lllStp it ililll n Silili iPf^Pillll immšmMm , 11 , - i liliji iHMfi pim -J WM & • i iisp Te dni po vsej naši domovini proslavljamo praznik voditelja naših narodov, ljubljenega maršala Tila. Štafete nosijo pozdrave iz najbolj zakotnih in oddaljenih naših vasi. Ljudstvo se zgrinja ob poteh, kjer teče štafeta, se zbira na slavnostne akademije, govori in posluša o svojem Titu, mladina prepeva, deklamira pesmi o junaških podvigih, o svobodi, o delu, o lepši prihodnosti. Velika in junaška dejanja so pri vseh narodih sveta našla oblikovalce v vezani besedi. Pesem ljudi nove državne skupnosti jugoslovanskih narodov poje o junaku našega stoletja, poje o njegovi bojni slavi in o modrosti državnika, ki je povedel zasužnjeno ljudstvo v zmagoslavno vojno, po njej pa mu pokazal pot v človeka dostojno življenje. To pesem nosi naše ljudstvo v svojih srcih, jo razkriva s ponosom ob vsakem koraku. To je pesem nas vseh. Kdor je zapisal, da je Tito simbol, ki združuje v sebi vrline vsega svobodoljubnega jugoslovanskega ljudstva, je imel prav. Toda Tito vendarle ni samo simbol, je živ človek, je mož, ki združuje v svojih mislih in težnjah misli in težnje nas vseh. Težko je govoriti o zaslugah našega Tita, ker jih ni mogoče zajeti v kratkem sestavku niti v debeli knjigi. O tem priča edir.ole življenje, naša družbena stvarnost, naša krepka stvariteljska volja. Tito je na čelu bratskih jugoslovanskih narodov uresničil Svetopolkovo oporoko. V znamenju te enotnosti je kot voditelj zmagoval v narodnoosvobodilni vojni, je zmagal v neenakem boju proti vsem sovražnikom socializma in naše države, zmaguje na delovnem področju doma in zmaguje z načelnostjo in odločnostjo v svetu. Borba za socializem, za socialistična odnose ni puhla fraza, pač pa iz dneva v dan bolj živa in svetla stvarnost. Delavsko samoupravljanje, sodelovanje delovnih ljudi o oblasti, njihovo uveljavljanje v družbenem življenju so zmage, ki jih dosegamo pod Titovim vodstvom. Ljudstva in prosvetljeni ljudje po vsem svetu žele spoznati našo stvarnost in se ob nji učijo, kako ubirati individualno pot do skupnega smotra vseh naprednih sil človeštva. Tudi to je za zmeraj zvezano z imenom maršala Tita »n je znamenje njegove zgodovinske vloge in njegove veličine. Borba za mir v svetu je danes vprašanje, ki najbolj tare svetovno javnost. Jugoslavija je pod dalekovidnim, odločnim in vztrajnim Titovim vodstvom v ospredju te borbe. Simpatije, ki jih naša državna skupnost uživa pri vseh miroljubnih silah v svetu, so iskrene in velike. Toda ni ostalo samo pri simpatijah, prišlo je tudi do konkretizacije načel naše zunanje politike. Jugoslavija postaja čedalje močnejši opornik Organizacije združenih narodov in zagovornik tesnega sodelovanja med narodi. Postaja vzor o borbi za pravice malih narodov, za njihovo enakopravnost in samostojnost. Proti napadalcu je pokazala moč, pokazala je tudi, da je pripravljena in sposobna navezati prijateljske stike t vtemi onimi državami, ki žele miroljubnega sodelovanja. Uspehi, ki jih je dosegla Jugoslavija v medsebojnem zbliževanju z zahodnimi deželami, s tesnejšimi prijateljskimi sliki s sosedno Avstrijo, z zvezo balkanskih držav, s sodelovanjem z deželami Bližnjega vzhoda, Indije, Burme in drugimi, so v veliki meri tudi osebna zasluga maršala Tita. Prijateljske dežele ga sprejemajo kot velikega moža in zaslužnega državnika. Primorski Slovenci smo v boju za narodno osvoboditev, za združitev vseh delov našega narodnega telesa našli v maršalu Titu najmočnejšega zagovornika. Njegove odločne besede, podprte z enotno voljo in dejanji vseh jugoslovanskih narodov, so v nedavni preteklosti preprečile hudo zlo in novo krivico, ki so nam jo pripravljali požrešni sosedje s podporo svojih botrov. V družini je navada, da praznujemo osebni praznik družinskega člana. Toliko slovesnejši je ta praznik, kolikor nam je človek bližji in dražji. V veliki družini jugoslovanskih narodov praznujemo slovesno osebni praznik človeka, ki nam je blizu in drag. Kakor koli bi hoteli izrazili z lepimi besedami vse najlepše želje našemu družinskemu poglavarju ob njegovem prazniku, bi te besede, čeprav lepa in iskrene, izzvenele običajno in prazno, čustva in želje je težko izraziti z besedo, bolj prepričljivo jih izrazimo z dejanji. ffinimBfHBnmnmnninnnriummniiNmiiinnmmm* Naročnike in bralca apoaairjam o, da smo tej številki priložili referat sekretarja CK ZKS tov. Mihe Marinka na in. kanjrreisu ZKS »NALOGE KOMUNISTOV VBOJU ZA SOCIALIZEM« LETO III, STEV. 21 .„uiLKA 10 DIM MARŠAL TITO S SI NOM MISOM MED ODMOROM NA BRIONSKIH OTOKIH V torek je iz Debelega rtiča — najskrajnejšega dela koprskega okraja tik pri morju in meji med eono A in B Tržaškega ozemlja — odšla štafeta, ki je odnesla pozdrave prebivalcev koprskega okraja maršalu Titu. Štafeto je organiziralo telesno vzgojno društvo »Partizan«. Štafeta je pretekla 77 km dolgo pot in je šla skozi Pobege, Marezige, Šmarje, Sečovlje, Portorož, Piran, Izolo in v Koper. V Kopru je bil slavnosten sprejem na Titovem trgu, kjer je štafeto pričakalo nad 2000 ljudi. Pred prihodom je vojaška godba igrala znane partizanske koračnice in pesmi Ljudje so štafeto nestrpno pričakovali. Ko je končno prišla na trg, jo je sprejelo navdušeno ploskanje. Na pripravljenem odru, kjer je bila v ozadju velika slika maršala Tita, okrašena z zastavami, so štafeto pričakali predstavniki množičnih oblasti in JLA. Ko se je poleglo ploskanje množice, so kratko spregovorili predstavniki množičnih organizacij in JLA. Pismo, ki so ga poslali prebivalci koprskega okraja maršalu Titu za njegov 62. rojstni dan, piše med drugim: »Prebivalstvo koprskega okraja Vam pošilja po svoji mladini z našega lepega morja najtoplejša voščila k Vašemu rojstnemu dnevu. Čeprav o naši usodi še ni zapisana zadnja beseda, se počutimo varne pod Vašim modrim vodstvom in veselili src gledamo v bodočnost Tovariš Tito, želimo vam še mnogo zdravih in zadovoljnih let v Vašo osebno srečo in srečo narodov Jugoslavije. Obljubljamo Vam, da bomo zvesti bogatim tradicijam narodnoosvobodilne borbe, da bomo neumorni v naših naporih za zgraditev socializma v naši domovini, socialistični Jugoslaviji.« Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Idriji je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 16. maja. katerega se je udeležilo komaj zadostno število članstva. Iz poročila predsednice smo razvideli, da šteje društvo 356 članov, med katerimi je 111 delavcev-rudarjev in 100 članov iz mladinskih vrst. Pri pevskem odseku je bila nastopila med letom kriza. M, upamo, da je sedaj rešena z ustanovitvijo moškega in ženskega zbora, Id že nastopata. Zelo skromni _ uspehi so bili doseženi na dramskem področju ker nimamo v Idriji dovolj močnega režiserja, ld bi povezal vse one člane, ki imajo do tega dela veliko veselja. Temu vprašanju bo treba posvetiti največjo pažnjo, ker ima Idrija v dramatiki prav slavno tradicijo in bi bila velika škoda, če bi je ne nadaljevali. Za sedaj pa smo navezani, da gledamo samo kvalitetne prireditve gostov iz drugih krajev. Največji uspeh je vsekakor društvo doseglo z ideološkim tečajem, pri katerem je stalno sodelovalo 58 članov in je bilo podanih 6 predavanj, ki so najlepše uspela. Društvo je s tem izpolnilo veliko vrzel v ideološki in politični izgradnji svojega članstva in bo s tečajem nadaljevalo. V razpravi so člani ostro kritizirali dejstvo, da se občnega zbora od političnih forumov udeležuje samo predsednik Socialistične zveze in da pogrešajo predvsem predstavnika ZK in mladinskega komiteja. Nadaljna razprava, v katero je posegel tudi zastopnik okraja iz Tolmina tov. Mauser, je dala napotke za uspešnejše delo v prihodnjem letu, nakar so bile tajne volitve in je bil izbran nov 11-članski upravni odbor, kjer se je postavilo načelo, naj bodo v njem predvsem zastopniki delavstva in so zato nastale v odboru večje izpre-membe prav na vodilnih mestih. Prepričani smo, da bo naša »Svoboda« že v tem letu postala vodilni prosvetni forum v Idriji. L. S. Prva pionirska desetina v Dekanih Človeku, ld je. vajen gledati odrasle gasilce pri vajah, ali pa, kadar gre zares, pri gašenju požarov, se nekako čudno zdi, ko vidi male pionirčke oblečene v gasilske uniforme. Kaj pa bodo ti opravili v pri- meru požara? Res ni namen, da bi take male gasilce uporabljali pri gašenju požarov, ■nae pa bodo lahko veliko napravili pri svojih vrstnikih, ko jih bodo opozarjali: Ne uporabljajte žveplenk na paši, ne igrajte se z njimi v bližini vnetljivih predmetov, slame, sena, itd. Tako bodo vzgajali svoje sovrstnike že iz mladih let, da bodo postali previdni. To bo njihova glavna naloga. Ko bodo tako vplivali na svojo okolico, bodo s tem — preprečevali požare, da tudi starejši ne bodo imeli kaj gasiti. Seme gasilske misli bo tako obrodilo dobre sadove in bomo v bodoče imeli prav po zaslugi takih malih gasilcev veliko manj požarov. Ta pionirska gasilska desetina je v Dekanih nastopila pri vajah na praznik Prvega maja. Gledalci, ki jih je bilo nad tisoč, so z velikim začudenjem in odobravanjem gledali male gasilčke, ki so se naglo' in pravilno razporedili na pozorišču. Po dolgem času je pri nas spet oživelo prosvetno delo in je prav, da o tem nekaj napišemo. Dramska -družina se uči igre v treh dejanjih: »Dva ducata rdečih rož«, ki jo mislimo uprizoriti v prvi