in povojne graditve so-
cializma.
Preštejmo se še Ptujčani, preštejmo se med glasovi ZA samopri-
spevek! Statistika ugotavlja, da nas na območju 11 krajevnih skupno-
sti mesta Ptuj živi 17551. To je velika množica ljudi. Izid referenduma
bo pokazal ali smo Ptujčani sila, po kateri se lahko zgleduje, ali le še
množica posameznikov in družin v koloni pešcev, prerivajočih se av-
tomobilov, nakupovalcev, potrošnikov? Naj se še tako otepamo mno-
žice, smo vendarle'njen del. Naj se še tako zapiramo v svoja stanova-
nja ali hiše, vendarle vidimo iz njih tudi druge ljudi. Vsi smo del oko-
lja, v katerem delamo in živimo. Tega si ne moremo prikriti in kaj šele
brezskrbno zamahniti z roko, češ kaj me brigajo drugi.
Ptujčani, samo s skupno močjo in voljo je lahko naš kraj še lepši in
bogatejši, zato pridite 8. decembra na referendum in recite DA. Le ta-
ko bomo lahko nadaljevali s krajevnim samoprispevkom v naslednjih
petih letih in naša odločitev bo povedala vsem, kakšna sta odnos in
naša skrb za naš in drugih jutrišnji dan.
Glasovali bomo na naslednjih glasovalnih mestih:
Krajevna skupnost Boris ZiherI:
— v prostorih Doma upokojencev Ptuj —Muretinci, Volkmerjeva
— v Domu krajanov krajevne skupnosti Boris Ziheri, Kraigherjeva
10/a,
— v prostorih SŠC-Dom učencev Ptuj, Arbajterjeva 6,
— v prostorih gostilne Darinka, Peršonova 50/a.
Krajevna skupnost Bratje Reš: i
— v prostorih doma krajanov Bratje Reš, Stuki 1,       • \
— v prostorih obrtnika Gomilška, Krčevina 18, i
Krajevna skupnost Budina-Brstje:
— v prostorih Doma krajanov krajevne skupnosti Budina-Brstje, ;
Belšakova,
— v prostorih gostilne Kuhar, Ormoška 63.
Krajevna skupnost Dušan Kveder:
— v prostorih osnovne šole Ljudevita Pivka, Raičeva 2,
— v prostorih osnovne šole Olga Meglic Ptuj, Prešernova 31,
— v prostorih Kluba mladih Ptuj, Titov trg 12.
~ v prostorih krajevne skupnosti Dušan Kveder, Jadranska 6,
— v prostorih Uprave za družbene prihodke. Trg MDB 1.
Krajevna skupnost Franc Osojnik:
— v prostorih osnovne šole Franc Osojnik, Zupančičeva 10.
Krajevna skupnost Ivan Spolenak:
— v prostorih Doma krajanov-Breg, Zadružni trg 12,
— v prostorih vrtca pri Roku, Rogaška 19,
— v prostorih Osnovne šole Ivan Spolenak, Rogaška 6.
Krajevna skupnost Jože Potrč:
— v domu krajanov krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj, Potrčeva
v prostorih Gradbenega podjetja Drava Ptuj, Osojnikova c. 9.
Krajevna skupnost Tone Znidarič:
— v prostorih krajevne skupnosti Tone Znidarič, Cučkova 3/a,
— v prostorih KK Ptuj - TOZD JELKA, Rogozniška 26.
Krajevna skupnost Spuhlja:
— v gasilskem dornu Spuhlja.
Krajevna skupnost Turnišče:
— v prostorih doma krajanov krajevne skupnosti Turnišče.
J. M.^
TOVARNA JOŽE KERENČIČ ORMOŽ
Izvoz je letos večji za 77 odstotkov
v delovni organizaciji Tovar-
na plastičnih in optičnih proizvo-
dov Jože Kerenčič Ormož kljub
nekaterim problemom še dobro
gospodarijo. Celotni prihodek je
v devetih mesecih letos presegel
milijardo, od tega je več kot četr-
tino prinesel izvoz, ki je količin-
sko in vrednostno večji za 77 od-
stotkov. Pri tem ne gre za nova
tržišča, temveč so povečali količi-
ne za istega kupca. Izvoz se v
glavnem nanaša za očalarstvo in
predelavo plastičnih mas. Seve-
da imajo v očalarstvu še velike
možnosti, ki jih bodo lahko izko-
ristili le ob stalnem spremljanju
tržnih razmer in tehnoloških no-
vosti.
Največja tozd v Jože Kerenčič
je Predelava plastičnih mas, ki
zaposluje 324 delavcev. V deve-
tih mesecih letos je njen izvoz
dosegel 16 odstotkov celotnega
prihodka in je večji za 188 odsto-
tkov. Svoj razvoj bodo v bodoče
utirjali na naslednjih področjih:
posodobitvi proizvodnje krmil-
nih koles, proizvodnje pihane
embalaže, poleg tega naj bi zaži-
vela orodjarna, kjer kot trdi di-
rektor DO Lado Fric lahko naj-
bolje uporabijo lastno znanje in
izkušnje, dalje programi iz opti-
čne dejavnosti in prenos progra-
mov iz drugih delovnih organiza-
cij.
Odločno postavljajo zahtevo
po spremembi kakovosti in teh-
nologiji izdelave. Prvo kar želijo
doseči, je uvedba kontrole tesne-
nja plastenk in nakup novega
stroja za tisk. Letos so pričeli s
poskusno proizvodnjo korekcij-
skih okvirjev. Začetek je več kot
dober in je dobra osnova za raz-
širitev proizvodnje optične de-
javnosti. Tudi v tej tozd računajo
na znanje svojih zaposlenih, zato
so jih povabili k reševanju dveh
inventivnih nalog in sicer kon-
trole tesnenja pihalnih teles ter
izdelavi Tecaprinta za tisk na
plastenkah.
Poslabšanje razmer na trgu je
najbolj udarilo tozd Optyl, ki so-
di med največje proizvajalce ko-
rekcijskih okvirjev in sončnih
očal. Kljub temu pa je dosegla za
54 odstotkov večji celotni priho-
dek v primerjavi z lanskim ena-
kim obdobjem, ki pa ni posledi
ca rasti cen. Izhod iz težav vidijo
v še večjem obsegu izvoza, zlasti
z razširitvijo sodelovanja s part-
nersko firmo Optvl Brillenmode
International. Sedanje sodelova-
nje je ugodno, vprašanje pa je,
če bodo lahko sledili oziroma iz-
rabili vse možnosti, ki so jim po-
nujene. V tem. in še drugem me-
secu se bodo močno angažirali
pri realizaciji dodatnega izvoza
in sicer 50.000 enot delov za son-
čna očala za potrebe dunajske
firme OB I.
Precejšnjo porast celotnega
prihodka letos beleži tudi tozd
Aba iz Maribora, ki zaposluje le
28 ljudi, medtem ko jfc zaradi
zmanjšanih potreb po pihani am-
balaži in pomanjkanja deviz tozd
Likaplast dosegla le za 25 odsto-
tkov večji celotni prihodek.
Zmanjšanje kupne moči zaseb-
nega in družbenega sektorja jih
je prisilila, da ne delajo preveli-
kih zalog. To jim omogoča izvoz.
V bodoče predvidevajo, da jim
bo utrditev položaja na trgu pri-
nesla nova proizvodnja, ki je v
razvoju. Na primer kovinska de-
javnost - pri tem upoštevajo tu-
di predviden prenos proizvodnje
iz TAM-a. Tudi na področju pre-
delave plastike bodo morali raz-
viti novo proizvodnjo, ki bo no-
va tako za TJK kot Jugoslaviio
in bo izvozno naravnana.     MG
17. septembra lani so v
okviru DO ustanovili manjšo
obratno ambulanto, v kateri
stalno zaposlujejo medicinsko
sestro, zdravnika pa dve uri
dnevno.
Ob prazniku republike soi
pripravili krajšo priložnostno
slovesnost, ki so jo povezali s
kulturnim programom in po-1
delitvijo Plaket Tovarne Jožej
Kerenčič delavcem, ki vestnoj
opravljajo svoje delo na delov-;
nih mestih, v samoupravnih or-;
ganih, družbenopolitičnih or-:
ganizacij ter v okolju, kjer ži-;
vijo. j
Letos so plaketo, ki je bila^
ustanovljena leta 1982, preje-i
li: Jože Caf, Miroslav Kirinič,'
Matija Kolarič st. in Ivan Se-^
ver. . \
Poleg tega so se spomnili*
tudi delavcev, ki so se lani in'
letos upokojili. Tako Je se-'
demnajst delavcev prejelo pri-
znanja in zahvalo. . j
fSii ^ 5. december 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
EVIDEiiiTiRANI MOŽNI KANDIDATI ZA
FUNKCIJE V ZVEZI, REPUBLIKI IN REGIJI
Koordinacijski odbor za kadrovska vpra-
šanja pri predsedstvu občinske konference
SZDL Ptuj je iz številnih evidentiranih mož-
nih kandidatov /a vodilne funkcije v občini
in v širši družbenopolitični skupnosti eviden-
tiral možne kandidate iz ptujske občine za ra-
zne tudi pomembne funkcije v skupščini in
organih SRS in SFRJ ter za. republiške samo-
upravne interesne skupnosti. Evidentirani so
bili:
ZA SKUPŠČINSKI DEL REPUBLIKE IN
ZVEZE
Alojz Gojčič, sedaj član C K ZKS, predsed-
nik KPO Perutnina Ptuj, Milan Kneževič,
predsednik republiškega komiteja za kmetij-
stvo in član CK ZKS, Franc Tetičkovič, sedaj
predsednik SO Ptuj, Branko Gorjup, glavni
direkor Emona K K i*tuj in Dimče Stojčevski,
družbeni pravobranilec samoupravljanja
Ptuj.
ZA REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE IN-
TERESNE SKUPNOSTI:
1. Izobraževalna skupnost
Slava Sare, Ul. Anice Kaučevič Ptuj, Vera
Lunder, Hercegova 8 Ptuj, Lizika Vidovič,
Lackove čete 41 Ptuj in Avgust Ivartnik, Po-
trčeva 50 a Ptuj.
2. Kulturna skupnost
Marija Hernja-Masten, Spolenjakova 18
Ptuj in Franc 1 ačen, direktor in glavni ured-
nik Radio-Tednik Ptuj.
3. Raziskovalna skupnost
Dr. Cvetko Doplihar, direktor Obdravske-
ga zavoda za veterinarstvo in živinorejo,
Marjeta Ciglenečki, Ziherlova pl. 17 in Zo-
ran Danilovič, Ul. 25. maja 8 Ptuj.
4. Zdravstvena skupnost
Jožica Suhadolnik, Cesta Olge Meglic 5 in
Martin Berden, Zoisova pot 6 Ptuj.
5. Skupnost socialnega skrbstva
Marica Fajt, Vaštetova 7 Ptuj, Alojz Cene,
Na Obrežju 2 Ptuj in Danilo Masten, Trubar-
jeva 8 Ptuj.
6. Skupnost pokojninsko-invalidskega zava-
rovanja
Miha Kolarič, Ljudski vrt 1. Ptuj, Franc
Krajnc, Maistrova 9 Ptuj, Katica Bednjički,
Ul. B. Kraigherja 6, Kidričevo in Jože Segu-
la, Draženci 40, Hajdina.
7. Skupnost za zaposlovanje
Erika Mihelač, Sagadinova 1, Ptuj.
8. Samoupravna stanovanjska skupnost
Franc Ivanuša. Dravska 3, Ptuj.
9. Skupnost socialnega varstva
Sonja Udovič, Krčevina 57, Ptuj, Silva
Gorjup, Langusova 9, Ptuj, Kristina Paj, Va-
štetova 3, Ptuj, Metka Letonja, Štrafelova 10,
Ptuj in Milenka Zigman, Peršonova n. h.
Ptuj.
10. Telesnokuiturna skupnost
Valter Pliberšek, Ziherlova pl. 5, Ptuj, Dra-
go Vobner, Kajuhova 10, Ptuj in Robert Mu-
hič. Heroja Lacka 5, Ptuj.
11. Skupnost otroškega varstva
Milan Trop, Vaštetova 6, Ptuj, Ladoslava
Žarkovič, Potrčeva 38, Ptuj in Helena Neu-
dauer, Med vrti 6, Ptuj.
12. SIS za varstvo pred požarom
Stanko Debeljak, Langusova 27, Ptuj, Ja-
nez Irgl, Janežovci 6/a, Anica Vidovič, Zg.
Hajdina 130, Anton Valentin, Natašina pot 4,
Ptuj in Borut Predan, Osterčeva 3, Ptuj.
ZA MEDOBČINSKO ZDRAVSTVENO
SKUPNOST ZA PODRAVJE
Dr.. Mitja Mrgole, Ob Grajeni 6, Ptuj,
predlagan za predsednika te skupščine.
Telovadnico je predal namenu predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič ...
... v imenu učencev in športnikov pa jo je prevzel Kristijan Kovač« drža-
vni prvak v skoku v višino.
Za zdrav duh v zdravem telesu
Dobili smo telovadnico, na katero so srednješolci in drugi že dolgo ne-
strpno čakali. Namenu smo jo predali na osrednji občinski proslavi ob
dnevu republike, ki je bila 28. novembra popoldan, vrvico je prerezal
Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj in jo s tem formalno odprl; v ime-
nu športnikov pa jo je prevzel Kristijan Kovač, državni prvak v skoku v
višino med mlajšimi mladinci.
»Telovadnica je plod prizade-
vanj naše skupnosti, da bi ptuj-
ska mladina imela kar najboljše
pogoje za zdrav razvoj, vsestran-
sko oblikovano ustvarjalno oseb-
nost. Z izgradnjo smo izpolnili
pogoje za izvajanje vzgojnoizo-
braževalnih programov usmerje-
nega izobraževanja. Z velikimi
napori vseh občanov ptujske ob-
čine smo omogočili pogoje, da bi
se tudi učenci manj razvitih ob-
močij lahko enakopravno vklju-
čevali v izobraževanje po osno-
vni šoli in tako s svojim znanjem
pomagali, da bi se naša občina
povzpela med razvitejše.
Upravičeno pričakujemo, da
nas bodo odgovorni v republiki
pri tem podpdi, da bomo dobili
v slovenski mreži šol mesto, ki
nam pripada.
Dvorano smo gradili iz sred-
stev občinskega samoprispeka in
iz sredstev, zbranih po samou-
pravnem sporazumu z OZD.
Vrednost del je 215 milijonov di-
narjev, glavni projektant je To^
maž Medvešček s sodelavci iz bi-
roja za projektiranje Gradiš Lju-
bljana. Dela izvaja KG P —
TOZD Visoke gradnje Ptuj s ko-
operanti, telo\'adnico pa je opre-
mila tovarna Elan.
Pomembno nalogo je opravil
gradbeni odbor s požrtvovalni-
ma predsednikoma: Vladom Po-
točnikom in Janezom Meznari-
čem. Prav tako tudi ostali odbori
in posamezniki, ki so spremljali
izgradnjo,« je v uvodnem po-
zdravu osrednje slovesnosti po-
vedala Meta Puklavec, ravnate-
ljica srednješlskega centra.
Slavnostni govornik dr. Mari-
jan Rožič, član predsedstva zve-
zne konference socialistične zve-
ze Jugoslavije, je v nadaljevanju
slovesnosti najprej govoril o po-
menu 29. novembra — praznika
republike, za tem pa o aktualnih
nalogah današnjega časa. V na-
daljevanju objavljamo nekaj
poudarkov iz njegovega govora.
»Kaj bi veljalo ob tej svečano-
sti posebej poudariti? Na kaj nas
spominja stisk roke sosedu, so-
delavcu, otroku, prijatelju ob
prazniku republike? Očitno
predvsem na to, da smo si svobo-
do in. neodvisnost priborili sami,
da je to bil boj, ki so ga izbojeva-
le predvsem mlade generacije,
da je naša usoda bila in ostaja v
naših rokah, da smo upravičeno
občutljivi in odločno reagiramo,
če kdo zmanjšuje dosežke oboro-
žene revolucije in partizanskega
boja in še posebej, če namiguje,
da bi danes segli v roke sovražni-
ku in izdajalcem in jim ponujali
pomiritev ...
Naša zmaga in nova Jugoslavi-
ja je delo delavcev, kmetov, inte-
ligence, rezultat borbe žena in
mladine, da so novo Jugoslavijo
iz boja v boj, iz zmage v zmago
oblikovali in ji dajejo socialisti-
čno-demokratično vsebino, ko-
munisti in nekomunisti, daje no-
va Jugoslavija zrastla in se razvi-
ja kot rezultat boja in dela ter na-
porov vseh narodov in narodno-
sti...
Za naš bodoči razvoj je nujno,
da omogočamo in zagotavljamo,
d amiadi s polno zavzetostjo no-
sijo tehnološko revolucijo, da se
uveljavljajo z delom, da svoj
osebni napredek povezujejo z
delovnimi dosežki, da svojo mo-
ralo in pogled na svet povezujejo
z delom, ustvajalnostjo in najso-
dobnejšimi tokovi v svetu.