polovici junija. Do sedaj smo imeli težave s člani, ker so se trije izmed dramske skupine izselili in so ostali samo štirje. Imeli smo namen uprizoriti Nušičevo »Sumljivo osebo«, pa smo morali odložiti zaradi izselitve omenjenih članov. Imamo tudi mešani pevski zbor, ki šteje 25 članov. Dvakrat tedensko ima vaje za nastoj ob priliki mladinskega festivala. želeli hi le, da bi nas kdaj obiskal potujoči ikino »Globusa« ia Kopra, da bil tudi starejši imeli malo razvedrila in zabave. Pred časom smo imeli težave s prostorom, sedaj pa nam gostilničar na škofiji H. dovoli, da lahko predvajamo film berez posebne najemnine. Upamo, da se bo naša mladina še bolj poprijefta dela in pomagala pri dvfiganju kulturnega življenja na vasi. — eed — Na zasedanju ljudskega odbora Idrije so dne 14. maja sprejeli proračun za leto 1954., ki znaša v celoti 81,851.000 din. Predlog je prejšnji dan temeljito obdelala proračunska komisija, za širšo diskusijo pa žal tokrat ni bilo časa in bo na zborih vo-lilcev obdelano šele sprejetje družbenega plana. Pri obravnavanju poglavja tajništva ni prišlo do večjih sprememb, pač pa se je razvila daljša in temeljita razprava pri obravnavanju investicij, katerih imamo letos samo 51,492.000 dinarjev. Prvi so se oglasili zastopniki okoliških vasi in zahtevali večje zneske za elektrifikacijo. pri čemer so tudi uspeli. Plan investicij je bil slednjič določen: Bančno poslopje 25,170.000, ki rava o v Vipavi — 10 i-OKOIII Občinski ljudski odbor Koper-ckcfiica je na zadnji seji razpravljal o proračunu občine za leto 1954. Proračun predvideva 18.300.000 din V počastitev Dneva zmage je 14. maja 'gostoval v Vipavi znani mla^ dinski mešani zbor gimnazije iz Ajdovščine, ki je pod vodstvom prof. Vinka Maitačiča lepo zapel 17 narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu so bile ^mladinske pesmi Emila Adamiča, Franceta Marolta, Luke Kramolca, Ubalda Vrabca, Pavla Kernjaika, Maksa Pirnika, Karla Pahorja, Petra Jereba, Slavka Mi- J: ' r V isiSliS^ isiSilili W 8 Mgm ¡p Pionirska gasilska desetina v Dekanih dohodkov in prav toliko stroškov. Letošnji proračun je. za 3 milijone večji od lanskega. Od celotnega proračuna je 4 milijone določenih za investicijska dela posameznih vasi. V razpravi, kaiko razdeliti ta znesek za posamezne potrebe vasi, so odborniki predlagali: ureditev in popravilo ceste na Manžan, popravo mostu v Centurški dolini, zgraditev nove ceste v zaselek Bužarji v Ankaranu, pogozdiitev neplodnih površ'n v Serminu in v Ankaranu in še več drugih del. Ker so odborniki predlagali večje število del, ki bi jih bilo treba izvršiti, se niso mogli ze-diniti, katera dela naj bi bila izvršena v tem letru, zato bo svet za gospodarstvo posebej razpravljal o vseh predlogih in določili tiste, ki so najbolj nujni in potrebn;. Precejšen znesek proračuna je določen za komunalno dejavnost občine, zlasti za vzdrževanje cest. Za realizaoijo proračuna se bo moral odbor zavzeti z vso resnostjo. Izvršitev predvidenih del je odvisna od predvidenih prejemkov. Precejšen del dohodkov je predvidenih od raznih podjetij, na področju občine. Občina se vzdržuje sama in ne dobiva nobene pomoči v obliki do-taoij. Proračun obremenjujejo izdatki za socialno zaščito. Na tej seji je bila izvoljena komisija, ki bo imela nalogo razdeliti znesek za obnovo podeželja, ki je določen v proračunu družbenega plana za občino Koper-okolica. beliča in [Rada Simonitija. Poslušalci so ibili s koncertom zelo zadovoljni in so dali pevovodji in 'mladim pevcem vse priznanje; posebno priznanje pa so doživeli za lepo podano pesem Karla Pahorja »Pa se že sliš'«, ki so jo morali ponoviti. Posebnega zanimanja sta bili deležni Stevaina Mokranjjca »II. rukovet« in Mozartova mladinska pesem na Goethejevo besedilo. Pred izvajanjem vsake pesmi je prof. Slokair v nekaj besedah orisal vsebino in značilnosti pesmi, kar je veliko pripomoglo k pravilnemu vrednotenju pesmi in načina podajanja. Prebivalci Vipave in okolice želijo še večkrat slišati mlade pevce iz Ajdovščine, ki povsem upravičeno sodijo med najboljše v Slovenskem Primorju. RAZSTAVI VIN V GORICI DOBILA SREBRNO IN BRONASTO MEDALJO IN DVE DIPLOMI Na razstavo vin v Gorici je naša zaidiruga poslala dve sorti vina, belo malvazijo in črni ¿refošk. Ocenjevalna komisija nam je priznala kat nagrado za črni refošk srebrno medaljo z diplomo in bronasto medaljo z diplomo za belo malvazijo. Vsi člani zadruge smo ibili tega priznanja zelo veseli. Izredno zadovoljen •je ibil kletar, ki je od veselja skakal v zrak, ko je zvedel, da smo dobili tako priznanje. To po vsej pravic', saj je v precejšnji meri njego- va aasluga, ker je dober kletar. ¡Letos bomo v novem vinogradu, kjer smo .pred leti nasadili 51.000 trt, Od približno 20.000 ittft dobili pr< vi pridelek grozdja. Računamo, da bomo pridelali, če bo šlo vse brez nesreče suše in toče do trgatve, okrog 200 M. vina v novem 'vinogradu. To bo prva nagra-da zemlje za naše prizadevanje pri izboljševanju vinogradništva. Lepo se do sedaj razvija pšenica, ki smo jo vsej:ali na novinah po krompirju. Sedaj dela klasje in upamo na dober pridelek. Tudi krompir, katerega seme smo lani dobili iz Holandije, se lepo razvija. Te dni ga plevemo in bo kmalu zagrnil zemljo. Na sežanski vajenski Šoli bo treba izboljšati uspehe Zelja po dvigu znanja in po utrditvi delovne discipline naših vajencev je narekovala vodstvu strokovne šole, da je sklicalo sestanek staršev in delodajalcev. Dokaj številna udeležba na sestanku, ki se je vršil preteklo nedeljo, je jasno dokazala, da je tozadevno zanimanje precejšnje, kar je prišlo do izraza tudi v zelo plodni diskusiji, ld je prikazala i dobre i slabe strani naših vajencev. 54 odstotni uspeh v tretji redovalni konferenci nam je razkril ne samo to, da je njihova osnovnošolska predizobrazba dokaj skromna, ampak tudi to, da nekateri svoie mladostne energije ne izrabljajo samo v plodno delo in učenje, ampak da jo premnogokrat brezplodno zapravljajo pri kvartanju, na plesiščih in po gostilnah. Ni dolžnost samo vodstva šole, niti dolžnost samo staršev in delodajalcev, ampak dolžnost vseh družbenih organizacij, prvenstveno pa dolžnost sindikalnih organizacij, da se pozanimajo, kako in kje se naša mladina izživlja ter da usmerja njeno mladostno energijo v pravilno in zdravo izživljanje. Nikakor namreč ne drži ugovor nekaterih, da nima naša mladina niti možnosti, niti prilike sprostili v zdravo smer svoje mladostne sile. Dokler namreč ji bomo s svojim lastnim vzgledom nudili dokaz, da je nam samim ljubše balincanje, obisk go-stilen in kvartanje, bodo tudi oni sledili našemu vzgledu. Dejstvo je, da naša prosvetna društva, z izjemo nekaterih, naše čitalnice, naša telovadna društva životarijo kaj bedno življenje, to dejstvo nam veleva, da naši, predvsem vajenski mladini, z lastnim vzgledom dokažemo, kje je naše in kje je tudi njihovo mesto. Na sestanku navzoči zastopniki vajenske mladine so sprejeli sklep da bodo priredili ob zaključku leta razstavo svojih delovnih uspehov in prizadevanj. V torek smo imeli slavnostno akademijo na čast rojstnega dne maršala Tita. Poslali smo mu pozdravno pismo. Na sporedu so bile razne pevske točke, deklamacije in drugo. Med akademijo so mladinci iz Vrem prinesli štafetno palico. Id so jo naslednjega dne ponesli proti Ljubljani. bo letos dograjeno do četrte faze. Nadzidava Nagodetove hiše 2 milijona 500.000 din, obnova in adaptacija stanovanj 6,326.000 din, podporni zid v Rožni ulici 4,700.000, kjer grozi nevarnost, da se v mesto po-suje velik del griča. Za elektrifikacijo Vojikega so določili še 1,967.000 din, od česar so že lani porabili 530 tisoč din. Za elektrifikacijo Dol je določenih na novo 733.000 din. Za Vajenski dom je določenih 1,530.000 din, kjer je všteta tudi nabava šivalnega »troja. Ostale investicije odpadejo na komunalno dejavnost in na manjše objekte. Iz podrobnega razporeda investicij je razvidno, da je odbor dodelil večji del sredstev za gradnjo tistih stanovanjskih objektov, lri bodo lahko najpreje dograjeni in je s tem ustregel želji našega občinstva. Zelo plodna debata se je razvila tudi pri obravnavanju prosvetnega dela proračuna. Ugotoviti moramo, da so odborniki pokazali za prosve-to polno razumevanje, čeprav ni bilo mogoče ugoditi vsem potrebam. Posebej so razpravljali o podpori Planinskemu društvu, ki bo dobilo 150.000 din podpore za svoje res koristno delo, in o godbi, la bo dobila prav tako 150.000 din. Mestni odbor je nato določil iz svojih sredstev 200 tisoč din podpore za Gledališče Slovenskega Primorja v Postojni, ki bo tako dobilo v našem okraju cel milijon. Tudi naš muzej se je znašel v velikih težkočah, ker mora prevzeti od rudnika velike objekte in stroje, ki jih rudnik izloča ter obstaja nevarnost, da bi mnogo dragocenega materiala šlo v škodo, zato bo dobil 400.000 din dotacije. Zanimivo je, da so za delo Muzeja pokazali največje razumevanje prav rudarji in delavci. Iz proračuna sta bili izločeni Nižja gozdarska šola, ki bo dobila sredstva iz gozdnega sklada, in Vajenska šola, ki je republiškega značaja in bo morala poiskati sredstva iz drugih virov, o čemer bodo morali republiški forumi izdati načelno rešitev. Mestni .odbor jo bo financiral samo do konca julija. Pri obravnavanju ostalih delov proračuna ni prišlo do večjih sprememb. Končno je odbor odpravil tudi prisilno upravo hotela Nanos in imenoval novega direktorja. L. S. GLUHONEMI SO ZBOROVALI V nedeljo je bila v Postojni ustanovna skupščina združenja gluhonemih postojnskega okraja, prva te vrste na Primorskem. Udeležilo se je je 50 ?luhonemih, kot gost pa se je skupščine udeležil tudi predstavnik združenja slepih. Zliorovanje je poteklo v glavnem v obravnavanju položaja gluhonemih in problema njihovega vključevanja v gospodarstvo, ker so tudi oni trdno odločeni, da po svojih močeh doprinesejo vse, da ne bodo samo v breme družbi, marveč aktivni graditelji naše socialistične domovine. * GASILCI IMAJO NOV AVTO V nedeljo so postojnski gasilci priredili prisrčno slovesnost ob priliki sprejema novega najsodobnejšega gasilskega avtomobila, ki je opremljen z vsemi pripomočki za hitro pomoč pri požaru. —Brko— ¡Mi Mimo senrne kove leče električna energija, ki jo proizvaja zajezena Soča IktUvuktm ZANIHALI S© KAZALCI m ¿ohudnikom. Delo množičnih organizacij v občini Jelšane ŠMARJE - stoodstot Na občinskih konferencah SZDL večkrat razpravljamo o skupnih gospodarskih vprašanjih naše obči. ne, ki je stoodstotno agrarna. Prebivalci se bavijo z vinogradništvom, sadjarstvom in poljedelstvom. Tako je tudi glavni dohodek prebivalcev to. kar dobijo iz zemlje. Imamo precej nezaposlene delovne sile. Na sejah večkrat razpravljamo, da bi bilo prav, če bi društvo ekonomistov preučilo našo problematiko in našlo kak izhod za zaposlitev nezaposlenih ljudi. V še ne dograjenem poslopju, ki je bilo namenjeno za hlev razpuščene KDZ, bi lahko namestili kako manjšo industrijo. Govorili smo že, da bi lahko izdelovali lesene dele za ra-dioaparate. To bi lahko uredili s sredstvi, ki so bila namenjena za vgraditev ceste od Križišča skozi vas. Naši volivci razumejo, da je danes večja potreba, da se denar vlaga v proizvodnjo, ki potem vrača s pridelki, .ali industrijskimi izdelki vložene investicije. Občina se bo letos vzdrževala z denarnimi sredstvi, ki jih bo dobila n za vzdrževanje petih otroških vrtcev, 1,500.000 skupni odbor, ki1 bo skrbel za vse potrebne zadeve zbora, ki šteje sedaj 73 članov. Ta mešani pevski zbor je sedaj (po številu) eden najmočnejših v okraju. Sestavlja ga kmečka in delavska mladina. Ima dober glasovni material in se bo lahko razvil v kvalitetni pevski zbor. Pcleg tega zbora imamo še mo- f . . ški pevski zbor, ki šteje 34 članov. f-f^ • Vse dopisnike in sotrudnike naprošamo, da vsak dopis ali članek podpišejo s polnim imenom in pripišejo tudi točen naslov. Ako ne želijo biti podpisani, naj pripišejo šifro ali začetnice. Nepodpisani prispevki ali podpisani z »Vaščan,« »OpazOvatec.k »Prteaneti« m podobno bodo romali v koš. To pripominjamo zato, ker prejemamo zadnje čase nepodpisane prispevke, ki kritično obravnavajo razna vprašanja. Uredništvo mora vedeti, kdo in odkod je sotrudnik, da se v primeru nadaljnjih pojasnil lahko obrne do njega. Isto velja za prispevke za rubriko »Barba Vane pravi.« Že dolgo časa je bilo opažati neko otrplost v delu množičnih organizacij v naši občini, Vzroki so bili različni, glavni pa je bil v našem delu, ker smo se premalo zanimali, da bi ga oživeli. V nedeljo smo napravili prelom. V Jelšanah smo imeli ločeno zborovanje Zveze borcev in SZDL. Delegati Zveze borcev so po dolgi razpravi sprejeli več sklepov. Posvetili bodo vso skrb sirotam padlih borcev, tako za njihovo izobrazbo kot za zaposlitev in zdravstveno zaščito. Pregledali bodo stanje invalidov in vdov padlih borcev. So primeri, kjer bo potrebno preveriti upravičenost do »Pogumni krojaček« se imenuje igrica, ki so jo 17. t, m. prikazali v koprskem gledališču gojenci Dijaškega doma v Kopru. Uprizoritev je kar lepo uspela. Kolikor je tudi bila scena preprosta, je bila okusna in prikupna. Dijaki gimnazije in učite-liišča v Kopru so v lepi izgovarjavi in kar dobri igri posredovali pravljico od začetka do konca brez večjih spodrsljajev. Velika škoda je le, da kažejo Koprčani tako malo zanimanja za podobne prireditve, ki niso le za otroke, temveč prav v toliki meri tudi za odrasle, ki niso še docela izgubili smisla za kulturno zabavo, kai primerno razvedrilo. Vedeti pa je tudi treba, da je za takšne prireditve najprimernejši čas v nedeljo popoldne, ko si družine z otroki lahko privoščijo tako zabavo Ribiči v Koprskem zalivu Mlado drevesce in mlad sadjar dinarjev za komunalna dela, vodnjake, ceste, javno razsvetljavo itd., 1,270.000 dim za podpore starim in onemoglim, mladinskemu domu itd. Svet za gospodarstvo pri občinskem LO je na zadnji seji pregledal osnutek načrta za vodovodno omrežje in ga v celoti odobril. Ljudje bodo s prostovoljnim delom prispevali do 50 odstotkov vseh stroškov, ki bodo vezani na napeljavo in ureditev vodovoda. Svet je pregledal tudi predlog 10-letnega perspektivnega plana, ki ga je sestavila komisija pri OKZZ. Svet je ugotovil, da obstojajo možnosti zvišanja proizvodnje olja za 200 odstotkov. Svet je mnenja, da bi začeli kmetje saditi več češenj zgodnje sorte, ker se na trgu laže prodajo kot kasne. Tud; za hruške so pogoji povečanja. -k Svet za gospodarstvo pri občinskem LO ŠMARJE je na prošnjo TVD »Partizan« odobril podporo 30 tisoč dinarjev za pomoč temu dni-štvu. V okviru društva dela telovadna skupina, Id šteje 64 članov, nogometna skupina 31 članov in odbojka 14 članov. Društvo je od ustanovitve doseglo že lepe uspehe. Raven - lova vas V petek zvečer je bilo v Sečovljah posvetovanje pevskih zborov Raven ■— Nova vas in rudarskega iz Sečovelj. Sklenli so, da bosta imela ta dva zbora skupne vaje. Izvolili so Podporezenske vasi Poče, Gorje in Trebenče so pod italijansko okupacijo ostale brez pravih prometnih zvez, tudi če je Italija zgradila na višinah celo omrežje vojaških cest. Ne samo to, ogradila je z žičnim! ovirami gorske senožeti, da niso več imeli dostopa vanje. To je bil res pravi »žegen«, ki ga je prinesla Italija v te kraje. Že leta 1952 so se kmetje teh treh vasi dogovorili, da bodo sami popravili pot iz Cerkna proti Gorjam in Počam, kar so tudi izvršili. Lani so z delom nadaljevali in prispevali skupno 3200 ur. Nekateri posamezniki so napravili po 30 delovnih, dni. Občinski odbor LO Cerkno jim je za dovršitev dela dodelil 100.000 dinarjev. Prebivalci vasi Gorje in Poče bodo letos popravili pot, ki pelje proti Zapoški in zgradili most v Zapo-šld, tako da bodo laliko prevažali po razširjeni in popravljeni poti tudi les iz gozdov. Tako so pred časom sklenili na sestanku v Gorjah, kjer so sprejeli obvezo, da bodo prispevali 95 delovnih dni. Kmetje iz Cela pri Cerknem so lani pri gradnji novega kolovoza prispevali preko 2000 prostovoljnih ur. Letos bodo z deli nadaljevali in povezali kraj z glavno cesto. Tako bodo sami poskrbeli za prometno zvezo, po kateri bodo lahko vozili a vprežnimi vozovi. Na Bukovem in v Zakojci so se kmetje na zboru volivcev obvezali, da bodo popravili štiri kilometre dolgo cesto Bukovo — Zakojca in jo usposobili za promet s tovornimi avtomobili. Do sedaj so napravili že za 65.000 din vrednosti. Občinski LO v Cerknem jim je v pomoč dodelil 150.000 din. Ta pomoč in uspeh dela je vzbudil pri prebivalcih obeh vasi veliko zadovoljstvo. Zgled take samopomoči je povlekel za seboj tudi prebivalce vasi Orelick in Jeseniea. Ti so se obvezali, da bodo napravili za 95.000 dinarjev vrednosti s prostovoljnim delom pri popravljanju ceste Reka — Orehek in Jeseniea — Nemec. Poleg tega so dokončali z zavarovalnimi deli pri hudourniku nad vasjo Orehek, ki je ob vsakem nalivu zelo razril kolovozno pot v vas. Vaški odbor pa je začel razpravljati, kako bi prislonili k dograditvi ceste, ki so jo le deloma dogradili Italijani pred drugo svetovno vojno. Z dograditvijo te ceste bi vas Jeseniea veliko pridobila, ker bi bil omogočen dohod v vas s tovornim avto- mobilom. V dolino bi lahko vozili les, sadje in mleko v novo mlekarno v Cerkno. Dograditev te cesto bo zahtevala veliko dela in gradbenega materiala. Občinski LO Cerkno bo tudi pri tem dal svojo pomoč. Prebivalci v Podlanišah — Cerkljanski vrh so na lastno iniciativo zTadili novo 1 km dolgo kamionsko cesto, ki služi ne samo za njihovo potrebe, temveč tudi za prevoz gramoza za okrajno in republiško cesto. Tudi tem so nekatera podjetja in občinski LO Cerkno dali materialno pomoč, vendar je prostovoljni pri-snevek v delu velik. Na področju komunalne dejavnosti občine so še velike potrebe ne samo pri ^opravljanju cest, napravi vodovodov in kanalizaciji. Čaka še veliko dela pri obnovi požganih domov. Najbolj vidni so sledovi požigov v Cerknem in v Šebreljah, Prav bi bilo, če bi tudi po ostalih vaseh, ki doslej še niso nič podvzele v -DOgledu komunalne dejavnosti, sledili zgledu prej omenjenih vasi. F. P. Zveze komunistov v Senožečah Pretekli teden so člani Zveze komunistov v Senožečah na občinski konferenci pregledali uspehe hi neuspehe svojega dela. Navzoč je bil tudi tov. Janko Valentinčič. V obširnem poročilu je sekretar občinskega komiteja prikazal delo članov Zvezo in mladine. Mladina obiskuje gospodinjski tečaj in je dala tudi eno kulturno prireditev. Za to zasluži priznanje. Ni pa tako pri odraslih članih Zveze komunistov. Čeprav jih je v Senožečah lepo število, se niso pozanimali, kako bi mladini pomagali pri njenih prizadevanjih. Mladina potrebuje ideološke vzgoje in politične razgledanosti, ld