Pogumno je potrebno delegat-
ske, poslovodne in politične
dolžnosti poverjati mladim. Smo
pred volitvami, ki nam omogoča-
jo, da ekonomsko krizo mladi
sprejmejo kot izziv in obvezo, da
mladi delavci, strokovnjaki,
znanstveniki, intelektualci in
drugi dokazujejo, da preverjajo
sebe in svoje vrste. Upravičeno
se zavzemamo, da na odgovorne
dolžnosti prihajajo in skupaj de-
lujejo tri geneiacije: mladi s svo-
jim znanjem in zanosom in neo-
bremenjeni, srednja generacija,
kjer se. povezujejo izkušnje in
znanje in starejša — bogata s
svojimi izkušnjami, preverjena v
revoluciji...«
Ob prazniku republike so pre-
jeli priznanja vsi, ki so že 30 in
40 let neprekinjeno vpeti v delo
Zveze komunistov. Ob tej prilož-
nosti je na kratko spregovoril
Gorazd Žmavc, sekretar pred-
sedstva OK ZKS Ptuj. Poleg tega
je pozdravil tudi 32 novospreje-
tih članov ZK.
Ob koncu je ponovno slavila
mladost. Videli smo zares enkra-
ten in neponovljiv nastop mla-
dih, v katerem so se povezali ci-
cibani VVZ Ptuj, učenci srednje-
šolskega centra in OŠ Tone Žni-
darič. Sledil je nastop telovadk v
ritmični gimnastiki ter nastop
članov ženske in moške gimna-
stične vrste. MG
fotografije: I. Ciani
Ravnateljica centra Vleta Pukla-
vec se je v imenu učencev in delav-
cev zahvalila občanom za novo te-
lovadnico.
OBISK DR. MARJANA ROŽIČA V PTUJSKI OBČINI
»Posebno pozornost vašim uspehom«
V četrtek, 28. novembra, je
obiskal ptujsko občino dr. Mar-
jan Rožič, član predsedstva Zve-
zne konference SZDL Jugoslavi-
je. Zjutraj se je na OK SZDL
Ptuj pogovarjal z ožjim občin-
skim političnim aktivom. Anton
Zoreč, predsednik OK SZDL mu
je na kratko predstavil ptujsko
občino in probleme, s katerimi se
spopadamo.
Dr. Rožič se je predvsem zani-
mal, kakšna je politika v občini
gleae osebnih dohodkov, kako je
z razvojnimi programi za nadalj-
njih pet let. kakšno je politično
razpoloženje med ljudmi, kateri
proolemi najbolj izstopajo in kaj
ljudje mislijo o tem, kar se doga-
ja v Jugoslaviji. Po tem, ko so
mu na vprašanja izčrpno odgo-
vorili predstavniki DPO in ob-
činske skupščine, je dr. Marjan
Rožič dejal:
»Vaši uspehi, doseženi pri po-
vezovanju v reprodukcijske celo-
te, kar velja zlasti za TGA Kidri-
čevo in kmetijstvo v celoti, so
premalo prikazani širši javnosti.
Ti uspehi so lahko vzor mnogim
v Jugoslaviji, ki še vedno z ne-
zaupanjem gledajo na povezova-
nje v reprodukcijske celote. Te-
mu je treba dati polno podporo,
ne pa formalnemu združevanju
OZD, ki ni vedno v interesu de-
lavcev.
Prav je tudi, da vztrajate na
tem, da vsaka OZD, vsak kole-
ktiv mora imeti svojo jasno per-
spektivo. To je zlasti pomembno
sedaj, ko pripravljamo razvojne
programe. Vsak kolektiv mora
skrbeti za lastno produktivnost
in razvoj, vsak mora napraviti
kvalitetni korak naprej. Pri tem
ne zanemarjati malin kolektivov,
saj marsikje male firme delajo
velike skoke naprej.
Volilne postopke doslej ste vo-
dili zelo demolcratično, tako je
treba tudi nadaljevati. Ne posta-
vljati v ospredje enega ali več
kandidatov, o tem naj v demo-
kratičnem posstopku odločijo
ljudje sami. Selekcijo naj delalo
redni organi. Pomembno je, da
čimbolj prisluhnete temu, kar
ljudje povedo in predlagajo.«
KAJ POMENITA TISK IN RADIO ZA JAVNOST
Razširjenemu sestanku osnovne organizacije ZKS Ra-
dio-Tednik Ptuj je 27. novembra prisostvoval tudi Slavko
Gerič, izvršni sekretar predsedstva C K ZKS za področje
informiranja. Razpravljali so o gradivu za problemsko
konferenco ZK Slovenije o nekaterih vprašanjih nadalj-
njega razvoja javnega informiranja in komuniciranja ter
naloge ZK pn tem. V razpravi so predvsem izhajali iz
problemov v ptujski občini in v lastni organizaciji, saj je
gradivo pripravljeno tako, da v njem lahko najde vsaka
organizacija nekaj zase.
Slavko Gerič je v svoji razpravi poudaril, da smo tako
pri Tedniku kot pri radiu na področju obveščanja dosegli
vidne uspehe. Družbenopolitični delavci in nosilci javnih
funkcij se marsikdaj ne zavedajo, kaj pomenita tisk in ra-
dio za javnost. V praksi se cesto premalo zavedamo, da
celotna naša politika, njena vsebina pride do ljudi le sko-
zi sredstva javnega obveščanja. Zato je treba tudi posodo-
biti metode in načine dela.
Pomembno je tudi, da so naloge na področju družbe-
nega in javnega informiranja zapisane v planskih doku-
mentih. Načrtovalci morajo bolj ra/mišljati, kakšne po-
trebe imajo ljudje, se zav/cmati za materialne probleme
mcdijc\ obveščanja in jim zagotoviti tehnološko perspe-
ktivo. C\ tega ne bo, bo ogro/en nadaljnji ra/voj tudi lo-
kalnih medijev obveščanja. Poudaril je, da tudi v ptujski
občini ni realne rešitve za boljše obveščanje občanov v
ra/nih biltenih in dclcgat>kih giasilih, saj taka glasila tudi
drugje pešajo Rc.iln.i po\ boljšcg.i ob\eščanja za odloča-
nje je v okviru Tednika in r.idi.i. Tu si je treba prizadevati
za večjo k.ikoNost, jc med ilrunini n.mlasil Slavko Gerič.
FF
Vzroki za izgube
v gospodarstvu
Na področju gospodarstva ptujske občine je devetmesečno po-
slovanje sklenilo z izgubo 8 OZD. Skupna i/guba znaša 304,262.000
din in je za 92,9 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju.
Med tistimi, ki je tričetrtletno poslovanje sklenila z negativnim
finančnim rezultatom je tudi MTT Merinka TOZD Volneni izdelki
Majšperk (delavci so se na referendumu že odločili za odcepitev od
Merinke in ustanovitev enovite delovne organizacije). Na to organiza-
cijo odpade 33,7 odstotka vseh izgub. Vzrok je v visokih obrestih za
kratkoročne kredite, kar je povezano z visoko neplačano realizacijo
(zalege) in v negativnih tečajnih ra/likah. V tem kolektivu je zaposle-
nih 417 delavcev, poprečni OD pa je znašal 38.083 din.
Iz delovne organizacije AGIS sta med zgubarji dve temeljni or-
ganizaciji in sicer TOZD Kovinska obdelava, na njo odpade 14,1 %
vseh izgub, zaposluje 124 delavcev, poprečni OD pa je znašal 40.918
din. Vzrok je v povečanih stroških, revalorizaciji zalog in v neplačani
realizaciji. V TOZD Velika oprema, njihov delež v skupnih izgubah je
11,8 %, zaposlenih je 115 delavcev, poprečni OD je znašal 39.526 din,
vzroki pa so enaki.
Iz delovne organizacije Emona K K Ptuj sta končali z izgubo
TOZD Tovarna močnih krmil, njen delež v skupni izgubi je 14,5%,
nanaša pa se v celoti na prevzeto izgubo od TOZD Petovia. Tu je za-
poslenih 51 delavcev, poprečni OD pa je znašal 53.190 din. Nadalje
TOZD Mizarstvo in žaga, njen delež znaša 15,5%, zaposlenih je 59
delavcev, poprečni OD pa je znašal 35.226 din. Vzroki za izgubo so
enaki kot so bili ob polletju.
IMP PMl TOZD Elektrokovinar Ptuj, njihova izguba znaša
5,3 %, zaposlenih je 222 delavcev, poprečni OD pa je znašal 40.149
din. Vzrok je bil v 70 odstotni proizvodni zmogljivosti.
Na KGP TOZD Visoke gradnje Drava odpade le 3,8 % izkazanih
izgub v gospodarstvu, zaposlenih je 241 delavcev, poprečni OD pa je
znašal 35.953 din. Vzroki so v znanih težavah, s katerimi so se ubadali
že v prvem polletju.
Malenkostno izgubo, le 1,3 odstotni delež odpade nanje, so izka-
zali tudi v DO Hiko Olga Meglic, kjer dela 334 delavcev, poprečni
OD pa je znašal 36.158 din. Vzrok je zaradi zastoja v prodaji kmetij-
ske mehanizacije in tudi v neplačani realizaciji.
V vseh naštetih OZD si bodo prizadevali, da bodo do konca leta
oz. do zaključnega računa izgubo pokrili ali jo vsaj zmanjšali.
FF
Bomo dosegli vsaj lansko
raven proizvodnje?
Podatki o devetmesečnem poslovanju v panogah industrije ptuj-
ske občine kažejo, da smo dosegli le 98,8 odstotka proizvodnje glede
na lansko enako obdobje, čeprav smo načrtovali poprečno 3-odstotno
rast. Prvi podatki za mesec oktober pa še bolj zaskrbljujejo, saj kažejo
le na 98,6 odstotno rast glede na lanskih 10 mesecev, kar pomeni, da
je industrijska proizvodnja bila za 1,4 odstotke nižja kot v enakem ob-
dobju lani.
2al se bo treba sprijazniti z dejstvom, da načrtovane rasti ne bo
moč doseči. Nasprotno, november je sicer že za nami, vendar eviden-
ce o proizvodnih rezultatih še ni bilo moč zbrati, december pa je še
pred nami, zato bo v teh zadnjih letih letošnjega leta treba napeti vse
delovne zmožnosti, da bomo dosegli vsaj tako raven industrijske pro-
izvodnje kot smo jo v lanskem letu. Nedoseganje resolucijskih priza-
devanj pa se bo negativno odražalo tudi pri splošni in skupni porabi.
Prav tako bo start v novo srednjeročno obdobje s precej nižje ravni,
kot smo v osnutkih načrtovali.
FF
Podpora MiVAL
Po razgovoru na občinski kon-
ferenci SzDL Ptuj si je dr. Mari-
jan Rožič v četrtek, 28. novem-
Dra. ogledal še zastarelo proiz-
voanjo aluminija v obeh elektro-
lizah TGA Kidričevo. Zatem so
ga predstavniki te delovne orga-
nizacije in sozda UNIAL sezna-
nili s prizadevanji za čim prejš-
njo modernizacijo proizvodnje
iii s težavami, ki jih posamezne
strukture v slovenski javnosti na-
merno povzročajo in s tem zava-
jajo javnost. V tem trenutku pa
so kljub vsemu zadeve s projek-
tom MPPAL že tako daleč, da
bodo verjetno še pred novim le-,
tom pričeli z realizacijo. Prakti-
čno je že vse pripravljeno, po-
trebno ie le še dnlcnnčno dovolje-
nje elektrogospodarstva Mari-
bor, sočasno pa poteka akcija za
ustanovitev potrebnega bančne-
fa konzorciia. Kakorkoli že, v
GA in sozdu UNIAI zatrjujejo,
da bo odslej perspektiva tega de-
lovnega kolektiva mnogo jasnej-
ša in obetajoča, s čemer bodo
odpravili enega glavnih vzrokov
za vsa dosedanja notranja med-
tozdovska nesoglasja.
Dr. Marjan Rožič je izrazil
prepričanje, da so v TGA na pra-
vi poti. saj koristijo vse normalne
poti zakonitosti, poleg tega pa
imajo za seboj vso reproverigo
uporabnikov in predelovalcev
aluminija, ki že nekaj let uspešno
združujejo tudi sredstva.
M. Ozmec
Dr. Marjan Rožič med ogledom ene sodobnih peči s predpečenimi ano-
dami v elektrolizi B, kjer so ostale peči že dotrajane in zastarele.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
5. december — » lTVW
Veselje na novem
mostu
Videmčani so čakali na novi železnobetonski most dolga leta in v
soboto, 23. novembra so ga tudi uradno odprli. Slovesnost so združili
s praznovanjem dneva republike in lahko bi rekli, da se je ta dan
zbrala skoraj cela vas; staro in mlado je prišlo slavit veliko delovno
zmago, vredno 55 milijonov. Pridružili so se jim številni gostje iz obči-
ne, najbolj pa so bili veseli Milana Kneževiča, predsednika republi-
škega komiteja za kmetijstvo, pa predstavnikov investitorja — repu-
bliške skupnosti za ceste ter predstavnikov izvajalca del — Gradisove
temeljne organizacije Nizke gradnje iz Maribora.
Večletna prizadevanja krajanov Vidma in razvoj KS je v uvodnem po-
zdravnem nagovoru orisal predsednik krajevne skonference SZDL Stan-
ko Ropič, ki je poudaril, da je novi most največja investicija v KS Videm
po osvoboditvi.
Slavnostni govor je imel sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj Gorazd
Žmavc. Slavje ob veliki delovni zmagi je združil z besedami ob dnevu re-
publike in med drugim poudaril, da novi most pomeni most med razvi-
tim in manj razvitim delom občine pa tudi most med dvema bratskima
republikama
Po tem ko je most svečano odprl predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič,
so domačini pripravili na sredini mostu domačo južino za vse udeležence
slovesnosti. Kos kruha z zaseko in čebulo ter kupica domačega vina se je
v hladnem meglenem vremenu kar prileglo
Člani folklorne skupine iz Lancove vasi so trdnost novega mostu takoj
preiskusili. Ni kaj, trdeo je ta most, kakor skala, kamen kost.
Njegovo trdnost pa so preiskusili tudi vsi udeleženci slovesnosti, ki so
novo pridobitev pozneje tudi ustrezno »zalili« v dvorani kulturnega do-
ma, fotoreportaža: M. Ozmec
O skupnih planskih elementih v Podravju
Na pobudo sveta skupnosti podravskih ob-
čin je bil imenovan koordinacijski odbor, ki
je pripravil osnutek dogovora o skupnih
planskih elementih na območju skupnosti
podravskih občin za obdobje 1986-1990.
Glavna značilnost tega dokumenta je spod-
buditev tistih akcij v Podravju, ki potrebujejo
posebno podporo družbenopolitičnih skup-
nosti. Zato naj bi ta dokument predstavljal
mobilizacijo in združevanje vseh interesov in
družbenih sil na določenih delih življenja v
Podravju, ki zahtevajo novo ali večjo pozor-
nost, predvsem pa večjo enotnost v tem pro-
storu.;
Posfcben poudarek je dan manj razvitim
območjem in manj razvitim obmejnim in hri-
bovskih) območjem. Tu naj bi Medobčinska
gospaiparska zbornica za Podravje skupaj z
občinami, bankami in OZD, še zlasti z večji-
mi delovnimi organizacijami iz Maribora,
spodbujala in usklajevala investicijske načr-
te, ki io primerni za skupna vlaganja na manj
razvitm območjih. Za te namene naj bi banke
namenile najmanj 20 odstotkov razpoložlji-
vega ihvesticijskega potenciala.
Sredstva elektro gospodarstva, namenjena
za gradnjo distribucijske mreže, naj bi usmer-
jali h gradnji objektov (trafo postaj in napa-
jalnega omrežja), da bi tako omogočili nemo-
ten razvoj proizvodnih zmogljivosti v indu-
strijskih conah manj razvitih občin in nemo-
ten razvoj drugih gospodarskih zmogljivosti
na manj razvitih območjih.
Sredstva območnih vodnih skupnosti
»Drava« in »Mura«, namenjena regulaciji
rek in potokov ter ureditvi zbirnih bazenov,
naj bi usmerjali tako, da bo prednostno omo-
gočeno melioriranje, namakanje kmetijskih
površin, gradnja vodooskrbnih zmogljivosti
in čistilnih naprav na manj razvitih območ-
jih. Pri tem bi morali vodni skupnosti sodelo-
vati z višjo udeležbo.
Pri gradnji telefonskega omrežja naj bi ob-
močna SIS za PTT promet prav tako dajala
prednost razvoju zadostnega števila medkra-
jevnih povezav in dokončni avtomatizaciji te-
lefonskih central ter razvoju ostalega omrež-
ja na manj razvitih območjih. Tu bi v nasled-
njem srednjeročnem obdobju morali doseči
vsaj za 20 odstotni hitrejši razvoj kot na raz-
vitih območjih. Postavljen je tudi normativ
— 6 priključkov na sto prebivalcev, kar naj
bo usmeritev za načrtovanje. Finančni delež
naročnika za priključek telefona pa naj bi
znašal največ trikrat toliko, kot v poprečju na
območju mest v Podravju. SIS za PTT naj bi
tudi oblikovala namenska solidarnostna
sredstva za sofinanciranje na manj razvitih
območjih.
Razvoj INDUSTRIJE v Podraviu nai bi te-
meljil predvsem na lastnih razvojnih progra-
mih, zato bo potrebno medsebojno sodelova-
nje, usklajevanje programov in izbiranje pri-
oritet. OZD, ki imajo svoje TOZD v drugih
občinah, bodo izvajale politiko enakomerne-
ga razvoja vseh svojih enot in politiko eno-
tnih kriterijev pri položaju vseh delavcev. To
velja tudi za upravičene sanacije, če bi bile
izgube.