ji jo lahko dajo starejši člani. Člani sami pa nimajo zadostne izobrazbe pri poznavanju teorije Mar-xa in Lenina. Kmečki ljudje težko študirajo, ker jim primanjkuje časa. Komunisti pa so imeli tudi uspehe. Poskrbeli so za prekop 12 borcev, ob osmem oktobru so pokazali svojo odločnost, da jim ni vseeno, kam naj spada Tržaško ozemlje. Dele množičnih organizacij je bilo zadovoljivo. Najbolj delavni so bili ga- silci, ki so postavili svoj dom. Kultura in prosveta je imela precejšnje uspehe. Za 50-letnico Srečka Kosovela je organizirala lepo proslavo. Ustanovili so šahovsko sekcijo, čitalnico, poskrbeli za redno poslovanje knjižnice in predavanja Ljudske univerze. Gospodarska vprašanja občine bo treba odločneje zagrabili v roke. Potrebno bo Tazširiti mizarsko delavnico, postaviti žago in združiti živinorejsko s kmetijsko zadrugo. Te dni so zidarji zaposleni pri zaključnih delih notrajih prostorov kulturnega doma. Ko bodo končali ta dela, bodo začeli z gradnjo drugega dela, kjer bo trgovina, gostilna in stanovanje za oskrbnika doma. Letina kaže nekako srednje. Pšenici se pozna zimski mraz in burja. Na nekaterih njivah je vseeno lcar lepa in že dela klasje. Prve češnje so tudi pri nas že dozorele. le ojačalo njihovo gospodarstvo in razvoj. Novoizvoljeni občinski odbor SZDL in komisija za kulturno-prosvet-110 delo bosta takoj začela z delom, da bo v prihodnje delo bolje potekalo. S-a frilii invalidnine. V ZB bo treba pritegniti vse tiste, ki so sodelovali v NOB. Pozabili niso na spomenik padlim borcem. Okoliške vasi naprošajo, da bi --ri tem pomagale s prispevki. Govorili so tudi o odlikovanjih in sklenili, da jih je treba dati tistim, ki imajo res zasluge. Tistemu, ki je delal od leta 1941. do 1944. naj bi se ta čas štel dvakratno, za dosego raznih ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Sestavili bodo kroniko padlih borcev, opremljeno s slikami. Na konferenci občinskega zbora SZDL smo prav tako ugotovili nedelavnost. Sprejeli smo naloge, ki jih • bo treba v prihodnje izvesti. V razpravi je govoril tudi ljudski poslanec Dovgan, ki je poudaril, da bomo samo z delom dosegli uspehe. Člani tc organizacije naj postanejo vsi pošteni in delovni ljudje, tako bodo potem na vaških zborih lahko reševali vsa gospodarska in druga vprašanja. Omenil je tudi uvedbo davka na kataster. Prav bi bilo, da bi kmetovalci sami prijavili vsako spremembo zemljišč, ki jih posedujejo, ker bo to v njihovo korist. Ob zaključku smo govorili tudi o bodočih komunah. Skrčenje državnega aparata bo prineslo znižanje sedanjih izdatkov. Združevanje šibkejših gospodarskih enot v močnejše bo NEPRIJETEN DOGODEK V KZ Pred dnevi je neka stranka prišla v kmetijsko zadrugo Vrabce po sol. Poslovodja je takoj pripravil zahtevano sol, ki je med drugim vsebovala tudi — popolnoma svež mačji odpadek. Iz tega laliko zaključimo, da imajo poleg poslovodje v trgovini »su-per komando« tudi mačke in miši. Naše gospodinje se stalno pritožujejo, da jc med raznimi prehrambenimi artikli, ki jih nabavljajo v tej tigovini, polno nesnage. Prostor, kjer je trgovina zadruge, je zelo v neredu. Poslovodja bi moral bolj skrbeti za čistost v prostoru. Trgovino očisti samo takrat, ko se mu zljubi, v skladišču pa je stalno vse narobe. Skoraj da boljše pleme-nilne postaje za miši ne najdemo daleč naokoli. Zaradi nesnage je bil poslovodja že kaznovan z denarno globo. V neredu je tudi drugo poslovanje. Letna bilanca izkazuje 337.000 din primanjkljaja. Poslovodja priznava primanjkljaj in misli, da se bo ob bližnji reviziji skrčil na malenkost, kot se je to zgodilo lani. Letos pa ima revizija povsem drugačen kriterij kot lani. Vprašamo, kako je mogoče še naprej zaupati trgovino v roke človeku ,ki je pripravljen nadaljevati dosedanjo pot, da bo morala zadruga dajati lepo število tisočakov za reviziio izključno zaradi malomarnosti poslovodje? Mislimo, da je čas, da se temu napravi konec. V trgovini rabimo poštenega in delovnega človeka, ki bo skrbel za red in snago in kulturno postrežbo, ne pa spretne muhe, ld takoj zbeži k sosedu ali po vasi, če trenutno ni nobenega klijenta. Potrošniki morajo potem čakati, da pride od nekje čez pol ure ali pa ša kasneje. Tako ravnanje je že po zakonu kaznjivo, zato naj se mu sedanji posel odvzame in ga postavi na mesto, kjer ne bo mogel več delati primanjkljajev. F. R. POGREB PONESREČENEGA PILOTA V nedeljo .dopoldne je bil v Braniku svečan pogreb ponesrečenega pilota podporočnika Egona Vidmarja iz Branika, ki se je smrtno ponesrečil pri izvrševanju svoje dolžnosti v bliž'ni Beograda. Njegovo truplo so .prepeljali v domači kraj in ga na topovski lafeti peljali na pokopališče. Nad 2000 ljudi iz bližnjih in oddaljenih vasi, celo iz Gorice, Sežane in Ajdovščine, je pokojnega pilota spremljalo na zadnji poti. Med temi so bili tudi oficirji JLA iz Beograda, predsednik okrajnega LO Gorica Mirko Remec, komandant garnizona JLA Ajdovščina polkovnik Mile Radič in drugi. Pred krsto so nosili nad 70 vencev. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil pokojnikov prijav telj podporočnik Bule Milivoj in v imenu okrajnega LO tov. Lahar-nar. Domači pevski zbor pa mu je v slovo zapel nekaj žalostink. V vipavskem parku je živahno Pionirji in cicibani iz Vipave so zelo veseli novega otroškega igrišča v parku, kjer je več raznih gugal-nic in gred za naše najmlajše. Zaslugo za zgraditev novega otroškega igrišča ima predvsem šolski svet osnovne šole iz Vipave, ki je uvidel potrebo igrišča za najmlajša in takoj pričel z delom. Pri delu so veliko pomagali starši šolarjev ;n vojaki garnizona JLA Vipave. Uprava vaškega gozda Ravnik-Or-lovško na Nanosu pa je darovala ves les za igrišče in 30 tisoč din. Pa tudi drugače je v parku zelo živahno, saj je središče športnega udejstvovanja v V pavi. V parku redno igrajo odbojko, košarko in se vadijo v boksu. Sedaj so namestili še bradljo in drog in prav pridno vadijo. V torek je o Ljubljani začel z delom III. kongres Zveze komunistov Slovenije. Kongresu prisostvujejo poleg predstavnika CK KPJ lov. Edvarda Kardelja tudi gostje iz vseh ljudskih republik, Trsta, Gorice iti Koroške ter predstavniki JLA. Predsednik republike tovariš Tito je poslal kongresu pozdravno pismo, v katerem obžaluje, da se ni mogel udeležiti kongresa in poudarja važnost pravilnega pojmovanja vloge komunistov na današnji stopnji razvoja, ter želi kongresu plodno delo. Kongres je začel sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, nakar so delegati po izvršenih formalnostih prešli na dnevni red in začeli razpravo o delu Zveze komunistov Slovenije. Kongres nadaljuje z delom v politično- organizacijski komisiji, v komisiji za ideološka vprašanja in v komisiji za probleme družbenega upravljanja. Prinašamo izvleček iz obširnega poročila o delu Zveze komunistov Slovenije v obdobju med- II. in III, kongresom. V posebni prilogi pa prinašamo referat sekretarja CK ZKS tov,. Miha Marinka »Naloge komunistov v boju za socializem«. Ze v samem začetku poročilo poudarja, da doba od II. — III. kongresa Zveze komunistov Slovenije pomeni eno najvažnejših obdobij v borbi za izgraditev socializma. To je doba, ko je delovno ljudstvo izvoje-valo svojo drugo zgodovinsko zmago in obračunalo s težnjami birokratiz-ma in državnega kapitala ter afirmiralo socialistično demokracijo kot edino mogočo obliko resnične oblasti delovnega ljudstva. V veliki meri se jc razvilo naše družbeno življenje glede socialističnih družbenih odnosov, ustrezajoče velike spremembe pa so nastale tudi v vlogi, nalogah in delu organizacije Zveze komunistov. Drugi kongres KPS je pomenil obračun dvajsetletnega obdobja borbe za socialistično revolucijo in začrtal pot nadaljne socialistične graditve. Kongres se je vršil v času najostrejše gonje sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji, ko smo morali zbrati vsa materialna sredstva in do maksimuma vse socialistične in patriotične sile za neenaki gigantski boj. Pomen II. kongresa je v tem, da je kakor V. kongres KPJ mobiliziral te sile in razkril neosnovanost informbirojevskih klevet in pokazal jasno perspektivo bodočega razvoja. ZK - ohranila stik z delovnimi množicami prav zaradi svoje povezanosti s Socialistično zvezo in še prej z Ljudsko fronto, ki je s tem, da je obstajala in živahno delovala, najmočneje ovirala zbirokratiziranje Partije in zagotavljala socialističen in demokratičen razvoj naše oblasti. Vse bolj so se začele uveljavljati okrajne in mestne skupščine. Rasla jc potreba in zahteva po večjem uveljavljanju državljanov v upravljanju svojih krajev in mest, kar pa vodilni kadri niso vselej pravilno sprejeli. Ko se je sodelovanje državljanov stopnjevalo, so posamezne partijske organizacije kljub raznim spremembam v njihovem delovanju začele zaostajati in grozilo jim je, da postanejo celo ovira nakazanega razvoja. Centralni komite KPT in CK KPS sta se zavedala nevarnosti, ki bi pri razvijanju vedno večjih demokratičnih pravic državljanov ob istočasnem pasiviziranju subjektivne sile lahko grozila socialistični demokraciji. Zaradi pomanjkanja političnosti v partijski organizaciji in preslabega reagiranja je reakcija že poskušala tolmačiti našo demokracijo v bur-žoaznem duhu in jo izkoriščati zase ter je ponekod potisnila naše aktiviste v defenzivo, kar je povzročilo težnjo vračanja k administrativnim metodam. Na tako stanje je odgovoril VI. kongres ZKJ. Sklepi kongresa so ostali do današnjega dne izreden vir za razumevanje sedanje etape naše borbe in obče navodilo za nadaljno politično delo. VI. kongres je določil mesto in vlogo Zveze komunistov v sistemu socialistične demokracije. Vendar je bilo osvajanje vsebine VII. kongresa stvar daljšega obdobja, v katerem je bilo treba premagovati razne težave in slabosti. Dotedanje delo organizacij ni bilo kritično analizirano, kasneje pa so nekatere sklene VI. kongresa začeli razlagati kot prehod k likvidaciji KP in ne kot spremembo njene vloge in nalog, ki jo narekuje razvoj socialistične demokracije. Reakcija je razlagala VI, kongres tako, kot da je Partija odigrala svojo vlogo in da nastopajo časi starih političnih strank, Razni malomeščanski elementi so taka mne- (Izvleček iz nja širili tudi v organizaciji ZK, Druga vrsta razlag VI. kongresa pa jc bila v sodbi, da so vsi naši postopld za razvoj demokracije in decentralizacije le nekaka taktika in sklepi VI. kongresa deklaracija, stvari pa ostanejo, kot so bile. ' V nadaljevanju poročilo govori o boju z anarhističnimi in buržoazno demokratičnimi pojmovanji in ugotavlja, da je nov zakon o ljudskih odborih dal vzpodbudo komunistom v nadaljnji krepitvi in razvijanju samoupravnosti organov ljudske oblasti. Komunisti so se uspešno angažirali v raznih svetili in komisijah ter drugih organih skupščin, slabost pa je bila v tem, da so često dopustili, da so drobna lokalna vprašanja zameglila večje skupne probleme. V odnosu do podjetij in občin lahko ugotovimo v splošnem dve slabosti: še vedno se opažajo ostanki administrativnega centralistično-biro-kratskega vmešavanja v občine in podjetja, na drugi strani pa primere, ko okraji niso dovolj nadzorovali podjetij. Toda decentralizacija, novi gospodarski sistem in z njim povezana stimulacija komun so pospešili lazvijanje občinskih ljudskih odborov in delavsko samoupravljanje. Zbori proizvajalcev vedno bolje opravljajo svojo funkcijo in se uveljavljajo kot samostojni organ komune. Nato poročilo navaja, da se komunisti niso povsod dovolj odločno spoprijeli s pojavi birokratskih ego-ističnih teženj, ki so se izražale v tem, da je ponekod začela prevladovati miselnost, da je rentabilnost glavno merilo družbene koristi. Zaradi tega je CK ZKS sredi 1953. leta sklical posvetovanje vodečega kadra ZK in razpravljal o vprašanjih, kako okrepiti politični in idejni boj komunistov na vseh družbenih področjih. Drugi plenum CK ZKJ in VIII. plenum CK ZKS sta povzročila preobrat v dejavnosti komunistov Slovenije v političnem in družbenem življenju. Jeseni 1953 so bili komunisti nosilci aktivnosti, tako med tržaško krizo, kakor tudi med volilno kampanjo. Poživitev političnega dela SZ je povezana z aktivnostjo komunistov v njej. Poročilo nadalje govori poleg o idejnopolitičnem tudi o kulturno-prosvetnem delu in navaja podatke, ki prikazujejo poraz založniške dejavnosti. Poudarja, da kljub velikim uspehom imamo še vrsto slabosti predvsem glede tiska, ko se moramo boriti proti posploševanju negativnih primerov, pogrešamo pa tudi kritiko našega družbenega dogajanja z načelnega marksističnega stališča. Omenja delo »Svobod« in ljudskih univerz, ki so veliko prispevale k izobraževanju delovnega človeka, vendar pa niso povsod programi ljud-sko-prosvetnega dela izhajali iz teženj, da bi premagali zaostalost naših množic in popularizirali naša politična stremljenja s poljudno znanostjo. Glede dela med mladino poročilo omenja, da so družbene spremembe bistveno vplivale tudi na razvoj in način dela med mladino. Povečalo se je zanimanje komunistov in njihova skrb za mladinsko vprašanje. Po združitvi SKOJ-a in Ljudske mladine Slovenije je začel boj za okrepitev ideološko vzgojnega dela in društveno življenje se je razmahnilo. Vendar pa se komunisti še vse premalo zavedajo, da so osnovna torišča socialističnega vzgojnega dela med mladino poleg šol zlasti športna in druga društva. Vse premalo pozornosti so posvečale mladini naše organizacije na vasi. V statističnem poročilu o članstvu v ZK poročilo poudarja porast ZK Slovenije, kakor tudi to, da delavci tvorijo najtrdnejše jedro v njej. Število delavcev pa bi bilo lahko večje, glede na njihovo vlogo in aktivnost v letih uvajanja delavskega samoupravljanja in naraščanja delavstva sploh. Poseben poudarek daje poročilo na boj komunistov za delavsko samoupravljanje in navaja, da so slabosti, ki so se v začetku pojavile zaradi težav, ki so spremljale preusmeritev dela komunistov v podjetju, danes v glavnem premagana, četudi prihaja do raznih tolmačenj, ko posamezne organizacije menijo, da so gospodarski problemi izključno domena organov upravljanja na drugi strani pa nekatere še vedno sklepajo o kon- GK zhs) kretnih gospodarskih problemih in jih skušajo uveljaviti v organih delavskega upravljanja kot sklepe organizacije. Pomanjkljivosti so še v samoupravljanju v manjših podjetjih, ker se je ponekod zreduciralo na golo formalnost. Komunisti se še vedno premalo spopadajo s partikularističnimi, lo-kalističnimi in prakticističnimi težnjami pri upravljanju družbenega premoženja. Naloga komunistov je tudi, da se bore za pravilno gledanje na vlogo ženske v javnem življenju, da postanejo v resnici popolnoma enakopraven družbeni' faktor. Organizacije ZK na vasi so v obdobju med II. in III, kongresom vodile zelo naporno borbo za graditev socializma in socialistično preobrazbo vasi. To je bilo eno najtežjih področij dela, saj so na vasi najštevilnejši ostanki individualnega gospodarstva, ki porajajo kapitalistične in špekulantske težnje, katere gospodarska zaostalost le še krepi. Vendar so bile organizacije v ZK zelo aktivne. Pojasnjevale so kmetom naloge, ki so bile v preteklih letih odločilne za naše gospodarstvo, in se borile proti raznim kapitalističnim in špekulantskim elementom ter razvijale Osvobodilno fronto kot politično organizacijo na vasi. Novi gospodarski sistem je tudi na vasi vzpodbudil tvorne sile kmečkega prebivalstva in delo komunistov na razčiščevanju nepravilnih razlag novega sistema, s katerimi so gotovi elementi skušali dezorientirati naše sile na vasi. Med problemi na vasi je eden glavnih klerikalna reakcija, ki skuša v svojem boju proti socializmu izkoriščati zaostalost in religioznost množic. V zadnjem tednu je po vsem svetu skoraj največ govora o ženevski konferenci. Oči miroljubnega sveta so uprte v ženevo in hlastno pričakuje svet miroljubnih dejanj, ne samo besed. Upati je, da se bodo le pobotali in dosegli vsaj trenutne uspehe in delne sporazume. To zahteva od državnikov, zbranih v ženevi, svetovna javnost. V Franciji so vladni krogi prejšnji teden slavili kaj klavrno zmago. Vlada je namreč dosegla zaupnico s pičlo večino dveh glasov. Sodijo, da ne marajo otežkočati že izredno težaven položaj v Franciji še z vladno krizo, ker bi to poslabšalo pogajanja v ženevi. Iz Indokine pa javljajo, da so ranjence evakuirali na francosko ozemlje in da se začenja nova viet-minška ofenziva. Hočiminh hoče na vsak način doseči prednost in s: zagotoviti ugodne pogoje pri mi-rovn.h pogajanjih. Zato predvidevajo, da bo še naprej napadal in zasedal nova ozemlja. Pot proti Laosu mu je po padcu Dien Bien Fuja odprta. General Djap pa je izvrstno izkoristil kratkotrajno premirje za evakuacijo ranjencev, da je uredil svoje čete in jih pripravil na napad. Sosedna Italija je te dni prišla na dan z novimi intrigami. Vse italijansko časopisje je polno vseh mogočih in nemogočih ugibanj in besedičenja v zvezi s predlogi za rešitev tržaškega vprašanja. Najbolj zanimivo je, kar pišejo italijanski listi o tem, da se Italija ne bo mogla strinjati, da si Jugoslavija zgradi novo luko med Koprom in Piranom s pomočjo Amerike in Anglije. Naše stališče glede tega je pred dnevi izrazil marša:! Tito v 1L ■frMVM M ZVEZA / ' \ W/. ATLANTA Po stari navadi razgovoru z novinarjem Sulzberger-jem. Vsekakor pa pisanje in zadržanje italijanskih časnikov in pol-tikov je zanimivo v toliko, v kolikor le kažejo, da ne računajo več na »italianissimo« Istro in Dalmacijo. V italijanskem tisku se pojavljajo tudi že članki, ki očitajo vladi, da preveč trosi za Trst in premalo skrbi za italijanske pokrajine. Prav tako pišejo italijanski časopisi, da bodo načrt za rešitev tržaškega vprašanja še ta teden uradno predložili italijanski vladi. Koliko je resnice v tem, ne moremo vedeti. Vsekakor pa se cela zadeva približuje k svojemu koncu, kar lahko sklepamo tudi iz dejstva, da so poskušali Angleži pripraviti načrt v tajnosti in jih je zato zelo motilo, da je Tito prejšnji teden javno spregovoril o italijanskih intrigah. Glede italijanskih intrig je pa-znač lno tudi to, da so na celi črti pogoreli tudi pri poskusih moten.ia balkanske zveze. Grški ministrski predsednik Papagos je prav te dni izjavil, da se v vsem strinja z iz-javanr maršala Tita in da Italija nima nobene pravice se vmešavati v zadeve balkanskih držav. Dejal je, da žsli grška vlada čimprej skleniti vojaško zvezo in Italija ne bo mogla tega preprečiti. ■Čr NEW YORK — Odbor gibanja za odpoklic zloglasnega republikanskega senatorja McCartyja, ki se je začelo zaradi vse neznosnejše inkvizitorske dejavnosti, ki jo je izvajal pod krinko boja proti komunizmu, jc doslej zbral že nad četrtino