Na področju AGROŽIVILSTVA bodo us-
klajevali razvojne programe, še posebej večje
investicije za pridelavo in predelavo sadja in
grozdja, ter prireje in predelave mesa, pre
delave mleka, nadaljevali pa bodo priprave
investicije v novo kafilerijo za območje Po-
dravja. Za odpravo posledic zimske pozebe
1985 bodo oblikovali usklajen program ukre-
pov, enotno nastopali do solidarnostnih sred-
stev SRS in združevali sredstva. V okviru in-
teresne skupnosti za preskrbo Podravja bodo
skrbeli za nemoteno oskrbo prebivalstva z os-
novnimi živili. Preučili bodo možnosti bolj
usklajene politike v veterinarsko-higienski
službi ob sodelovanju Obdravskega zavoda
za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter mari-
borskega veterinarskega zavoda. Podpirajo
tudi zamisel o ustanovitvi vinsko-vinogradni-
škega muzeja v Ptuju z namenom populariza-
cije štajerskega vinorodnega območja in nje-
govih vin.
V GOZDARSTVU bodo posvetili več skr-
bi ohranitvi biološke osnove in zdravstvene-
ga stanja gozdov, ob tem bodo spodbujali us-
klajene ukrepe v regiji. V naslednjih dveh le-
tih naj bi tudi zaključili akcijo menjave relati-
vno gozdnih za kmetijska zemljišča in obrat-
no, kar bo zlasti skrb občinskih zemljiških
skupnosti.
V okviru PROMETA se bodo posebej za
vzemali za prednostno ureditev transporta po
cesti Šentilj — Macelj in za ureditev cestno-
železniškega križanja v Pragerskem. Nujiia
naloga je tudi dvigniti kakovost prevoznih
storitev in zagotoviti kulturnejši prevoz de-
lavcev in šolarjev v dnevni migraciji. Potreb-
no bo tesnejše sodelovanje med ptujsko in
mariborsko delovno organizacijo za avtobu-
sni promet, bolj uskladiti vozne rede in avto-
busne linije, skupno nastopanje v turistični
ponudbi za potrebe Podravja in sosednjih
območij. Pri tem bo še zlasti potrebno sode-
lovanje izvršnih svetov mesta Maribor in ob-
čine Ptuj. Podpirali bodo akcije za večjo uve-
ljavitev Aerodroma Maribor in spodbujali
razvoj športnih letališč v Moškanjcih in Ore-
hovi vasi.
TRGOVINA si bo morala bolj prizadevati
za ohranjanje maloprodajne trgovinske mrcr
že za osnovno oskrbo občanov na manj razvi-
tih in na hribovskih območjih. Občine naj
skupaj;S trgovskimi OZD iščejo možnosti za
zagotavljanje materialnih pogojev obratova-
nja prodajaln. Koordinacijo naj vodi SIS za
preskrbo Podravja, kjer naj bi združevali tudi
petino: sredstev, ki bodo zbrana na osnovi
odlokoiv o zagotavljanju in usmerjanju sred-
stev za intervencije v proizvodnji hrane.
Na področju TURIZMA bo treba doseči
še večjo usklajenost v regiji, zlasti pri obliko-
vanju programa enotne turistične ponudbe.
TG DO »Pohorje« bo ob sodelovanju občin
Podravja ustanovil konzorcij za zgraditev tu-
ristične infrastrukture na Pohorju. Podprli
bodo razvoj zdraviliškega in poslovnega tu-
rizma in ureditev gradu Štatenberg. Prav tako
bodo podprli investicijsko uresničitev pro-
grama Ptujskih toplic, gre predvsem za pred-
nosti pri bančnih posojilih. Posvetili bodo
več skrbi ekonomskim pogojem razvoja
kmečkega turizma, dali pobudo za enotno
davčno politiko v regiji in podpirali širitev
kmečkega turizma z odpiranjem vinotočev.
V nadaljevanju osnutka dogovora so nave-
dene še skupne naloge na področju drobnega
gospodarstva, sejemske dejavnosti, zavaro-
valništva, energetike, skladišč, gradnje stano-
vanj in komunalne infrastrukture. Posebno
poglavje je namenjeno družbenim dejavno-
stim razvoju informatike, izrabi prostora, fi-
nancianju potreb ljudske obrambe, krajevnih
skupnosti in požarne varnosti ter ostalih
aktivnosti v občinah.
O tem osnutku so zbori skupščine občine
Ptuj razpravljali na sejah 3. in 4. decembra.
O pripombah in predlogih delegatov bomo
poročali prihodnjič. PP
Zaključki 12. posvetovanja slovenskih
arhivskih delavcev v Ormožu
Zaključke je na podlagi razprave oblikova-
la komisija za zaključke, ki so jo sestavljali:
Ema Umek — Arhiv SRS, Peter Klasinc Po-
krajinski arhiv Maribor, Marjan Drnovšek —
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kristina Šam-
perl Purg — Zgodovinski arhiv Ptuj in Jurij
Rosa — Pokrajinski arhiv Nova Gorica.
1. Vsi referati bodo objavljeni v ARHIVIH
8, glasilu slovenskih arhivov, ki ga izdaja Ar-
hivsko društvo Slovenije.
2. Na podlagi strokovnih navodil pristoj-
nih arhivov naj institucije s področja družbe-
nih dejavnosti, tudi tiste, ki na posvetovanju
niso bile posebej predstavljene oziroma ob-
delane, same popišejo gradivo, ki ga hranijo.
Gre namreč za gradivo muzejev, knjižnic, ga-
lerij, ... torej vseh tistih, ki hranijo tudi ar-
hivsko gradivo.
3. Posledica te akcije mora biti izdaja iste
publikacije kot so jo izdali vsi jugoslovanski
arhivi v okviru posameznih republik in sicer
Arhivski fondi in zbirke v SFRJ. Tovrstna
publikacija bi naj zajela vse arhivsko gradivo
izven arhivov, popisano po načelih arhivist-
ke.
4. Izobraževanje delavcev, ki delajo z do-
kumentarnim gradivom, naj bo za vse enotno
in obvezno, ne glede na to kje delajo. Vse ar-
hivsko gradivo, ne glede na to kje se hrani,
mofa biti obdelano po enotni metodologiji,
da bo možna vključitev v enotni informacij-
ski sistem.
5. Nujno potrebnih je več posvetovanj. Or-
moško posvetovanje je namreč pokazalo, da
pravzaprav zelo malo poznamo delo posa-
meznih institucij s področja družbenih dejav-
nosti, zato bi se morali večkrat srečati na
strokovni ravni.
6. Več neposrednega sodelovanja pri reše-
vanju strokovnih in tehničnih problemov, ki
prizadenejo Arhive in vse ostale.
7. Na posvetovanju čez dve leti moramo
pregledati realizacijo naštetih sklepov in za-
ključkov.
8. Predlog izvršnemu odboru Arhivskega
društva Slovenije: referat tovarišice Udoviče-
ve, Zakonodaja, ki ureja poslovanje RTV de-
javnosti, zaradi pomanjkanja časa ni bil pre-
bran na posvetovanju, zato naj bo izhodišče
za eno od strokovnih posvetovanj planiranih
za leto 1986.
Odlomek tega referata posredujemo javno-
sti in sicer: Slovenska televizija je v 25 letih
takole videla in predstavila Ormož javnosti:
Od maja 1960 do poletja 1985 je bilo v Or-
možu posnetih 200 prispevkov.
Naj jih omenim le nekaj.
Proslava 15-letnice osvoboditve — maja
1960.
Nov sodobni klavni obrat — februarja
1962.
Kombajni — leta 1962 dvakrat, sadna leti-
na leta 1964, vinogradi.
Limonovci in pomaranče v rastlinjaku F.
Šumaka — julija 1964.
Gradnja vinske kleti — maja 1963, vinske
gorice — marca 1962.
Sladkorna pesa, puljenje — oktobra 1960.
Leseni most čez Dravo so zaprli novembra
1961 in zgradili novega leta 1968, oktobra
1965 je spet ogrožen, za pešce je zaprt janu-
arja 1966. Most vidimo spet marca 1967, fe-
bruarja 1968 in aprila 1968.
Ormoška gostišča smo obiskali v avgustu
1967.
Toča je uničila posevek v občini v juliju
1966.
Gospodarstvu posebej tovarni J. Kerenčiča
je posvečenih 12 prispevkov.
Vinski kleti je posvečenih 11 prispevkov.
Novi hotel so gradili in zgradili v letu 1968
in 1969.
Sodobno kopališče so dobili septembra
1968.
Razstava Ormož skozi stoletja — oktobra
1967.
Z gospodarstveniki občine sta se maja
1970 pogovarjala F. Popit in A. Arinc.
Aprila 1973 so se v Ormožu pripravljali na
700-letnico mesta.
Vodovod so napeljevali julija 1973.
Kako so gradili stanovanje — junija 1972,
asfaltirali ceste — oktobra 1974.
Kako je bilo s turizmom, izvemo v letih
1970, 1972, 1974.
Najbolje opremljeno trgovino v občini so
dobili decembra 1969.
Lokalna radijska postaja je začela s po-
skusnim delom januarja 1970, srednjevalovni
radijski oddajnik pa so izročili namenu v de-      *
cembru istega leta.
Otroškemu varstvu in šolam je v letih 1969
do 1974 posvečenih šest prispevkov.
Najboljši pevci (zbori) iz severovzhodne
Slovenije so se srečali v Ormožu junija 1972.
Junija 1973 je slavnostna seja občinske
skupščine proslavila 700-letnico kraja, julija
1973 spremljamo množično zborovanje ob
700-letnici kraja.
Junija 1973 dr. Anton Slodnjak odkrije
spomenik Stanku Vrazu. 33-krat se na TV za-
slonih pojavlja Ormož s svojo Tovarno slad-
korja in sicer v letih od 1973 do 1984 (temelj-
ni kamen decembra 1977).
Leta 1975 proslavijo v Ormožu praznik de-
la z novo opekarno. Ormoška mladina nasto-
pa s svojo problematiko v mladinski oddaji v
v letih 1976 in 1978.
V letih 1974, 1975, 1976, 1977, 1980, 1983
poroča TV več kot 15-krat o gospodarskih
. dosežkih v Ormožu, o stabilizacijskih priza-
devanjih, o ustanavljanju tozdov, o stano-
vanjski gradnji, o zaposlovanju ipd.
Junija 1975 teče na TV beseda o gospodar-
skem razvoju občine.
Avgusta 1975 zadiši kruh iz nove pekarne
v Ormožu, aprila 1977 pospešeno izboljšuje-
jo zemljišča v občini.
Redno'sledimo kmetijskim prizadevanjem
v Ormožu bodisi v dnevnoinformativnih ali
kmetijskih oddajah.
Junija 1977 dobi Ormož novo sodobno ve-
terinarsko postajo.
Maja 1981 obišče Ormož Janez Zemljarič
— tudi ob tej priložnosti teče beseda o kme-
tijstvu.
V decembru 1980 izvemo nekaj o delu
knjižnica v Ormožu.
Občina posveča posebno skrb otroškemu
varstvu. V letu 1980 je bil referendum za šolo
preložen na marec 1981.
Dejavnost kulturno-prosvetnega društva
zabeleži TV samo dvakrat in sicer januarja
1976 in aprila 1977, ko so razstavljali likovni-
ki.
O športni dejavnosti v občini govori šport-
na oddaja aprila 1981.
Rekorden odlov rib
v Pacinju
člani RD Ptuj so prejšnjo soboto izvedli odlov rib v ribogojnici
Pacinje. V akciji je sodelovalo večje število ribičev, ki jim ni bilo tež-
ko zapustiti toplega ležišča, obuti škornjev in se podati na blatno dno
ribogojnice. Ob pogledu na polne mreže in košare jim je bilo kaj ma-
lo mar, da so blatni od glave do pet. Vzrok za zadovoljstvo je bil več
kot upravičen, kajti odlov je bil rekorden. Iz mrež in košar je na vago
»priplavalo« natanko 9812 kg rib. Največ je bilo krapov, sledijo
amurji, tolstolobiki, linji in ščuke. 4800 kg so prodali RD Novo mesto
s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Na mestu samem so proda-
li 800 kg, ves preostali del ulova so vložili v vode na območju ptujske
občine.
S. Vičar
S sobotne akcije
TEDNIK — 5- december 1985
SESTAVKI IN KOAAENTARJI — 5
20. JUBILEJNI POHOD, 100 ŽENSK NA TRIGLAV
Koča sanj pri Sedmerih
jezerih
(8. nadaljevanje)
Utrujene smo. Z vsakim kora-
kom postajamo bolj. Nobena je
noče slišati. Prej ko ji miselno
popustiš, težje blažiš njene rane,
počasi se odpirajo, kadar pretira-
vamo z večurnimi enoličnimi gi-
bi, kjerkoli: med študijem, na de-
lu v pisarnah, pred televizorjem,
z gospodinjskimi opravki, v to-
varnah pred stroji, v lokalih za
gostinske in trgovske usluge, v
zdravstvu itd; povsod kjer smo
zaprti med zidovi. Stotnijo vleče
neskončna enoličnost za seboj
polnih devet ur ali že čez, tukaj v
najbolj idiličnem gorskem svetu!
Zakaj? Tu zrak postoteri zmo-
gljivosti! Vsako tako prepričanje
vnašam vase in v vse, ki me ali
vsaj poskušate doumeti. Kaj pa
družba? Nanjo nikar ne pozabi-
te! Velikokrat odigra glavno vlo-
go našemu razpoloženju. Malo-
kdaj se resnično zavedamo, da
družabnik vpliva na naše poču-
tje. Pogostokrat se čudimo, da
smo pred petimi minutami bili
veseli, kar naenkrat pa smo cu-
nje v njegovi roki, ki briše prah š
svojih čevljev. Takšni preobrati
se dogajajo v domovih naših
»dobrih« znancev.
Oddaljili smo se Velikemu je-
zeru. Moja deklica je tu nekje za-
ostala. Mislili sva počivati; Fani
in njena spremljevalka sta pred-
log preslišali; ponoviti ga nisem
upala; o ne, ne bojim se; vsiljiva
nočem postajati s svojimi zahte-
vami, ki jih gojita utrujenost in
naveličanost. Njuna družba me
polni s sproščenostjo, razigrana
postajam, takšna kot sem bila v
družbi Ivana in Alenke, nemirna
veseljaka me dohitevata, pozdra-
vljata! Ja kdaj pa zaostajata? Te-
ga nisem opazila! Tole prijetnost
ne bom zapravljala, s podzave-
stno žrtvijo, ki sem jo s šestim
čutom šele sedaj zaznala. Spon-
tano jima sledim; tiho uživam v
njunem humorju in klepetu. Po-
jeta? Slišim! Kako dolgo je v me-
ni pesem molčala? Ze pod
vznožju Planike, takrat ko smo
se poslavljali od Triglava! Po-
skušam ju glasovno ujeti! Ne
gre! Pa bo šlo! Utrujenost? Od-
misliti jo, nič drugega! Uspeh!
Lahkotnost prevzema miselnost,
lažja postajam. Glas se mi zliva v
njuna! Troglasje? Ljudsko? Ve-
selje me polni, zadovoljstvo za-
gotavlja vsak korak, da bom
vzdržala in uspela priti do koče
sanj. Nobena misel me ne bo za-
strupljala. Zaradi nje, nikoli več
se nočem spreti z ŽIVLJENJEM,
edinim prijateljem, ki ga doži-
vljam, edina resničnost v meni,
edina opora v najtežjih dneh,
največja moč, edina priča, da no-
sim v sebi zdrav razum. Tretjii
so mi ga poskušali vzeti, isti nas-
protniki, tretjič so vdirali vame,
ga hoteli iztrgati, popolnoma
uničiti; ostal je v meni, nekoliko
zmeden od krute slikovne pred-
stave rdečih jabolk. Tokrat sva
postala eno, nerazdružljiva, trdo-
živa, nikoli ločljiva s prijateljem
ŽIVLJENJEM, umetno privzgo-
jeno stanje poznava naju ni pre-
strašilo, ni nama vzelo poguma.
Se kdo hoče segati vame?
Oj dolina miru, dolina mojih
sanj otroštva, razkošna sončna
svetloba, življenjske poljube vdi-
havam. Tako so občuteni, da
vsaki izmed nas polni in čisti za-
prašena pljuča, ki smo jih vzele s
seboj. Tukaj so rože velike, trate
zrele za košnjo. Kje ste kosci?
Ne slišim vaših pesmi, ne kose,
morali bi z njo zamahniti v to so-
čno trato, kravje mleko bi bilo še
bogatejše z vitamini in mineral-
nimi snovmi. Mleko? V nahrb-
tniku ga imam! Me je rešilo? Re-
šilo? Cesa? Utrujenosti, čudne
utrujenosti, ki meša resničnost z
neresničnostjo; hvala prijate-
ljem: Malči, Mileni in Mirku, ki
so takrat delili z menoj nejasne
predstave na predvečer dneva
mrtvih.
Sonce prijetno greje, opevala
bi ga rada, se mu s pesmijo za-
hvalila, da je z nami in preganja
hlad iz ozračja; proti večeru po-
staja nadležen z nizko tempera-
turo. Deklica nas dohiti: »Oh ne,
prosim nehaj že s to pesmijo!«
Ugašalo je petje, v meni, v Fani,
v njeni spremljevalki. Dvojno je-
zero se prikaže našim očem, ba-
havo razteza svojo gladino proti
■naši poti. »Barake, lesene bara-
ke«, vzklikne deklica. Sproščen
smeh in pogovor se razpreda, saj
smo že skoraj Pri utah. V bližini
je Ruski grob. Se malo pa bomo I
pri koči, ne vidimo je, gozdna za-
vesa nam jo zakriva, o njej živo
sanjamo, kot včasih v otroštvu o
svojih princih na belih konjih,
upale smo, da nas bodo ugrabili
iz nerazumevanja odraslih; ved-
no so hoteli urejati po svoje; ko-
liko želja je ostalo neuresničlji-
vih. Mladost je v njih trohnela.
Največje muke so take bolečine.
Živeti v deželi LJUBEZNI, ki jo
mladost trdoživo išče, ta osvoba-
ja kadar ni sama sebi namen in
se razdaja navzven; raztaplja
strah v preplašenih, polni z moč-
jo volje in poguma, da lahkotno
uresničuje pričakovanje okolja.
Koča, koča! Sanje so resni-
čnost! Kar stekle bi proti njej,
kakor materi v objem, v njeno
naročje. Naši koraki niso pospe-
šili hojo, ostali so mirni, enako-
merni, za spoznanje lahkotnejši.
Voda, voda, voda! Roke stegu-
jemo pod pipo, ki je nekaj me-
trov od koče. Slastno pijemo mr-
zlo tekočino. Svežimo oznojene
obraze! Teža? Nahrbtnik sem
pozabila, s pritiskom me spomni
nase, čas je, da ga odložim z
vsem bremenom zaklada v njem.
ERIKA ZUPANČIČ
Nadaljevanje prihodnjič
Dolina Sedmerih jezer (foto I. kotar)
NJEGOVIH 50 LET
Srečaš ga, kjer hočeš. V hlevu, kjer krmi prašiče in go-
veje pitance, na traktorju, za krmilom tovornjaka, na nji-
vi, na sestanku kooperantov Kmetijske zadruge Ptuj. pri
socialistični zvezi AMD, ZŠAM, nogometnem klubu,
lovski družini... Se in še bi lahko naštevali, če bi hoteli
zajeti vsa področja dela enega najbolj znanih Hajdinča-
nov.
Včasih se človek vpraša, kdaj neki najde čas za vse svo-
je obveznosti. Kljub obilici skrega skoraj nikoli ne vidiš
slabe volje. Cas si vzame za vs(*ogar in nikomur ne od-
kloni pomoči. Ce se znajdeš v težavah in že obupaš sam
nad seboj, se obrneš nanj. Nikoli te ne bo odslovil, ne da
bi te sam ali pa s pomočjo koga drugega poskusil rešiti iz
zadrege.
Verjetno je ni stvari, ki bi se v Hajdini odvijala brez
njega. S svojo preudarnostjo in sposobnostmi si je prido-
bil ugled med mladimi in starimi.
»Takšen je, kot je bil njegov oče. Pravi naslednik svojih
staršev!« radi poudarijo njegovi številni prijatelji, znanci
in predvsem sovaščani. Vsak Hajdinčan, ki je prebral te
stavke, ve, da je beseda o Vladu ZUPANlCU iz Spodnje
Haidine, ki ga po domače kličejo »Joštov Vlado«.
Ce nekoliko pobrskamo po njegovi osebni izkaznici,
ugotovimo, da bo v torek, 10. decernbra. minilo natanko
50 let, kar se je rodil. Oče Stanko in mati Angela sta bila
trdna kmetovalca, ki sta že takrat vedela, da bo njun na-
slednik lahko umno gospodaril le, če bo imel za to dovolj
strokovnega znanja. Zato je Vlado po osnovni šoli, ki jo
je zaključil v Hajdini, odšel na Srednjo kmetijsko šolo v
Maribor in jo tudi uspešno končal.
Ob očetu si je svoje teoretično znanje bogatil tudi s
praktičnimi izkušnjami. Ko danes pogledamo nazaj, lah-
ko z gotovostjo trdimo, da je bil Vlado od vsega začetka
napreden kmetovalec, ki je že pred leti gledal daleč na-
prej. Bil je eden prvih, ki se je smelo odločil za specializi-
rano kmetijsko proizvodnjo. Danes mu za to ni'niti malo
žal.
Že skoraj dve desetletji mu pri njegovih domačih in
družbenih prizadevanjih zvesto stoji ob strani žena Jelka,
ki po svojih sposobnostih, pridnosti in priljubljenosti niti
malo ne zaostaja za možem. V veliko pomoč in zadovolj-
stvo sta jima tudi sinova Stanko in Davorin. Prvi že stopa
po očetovih šolskih stopinjah, drugega pa je prevzela
elektrika.
Ob bližnjem 50. življenjskem jubileju Vladu iskreno če-
stitamo in želimo, da bi še naprej ostal takšen, kot ga po-
znamo, cenimo in imamo radi.
Prijatelji
Vladu, ki je lovec z dušo in tele-
som, želimo tudi naslednjih 50 let
oster pogled in mirno roko.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
5. december 1985 —
TEDNIK
»Dobro jutro, dober dan. ste dobili telegram ? Naša mačka je umrla,
se po novi ceni mesa je nažrla. Je vino drago kak hujdič, ne pijem več ga
čista nič. Po guti le še tistega v dušo si spustim, ki ga plača drugi ali pa
ga kak drgačik zapstuj dobin . . .«
Kak vidite gori v prvem odstovki. sen gnes čista pesniško razpolože-
ni. Verze riman kak mali Prešeren. Toto pismo van pisen na sam rojstni
dan naše republike. Jaz pač nemren mira meti pa makar je državni ali pa
kokšnid drugi svetek. Jaz ali ne ven kak se tote naše krave, svinje no dru-
ge domoče živoli nemrejo na praznike navaditi. Nečejo no ne vejo pri
proznih jaslih živeti, tudi te ne gdo so prozniki. Zima nas je letos malo
prezacajta doj zaprla. Moj sosid Juža ma še cukrno peso pod snegom.
Zaj ga malo zafrkovlemo, ke jemi ne treba runkla pipati, saj mu cuker
kar gor na njivi zrose no mamo pri ten seveda beli sneg v mislih. Tudi mi-
ja z Mico. z nama vred pa še marsikdo drugi nejo vtegna pred snegom
listja za nastiljanje živini nagrabljati. Saj ga tudi nesmo mogli, če pa
hujdič neje hteja doj z drevja podnoti. Zdaj se v naši vesi medsebojno za-
frkovlemo, keri bode prvi kravam no bikon jogi vložke kupa namesto list-
ja za nastiljanje. Ja, toti jogi vložki so pa resen vredik zadeva. Tak se
fajn na njih zaziblješ solo ali pa še bojše v duetu. Niti nič ne šumočejo
kak negda tisti strožoki v kere smo ličje od karuze natlačli. Cajti pač gre-\
jo naprej. Ker smo glih pri štampetih na jogi vložkih, van moren še eno\
uganko zastaviti: Kdo je biseksualec? Tisti, keri se na tote stvari spozna-
te bote rekli, da je to človik, ki ma nagnjenja k obema spoloma, to se^
provi k ženskan no k moškin. Jaz pa provin, da je biseksualec tisti, ki šel
BI na nemre več! To pač tak v leti pride.
Zdaj ob kunci pa bi še rad nekaj Ptujčanom no Kidričanom na dušo
pihna: ke bote mi vsi v nedeljo lepo šli na referendum za krajevni samo-
prispevek. Kak bote glasovali me nič ne briga, ne delajte pa si sramote,
saj vete, da brez združenega dinara več ne gre.
Vas pozdravlja vaš združeni Lujzek.
Proslava dneva ostarelih v KS Ivanikovci
Veselo smo bili presenečeni,
ko smo dobili vabila na proslavo
v počastitev »Dneva ostarelih«,
ki je bilo 16. novembra v šoli
Ivanjkovci pri Svetinjah. 2e ob
deveti uri so začeli požrtvovalni
šoferji s kombiji voziti preko 100
povabljencev v šolo.
Ko smo bili vsi zbrani, je upra-
viteljica šole Slavica Rajh v ime-
nu krajevne konference SZDL
pozdravila navzoče in v lepih, v
srce segajočih besedah izrazila
veselje zaradi tega srečanja in za-
želela vsem še mnogo zadovolj-
nih let. Nato je spregovori! v
imenu KS predsednik Jaka Per-
šak, ki je v skrbno pripravljenem
govoru orisal pomen tega praz-
novanja. Poudaril je vrednost
minulega dela in se zahvalil
nam, ki smo bili ustvarjalci tega,
iz česa je zraslo vse, v čem smo
napredovali. Ganljivo je bilo, ko
je izrekel: »Mi vas potrebujemo,
potrebujemo vaše'izkušnje in va-
ših nasvetov.« Seznanil nas je o
vsem, kar se ta hip dogaja v naši
KS in nam vlil upanje, da bomo
prihodnje leto lahko praznovali
že v novi dvorani, katere letos še
ni bilo mogoče dokončati, ker je
bila še večja potreba za napelja-
vo vodovoda. Z najboljšimi že-
ljami za bodočnost je svoj govor
končal in začel se je pester kul-
turni spored, ki so ga odlično iz-
vajali cicibani, pionirji in mla-
dinci. Ganilo nas je, ko smo se
lahko prepričali, koliko skrbi so
posvetili tako učiteljice kot otro-
ci, da so program dovršeno iz-
vedli, za kar smo vsem iz srca
hvaležni.
Proslava je potekala v prvem
nadstropju. Po končanem kultur-
nem programu pa so nas povabi-
li v pritličje, kjer so nas čakale
praznično pogrnjene mize in že
so nas postregli z izvrstno pripra-
vljenim kosilom. Tu gre zahvala
predvsem požrtvovalnim člani-
cam sekcije žena, ki so se že od
šeste ure zjutraj trudile, da je bi-
lo vse pravočasno in brezhibno
pripravljeno. Ob živahnem po-
menku in veselem petju je prišel
čas slovesa. Prisluhnili smo še
besedi zahvale, ki je izzvenela iz
srede udeležencev in bila name-
njena predvsem organizatorjem.
Istočasno pa je bilo izraženo za-
dovoljstvo zaradi odnosa naše
družbe do ostarelih, ki se trudi,
da bi nam nudila z raznimi olaj-
šavami prijetnejšo jesen našega
življenja.
Vsem in za vse še enkrat:
ISKRENA HVALA!
Hvaležni ostareli krajani
Gasilsko društvo Zabovci in mladina
V »Tedniku« (št. 44—14. no-
vembra 1985) je bil objavljen čla-
nek »Težave zaradi prostorov«.
V pojasnilu članku objavljamo
sklepe 4. seje upravnega odbora,
nadzornega odbora in disciplin-
ske komisije gasilskega društva
Zabovci, z dne 13. oktobra 1985
v Zabovcih
Tej seji so prisostvovali tudi
predsednica aktiva ZSMS Za-
bovci Darja Lovrenko, predsed-
nik vaškega odbora Ignac Bračič
in predsednik vaškega odbora
SZDL Zabovci Janez Zemljarič.
SPREJETI SKLEPI SO NA-
SLEDNJI (izpisek iz zapisnika
seje):
1. GD Zabovci z vsem raezu-
mevanjem podpira delo mladin-
skega aktiva z željo, da bodo pri
svojem delu uspeli. Vedno smo
pripravljeni, da mladini pomaga-
mo.
Ponovno predlagamo naj si
mladina uredi zgornje prostore
gasilskega doma za svoje delo.
Gasilsko društvo je v ta namen
že pripravilo precej materiala.
Tudi pri delu bomo nudili po-
moč!
2. Gasilsko društvo Zabovci
dovoli aktivu ZSMS Zabovci v
uporabo prostore v gasilskem
domu za vse sestanke, posveto-
vanja, svobodne aktivnosti in
družabne prireditve.
Za vse sestanke, posvetovanja
in svobodne aktivnosti je upora-
ba dvorane brezplačna. Za dru-
žabne prireditve, ki imajo finan-
čni doprinos pa aktiv ZSMS Za-
bovci plača gasilskemu društvu
Zabovci najemnino po pravilni-
ku. Prostore je potrebno po upo-
rabi pospraviti in očistiti ter mo-
rebitno škodo poravnati.
Za ključe se naj mladina obra-
ča na predsednika Janeza Pijana
ali poveljnika Janeza Meznariča.
3. Ker je gasilski dom sredi va-
si in bi hrup v »discu« motil va-
šane v okolici, ne moremo dovo-
liti, da bi mladina organizirala v
gasilskem domu »disco«.
4. Povezava G D Zabovci in
»ktiv ZSMS Zabovci:
Za GD Zabovci: predsednik
Janez Pijan in poveljnik Janez
Meznarič.
Za aktiv ZSMS Zabovci: pred-
sednica Darja Lovrenko in bla-
gajničarka Jožica Korošec.
Pripomniti pa moramo, daje v
začetku meseca novembra prišlo
do nesporazuma glede dviga
ključev za dvorano. To s strani
gasilskega društva Zabovci ni bi-
lo namerno.
Naša želja je, da z aktivom
ZSMS Zabovci tesno sodeluje-
mo, ker le tako bomo pridobili
mladino v naše vrste!
Gasilsko društvo Zabovci
Tudi v Ormožu začetki
inventivne dejavnosti
Po tem ko je začel aktivneje delati odbor za inventivno dejavnost
pri občinskem svetu ZSS Ormož, so vidni tudi prvi rezultati inventi-
vne dejavnosti. Največ so doslej storili v Tovarni sladkorja Ormož.
Imre Bučanski, delavec te tovarne je za svoje inventivne dosežke pre-
jel državno odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem.
O začetkih inventivne dejavnosti poročajo prav tako iz Tovarne
Jože Kerenčič, v drugih okoljih pa ne dosegajo vidnejših rezultatov.
Precej so letos storili pri normativnem urejanju te dejavnosti — vklju-
čevanju inventivne dejavnosti v samoupravne splošne akte.
MG
TEDNIK - 5. december 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
GOJKOVIC
RAZSTAVUA
V BEOGRADU
v galeriji Borbinc tribune v
Beogradu so v torek, 26. novem-
bra, odprli razstavo del akadem-
skega kiparja Viktorja Gojkoviča
iz Ptuja in akademskega slikarja
Lajčija Pandurja iz Maribora, ki
se družno predstavljata beograj-
skemu likovnemu občinstvu ob
10-letnici univerze v Mariboru.
Razstavo je odprl Ivan Stam-
bolič — predsednik predsedstva
CK ZK Srbije, v umetniškem
programu pa je nastopil dramski
umetnik Ljuba Tadič.
Ptujčan Viktor Gojkovič se v Beo-
gradu predstavlja s štirinajstimi
deli. Foto: M. Sneberger
12. srečanje z ljudskimi godci, pevci
in p esalci v Markovcih
Prvo srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci v Markovcih, 7. janu-
arja 1978. leta.
Domovina pradavnega de-
monskega koranta v osrčju Ptuj-
skega polja v Markovcih in oko-
lici, ki slovi po bogatih ljudskih
običajih, pesmih in plesih, bo le-
tošnji veliki folklorni reviji z
mednarodno udeležbo dodala še
eno folklorno prireditev.
V soboto, 7. decembra, se bo-
do namreč srečali v Markovcih
številni ljudski godci, pevci in
plesalci od blizu in daleč ter spet
obudili že skoraj pozabljene
ljudske viže, pesmi in plese z eno
samo željo, da bi ohranili našim
zanancem še vsaj delček tega,
kar je bilo pred leti še tako lepo,
pristno, nepokvarjeno in doma-
če.
Čas v katerem živimo, pred-
vsem pa burni ekonomsko-tehni-
čni razvoj je opravil svoje. Ne
slišimo več fantovskega petja na
vasi, ne pesmi žanjic in koscev
na travnikih, kajti vsa ta dela da-
nes opravljajo stroji. Tudi bogate
kmečke gostije s paruči — kolej-
selni in kopjaši, ki so velikokrat
trajale po cel teden skupaj in na
katerih se je vriskalo, prepevalo
in plesalo do zadnjih moči, vse
bolj tonejo v pozabo. Razni
obredi in šale, ki so jih znali
uprizarjati na kmečkih gostijah
ljudski godci, so danes le še sen-
ca nedavne preteklosti.
Verjetno se še mnogi spomi-
njajo prvega srečanja z ljudskimi
godci, pevci in plesalci 7. januar-
ja 1978 — v letu, ko so Markov-
čani praznovali 40-letnico folklo-
re. Nabito polna dvorana je pri-
sluhnila takratni prireditvi pod
naslovom »En hribček bom ku-
pil, bom trsek sadil«, ki je, lahko
mirno trdimo, presegla vsa priča-
kovanja. Zapele so ljudske pevke
iz Zabovec, Stojnc in Apač, zai-
grali ljudski godci iz Velike Ne-
delje, Podlehnika, Stojnc, No-
vew vasi, Turnišč, Kicarja, Krče-
vine in drugih krajev, zaplesali
najmlajši iz Markovec in tudi
odrasla skupina, ki je poleg ljud-
skih plesov zaplesala še ples z
bosmani in štajeriš.
in kako bo v soboto v Mar-
kovcih? Upajmo, da se bodo tu-
di tokrat Markovčani potrudili,
saj so znani kot dobri gostitelji
in organizatorji, ki so že organi-
zirali veliko bogatih folklornih
prireditev in da bodo storili vse,
da se bodo gledalci in nastopajo-
či vračali z zadovoljstvom na
svoje domove ob spoznanju, da
so preživeli lep kulturni večer ob
lepih domačih vižah, pesmih in
plesih. .
Na srečanju bodo nastopile
skupine iz Cirkovec, Lancove va-
si, Podlehnika, Apač, Kidričeve-
ga, Kicarja, Polenšaka, Mo-
škanjc, Gorišnice, Zagojič, Pod-
gorc, Zabovec, Vidma, Korene in
Markovec ter zamejski Slovenci
iz avstrijske Koroške.        F. K.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (230)
Kakšna učila za slovenske šolarje?