potrebnih podpisov. Za odpoklic jc potrebnih 404 tisoč podpisov. BASIlRA — 70.000 kmetov je v silovitih poplavah spodnjega toka reke Evfrat v Iraku izgubilo vse svoje premoženje. Ogroženo področje je obiskal minister za kmetijstvo, ki je poplavo označil kot izredno resno nevarnost tudi za draga področja na obeh bregovih Evfrata. Za rešitev 11.000 ljudi, ki jih ogroža poplava, so poslali na pomoč enote iraške vojske. PARIZ — Delegacija zunanjepolitičnega odbora je predlagala Lanie-lu, da podvzame potrebne ukrepe v "Maroku, kjer sicer utegne po mnenju članov odbora izbruhniti državljanska vojna. Ukrepi naj bi obsegali velike politične in socialne reforme. AMAN — Tudi na izraelsko - jordanski meji so se udarili. Spopadla sta se odred Arabske lige m izraelska patrulja, ki se je po polurnem boju umaknila. Ranjen je bil en jordanski vojak. Jordanija trdi, da so spopad zakrivili Izraelci, la so prekoračili mejo. Pritožila se bo mešam komisiji. SZDL na Postojnskem krepko ©rja Z nedeljske okrajne konference SZDL V nedeljo je bila v Postojni okrajna letna skupščina SZDL. Udeležilo se je je nad sto delegatov in gostov iz okraja, ki so predstavljali 16.931 članov, povezanih v 168 osnovnih organizacijah in 15 občinskih odborih SZDL. Politično poročilo je podal predsednik OO SZDL in sekretaT OK ZKS Matevž Hace, ki je skupščini orisal notranji in zunanjepolitični položaj naše države ter njene napore in napredek v zadnjem letu. Na koncu se je dotaknil lokalnega družbenega dogajanja, govoril o družbenem planu, o socialističnem gospodarstvu, delu ljudske oblasti in množičnih organizacij ter o družbenem življenju na splošno s posebnim oziram na veliko vlogo, ki jo ima pri tem ravno SZDL. Svoje poročilo je zaključil s pozivom novim odborom SZDL na terenu, naj dobro zagrabijo za delo in naj ala/-sti posvete čimvečjo pažnjo vključevanju še novih članov v vrste Zveze, razen tega pa naj bodo aktivni tolmači našega družbenega razvoja. Organizacijsko poročilo je imel sekretar OO SZDL Jeraia Jože. SZDL na Postojnskem se v zadnjem letu lahko polivali z velikimi uspehi. Zlasti na področju or-ganioijskega utrjevanja in pri obravnavanju važnih vprašanj, ki so se v preteklem letu pojavljala — naj navedem le volitve, obdsk na Okroglici in v Kočevju, dogodki ob osmem oktobru, ko se je za»strilo tržaško vprašanje — tedaj je SZDL bila pobudnik vseh politični akcij in je vse članstvo pokazalo velikansko politično zrelost. To so člani SZDL manifestirali tudi v številnih delovnih akcijah, v katerih so dali veliko število ur prostovoljnega dela. Pri tem so prectnjačiie občine. Pivka, Knežak in Loška dolina, pa tudi druge so se odrezale. V poročilu je zlasti poudarek, na premajhnem številu članstva. Izven SZDL je še mnogo ljudi, ki imajo vse pogoje za članstvo in se je treba boriti za njihovo vključevanje. Treba se je tudi boriti za široko politično izobraževanje članstva, za čimbolj še razumevanje velikih nalog, ki so pred nami. Potem še o več pojavih ozkega loka-lističnega gledanja na stvari, ki je prišlo mnogokje do izraza, še celo na zasedanjih OLO itd. Potem ne bo več takih pojavov, kot n. pr. v Lipsenju na Notranjskem, ko je vaški odbor SZDL celo nove izkaznice zavrnil, ker vaščani niso uspeli s svojo zahtevo po novem vodovodu. Namesto, da bd Odbor tolmačil povezani problem preskrbe z vodo celotnega področja, delitev sredstev v okrajnem merilu itd., se je rajši pridružil nergačem in zavrnil sprejem novih izkaznic. To je drastičen primer, osamljen sicer, vendar zelo poučen iin kaže, kam lahko ljudi zapelje partikularizem in sebično obravnavanje gospodarskih problemov. Zato bi morali vsi ljudje razumeti, da je spričo 1200 milijonov dinarjev, potrebnih za komunalno izgradnjo okraja, zelo težko prav razdeliti tistih 180, kolikor jih je letos na razpolago. Ljudska oblast stoji pred zelo težkimi gospodarskimi nalogami, in če ji ne bo pri njihovem izvajanju pomagala in stala ob strani prav SZDL, bodo-te naloge še težje izvedljive. SZDL bi morala tudi aktivnejše sodelovati in dajati poudarka kulturnemu življenju na vasi in v mestu, sestanki SZDL bi morali veliko bolj vplivati na družbeno dogajanje in sklepi, ki se tam sprejemajo, bi se marali dosledno spro-vajati v življenje. Poročilo je tudi priporočalo boljšo povezavo občinskih odborov SZDL z okrajnim, keT je večkrat šepai^o. Odgovoriti na vprašanje ala vršiti potrebno evidenco še ne pomeni birokracije, potrebna je notranja organizacijska dsciplina, sicer se nam vse lahko sprevrže v anarhijo, itd. Delegati so izvolili nov okrajni odbor s tovarišem Matevžem Ha-cetom na čelu. Rastko Bradaškja Ob II. kongresu Zveze društev ekonomistov Jugoslavije, ki je bil te dni v Portorožu, smo zaprosili dosedanjega predsednika Zveze društev in člana izvršnega sveta FLRJ tov. Vlajka Bcgoviča, da nam odgovori na nekaj vprašanj, ki bodo zanimala naše bralce. Tov. Begovic se je naši prošnji z veseljem odzval in pristal na razgovor, ki ga prinašamo spodaj. Vprašanje: Kongres ekonomistov Jugoslavijo se vrši v obdobju uveljavljanja novega gospodarskega sistema, ko je žo ta sistem pokazal prve uspehe in tudi prve pomanjkljivosti. Kakšen pomen pripisujete temu kongresu in kaj lahko od njega pričakujemo v zvezi s tem? Odgovor: Novi ekonomski sistem se najbolje vidi iz prakse. Praksa je najboljši kritik in dala je realno oceno tegu gospodarskega sistema pri nas. Novi gospodarski sistem je sicer po svoji organizaciji bolj kompliciran od starega, toda zato je njegovo funkcioniranje bolj elastično in lažje. Slabosti imamo ponekod v posameznih inštrumentih. .Aplikacija novega gospodarskega sistema na razne kraje, razna gospodarska področja in sploh razne pogoje kaže, da bo po gotovem časovnem razdobju in izkušnjah potrebno posamezne inštrumente morebiti izpopolnjevati in prilagoditi. Toda bistvenih sprememb v doglednem Času ne bo. Ta kongres ekonomistov je pomemben zaradi tega, ker so na dnevnem redu v razpravi zelo važni in aktualni problemi našega gospodarstva, kot ko: upravljanje podjetij, tržišče, stanovanjsko vprašanje, delovna sila in program gospodarskega izobraževanja. Vse to so vprašanja, ki zahtevajo temeljite analize in izmenjavanje mišljenj vseh ekonomistov. Pri tem je važno, da ekonomisti iz raznih krajev naše države in iz raznih področij gospodarskega življenja spoznajo ta vprašanja in dajo svoja mišljenja. In prav v tem pogledu je II. kongres Zveze društev ekonomistov dosegel v svojem delu veliko uspeha. Vprašanje: Nedvomno je ena od značilnosti novega sistema v poudarjanju vloge komune. Koliko se Vam zdi, da so naše komune, predvsem v gospodarskem pogledu, dozorele in kakšne pomanjkljivosti se kažejo pri tem? Odgovor: Komuna je v gospodarskem pogledu in sploh, kot veste, še v razvoju. Ona še išče svoje organizacijske oblike in konkretne oblike dela. Toda pokazala se je kot neobhodna v novem družbenem sistemu in sposobna za življenje. Komuna že stoji čvrsto na lastnih nogah, sposobna je, da rešuje gospodarska in družbena vprašanja v svojem območju. Jasno se vidi, kako komuna zelo hitro razvija in krepi svoje sile. Slabosti ko- mune so slabosti hitrega razvoja. V prvi vrsti pomanjkanje sposobnih kadrov za reševanje komplicirane in široke problematike komune. Pomanjkanje izkušenj v reševanju vprašanj gospodarske politike v sprova-janju gospodarske politike na svojem območju v okviru splošne gospodarske politike. Poleg tega so karakteristične težnje komune, da se usmerijo na industrijsko investicijsko graditev namesto na boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih sil in dviganje produktivnosti dela. Se posebej pogostoma opažamo nezadostno skrb za kmetijsko proizvodnjo. Odgovor: Delavsko samoupravljanje se je kot nova oblika upravljanja podjetij že povsem uveljavila. Koliko so temu kolektivi dorasli in kaj jih predvsem ovira pri samoupravljanju? Vprašanje: Različna stopnja gospodarskega in Železničarji prevzemajo upravljanje Preteklo sredo je prvič zasedal novo izvoljeni delavski svet železniškega podjetja za vzdrževanje proga s sedežem v Postojni. S tem so .tudi železničarji vzeli upravljanje svojega podjetja v lastne roke. Delavsko področje novega podjetja je d kaj veliko, saj obsega skupaj 261 km "in 721m železniškega tira, za katerega morajo člani novega delavskega kolektiva skrbeti. Od Postojne do Sežane — državna meja, odcep Sežana — Krpelje, Divača Bu-zet, — odcep Kozina — Trst do državne meje in končno Pivka — Reka do njene uvozne kretnice. Podjetje zaposluje zdaj. skupaj 404 delavce in nameščence in ima šest delo-višč — bivših nadzorniških srezov: Postojna, Gornje Ležeče, Divača, Podgorje, Ilirska Bistrica in Matuljo — Opatija. Pivo zasedanje delavskega sveta, na katerem so člani izvolili svojega predsednika in upravni odbor, se je spremenilo v prisrčno manifestacijo predanosti kolektiva naši socialistični graditvi, kar so še povečale če-, stitke in darila kolektiva in njegovo sindikalne podružnice svojemu prvemu delavskemu svetu, ki bo odslej upravljal podjetje. Slavja so se udeležili tudi številni gostje, med njimi republiška poslanca tovariša Jožo Borštnar in Matevž Hace, zastopnik OLO Postojna, zastopniki direkcijo JD2 iz Ljubljane in drugi. Budni gozdarji, ki z ljubeznijo bde nad skromnimi kraškimi bori in skrbno negujejo njih zdravje in rast, so