»Dedek Mraz bi rad ukaželj-
nemu prvošolčku podaril globus.
Pri svojih letih se pravzaprav ni-
čemur več ne čudi, ima pa tudi
dovolj izkušenj, da je jeza bob
ob steno. Zato le retorično vpra-
šanje: ZAKAJ NIMAMO GLO-
BUSOV V SLOVENŠČINI? Pri
Državni založbi na Trubarjevi
samo skomignejo — najbrž je že
od nekdaj tako. Ali tudi vedno
bo?« M. L.
Odgovor smo poiskali na Za-
vodu SRS za šolstvo. Svetovalka
za zemljepis nam je povedala, da
v srbohrvaščini ni le globus, am-
pak tudi nekateri zemljevidi ce-
lin. Slovenska izdaja teh učil
kratko in malo ne obstaja. Doda-
la je tudi, da se na Zavodu za
šolstvo tega problema zavedajo
in da so o njem razpravljali na
posvetovanju letos spomladi.
Zahteva po slovenskih učilih te
vrste je tudi med sklepi omenje-
nega posvetovanja. Kako bo z
njeno uresničitvijo, nam je pojas-
nila, pa je odvisno od denarja,
založnika in še marsičesa.
Jezikovno razsodišče zato po-
ziva vse, ki so odgovorni za izda-
jo slovenskih učil, naj se zadeve
čim prej lotijo in poskrbijo za
slovensko mladino, saj ima usta-
vno pravico brati na globusu in
zemljevidih slovensko zapisana
krajevna imena.
Drugačno brezbrižnost glede
rabe slovenščine pa razkriva tale
dopis: »V srednjih šolah, npr. v
srednji tehnični šoli Celje, lahko
na steni v razredu opazite peri-
odni sistem elementov v srbohr-
vaščini. Zanima me, koliko bi
stalo, če bi ga tiskali tudi v slo-
venščini. Mislim pa, da tu ne gre
za denar . . . .« N. N.
Če ta trditev nepodpisanega
dopisnika drži, nosi vso odgo-
vornost omenjena šola sama.
Stenski periodni sistem elemen-
tov namreč že leta obstaja tudi v
slovenščini in je predpisano uči-
lo. Šole naj pri inventuri ob kon-
cu leta poskrbijo tudi za to, da
bodo odpisale jezikovno neustre-
zna učila in jih nadomestile z
ustreznimi, če so le na voljo.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komen$ke-
ga 7.
Štipendije
iz združenih
sredstev podeljene
štipendiranje je ena izmed oblik socialnovarstvenih pravic, ki je
namenjena za redno izobraževanje udeležencev v usmerjenem izobra-
ževanju. Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, šti-
pendije iz združenih sredstev pa naj bi bile le prehodna oblika štipen-
diranja.
Stanje na področju kadrovskega štipendiranja se v občini Ptuj
zadnja leta sicer nekoliko izboljšuje, saj je bilo v šolskem letu
1983/84 276 razpisanih štipendij, v šolskem letu 1984/85 pa 370, to je
za 34 % več in v šolskem letu 1985/86 414 (12 % več) razpisanih šti-
pendij. Vendar to pomeni še vedno skromne možnosti za šolanje in
poznejše zaposlovanje mladine. Tudi struktura razpisanih štipendij ni
ustrezna, saj je med njimi kar 84 % do pete stopnje in komaj 16 % šti-
pendij za višje in visoke šole. Predpostavljamo, da tako število razpi-
sanih štipendij, kakor njihova struktura niso odraz potreb po kadrih
OZD ptujske občine.
Štipendistov iz združenih sredstev je v Ptuju trenutno 1276 in si-
cer 479 iz preteklih let in 527 novih. Dohodki v družini se ugotavljajo
na Dodlagi ustreznih potrdil.
Do štipendije iz združenih sredstev je upravičen učenec ali štu-
dent, ki nima kadrovske štipendije, če povprečni dohodek na člana
družine ne presega cenzusnih pogojev, ki so bili objavljeni ob razpisu
štipendij iz združenih sredstev.
Po sprejetem samoupravnem sporazumu o uresničevanju social-
novarstvenih pravic, ki se že uporablja, pa vplivajo na dodelitev šti-
pendije tudi ugotovljeni stvarni dohodki v družini.
Ugotavlja se torej dejansko materialno stanje v družini, ki ga le
na podlagi potrdil mnogokrat ni mogoče objektivno ugotoviti. Zato je
bil letos spremenjen postopek sprejemanja in obravnavanja vlog tudi
pri štipendijah.
Odločilno vlogo pri obravnavanju vlog so imela mnenja OZD,
zlasti pa mnenja krajevnih skupnosti o materialnem stanju v družinah
kandidatov za štipendiranje, ki so morala biti vpisana v vsako vlogo.
V vseh družinah, kjer so KS ali OZD s svojim mnenjem opozorile, da
gre za odstopanja od dohodkov, ugotovljenih na podlagi dokazil, so
bile s strani socialnih delavcev Centra za socialno delo Ptuj ugotovlje-
ne stvarne materialne razmere, njihove ugotovitve pa posredovane
Skupnosti za zaposlovanje.
Letos je vložilo vloge za štipendije 631 kandidatov. Odbor za po-
klicno svetovanje štipendiranje in izobraževanje skupščine občinske
skupnosti za zaposlovanje Ptuj je ugotovil, da 90 kandidatov prekora-
čuje cenzusne pogoje, v 14 primerih pa je bilo ugotovljeno tako stvar-
no materialno stanje v družinah, na podlagi katerega je bilo v smislu
9. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-
nih pravic ugotovljeno, da kandidati za svoje šolanje štipendij ne po-
trebujejo. Tako je odbor podelil štipendije iz združenih sredstev 527
kandidatom.
Odbor za poklicno svetovanje, štipendiranje in izobraževanje
skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj ocenjuje, da po-
meni spremenjeni postopek obravnavanja vlog za štipendije novo
kvaliteto dela na področju štipendiranja. Spremenjeni način dela za-
gotavlja mnogo več objektivnosti pri podeljevanju štipendij. Zato od-
bor meni, da letos ni potrebno objaviti seznama štipendistov v Tedni-
ku, kakor je to storil v preteklem šolskem letu.
Mnogo dilem in deljenih mnenj v politiki štipendiranja povzroča še
problem štipendiranja za poklice, ki so izrazito suficitami. Štipendira-
nje za izobraževanje suficitamih poklicev je z vidika družbenih vla-
ganj v pridobivanju kadrov nesprejemljivo hkrati pa tudi nehumano
do mladih, ki jih s preveč socialno naravnano politiko štipendiranja
spodbujamo k odločitvam za izobraževanje teh poklicev. Zato odbor
razmišlja, da se za izrazito suficitame poklice v šolskem letu 1985/86
štipendij ne bi razpisalo. Seveda pa bo potrebno v javni razpravi ugo-
toviti ustreznost takega sklepa.
/ MAJDA KUZMA
franc fideršek
deleoaf naee
zgodba o ^^^^^^^^^EP'
v letu ^^^^^^BiU
USPOSABLJANJE NOVOIZVOLJENIH
V drugi polovici avgusta je bil v Titovem domu na Ptuju zbor
vseh novoizvoljenih članov narodnoosvobodilnih odborov, ki jih je
bilo v takratnem ptujskem okraju čez 600. Zato ni čudno, da so Titov
dom napolnili do zadnjega kotička. Odpreti je bilo treba tudi stran-
sko dvorano in vanjo postaviti stol pri stolu.
Nace je poskrbel, da so se tudi iz vseh petih KNOO z območja
Žetal udeležili zbora vsi. Sam je odšel na Ptuj že zgodaj zjutraj peš,
saj je bila pred zborom še seja okrajnega odbora OP. Na seji so se
najprej zmenili, kako bo potekal zbor, kdo in o čem naj govori. Tu je
šlo predvsem za to, da so se referenti posameznih odsekov morali s
predsedniki in tajniki KNOO sestati še posebej, saj jim je bilo treba
dati veliko konkretnih navodil. Referent za preskrbo pa je imel tudi
pripravljene živilske nakaznice za avgust v okviru novega kontigenta
in strožjih meril, pač v skladu s prej opravljenim popisom in razdelit-
vijo potrošnikov v tri kategorije.
Na seji so se dogovorili tudi o prvem svečanem in delovnem za-
sedanju novoizvoljene okrajne skupščine ptujskega okraja, ki bo 30.
avgusta. Sekretar Pačnik je tudi povedal, da se pripravlja reorganiza-
cija okrajev v Sloveniji, da bosta verjetno ukinjena okraja Ormož in
Lenart v Slovenskih goricah in da bo »ptujski okraj s tem pridobil ne-
kaj teritorija in tudi kadrov.« Morda bi se bili pogovorili še o čem, pa
so morali sejo končati, ker se jim je mudilo na zbor v Titov dom.
Nace je med potjo srečal Francka, tajnika iz Nadol, ki je prišel
peš, »kar po bližnjici čez Ptujsko goro," se je pošalil. Ostalih, ki so
imeli iz Žetal organiziran prevoz s konjsko vprego na lojtrskem vozu,
še ni bilo. Nace je bil zaskrbljen. Nekaj časa sta jih pred Titovim do-
mom še čakala, toda ni jih bilo, zato sta si poiskala ustrezno mesto,
dokler je bilo v .kinodvorani še moč izbirati sedeže.
»Na sedež v prvih dveh vrstah se nikoli ne smeš vsesti., ti sta re-
zervirani za ta glavne,« je Nace poučil še neizkušenega Francka in na-
daljeval, da si je treba »na konferenci poiskati sedež bliže odru, da
govornika lahko dobro slišiš in ga tudi lažje kaj vprašaš,« mu je neka-
ko očetovsko razlagal.
Zborovanje je začel sekretar Pačnik. Pozdravil je številne goste iz
okrožja, med njimi Marijo Jordan, Sergeja Vošnjaka, župnika Jožeta
Lampreta in druge ... Prav v tem času pa so prištorkljali v dvorano
ostali žetalski »krajevni funkcionarji«. Nacetu je bilo nekoliko nepri-
jetno, da so prav njegovi zamudili in motili začetek zborovanja. V pr-
vih vrstah, desno od odra, v stranski dvorani je bilo še nekaj prostih
stolov, da so lahko posedli.
Za Pačnikom je povzela besedo tovarišica Jordanova in z dobro
govorniško sposobnostjo slikovito predstavila razmere v svetu in z
njimi povezala notranjepolitični pregled. »Saj ne pove nič novega,
vse to piše v Pravici,« je zašepetal Franček na uho Nacetu, ta pa ga je
poučil, da vsi ne berejo Pravice in Poročevalca, zato je prav, da sliši-
jo, kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.
Potem je Jordanova prešla na praktično plat, kako moramo tol-
mačiti ljudem nekatere stvari. »Ljudje nam očitajo, da delamo napa-
ke, mi jim moramo povedati, da jih tu in tam kdo res dela, toda iz ne-
vednosti in neznanja, predvojni oblastniki pa so jih delali zavestno,«
je dejala Jordanova in nadaljevala:
»Za nas ne sme biti vprašanje Tito ali kralj, naša štiriletna borba
je bila dovolj zgovorna manifestacija za novo Jugoslavijo. Reakcija
postavlja: dajte kralja nazaj, pa bo Trst naš. Odgovor: kraljeva Jugo-
slavija je obstajala četrt stoletja pa niso bili sposobni združiti Primor-
skih Slovencev na našo domovino. Tudi med vojno ni kralj ničesar
ukrenil. Ukrenili so naši narodi pod vodstvom maršala Tita. Naša
oblast z maršalom bo tista, ki bo dosegla, da se bodo združili vsi Slo-
venci s svojo matico!«
Največ notranjepolitičnega pregleda je namenila sklepom tretje-
ga zasedanja Avnoja v Beogradu, ki je postal začasna skupščina. Ta
skupščina je sprejela zakon o volitvah, o volilnih imenikih, o drža-
vljanskih pravicah in o agrarni reformi, to je zakon o reševanju kmeč-
kega vprašanja.
»S temi zakoni so praktično potrdili samo to, kar je že zapisala
naša narodnoosvobodilna borba, potrdili interese jugoslovanskih na-
rodov. Na vas, od ljudstva demokratično izvoljenih predstavnikih te-
ga ljudstva, leži odgovornost, kako se bodo ti zakoni izvajali v intere-
su našega malega, poštenega in borbenega človeka« — je kot poziv
naslovila govornica na navzoče.
Zunanjepolitični del referata je dopolnil Sergej Vošnjak in med
drugim povedal, da so se že začele priprave na mirovno konferenco
in tu moranfo našim predstavnikom v tujini dajati vso podporo.
V razpravi o notranji politiki je bilo največ govora o opoziciji, ki
jo je poskušal v začasni skupščini ustvariti Milan Grol in kako pravil-
no mu je tov. Kardelj na vse njegove napade odgovoril. Ko je Grol
ugotovil, da nima nobene podpore, je dal ostavko.
Navzoče je posebno pritegnil govor župnika Lampreta, ki je go-
voril o vlogi Osvobodilne fronte kot voditeljice slovenskega naroda, o
dolžnosti vernega človeka, da dela za napredek svoje domovine tudi s
tem, da vestno in pošteno dela v organih ljudske oblasti, izpolnjuje
obveznosti, ki jih od njega ta oblast zahteva. Vse to je popestril s kon-
kretnimi primeri iz NOB. Ne le vsebina govora, temveč tudi njegova
retorična sposobnost je prispevala, da so udeleženci govor sprejeli z
najkrepkejšim ploskanjem.
Zborovanje je končal sekretar Pačnik in poudaril trenutno najpo-
membnejšo nalogo, ki nam jo nalaga zakon o volitvah in o volilnih
imenikih. »Po tem zakonu bodo imeli pravico voliti in biti izvoljeni le
ljudje, ki se niso omadeževali s tem, da so sodelovali z okupatorjem.
Pri teh volitvah ne bo tako, kot je bilo pri volitvah v narodnoosvobo-
dilne odbore, ko ste v volilne imenike vpisali vse, kar je bilo trenutno
doma. Ne, za volitve v ustavodajno skupščino bomo za vsakega člove-
ka ocenili, ali si zasluži, daje vpisan v volilni imenik ali ne!« je ostro
poudaril tovariš Pačnik.
»Proč z narodnimi izdajalci!« je vzkliknil eden od skojevcev, in
nekaj glasov mu je odgovorilo »Proč!«. Pri večini udeležencev pa je
to vzbudilo neko nelagodnost in zmedo, saj niso vedeli za kaj dejan-
sko gre. To jim je postalo jasneje v naslednjih dneh, ko je bilo treba
»čistiti« volilne imenike.
Po zborovanju in odmoru so ostali v dvorani samo tajniki in
predsedniki krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Pogovorili so
se predvsem o nalogah pri preskrbi prebivalstva. Poleg živilskih na-
kaznic za moko, kruh, testenine, mast, olje in meso, je bilo treba ure-
diti še evidenco za izdajo nakaznic za sol, sladkor, mleko, petrolej in
še nekaj drobnarij, kar vse je spadalo pod prehrambeni odsek. Pod tr-
govinski odsek pa nakaznice za razno tekstilno blago, obutev in po-
dobno. Mesečno bodo na te odseke prihajali kontigenti od ministr-
stva, ti kontigenti bodo razdeljeni na KNOO, dolžnost predsednikov
in tajnikov in celotnih odborov pa je, da bodo s kontigentom nakaza-
no blago oziroma nakaznice za blago kar najbolj pošteno delili najpo-
trebnejšim.
Novost je bila tudi v tem, da bodo posebne nakaznice za nose-
čnice, ki bodo tri mesece pred porodom upravičene do posebnih na-
kaznic »Nos«, potem nakaznic za plenice, ki si jih sme nabaviti že
pred porodom. Za bodoče matere iz Ptuja in okolice je bilo dogovor-
jeno, da morajo prinesti od zdravnika potrdilo o nosečnosti. V zuna-
jih KNOO pa, kjer zdravnika ni, lahko tako potrdilo izda tudi
KNOO.
»Samo pazite, da vas ne bo kaka ženska prinesla okrog in prišla
k vam z blazino na trebuhu!« je opozoril navzoče referent Polda.
Se nadaljuje
8 - NAŠI DOPISNIKI
5. december 1985 —
TEDNIK
Ka dela
auuao OK zsiM mu
Stran Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando
pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMILJANA ČERNEZEL, člani MARJET-
ICA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK, ANITA PEKLAR, JANKO
ARNUŠ, SERGEJA ŠORLI in IRENA HUNJET. Prispevke oddajte ali pošljite na
na«lov: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/11 (soba 20), 62250 PTUJ.
Letna konferenca 00 ZSMS Grajena
Minuli mesec smo mladi v 00 ZSMS Grajena
imeli letno konferenco. Pregledali smo rezultate mi-
nulega leta in si obenem zastavili plan dela za pri-
hodnje obdobje. Ugotovili sm.o, da smo v večini pri-
merov uresničili zastavljene naloge. Zasluge za
uresničitev plana je imel predvsem predsednik 00
ZSMS Grajena Branko Polanec, ki nas je vedno
spodbujal k aktivnostim, seveda pa smo k temu pri-
spevali vsi člani OO ZSMS. V veliko pomoč nam je
bila tudi mentorica Marija Vaupotič, ki nam je po-
magala pri mnogih problemih.
V preteklem obdobju smo ustanovili folklorno
skupino, ki se je kasneje vključila v Prosvetno dru-
štvo Grajena. Sodelovali smo na vseh političnih in
manifestativnih akcijah ter prireditvah, ki so se od-
vijale v naši KS. Ob zasnovanju novega plana dela
za prihodnje leto smo si zadali veliko nalog, ki bi
jih radi uresničili. Sekretar OK ZSMS Ptuj Emil
Mesaric nas je opozoril, da je bilo med temi akcija-
mi premalo političnih. Tako smo ob njegovi inter-
venciji skupaj sestavili celoten program dela za pri-
hodnje leto.
V razpravi, ki je potekala, smo kritično ocenili
druge družbeno-politične organizacije in društva v
naši KS, kajti konference sta se udeležila le član
ZK Grajena in Društva upokojencev. Ob tem se
nam je pojavilo vprašanje, ali je mladina res tako
nepomembna v KS, da nam ne posvetijo niti takšne
pozornosti, kot je udeležba na letni konferenci?!
Ugotovili smo tudi, da smo mladi v KS premalo
vključeni v krajevno samoupravo, torej imamo
manjši vpliv pri odločanju v prostoru, kjer živimo.
Tako smo si med drugim zadali, da se bomo v čim
večjem številu vključili in bolje sodelovali s KS.
Razpravljali smo tudi o problemu prostora, saj
dosedanji prostor ne zadovoljuje naših potreb. Od
gasilskega društva Grajena smo dobili ponudbo, da
pomagamo pri dograditvi gasilskega doma in si s
tem zagotovimo nove prostore.
Mnogo govora je bilo tudi o nogometnem igrišču,
kajti zemljo, kjer je sedaj, hoče KK Ptuj nazaj, ozi-
roma jo hoče odkupiti. Toda s tem bi krajani ostali
brez prostora, kjer bi se lahko rekreirali. KK Ptui s
sodelovanjem s KS še vendo ni našel primernega
prostora, kamor bi lahko premestili nogometno
igrišče. Tako smo se obrnili še na OK ZSMS Ptuj,
da nam pomaga rešiti ta problem.
Nekaj časa smo posvetili razpravi o pripravah na
programsko konferenco OK ZSMS Ptuj in progra-
mu na 12. kongres ZSMS. Ker seje iztekel mandat
dosedanjemu predsedstvu, smo izvolili nove člane.
Za predsednika smo izvolili Vlada Bezjaka, ki je s
svojim dosedanjim delovanjem pokazal velike spo-
sobnosti za organizacijske posle, pomagal pa nam
bo seveda dosedanji predsednik, ki je prevzel dolž-
nost podpredsednika. Tajniška opravila bo še na-
prej opravljala dosedanja tajnica Jelka Kokol, bla-
gajnik pa bo Igor Toplak. Za petega člana predsed-
stva pa smo izvolili Milana Kokola, ki se je izkazal
kot zelo aktiven član. Tako smo mladi OO ZSMS
Grajena s polno energije in ambicioznosti stopili v
novo delovno leto, ki nas čaka in upamo, da bomo
v njem uresničili vse, kar smo si zastavili.
Igor Toplak
NEPOZABNI POLETNI SKOMINI
Jugoslovan
Prispela sem v Split z nahrbtnikom
in šotorom. Pričela sem iskati svoj
prostor pod soncem. Pot me je vodila
proti Omišu. Opazila sem veliko cam-
pov, tako da sem bila prepričana, da
bom prostor dobila. Napotila sem se
proti campu, ki je bil zelo velik. Ob-
hajal me je čuden občutek: namreč,
prispela sem v tujino naše domovine.
Ob vstopu v recepcijo sem hitro ugo-
tovila, zakaj takšen občutek: najprej
so me nagovorili po angleško, nato
po nemško . .. Bila sem utrujena, za-
to sem jih nekaj časa le nemo gledala,
nato pa sem pojasnila, da sem Jugo-
slovanka Samo s prstom, brez besed,
so mi pokazali neko ploščo za mano.
Prišla sem bliže in cenik, ki je visel na
steni, mi je prišepetaval: pol pod no-
ge-
Na (ne)srečo je bilo še mnogo za-
sebnih campov, ampak povsod je bil
sprejem isti. Na majhnih vrtovih
okrog hiš, so se stiskale platnene stre-
he. Cene so bile večinoma zapisane v
tujih valutah in preedene v naš jezik,
nič kaj simpatične. Veste, pa bi cene
že še preživela, če.....
Dan se je že nagibal h koncu. Ob
vstopu v neki camp, seje pred mojimi
očmi prikazal prostor. Oddahnila sem
si. K meni je pristopila ženska in po-
jasnim ji, da bi želela tukaj ostati čez
noč, kajti drugi dan nadaljujem pot.
Gledala me je z nezauanjem, me
vprašala, od kod sem in ob pojasnilu,
da sem Slovenka, se je napotila vpra-
šat sina, kako in kai. Dolgo časa je ni
bilo nazaj in vedela sem, kaj bo sledi-
lo. Vrnila se je s sporočilom, naj odi-
dem, da njen sin nima več prostora —
za mene.
Dolgo se je kopičilo v meni, a zdaj
sem izbruhnila, kot otrok, ki ima pred
seboj čokolado, a je ne more dobiti.
Glas se mi je tresel in komaj sem še
uspela reči: »Ce bi bila Nemka, bi bi-
lo prostora, kolikor bi hotela.« Odvr-
nila mi je, da naj se čim prej pobe-
rem, da tukaj nimam kaj iskati, saj
jim tujci plačajo bolje. Uspela mi je
celo še ponuditi sobo, za tolikšno ce-
no, da bi si s tem denarjem lahko ku-
pila povratno karto' Ptuj Split.
Kljub zadrževanju so mi solze zalile
obraz, ob misli, da Jugoslovan v očeh
domačinov ni vreden čisto nič in da
nam preostane le še cesta, železniška
postaja, pa še »od tam te odpravijo
možje, ki skrbijo za varnost.
EVA VILFAN
Mladi in zabava
(OBISK V DISCU CEKIN)
Mlademu človeku je potrebna zabava. Kako se zabava pa je odvisno od
njegove iznajdljivosti in od tega kar mu družba nudi. Prosti čas lahko preživi v
izbrani družbi, gre v kino, disco, na veselico. Predvsem te so postale zadnje čase
bolj zanimive, saj na njih gostujejo naši priznani ansambli, kot sta GU-GU in
Čudežna polja. Take glasbe nam nudijo tudi možnost osvežitve in okrepčila. Za
vse ljubitelje filmov pa poskrbi naše kino, ki predvaja filme 6 dni v tednu.
Da prikažemo kako se zabava mladi svet v diskotekah, smo obiskali Video \
disco CEKIN. Že takoj pri vhodu opaziš ledarje, ki skrbijo za red, predvsem pa :
pazijo na to, da ne bi kateri gost vstopil brez plačila vstopnine. Po pogovoru z j
redarji in naključnimi gosti diskoteke lahko naredimo takle povzetek. ■
Disco Cekin je odprt vsak petek od 21. do 01. ure zjutraj. V discoteki je \
prostora za 300 ljudi. Povprečni letošnji obisk je 150 gostov. Ta številka pa se ■
močno zviša ob praznikih in posebnih dnevih (tudi do 300). Vstopnina znaša i
350 din, od tega odštejete 100 din za konzumacijo. Za ta denar vam nudijo do- i
bro glasbo in možnost gledanja video spotov. Največ gostov je med 15. in 18. le- j
tom starosti, obiskujejo pa ga tudi starejši. Diskoteka deluje v okviru hotela ;
Poetovio, v soboto pa ni odprta zaradi premajhnega obiska.
Tako o Cekinu redarji. In gosti? Kaj menijo o ceni, glasbi, zabavi? Mnenja
so različna kot npr.: »To je edina veselica na Ptuju! Pogrešamo Tutkija.« O ce-
ni so mnenja deljena. Nekateri mislijo, daje previsoka, drugi pravijo, da ni pre- j
tirana. O glasbi vse najboljše (enkratna, fenomenalna). Pogrešajo pa dobrega i
disco jockeya. Ni jim všeč hiter prehod ritma. Premalo je tudi samo pozdrav na '
začetku in lahko noč na koncu. Zabave je toliko, kolikor si je narediš sam. Zato ;
tudi ni pravega vzdušja. Nekateri so prišli do ugotovitve, da na Ptuju sploh ni '
pravega disco jockeya.
Toliko o zabavi. Sicer pa so že stari Rimljani poznali rek »Kruha in iger«! ;
In so se ga tudi držali. So že vedeli zakaj! Silvo Vučakj
SREČALI SMO SE
SRECANJE MLADIH EKOLOGOV V ILIRSKI BISTRICI
25. in 26. oktobra smo se v Ilirski
Bistrici srečali člani ekoloških skupin,
ki delujejo pri OK ZSMS v posamez-
nih občmah. Tako se je seminarja
udeležilo 40 mladih iz 8 OK. Prav ta-
ko pa so na seminarju sodelovali čla-
ni izvršnega odbora ZDVOS ter kot
poseben gost dr. Habe, ki je svojčas
predaval tudi na Ptujski gimnaziji.
Organizacija seminarja je bila odli-
čna, kar je imelo za posledico to, da
je srečanje doseglo svoj cilj, povezavo
med mladimi ekologi v SRS. Prav ta-
ko pa je bil izpeljan tudi dnevni red,
ki je obsegal predavanja o Cerkni;
škem jezeru, predavanje o reki Reki
ter ogled delovnih organizacij Lesonit
in TOK (tovarna organskih kislin), ki
sta dva največja onesnaževalca reke
Reke.
Probleme Cerkniškega lezera so
nam prikazali z pomočjo obilice dia-
pozitivov člani cerkniškega kluba štu-
dentov, ki se s tem problemom ukvar-
jajo že več let. Tako so nam prikazali
"kako bi naj zagradili Cerkniško jeze-
ro z devet (9) km dolgim betonskim
zidom, tako da bi dobili stalno jezero,
ob katerem bi se sedaj lahko razvijal
turizem in bi dajalo dovolj vode tudi
za hlajenje Krške nuklearke. Prav ta-
ko so nam prikazali ta problem s stra-
ni, kako so strokovnjaki začeli z načr-
ti za to in da več kot polovica prebi-
valcev tega območja o tem sploh nič
ni vedela 90 % ljudi pa se z zagradit-
vijo sploh ne strinja saj se zavedajo
kakšne bi bile posledice in da ta načrt
nima trdnih temeljev za uspeh, zaradi
apnenčastih tai, ki tukaj prevladujejo
in tudi številnih jam. Kot je znano je
v Sloveniji prek 7000 jam.
Ta zagraditev bi imela tudi velj-
ke ekološke posledice, sai bi tako uni-
čili Škocjanske jame, za katere nam
tuji strokovnjaki zagotavljajo, da so
najlepše v Evropi. Zraven Škocjan-
skih jam pa bi uničili še 12 (dvanajst)
kilometrov Postojnske jame, za kate-
ro pa dobro vemo, da je to naš turisti-
čni biser, skozi katerega je šlo že sko-
rai milijon obiskovalcev.
Zato člani kluba cerkniških študen-
tov predlagajo, da bi se Cerkniško je-
zero vkljucifo v Notranjski krajinski
park skupaj s Postojnsko jamo in
Škocjanskimi jamami. Ta park bi za-
ščitili pri OZN. S tem predlogom smo
se vsi prisotni strinjali in ga zato tudi
godprli v upanju, da se s parkom ne
o dogajalo isto kot se je s kanjonom
Tare.
Drugi dan so nam pokazali uniče-
valce reke Reke, ki pa je več ne bi
mogli imenovati reka apak KLOAKA
(podzemni kanal za odvod odpadnih
voda v mestih). V obeh delovnih or-
ganizaciiah so nas seznanili, kai so
naredili, da bi se stanje v reki Reki iz^
boljšalo. V DO Lesonit so že vgradili
SVOJO čistilno napravo, ki pa na žalost
odstranjuje samo delce lesa. odpadne
vode pa ne očisti kemijskih primesi.
Prav tako pa imajo v pnpravi vse na^
črte za ukinitev mokrega postopka pri
izdelavi vezanih plošč, ki bi ga naj iz-
peljali v naslednjem letu. V sosednji
DO TOK pa že preizkušajo pilotsko
čistilno napravo in z njo dosegajo za-
dovoljive rezultate. To čistilno napra-
vo bi naj vgradili leta 1987.
V popoldanskem pogovoru so so-
delovali tudi predstavniki občine Ilir-
ska Bistricain nam predstavili načrte,
ki jih imajo za ohranitev reke Reke in
za preprečitev nadaljnega odtekanja
mestne kanalizacije v reko brez čistil-
ne naprave.
Reka Reka je ena izmed najbolj
muhastih rek v Sloveniji, saj mnogo-
krat izgine z zemeljskega površja prej
kot bi to smela, obenem pa tudi teče
skozi Škocjanske jame, vendar pa se-
daj teče le v obliki pene ter v jami
povzroča neznosen smrad.
Na koncu srečanja smo ugotovili,
da so v Ilirski Bistrici veliko storili,
da bi ohranili čisto okolje, vendar pa
so se na žalost vsega tega lotili prepo-
zno. Vendar pa upam, da bom s tem
člankom lahko opozoril tudi gospo-
darstvenike občine Ptuj, da bi bil cas
za ukreoanie in da bi nekaj naredili
načrtno in tudi uspešno ter da si ne bi
postavljali spomenikov sramu in
smradu (čistilna naprava), ki jih ne bi
mogli vzdrževati, ^ato, odgovorni ne
čakajte predolgo z reševanji ekolo-
ških problemov kajti davek, ki ga bo-
mo morali plačati ob ekološki kata-
strofi, bo mnogo večji, kot če bi na to
mislili nekaj časa prej. Za sedaj je na-
rava še potrpežliiva, vendar ne bo
dolgo in kdo 00 kriv za posledice?
Narava nas je rodila, zato ne uniči-
mo svoje matere, ker nas bo hudo
kaznovala.
__^____      JSianko Zunec
do ZSMS MARKOVCI
Mladi SO se izkazali
Mladi so mnogokrat za delo svoje mladinske or-
ganizacije oziroma aktiva ne zmenijo in jim je malo
mar, če deluje ali ne. Pogosto so v delu mladinskih
aktivov oziroma organizacij zelo pasivni. Sestanki
ne prinašajo želenih rezultatov (velikokrat so tudi
nesklepčni). Na žalost se mladi vse preveč zanimajo
za zabavne prireditve, kot pa za delovne akcije, ki
jih bi lahko prirejali v svojem kraju. »Zakaj pa?« se
sprašujejo, »saj smo rojeni zato, da se zabavamo«.
Vendar ali ni na mestu vprašanje: »Nas bodo pom-
nili po zabavah ali po delu?«
★ ★ ★'^
Po zabavah nas ne bodo, po akcijah pa prav go-
tovo. Da tej krizi, v kateri se nahajajo nekateri mla-
dinski aktivi in organizacije, lahko naredimo konec,
je pred tedni dokazala markovška mladina.
V OO ZSMS Markovci je aktivnost v zadnjih le-
tih upadla. Ce bi iskali vzroke, so ti tako v vodstvu
kot v mladini sami.
Tako so 26. oktobra v okviru OO ZSMS Markov-
ci izvedli delovno akcijo, katere se je udeležilo štiri-
deset mladincev(!) iz osmih mladinskih aktivov, ga-
silsko društvo in nogometni klub. Teh štirideset
mladincev je v soboto urejalo markovško pokopa-
lišče, ki je 1. november dočakalo urejeno.
Samo vodstvo OO je bilo presenečeno nad ude-
ležbo, saj tolike odzivnosti niso pričakovali. Mladi
so z akcijo dokazali, da so pripravljeni organizirati
in izpeljati delovne akcije v svoji krajevni skupno-
sti. Akcija v Markovcih je zahvaljujoč prav tej mla-
dini uspela. Tako so dokazali, kako malo je potreb-
no, da se prebrodi kriza, v kateri se nahaja nemalo
mladinskih organizacij in aktivov.
SUZANA
TEDti^Aih ^ ^' ^^^^^^^^ 1985
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
30 LET
JUGOBANKE
.lii\;<>hiinkii /(■ hild ii\fiin(>vljciia
lii km piMi \iH-( iiiliriniiiii iiif^i-
shnuiiskti hiinkii :ii ztinaniii irjfovii o
krctlilnimi in miciliiui hiininimi po li
pri \iiiiiiiii m iti:\ii(iniii pn^hiv \
mi purliiiiii PiHliiiiiiuti v Ljiihlidvi
pa /<• hilii ii\t(iiu)\liciui 21. dcicnihka
in je :c v Iciii /V.^ft zapo\U)\ii\ii
Jrldiivv I
\iciui glin na nalaga je hila /"'v/if-
sevanje blagovne menjave s iiiiiii).
To leto je 22 zunanjetrgovinskih p<kl-
jeiij zaupalo \voje posle poJružiiicl v
Ljuhljani. ki je iiidi vodila driižbeio
evideneo za vsa slovenska zunanjetr-
govinska podjetja Poleg tega je pk)-
druinica dodeljevala olajšave «/■/
uvozu opreme za posodabljanje prok-
vodnje. zbirala prosta Medsiva zu/ni-
njetrgovinskih organizacij. odobra\v-
la kratkoročna posojila. Ilnancira]a
invesiuiiska dela v tujini in izvoz iti-
vesiicijske opreme ter omogočala vef-
ji izvoz in istočasno prispevala k
zmanjšanju odvisnosti od uvoza.