opazili novega, doslej manj znanega, vendar zelo nevarnega sovražn ica borovih gajsi'. Med Butovljami in Štanjelom kopni 2 borov iglasto zelenje in na mnogih mestih štrli v zrak golo vejevje, kakor da ga je nevidna rosa osmo-•dila. Gozdarji so ugotovili, da je bore napadla živalica, ki ji pravijo borova gr¡žlica (diprion pini). Je to do 3 cm dolga, temna rujava gosenica, ki z neverjetno požrešno-Lio grize in uživa borove igle, ki jih načne na konici in p o gloda do poganjka. Zanimivo je, da se najprej loti starih, trdih igel in ko teh zmanjka, pridejo na vrsto mla.de. Z enega samega bora so otresli Okoli 6 kg tega mrčesa. Pojavlja se torej v množini ter opravlja svoje zločinsko delo v kepastih skupinah, V toplejš:h predelih, se porajata v enem letu kar dve generaciji. Proces zabuhli en j a in preobraženi a prve generacije se izvrši Od pozne jeseni do pomladi, ko grizlica prezi-muje na tleh na zavarovanem mestu, aH pa pod vrhnjo plastjo zem-mlje. Druga poletna generacija pa --se zanlodi in ,razvije fcaT na drevesu, "Iz l'čJnike nastane črviček, iz črvi- čka gosenica, iz gosenice obadu podobna žival z dolgimi krili. V se vern h, hladnejših predelih se pojavlja v enem letu le ena generatorja. Na Krasu ta borov škodljivec ljudem ni čisto neznan, vendar mu doslej niso posvečali minogo pozornosti, ker se nI pojavljal v velikih množicah. Letos pa resno ogroža borove gozdove in so se sežanski okrajni gozdarji z vso vnemo lot l.i zatiranja grizlice. Bri tem se poslužujejo praška, imenovanega inses-tiifcis lindau, ki je sredstvo, podobno pantikan-prašku za pokončeva-n.je mrzlckrvnega mrčesa. S posebnimi, v ta namen skonstru' ran i mi črpalkami »otorizgavajo« z omenjenim praškom napadene krošnje borov. Učinek pa se pokaže le tedaj, ako je temperatura zraka najmanj 15° Celzija. Borova grizilica. ne napada drugih igličarjev. Njena specialiteta je samo bor. Zato so kraški goz-ln nasadi toliko bolj izpostavljeni nevarnosti uničevanja. V kolikor o-krajinim gozdarjem ne bi usoelo pa-ralilzi.raiti nevarnost, bo potrebno začeti z organiziranim zaščitnim ukrepom po primeru pokončevanja koloradskega hrošča. ž. J. kulturnega razvoja in raznolikost podjetij bistveno vpliva na-, stopnjo razvoja ¡¿i doraslosti kolektivov v upravljanju podjetij. Posebno bo potrebno posvetiti večjo skrb trgovskim in transportnim podjetjem, kjer v njih posamezna vprašanja samoupravljanja še niso popolnoma razčiščena. Toda v celoti gledano, kot veste, ¡e samoupravljanje podjetij od strani proizvajalcev doživelo polni uspeh in sedaj so vsi prepričani o pravilnosti te oblike družbenega upravljanja. Vsekako so tudi tu neke slabosti, ali to so iste prehodne slabosti, ki jih delovni ljudje premagujejo v praksi. Delovni ljudje se na morejo učiti v šolah upravljanja podjetij, niti je to zanje potrebno. Oni se učijo v praksi. Upravljajoč podjetje postajajo resnični in sposobni voditelji podjetja. Vprašanje : Kako daleč je prišel razvoj tržišča od distribucijskega sistema in v kakšni meri danes vpliva tržišče na proizvodnjo, ter kako se podjetja ozirajo na potrebe trga? Odgovor: Distribucija je v osnovi likvidirana. Ostale so ponekod le še distribucije enega dela kreditov in deviz zaradi tega, ker jih ni dovolj in kjei je nujno do gotove mere usmcrjevatl tako kredite kot uporabo deviznega sklada. Likvidacija distribucije se je pozitivno odrazila na proizvodnjo. Imamo boljše izkoriščanje zmogljivosti. Stalno se izboljšuje tudi kakovost in asortiman proizvodov. V tem pogledu so posamezne panoge šlo dalje, kot na primer tekstil in obutev, med tem ko so druge, med katerimi ni dovolj konkurence in imajo gotov monopolni položaj na tržišču, v tem pogledu zaostale. Prejšnji teden so pokopali v rudarskem mestecu Ribolla v ' Italiji 43, žrtev velike nesreče, ki se je pripetila v rudniku. Italijanski tisk in javnost sta ogorčena nad rudarskimi družbami, ki skrbijo le, da izstisne-jo iz rudnikov in rudarjev čimveč dobička, ne skrbijo pa za rudniške naprave, kakor se lahko prepričamo na sliki. In še prizor iz zadnjih neslavnih dni Dien Bien Fuja. Ranjence - ujetnike so vietnamske čete odpravile v taborišča, poskrbele pa so jim zdravniško nego in vse potrebno. Prav te dni evakuirajo ranjence iz trdnjava in jih francoske oblasti spravljajo o bolnišnice v liano ju. Nepotrebne žrtve so po vsej Franciji vzbudile veliko negodovanja. A' Škocjanu pri Kopru gradijo novo tovarno za podjetje STIL v Kopru Za napredek kmetijstva v postojnskem okraju Prejšnji četrtek je bila v Postojni letna skupščina OZZ, ki se je je udeležilo čez 60 delegatov iz 33 splošnih, 7 kmetijsko obdelovalnih in 2 živinorejskih zadrug s področja postojnskega okraja. V splošnih kmetijskih zadrugah je včlanjeno 4932 ljudi, kar je le malo čez 61% gospociamstev in samo 40% kmetov. V odneeu do republiškega povprečja, ki znaša 75°o, je ta številka vsekakor premajhna in bodo marale zadruge s svojim delom dokazati, da se izplača bit: njihov član, pa se bo tudi število članstva dvignilo. Zadruge imajo že zdaj 140 različnih gospodarskih o-bratov, kot trgovin, gostiln, mesnic, žag, kovačij, pekarij, kova^ ških, mehaničnih, čevljamskah, mizarskih in šiviljskih delavnic, mlekarn itd. V zadnjem letu so za- Angleška kraljica z možem, vojvodom Edinburškim se je po šestmesečnem rajžanju po angleških do-minijonili končno le vrnila v domovino. Sprejem je bil veličasten, kakor se spodobi za angleško kraljico. Nasproti ji je šel že nekaj dni prej sam Churchill. Na sliki jo vidimo še na oioku Malti, ko jo pozdravlja navdušena množica. In spet ena kraljica. Ta pa je že »bivša«.. Narriman se je po dolgih letih spet združila s svojim nekdanjim zaročencem dr. Adamom el Na-kibom. Faruk ga je dal izgnati, da se je polastil njegove zaročenke in jo poročil. Tej je po Farukovem propadu uspelo vrniti se v domovino. Nakibov oče pa je obsojen na 15 let kot Fantkov protežiranec. druge .izkazale 1,244.000.— dinarjev blagovnega prometa. KDZ imajo skupaj 180 članov in znaša skupna vrednost kmetijska proizvodnje 26,590.000.— din. Povprečni dnevni zaslužek člana je znašal 300. din. Vse zadruge na Postojnskem so v lanskem letu imele skupaj 104,009,057.— -din dobička. Od tega so skoraj polovico odredili za investicije, več kot tretjino za obratne sklade, ostalo pa so razdelili nekaj med člane, ded v rezervo itd. Nekaj čez pet milijonov dinarjev so odredili v skad za dvig kmetijstva. V ta namen pa gre tudi skoraj 23 m lijonov iz investicijskega sklada, tako da zadruga na Postojnskem dejansko izpopolnjujejo svojo nalogo. Napravile so mnogo zlasti za dvig živinoreje. Po njihovi zaslugi se je sivo-rujava pasm^, že zelo uveljavila. S plemenskih postaj skr-be za čim širši razvoj in dvig živinoreje, ki ima v okraju največ po-gojev za vsestranski razvoj. Pričeli so izvrševati tudi molzno kontrolo. Mnogo so storili tudi za razvoj sadjarstva ter so v ta namen zlasti skrbeli za sodobni drevesnici pri Ilirski Bistrici in CerknM pri Rakeku. Zbor je pokazal vsestranski razvoj in utrditev obstoječih zadrug v zadnjem letu zlasti pa se je dvi-gn la profovodnj a v vseh panogah kmetijske deijajvnosti. Veliko so zadruge storile tudi za splošno izobrazbo svojega članstva, teže pa za tem, da bi osposoibile čim večje šte-v lo članov za bodoče naloge. Na skupščini so sklenili, da ustanove svojo zadružno branilneo in posojilnico za postojnski okraj, ki bo za naprej njihov denarni zavod. OZZ ima tudi 2 trgovinski podjetji: AgraTio v Postojni in Zadružnik v Ilirski Bi!stric;, ki sta zelo •aktivni. Posebej so se še sestale žene — zadružnice, ki so razpravljale o svojih vprašanjih in zlasti poudarile, da žele aktivno sodelovati pri delu in pri upravljanju zadrug. Delegaitii so izvolili nov upravni odbor OZZ. 'Skupščini sta ikcit gosta prisostvovala tovariša Matevž Hace, sekretar OK ZKS, in Miro Jeleričič, predsednik OLO Postojna. Rti OBCNJ ZBOR OKRAJNE ZZ V nedeljo je foil v upravnih prostor'h Zveze redni letni o ti oni zbor Okrajne zadružne zveze. Is ptročila je bilo razvidno, da je v goriškem okraju 69 splošnih kmetijskih zadrug z 9000 člani. Hranilni odseki pri teh zadrugah imajo nad 3000 vlagateljev s' skupno 25,215,000 dinarji vlog. Čistega dobička so imele lani 40 milijonov din. Razdelili so ga takole: 48% za investicijski sklad. 29% za obratni sklad, ostalo za kulturno-prosvefcni in socialni sklad in 'druge namene. V okraju je poleg splošnih še 26 poljedelskih in sadjarsko-vinar-skih obdelovalnih zadrug, v katerih je včlanjenih 473 družin. Skupna vrednost osnovnih sredstev teh. zadrug ie 217,500.000 din. Razgovor s članom Gospodarskega sveta FLRJ in dosedanjim predsednikom Zveze društev ekonomistov Jugoslavije Vlajktm Begovičem Z železniške postaje BLvij sem zavil med one značilne ogromne kope griže, ki nemo a toliko bolj -živo pričajo o nekdanjih minerjih. Se se katera stara ženita spomni, kako je v nečkah na glavi nosila grižo iz '»jave«, in računala, kdaj si bo prislužila skromno doto. Da, takrat pred 50, 60 leti je od zore do mraka pelo stotero in stotero kam-narekih kladiv in ko je v julijskem soncu spremljala to pasem škržatova melodija, takrat smo občutili kamnarjevo kletev ta v njej uporniško bolest... A kamnoseška obrt, predhodnica sedanje kamnoseške industrije, je cvetela din Nabrežina se je razvijala. Tehnika je prodrla tudi v to industrijsko vejo. Delovni proces je mehaniziran in stroju ni več treba toliko delovnih rok. Delavec lahko gre. Ali je stroj samo salto, da izriva delo iz delovne roke? 