Prav tako je opravljala vse ostale
bančne posle v državi in tujini za ra-
čun svojih komitentov in korespon-
dentov.
Do leta 1961 so vsa slovenska pod-
jetja, ki so se ukvarjala z zunanjo tr-
govino, zunaitjetrgovinskim zaslop-
stvotn. posredništvom, dalje prevozna
podjetja, turistične in špediterske or-
ganizacije, vsaj del svojega poslova-
nja zaupale Jugoslovanski banki za
zunanjo trgovino, za katere je v tem
času opravljala tudi devizno kontrolo
in devizne šalterske posle. V tem ob-
dobju je opravljala kar 38.4 odstotka
plačilnega prometa Slovenije.
V letih 1961-1964 so slovenska
podjetja več kot polovico izvoza
ustvarile s stroji, za katere je denar
zagotovila Jugoslovanska banka za
zunanjo trgovino. Za to obdobje je
tudi značilno, da je za nekaj časa
prodaja deviznih kvot po obsegu celo
presegla kreditno dejavnost.
Prva prelomnica v njenem delova-
nju sega v leto 1965. ko se dotlej pre-
težno posojanje denarja za zunanje-
trgovinske posle, naložbe v proizvod-
njo, prodaja deviz in opravljanje pla-
čilnega prometu s tujino vse bolj umi-
ka v prid izdajanja garancij. V letu
1966 ima banka 54 ustanoviteljev —
slovenskih delovnih organizacij. Vla-
ga v industrijo kmetijstvo in turizem.
LETA 1967 Z.aCETEK POSLOVA-
NJA Z OBČANI
Z bančno reformo leta 1967 se Ju-
goslovanska banka za zunanjo trgo-
vino preimenuje v JUGOBANKO. po-
slovno banko splošnega tipa. ki po-
stane depozitna banka gospodarstva.
V tem letu pa začenja tudi razvoj po-
slovanja z občani. Značilen za to ob-
dobje je tudi spremenjen odnos do
upravljanja z denarjem. Izvršilni in
kreditni odbor Jugobanke v Ljuhljani
sla prevzela velik del pristojnosti, ki
jih je dotlej imela centrala v Beogra-
du. V letu 1971 so Jilijale dobile vse
večjo samostojnost.
Leto 1977 je leto enega od najpo-
membnejših obdobij v razvoju JUGO-
BANKE. ko člani banke in njeni
ustanovitelji vse bolj krepijo vpliv na
organizacijo in poslovanje. V tem letu
se je ustanovilo 15 osnovnih bank Ju-
gobanke. ki se vključujejo v Jugoban-
ko — združeno banko.
Sledi obdobje vse večje poslovne
aktivnosti banke na vseh področjih
njene dejavnosti, hkrati pa do nadalj-
njega širjenja' poslovne mreže na
vsem ozemlju Jugoslavije. Leta 1984
ima že 24 temeljnih bank.
Danes opravlja JUGOBANKA vte
kreditne in druge bančne posle za
prek 5000 svojih članov i: vseh go-
spodarskih dejavnosti. Banka ne za-
gotavlja samo sredstev za tekoče po-
slovanje občanov, temveč celovito v
finančnem pogledu spremlja njihove
razvojne programe. Poleg tega ima .še
nadalje vodilno mesto v opravljanju
plačilnega prometa s tujino, njena li-
kvidnost pri izvrševanju obvez do tuji-
ne pa je že tradicionalna. Zelo po-
membni so njeni uspehi v razvoju po-
slovanja z občani, ko' tudi pri zago-
tavljanju dinarskih in deviznih sred-
stev, dalje pri kreditiranju poslov ob-
čanov kot pri uvajanju brezgotovin-
skega načina plačevanja.
Iz tega sledi, da je ne samo prvora-
zredni partner v domovini, temveč je
postala cenjena svetovna bančna or-
ganizacija, ki uživa veliko zaupanje.
Leta 1968 je nekaj več kol 58.000 varčevalcev imelo vloge v banki, v na-
daljnjih I 7-tih letih poslovanja pa je to število narastlo na 4.5 milijona. Le-
ta 1968 so imeli občani privarčevanih 251 milijonov dinarjev — ob koncu
preteklega leta pa že J96 milijard dinarjev.
Poslovna mreža
Jugobanke
l'o 30-iih letih dela. v katerih so
bile izvršene razne reorganizacije,
ima 434 organizacijskih enot. v ka-
terih je zaposlenih okrog II tisoč
stroko\nih in sposobnih dela\ce\.
JICOSLOVANSKI ,SISTI:M
JLCjOHANKf sesta\liaio: Združe-
na banka in 24 osnovnih bank. ki
imajo \ s\oiem sesta\u še .^iS? fili-
jal, ekspozitur, poshnalnic in dru-
gih organizacijskih enot.
Banka Je prav tako povezana z
vsem svetom. Poleg mreže v tujini
(agencija v Nevv Jorku in 21 pred-
stavništev v pomembnih svetovnih
gospodarskih centrih) je potrebno
omeniti poslovne zveze prek zelo
razvite korespondentske mreže v
l.'^24 inozemskjh bankah in IHI I fi-
lijalah v \'S\ državah Act.i
Ob usianav l|an|u so srctistva zna-
šala f>5 miliionov dinarjev. Po
20-tih letih poslovailia so dosegla
že 130 miliiarii tliiMrjev. ob koncu
preteklega leta pa zc 212^ milijard
dinariev.
Oh kontu leta l''SJ ic ucdnosi
pla< ilnciia proiticla. opravlicneiia
prek Jl(,()li\\KL. iiasola ''.'> mi-
liiaid aincnskiii dnhiricv ( clolna tr-
govinska incniinii /c i letu l'*SI ziiii-
salo 22. < »iiliididc (liiliir/t v /.: /<'-
na /r idz\i(lnd \< liku tlni^a Jugoluin-
kc 1 tih poslih
EKSPOZITURA V PTUJU, V PREŠERNOVI ULICI 1, je bila
ustanovljena 4 februarja 1980. Njene članice so tudi nekatere
ptujske delovne organizacije.
Opravlja vse posle za občane:
— zbiranje sredstev po dinarskih vlogah, deviznih vlo-
gah, depozitih, tekočih in žiro računih,
— kreditiranje v obliki stanovanjskih in potrošniških
kreditov ter kreditov drobnemu gospodarstvu in
kmetijstvu,
— sprejemanje in izdajanje VISA in EURO KARTIC var-
čevalcem kot instrument brezgotovinskega plačila
JUGOBANKA - TEMELJNA
BANKA LJUBUANA
Ljubljana, Titova 32, tel (061)
310-388 teleks 31228
POSLOVNA ENOTA:
MARIBOR, Razlagova 11, tel
(062) 27-551, teleks 33277
Likvidature poslovne enote Ma-
ribor:
-Maribor, Cankarjeva 11, tel
(062) 27-172
Maribor, Glavni trg 18, tel (062)
24-190
EKSPOZITURE
CELJE, Titov trg 7, tel. (063)
23-438
CEUE, Miklošičev 1, tel. (063)
23-715
JESENICE, M. TITA 20, tel. (064)
81-576
KRANJ,  CESTA  JLA   14,  tel.
(064) 28-271
UUBLJANA, Pražakova, M. Pi-
jadejeva 29, tel. (061) 311-926
LJUBLJANA   Šiška,   Celovška
106, tel. (061) 557-679
LJUBLJANA   Bežigrad,   Titova
64, tel. (061) 327-066
MURSKA   SOBOTA,   Staneta
Rozmana 5, tel. (069) 21-883
NOVA GORICA. Kidričeva 7, tel.
(065) 23-520
NOVO   MESTO,   Komandanta
Staneta 38. tel. (068) 24-209
PTUJ, Prešernova 1, tel. (062)
771-781
SEŽANA, Partizanska cesta 7,
tel. (067) 73-139
Poslovanje
s tujino
že v letu 1956 so bili vzpostavljeni
korespondentski odnosi z okrog
200 inozemskih bank v 50-tih drža-
vah, konec leta 1974 je ta številka
dosegla 1244 bank, da bi že leta
1984 Jugobanka imela korespon-
dentsko mrežo z 1524 bankami in
1811 filijalami v 131 državah sveta.
S tako razvilo korespondentsko
mrežo je Jugobanka vodilna banka v
Jugoslaviji, v svetu pa se uvršča v
skupino bank z razvitejšo korespon-
dentsko mrežo. Zelo razvita kore-
spondentska mreža ji omogoča po-
slovanje s prek 3335 mest tako, da
je zmožna voditi vse usluge svojim
komitentom v vseh državah sveta, s
katerimi naša država bodisi gospo-
darsko in politično sodeluje.
Zaupanje, ki si ga je pridobila na
svetovnem tržišču, zahvaljujoč vzor-
nemu izvrševanju svojih obvez in ka-
kostnimi uslugami, ji je omogočilo,
da si je v preteklih letih uspešno za-
gotavljala sredstva iz inozemskih vi-
rov za financiranje uvoza, surovin,
repromateriala, potrošnih izdelkov,
opreme, sodobne tehnologije za
realizacijo razvojnih programov čla-
nov in komitentov osnovnih bank.
Za te namene so koriščene krat-
koročne kreditne linije, srednjeročni
krediti, sindicirani krediti in okvirni
kreditni aranžmani. Tako pridobljena
sredstva so se v glavnem uporablja-
la za plačevanje uvoza nafte in naf-
tnih derivatov, uvoza pšenice kot tu-
di uvoza surovin in repromateriala
za izvozno proizvodnjo.
Velja še omeniti, da JUGOBANKA
sodeluje s kapitalom v petih meša-
nih bankah in v eni finančni organi-
zaciji. Ena od njenih prednosti je, da
se prek nje še danes opravlja večina
jugoslovanskega plačilnega prome-
ta s tujino ter na njo odpade okrog
tretjina plačilnega prometa Jugosla-
vije s tujino.
KOŠARKARSKE LIGE
Do konca prvega dela v II. republiški košar-j
karski ligi vzhod I sta še dve koli. Ekipa Ptuja jej
na solidnem sedmem mestu in toliko z več športne ^
sreče in zelo ugodnim žrebom, ki ga imajo v dru-
gem delu tekmovanja ~ saj gostujejo le dvakrat
(Kovinar, Koroška) — lahko osvojijo tretje mesto,
ki še pelje v napredovanje, kjer se srečajo prve tri
ekipe iz skupine SKL Vzhod I in Vzhod li, prvak
pa napreduje v enotno SKL. Lestvica po sedmih
kolih:
Članice košarkarskega kluba Ptuj so odlično
štartale v enotni drugi slovenski košarkarski ligi,
po treh kolih so na drugem mestu. Tako bo v pe-
tem kolu v SI. Konjicah derbi in zmagovalec tega
srečanja bo osvojil naslov jesenskega prvaka. Po-
glejmo lestvico po dveh odigranih kolih (do za-
ključka redakcije nismo sprejeli vseh rezultatov 3.
kola):
Končano kegljaško prvenstvo
v soboto, 23. novembra, je bilo na kegljišču Konstruktorja v Ma-
riboru končano prvenstvo regijske B skupine v kegljanju. Ptujski ke-
gljači so bili prepričani, da bodo nadoknadili majhno razliko in pose-
gli po enem od odličij. Toda v zadnjem kolu jim to ni uspelo. Natan-
čnih podatkov o ekipnem vrstnem redu še nismo prejeli, vendar za-
nesljivo vemo, da se je Drava uvrstila na 4. mesto. To je sicer visoka
uvrstitev, toda kljub temu razočaranje, kajti sposobni so narediti več.
Za Dravo so nastopili: Planjšek 402, Špehonja 457, Colnarič 353,
Zajšek 397, Šeruga 389 in Vranješ s 376 podrtimi keglji.
Zelo »slab dan« je imel Colnarič. Moramo pa omeniti vrhunski
rezultat Špehonje s 457 podrtimi keglji predvsem zato, ker je v dru-
gem delu na čiščenju 25 lučajev »napokal« 106 kegljev, kar je rezul-
tat, ki ga težko najdemo v svetovnem merilu.
Naslednji nastop Drave bo prijateljsko srečanje z ekipo ptujske
garnizije ob dnevu JNA. S. Vičar
Poskok — in varen pristanek!
Na osrednji občinski proslavi ob Dnevu republike so se številnim
Ptujčanom predstavile mlade perspektivne tekmovalke v športni gim-
nastiki. Pod vodstvom trenerja Jožeta Mavrica so na gredi in v akro-
Foto: Ivo Ciani
batskem nastopu navdušile Barbara Turšič, Rina Osterjaš, Petra
Grom, Slavica Martinovič, Maja Ebert, Mojca Zamuda in Bojana
§ipčič,Vsi, ki so si nastop ogledali, so brez dvoma opazili, da mlade
telovadke dobro obvladajo prave akrobatske veščine. ^
Radoboj znova najboljši
Nogometni klub Drava je v počastitev dneva republike v dvorani
Mladika izvedel dvodnevni turnir v malem nogometu, na katerem je
nastopilo kar 48 ekip iz občin Ljutomer, Ormož, Maribor, Ptuj in
Krapina.
Prepričljivi zmagovalec je ekipa Radoboja, ki je v finalu s 4:1
premagala ekipo Haloze 07 s Ptujske gore. Tretje mesto je osvojila
ekipa Krojaštvo Beranič iz Maribora, četrto pa NVinston iz Ptuja. Naj-
boljši strelec je bil Zdravkc Miljan, najboljši vratar pa Josip Goričan
(oba iz zmagovalne ekipe). Pokal za fair — play je prejela ekipa NVin-
ston. Vsa srečanja sta sodila Muanda in Vrbanec. 1. k.
SD Jože Lacko in David Ribič
v nedeljo, 1. decembra, so strelci SD Jože Lacko uspešno izvedli
XIII. tradicionalni strelski turnir posvečenemu narodnemu heroju Jo-
žetu Lacku, po katerem nosi ime tudi družina. S tem turnirjem se
strelci te družine vsako leto vključujejo v širši krog praznovanj dneva
republike.
Lackovi turnirji so dosedaj potekali v streljanju z MK pištolo in
standardno zračno pištolo. V teh dveh disciplinah je bil odziv strelcev
za tekmovanje zelo skromen, zato so se v tem letu odločili, da tekmo-
vanje izvedejo v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja se je ude-
ležilo deset popolnih in dve nepopolni ekipi, tekmovalo pa je prek
petdeset strelcev.
Ekipni vrstni red: 1. Jože Lacko 713; 2. Agis 702; 3. Turnišče
695; 4. Kidričevo 686; 5. MIP 677, OŠ Hajdina 672, Športno društvo
Turnišče 655; 8. Opekar 652; 9. Jože Lacko - II 628; 10. Polenšak
601; 11. Gradnje in 12. Trnovska vas (nepopolni ekipi).
Najboljši posamezniki: David Ribič (Turnišče) 184, Zvonko Pe-
tek (MIP) 183, Simon Simonič (Agis) 181, Ludvik Pšajd in Vojko Be-
drač (oba J. L.) 181. Stanko Pulko (Hajdina) 180, Franci Simonič
(Agis) 179, Albreht Frčeč (Kidričevo) 179, Franc Muzek (MIP) 178,
Franc Bedrač (Agis) 177 in drugi. ZB
Šesti mesti
za Dravo
Obe pionirski ekipi rokomet-
nega kluba Drava sta se uvrstili v
republiški finale, v katerem je
nastopilo šest prvakov območij.
Starejši pionirji so nastopili v ha-
li Tivoli v Ljubljani, starejše pio-
nirke pa v Rdeči dvorani v
Titovem Velenju. Obe ptujski
ekipi sta bili v finalu zadnji, še-
sti, kljub temu pa z uvrstitvijo v
finale dosegli največ, kar se je
glede na pogoje dalo. Namreč,
vse ostale ekipe iz finala trenira-
jo večkrat na teden v dvoranah z
normalnim rokometnim igri-
ščem, kar pa v Ptuju ni primer. V
klubu pričakujejo, da se bodo z
novo telovadnico v prihodnje
pogoji dela izenačili in bodo
ptujske ekipe z dobrim strokov-
nim delom lahko enakovredne
najboljšim v Sloveniji. Posebej
velja pohvaliti Alenko Juršič, ki
je že drugič zapored najboljša
strelka republiškega finala.
Starejši pionirji so igrali tako-
le: Drava—Prule 12:16, Drava—
Krško 11:14 in v srečanju za 5.
mesto Termopol —Drava 7:13.
Drava: Mlakar, Cuš, Ramot, Sat-
ler, Bezjak, Gajzer, Zamuda,
Vajda, Pihler, Kolarič, Mesaric,
Šprah. Trenerje Alojz Klaneček.
Rezultati starejših pjonirk:
Drava —Olimpija 10:10, Novo
Mesto —Drava 13:10 in za 5. me-
sto T. Velenje—Drava 19:14.
Drava: Bac, Žuran, Jršič, Jurko-
vič, Topolovec, Lovrenčič, Pre-
mužič, Senčar, Koštro, Kostanje-
vec. Kuhar, Topolovec, Horvat.
Trener je Davorin Kajtezovič.
V nedeljo bodo mladinke Dra-
ve nastopile na polfinalnem tur-
nirju odprtega republiškega pr-
venstva v Titovem Velenju,   j ^
NAMIZNI TENIS
Uspehi
se vrstijo
Mlade igralke NIK Petovia
uspešno nastopajo tudi v repu-
bliški »A« ligi, kjer so srečanje z
Olimpijo izgubile z minimalno
razliko 4:5. Zmagali sta Jaušov-
čeva in Udovičeva.
Prepričljiva pa je bila zmaga
proti Vrtojbi s 7:2, kjer sta Jau-
šovčeva in Udovičeva slavili po
tri zmagi, srečanje pa je odločila
v svojo korist tudi Kroisova.
Še enkrat velja omeniti velik
uspeh starejših igralk, ki so po-
vsem nepričakovano, toda z veli-
ko borbenostjo zmagale v Banja-
luki s 5:4 in v Travniku proti
Borcu s 6:3. V prvem srečanju
sta Novakova in Džankičeva
zmagali 2 krat ter Siničeva en-
krat, v drugem srečanju pa so Si-
ničeva, Novakova in Džankičeva
odločile po dve zmagi v svojo
korist.
Tudi v moški republiški »B«
ligi so z uspehom nastopili mla-
dinci, ki so zmagali proti Poljča-
nam z 9:0. Po tri zmage so si pri-
borili Vedlin, Novak, dvakrat je
zmagal Šegula in enkrat Džan-
kič. anc
MALI NOGOMET
Občinska nogometna liga Ormož
Rezultati zadnjega jesenskega kola: Dolga le-
sa—Droga 0:3 bb; Smoki —Loperšice 12:4; Vete-
rani—Šareni 4:6; Ograd Ivanjkovci 5:3; Bresni-
ca Mladost 5:2; Središče Večno mladi 3:0 bb;
Pušenci —Velika Nedelja (preloženo); Frankov-
ci —Savci 2;4.
v nedeljo »ZA« novi samoprispevek!
KS KIDRIČEVO
ludi \ krajoni skupnosti Kidričrvo si- hu-
do > nedeljo. K. decembra, na referendumu
odločali /a u>edbo no\et>a kraje\ne^a sanio-
prispe\ka. Da bi i/vedeli kaj >eč o nalogah,
o/iroma o programu /a katerega bodo /bra-
na sredstva namenjali, smo k ra/(><)\orii po-
>abiii l>ana Ma/ero. predsednika s\eta
skupščine kS kidriče\<>. ki je o tem p<i\edal:
»Pojasniti je treba, da je vsebinska preu-
smeritev naših ><>dil in nalo^ /a naslednje
srednjeročno obdobje I9K6 90 predvsem *
nalogah skupnega pomena. \ preteklem «)b-
dobju je namreč vsako naselje imelo svoj raz-
vojni program in vanj usmerjalo tudi vsa
/brana sredstva /a realizacijo sprejetih na-
log. Res je. da smo začasno preusmerjali in
združevali sredstva za izvajanje posameznih
nalog, s tem pa ni bilo rešeno vprašanje
skupnih nalog za celotno območje KS Kidri--
čevo.
Ko smo maja letos pričeli z obravnavo raz-
vojnih usmeritev za naslednje srednjeročno
obdobje, je zaradi predlaganih skupnih
aktivnosti bilo nekaj pripomb. Vendar, ko
smo pozneje obravnavali predlog srednjero-
čnega programa, ni bilo več dvomov in pomi-
slekov, da bi s skupnimi močmi reševali pro-
bleme, ki so skupnega pomena.
I ako je v referendumskem programu zaje-
tih precej velikih nalog skupnega pomena,
zato bo potrebno do konca leta 1990 vložiti
veliko naporov, da bi realizirali vse to kar so
naši krajani predlagali.
Naj omenim nekatere izredno pomembne
naloge iz programa skupnega pomena: iz-
gradnja telefonskega omrežja v naseljih
Apače, Njiverce in Kungota ter obnovitev te-
lefonskega omrežja v samem naselju Kidriče-
vo. K temu se pridružujejo krajani Gerečje
vasi, ki bi sofinancirali izgradnjo primarne-
ga voda do Kaludre.
V skrbi za zdravo in čisto okolje smo v
program vključili tudi ekološko študijo in re-
vitalizacijo celotnega območja KS. Pri tem
pričakujemo veliko podporo združenega dela
na našem območju ter občinske raziskovalne
skupnosti. Pri zagotavljanju objektov skup-
nega pomena so se naši krajani opredelili za
sofinanciranje izgradnje doma upokojencev
KM-m'ovo i ; Hi oa lahko koristila tudi ostala
društva in organizacije v KS. Pri nalogi vzdr-
ževanja in obnove cest je novost sofinancira-
nje zimske službe. Sredstva bomo namenili
tudi za izboljšanje prometno varnostnih raz-
mer, za zasnovo izgradnje bencinske črpalke
in objektov za zdravstveno varstvo, financira-
nje društev in organizacij ter ostalih skupnih
nalog.
Naj opozorim še na najpomembnejše nalo-
ge, ki so zajete v programih za posamezna
naselja. V naselju Kidričevo bomo nadaljeva-
li z izgradnjo toplovodnega omrežja, v Apa-
čah naj bi obnovili dom krajanov in trgovski
lokal, v Kungoti naj bi zgradili vodovodno
omrežje in transformator, v Njivercah obno-
vili asfaltne prevleke na cestah in zgradili
transformator, v Strnišču zgradili hidrante
in položili drugo plast asfalta, v industrij-
skem naselju pa naj bi obnovili asfaltirane
površine cest in izgradili peš pot do ceste Lo-
vrenc— Hajdina.
Pričakujem, dia bodo naši krajani v nede-
ljo, 8. decembra, ponovno zagotovili svojo
udeležbo na posameznih glasovalnih mestih
in s pozitivnim stališčem zagotovili tudi na-
daljnji razvoj KS Kidričevo!«
- OMy
VODA ZA DESET NASELIJ
Na območju Slovenskih goric in Haloz že
od nekdaj velja ugotovitev, da je lažje priti
do kozarca dobrega vina kot do kozarca
zdrave, pitne vode. Za prek 260 domačij iz
desetih naselij z območja KS Destrnik pa od
petka, 29. novembra 1985 to ne velja več, saj
so na slovesnosti, ki sojo združili s praznova-
njem dneva republike, odprli težko pričako-
vano vodovodno omrežje.
Kot je povedal predsednik sveta KS, Franc
Simeonov, so že leta 1975 vnesli v program
razvoja postavitev vodovodnega omrežja, le-
ta 1980 pa so brigadirji ZMDA Slovenske go-
rice pričeli z izkopom jarka za vodovod od
Velovlaka do Levajnc. Brigadirji so iz leta v
leto vodovodno žilo podaljševali in jo letos
tudi končali. Izredna zahvala gre delavcem
KGP — tozd nizke in hidro gradnje, ki so s
skrajnimi napori opravili vsa ostala dela pri
izgradnji vodovoda in ga zaključili. Čez pole-
tje pa so pri izkopu sodelovali tudi brigadirji
veterani, pripadniki ptujske garnizije in šte-
vilni domačini.
Slavnostni govornik, predsednik izvršnega
sveta SO Ptuj Janko Bezjak pa je izrazil vese-
lje, da posvečajo Destrničani praznovanje
dvema zelo pomembnima človekovima vred-
notama: svobodi, ki je vir osebne samostoj-
nosti in vodi, ki je vir vsakega življenja. V na-
daljevanju je orisal politične in gospodarske
razmere v svetu in domovini ter ob koncu
ocenil tudi dosežke v občini Ptuj. Pri tem je
poudaril da je bila KS Destrnik ena najaktiv-
nejših pri izgradnji vodovodnega in cestnega
omrežja v občini.
Novo vodovodno omrežje je prek komu-
nalne skupnosti sofinancirala tudi družbena
skupnost občine Ptuj. Pridobitev je veljala
blizu 120 milijonov, od tega so okoli 20 mili-
jonov prispevali krajani sami — z denarjem,
prostovoljnim delom, hrano.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je iz
vodovoda ta dan pritekla pitna voda, so izro-
čili priznanja KS, slovesnost pa so zaključili
z bogatim kulturnim programom, ki so ga iz-
vedli člani kmečke godbe na pihala, cicibani
in pionirji OŠ ter člani pevskega zbora PD
Destrnik. M. Ozmec
Prek 14 km dolgo vodovodno omrežje so odprli s spustom vode iz naj-
bližjega hidranta.
V kulturnem programu so sodelovali tudi cicibani in pionirji OŠ Bratje
Reš Destrnik. (fotografiji: M. Ozmec)
V Gradišča asfaltirana cesta
Na dan republike so tudi v
krajevni skupnosti Cirkulane sla-
vili pomembno delovno zmago.
Namenu so namreč predali do-
bra dva kilometra in pol asfalti-
rane ceste proti Gradiščam in
Vidmu, kar je za ta predel izjern-
nega pomena. Za to so porabili
20 milijonov dinarjev, v večini
sredstev lokalne skupnosti za ce-
ste občine Ptuj. Krajani so doda-
li sredstva iz samoprispevka in
posebnih prispevkov. Prireditev
ob otvoritvi so združili s prosla-
vo ob dnevu republike in otvorit-
vijo javne telefonske govorilnice,
ki je krajevno skupnost veljala
810 tisoč dinarjev. O teh prido-
bitvah je krajanom in gostom,
med katerimi so bili predsednik
skupščine občine Ptuj Franc Te-
tičkovič, sekretar predsedstva
knmlfpi'^   občinsV<»   Irinfprpnrp
ZKS Gorazd Zmavc, predsednik
občinske konference SZDL An-
ton Zoreč in predstavniki investi-
torjev ter izvajalcev, temeljne or-
ganizacije za vzdrževanje in var-
stvo cest Ptuj, govoril predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Cirkulane Ivan Korenjak. Bese-
do je za tem prevzel Franc Tetič-
kovič, osvetlil pomen praznikaj
nove pridobitve v ptujski občini
ter prihodnje naloge, ki bi jih
kljub težkim razmeram radi ures-
ničili pri izboljševanju življenj-
skih in delovnih razmer obča-
nov. V kulturnem programu sd
sodelovali domači pevski zbor,
recitatorji in folklorna skupina iz
Stojncev. S prerezom vrvice je
cesto predal namenu Jože Vido-
vič iz Gradišč.
Tekst in foto: 1. kotar
Z otvoritve
Kritično o kmetiistvu
Ob obisku v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v
Ptuju so dr. Marjana Rožiča zanimala predvsem izkušnje v zvezi z za-
družništvom ter proizvodnjo mesa in mleka na našem območju. Zna-
no je, da imamo v ptujski občini prav pri tem nadpoprečne uspehe, za
kar gre največ zaslug prav temu zavodu.
-OM
dr. Marjan Rožič si je med obiskom v Obdravskem zavodu ogledal tudi
reprodukcijski osemenjevalni center, (foto: VI. Ozmec)
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
BO 13. IN 14. DECEMBRA
Revija odraslih pevskih zborov bo letos že drugič razdeljena na dva večera.
Tako se bo 13. decembra predstavilo v dvorani v Dornavi 11 pevskih zborov,
dan kasneje pa v Lovrencu na Dravskem polju še trinajst pevskih zborov, kar
pomeni, da bo letos prepevalo okrog 560 pevcev v 24 moških, ženskih in meša-
nih pevskih zborih. Sedemnajst zborov je iz kulturnoumetniških društev, ostali
pa iz gasilskih društev upokojencev ter zbor iz Ormoža, ki bo kot gost nastopil
na reviji v Dornavi.
Na obeh srečanjih bc tudi letos sodeloval prof Jože Gregorc, ki bo po
obeh nastopih na kratko ocenil posamezni zbor in mu dal tudi nekaj napotkov
za nadaljne delo.
Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj ugotavljajo, da kljub težjim po-
gojem za delo število zborov ni upadlo. Pojavil se je celo novi — dekliški zbor
pri prosvetnem društvu v Leskovcu kjer računajo, da se bo začetnemu številu
dvanajstih pevk pridružila še katera. mš
ČRNA KRONIKA
v tednu od 26. novembra do
vključno 3. decembra so miličniki
postaje Ptuj in oddelkov posredo-
vali v treh prometnih nesrečah in
pri tem zabeležili eno hujšo ter dve
lažji telesni poškodbi. Vzroki ne-
sreč so bih v glavnem neprilagoje-
na hitrost glede na stanje cestišča.
Materialna škoda na vozilih je bi-
la tokrat neznatna.
NESREČA V KRIŽIŠČU
Do hujše prometne nesreče je
prišlo v nedeljo, 1. decembra, v
križišču Osojnikove in magistral-
ne ceste v Ptuju, pri železniškem
prehodu. Vodnik kolesa z motor-
jem Anton Sori iz Bratislavec je
trčil z osebnim avtomobilom in
se pri tem hudo poškodoval.
OBRAČUNALI S TATOVI
Na tradicionalnem Katarini-
nem sejmu, v ponedeljek, 25. no-
vembra so miličniki zabeležili
kar pet kaznivih dejanj prilašča-
nja tuje imovine ali po domače
tatvin. Ker so imeli dobro orga-
nizirano mrežo miličnikov, ki so
na vse budno pazili, so vse te tat-
vine kmalu odkrili.
-OM

RODILE SO:
Ana Turkuš, Župečja vas 37 —
Andrejo; Marija Fras, Slavšina
55 — Milana; Zdenka Perger,
Frankovci 7/a — dečka; Olga
Caf, Mezgovci 55/b — Sebastija-
na; Marija Zagoršek, Gradišče
117 — Danija; Tanja Brodnjak,
Gorišnica 174 — dečka; Franči-
ška Primožič, Prerad 52/a — de-
čka; Lidija Ljubeč, Potrčeva 42
— Saša; Majda Starčič, Polenšak
50 — Jureta; Melita Donaj, No-
va vas pri Markovcih 52 — Kar-
meno; Branka Gruiičič, Kvedro-
va 4 — deklico; Liljana Vrtič,
Selška c. 29 — Darka; Jožefa Ti-
šler, Polenci 9 — dečka.
POROKE:
Dušan Petrovič, Stojnci 92 in
Danica Štumberger, Medribnik
5; Alojz Hanželj, Novinci 29 in
Marija Toš, Gibina 22; Silvester
Gojkovič, Podvinci 16/b in Maj-
da Cebek, Podvinci 16/b; Bran-
ko Stanet, Grajenščak 10 in Ve-
ronika Vidovič, Zg. Gruškovje
52; Alojz Rižnar, Strmec pri Po-
lenšaku 8 in Angela Lah, Strmec
pri Polenšaku 8, Ivan Strelec, Zi-
nerlova pl. 11 in Jožica Možina,
Ziherlova pl. 11; Jožef Fiirst, Ki-
car 28 in Ivana Duh, Kicar
108/a; Ciril Ferk, Ormoška 132
in Jožefa Krajnčič, Ormoška
132; Boris Babšek, bestrže 86 in
Olga Gajšt, Saviivjsko 7; Andrej
Godec, Jelovec zl in Romana
Babšek, Sestrže 86.
UMRLI SO:
Walter Wilke, Golobova 9, roj.
1905, umrl 22. novembra 1985;
Marija Mislovič, Mezgovci ob
Pesnici 15, roj. 1907, umrla 25.
novembra 1985; Marija Vogri-
nec, Gerečja vas 40, roj. 1912,
umrla 25. novembra 1985; Franc
Hriberšek, Prešernova 27, roj.
1920, umrl 26. novembra 1985;
Otilija Potrč, Jiršovci 32, roj.
1909, umrla 27. novembra 1985;
Roman Jagušič, Prešernova 21,
roj. 1908, umrl 30. novembra
1985.
SSesti praznik zadružnikov
Delavci in kmetje Kmetijske zadruge Ptuj bodo svoj šestipraznik
proslavili jutri, 6. decembra, v prostorih Zadružnega doma v Dornavi,
kjer se bodo ob trinajstih sestali najprej na svečani seji, takoj zatem
pa na občnem zboru osnovne organizacije sindikata.
Na svečani seji delavcev in Icmetov KZ Ptuj bodo med drugim
poslušali poročilo o delovanju zadruge v letošnjem letu, posameznim
zaslužnim kmetom in delavcem pa bodo izročili priznanja in jubilejne
nagrade.
Ker so v letošnjem letu med ostalimi aktivnostmi v KZ precej na-
predovali pri vključevanju kmetov v sindikat, bodo tudi na jutrišnjem
občnem zboru — drugič zapovrstjo sprejeli združene kmete v sindi-
kalno organizacijo. —OM
ziaii,
v Ptuhi
Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 23. novembra spet
slovesno ob razglasitvi za zlatoporočenca dveh parov, ki sta po 50 le-
tih življenja v trdni zakonski zvezi spet stopila pred matičarja in po-
oblaščenega delegata skupščine občine Ptuj. ^ ^
Prvi zlati par sta bila ŠTEFAN in MARIJA PUKŠIČ iz Zabovc
79 v KS Markovci. Danes 77-letni Štefan je bil delavec v Opekarni
Žabjak, Marija pa je gospodinjila doma in vzgajala otroke, 6 se jima
jih je rodilo v zakonu. Danes se veselita že ob 7 vnukih in dveh prav-
nukih.
Štefan in Marija Pukšič ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvo-
rani matičnega urada v Ptuju Foto: Langerholc
Dru^zlati par sta bila JOŽEF in ANTONIJA SELINŠEK, kme-
tovalca z Dravinjskega vrha 47 v KS Videm pri Ptuju. Zlatoporočenca
sta v 72 letiuh starosti. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes
pa sta ponosna tudi na 5 vnukov.
Obema zlatima paroma tudi naše čestitke!
.Jožef in Antonija Selinšek s svojimi svati na zlati poroki v ptujski poro-
čni dvorani Foto: Langerholc
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova S,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor In glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo In
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.