'Ne, ni samo za to. On obdelavo skrajša in tudi zbOljša ter tako prinaša lastniku '(gospodarju) mastne dobičke. In če ni denarja za nabavo takih čudežnih skrinjic? No, za ¡take primere je pri nas na tem področju, kjer ima foesedo dolar, takole: Ustanova EBP (Mar-challov plan) pomaga podjetniku 3 posojilom po nizkih obrestih (mogoče po 3%). Tudi naši industrijci so zavohali veflike prednosti te pomoči in se je tudi okoristili. O svojih dobičkih molčijo, pač pa vedo o njih povedati delavci. Takole prar vijo: iz fonda ERP po 3, dohodki (obresti) iz tega kredita pa po 30, 40, 50. Kaj 'imamo mi od tega? Naša mezda je ista kot ona pred tolikimi leti... Dokler bo stroj kot produkcijsko sredstvo privatna lastnina, bo kot ¡njegov lastnik sovražnik delavstva. Delavci mislijo pravilno. Vsaka privatna lastnina pomembnih ključnih produkcijskih sredstev je in bo vedno v nasprotju z interesi delavstva in drugih delovnih ljudi, in to iz dveh razlogov: ker :ma on te množice v popolni oblasti in jih poljubno izkorišča kot producente in konsumente. Pa še to pravijo na-brezinski delavci: Danes smo in jutri nas ni. Naša zaposlitev je od danes do jutri. Proklebi sporazumi, rimski, londonski in ne vemo še kakšni, ki na vse načine podpirajo italijanske imperialstične kremplje! Rimski sporazum nas je pahnil v italijansko gospodarsko, finančno, carinsko odvisnosti, londonski pa v politično. Italija pa je gosenica, le žre in pustoši, če ti 0 eno enkrat nekaj da, ti z drugo desetkrat odvzame. Glejte, niti žajbilja ni več tod! Siromaštvo, ki ima tod mlade, ga je požrlo. če bo to trajalo, bo pomanjkanje postopno požrlo vso rast in bo ostalo le kamenje... H. Ko sem menda edini pešec korakal po cesti Nabrežina—Sesljan, me je misel zanesla v čase, ko je da predvsem na družbeni red in njegov izrodek — fažizem, a tudi na našo upravo. Vsi so nas ropali in še ropajo materialno in moralno. Folitika imperialističnega Rima je najprej pognala našo delovno silo z zemlje med rezervno delovno silo, zdaj pa jo postopno Moča iz delovnega procesa. Edino pribežališče je Selad. Saj ste že slišali! o tej ustanovi? Pravijo, da je to ustanova so- Motiv iz Šempolaja po teh vaseh še teklo iz torke! olje iz breških oljk. Delovnih rok je bilo dovolj, zato je bil obdelan vsak košček količkaj plodne zemlje. Vse je garalo predvsem za žitni in vinski pridelek ter prirast živine, vse se trudilo tako ali drugače, a dobro se jim ni godilo. Sin je pri delu posnemal očeta, hči mater, to se pravi pridnost in pridnost. Vse je torej padlo na pridne in spretna roke. Kjer pa ne sodelujejo um n njegovi izsledki),, jjr; učinek dela skromen ali pridelki (izdelki) pičli. Tako je na polju in tovarni. Zato je bilo takrat življenje zelo skromno. Danes je tod drugačno ž.vljenje, takšno, da se človek med drugim tudi vpraša, če ima ta zemlja svojega gospodarja. Ali so vsi pozabili nanjo? In zakaj? čujte, kaj misli o tem mladina: »Zemljo naj obdeluje, kdor je neumen. Kaj pa imaš od tega?! Garanje za prazen nič in mi vsako drugo delo več nese. Da-nes je treba denar in vsak dan in uro.« V teh besedah je polno resnice, bolje rečeno, težke obsodbe. Ta pa- ciallnega značaja, ter da ima nalogo pomagati brezposelnim. Seveda imajo »seladovci« svoje posebne občutke, občutke izobčencev, kar se odraža v njihovi nizki storilnosti. Sami' trdijo, da jih to delo demora-lizira. Kam pa, ko bo odpovedala Se-lad? Ali nazaj k zemlji, ali... Misel na izselitev v Avstralijo, Brazilijo ali kamorkoli pomeni pot iz enih v druge kapitalistične kremplje. Zato imajo prav oni, ki svetujejo nekam takole: Te rimske klešče bodo morale enkrat popustiti, Vztrajajmo in vzdreimo na svoji zemlji ter pomagajmo v borbi za neodvisnost tega našega kosa zemlje! Tukaj je naš dom, tukaj naše pravice! Umaknejo naj se oni, ki jih ni rodila ta zemlja! Sesljan. Na cesti Trst—Italija brnenje vsakovrstnih vozil. »Kako b.1 bilo nonotu,« sem si rekel', »če bi zil ta tek? Ostrmel bi, naslonjen na svojo palico, široko zazijal in mrmral: Brkažejn (prikazen) ... tantaruoge (želve) namesto naših vozov... lucifer namesto gonjača... A ta pot vodi v Italijo.., Vse to ni po dobrem... Udaril bi s palico ob tla in užaljen odkrev-sal.« V Sesljanu ob cesti se človek skoraj več ne spozna. Dva vtisa, drug težji od drugega, se ti prilepita na misel. Prvi vtis: Prej svet, lokav in protiven vsemu našemu življu. Drugi vtis: Vse za denar, ostalo je brezpomembno. Prilagodi se prilikam iln upogni hrbtenico, le če to nese! Morala, narodnost, jezik.., Smešno! Trgovina je .trgovina, ošta-rija je pač oštarija. Za skupne za-devščihe naj se brigajo drugi, taki, »Ženeva, 17. maja 1954. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Po današnji tajni seji je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Predstavniki devetih dežel udeleženk indoki-tajskega dela ženevske konference so ob eksploziji atomske bombe tudi s teresne sfere, za nova ozemlja, ki še tem, češ, na ta način smo ohranili ne poznajo blagodati vroče niti lilad- pn življenju na stotisoče naših voja- ne vojne. Amerika združuje azijske kov, Id bi sicer padli proti Japon- države v obrambno skupnost. Sovjet- cem, če bi vojna še dolgo trajala, ska zveza dela isto. Šestnajst držav VRrinflr na ni iln vr* fn TJneiio cr> -i o —• « *____* ,1 Ne bi bilo prav, da bi se ob priliki velikega Zbora Primorskih žena na štijaku ne spomnili vseh tistih žena in deklet, ki so za časa NOB toliko doprinesle tudi na zdravstvenem pdlju, saj SO' z neizmerno požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbele za naše boilnike in ranjence. Obvezovale so jih, hranile, skrivale pred sovražnikom in jih prevažale neštetokrat, tudi skozi sovražne postojanke v okrilje partizanskih bolnic in v razna skriva^ ; lišča. Kadar je šlo za ranjenca, nI bila za naše žene nobena žrtev preveli-i ka. Eden izmed sedmerih izvirov Timava pri Štivanu | Nekega dne 1944 me je pot vodi-| la skozi Brje. Na gričku pred neko | hišo je staila rajonska bolničarka | Pavla in me pričakovala. Vsa za-p'skrbljena in žalostna mi pravi: | »Imamo zopet tak slučaj kot pre-| tekli teden«. Stopile smo v sosedno I hišo. Na revni postelji, ki je bila | tam vedno pripravljena za take ¡A slučaje, je ležal bled in silno shuj-®am mla;d partizan s raztrganim mSKmm^Si i§ to,e!l)ull0im- Pripeljali so ga iz kra-'g^g planote, kjer je 'bil ranjen z n bombo. Kaj naj naredimo? Na kri- MmM V/^^^st^ žišču pod Kamnjami je že več dni nemška zaseda, mi pravi Pavla. im^MfHl»Treba skozi zasedo!« Pavla je od- me.............. hitela, čez nekaj m iait je bil pri-H pravljen voz, navadni kmečki, voz | z volom. Položile so ranjenca na * voz, obložile voz visoko z dračjem in listjem, Bna izmed žena je gonila vola, drugi dve, me.d temi tudi Pavla, z grabljami na ramah, kot da se vračajo z dela, so ga spremljale, in skozi sovražno zasedo, po dveumi vožnji srečno .pripeljale na varno. S takimi in enakimi problemi so se naše žene trudile dan za dnem. Kitajska delegacija na ženevski konferenci. V ozadju njihovi ruski pokrovitelji ki imajo opraviti s takšnim ali drugačnim »kšeftom«. Sodoma in go-mora, če bi bil ves Sesljam takšen, A tudi tamkajšnje delovno ljudstvo misli drugače... Rad bi se ustavil v Deviinu in na njegovi nedvomno najlepši obal) našega Jadrana, a sem to Odložil za drugič. Tik pred Devinotn sem dohitel kolesarja, 'ki je zaradi Okvare na kolesd moral pešačiti. Namenjen je bil v »palude«, kjer ima svoje zemJj.išče blizu Tržiča. »Kdor ima zemljo v iFurlaniji,« je rekel, »si ž ¡njo precej pomaga. To je naša zabela. Bojim pa se, da nam bo to in drugo malo pomagalo. Bila je tukaj (mislil je Italijo), zapodili smo jo in se za trenutek oddahnili, a ta uš spet 'lazi sem Vse bi prenesel in se sprijaznil z največjimi udarci, a če bi se sem vrnila Italija, jaz bi nekam zginil. Sovražim jo, ker je zahrbtna, zvita, nepoštena in nezasenesljiv.a. Tako vam rečem«. S čudovito ljubeznijo so skrbele za partizanske boHnice. Pekle so kruh, prapečenec, piškote, nabirale so po hišah jajca, slanino, kupovale tobak, nabirale sadje, naložile velike »jerbase« in odšle zgodaj zjutraj po skrivnih stezah proti ERZRLJU, kjer je bila partizanska bolnica. Ni jih strašila strmina, po kateri so se morale vzpenjati s težkim bremenom na glavi Videla sem, kako so jokale, ko so Nemci to bolnico uničili. Ganljivo presenečena sem b la, ko sem nekoč leta 1944 prisostvovala na KARAVLJI — P —12 oddaji darov za bolnico »FRANJA«, ki Bo jih prinesle žene s Krasa. Kaj je bilo tam vsega! Koliko ljubečih, morda tudi siromašnih rok je vse to zbralo z največjo skrbjo in občutkom, da bo ta njihov dar za ranjenega ali botaega partizana. In te žene, ki so vse to nosile na glavi tako daleč v neprestani nevarnosti, ki1 jim je pretila od vseh strani, se niso čutile utrujene, vesele so bile, da so dale svoj delež. Ko smo v juniju leta 1944 pozvali naše žene in dekleta, da organiziramo zdravstveno šiužbo po vseh vaseh in da postavimo rajonske in vaške bolničarke, so se žene odzvale z velikim zanimanjem. Sestanek srno imele v mlinu v KASOVLJAH ob Vipavi, pod Brjami. Ure >in ure so morale hoditi naše žene, šle so preko raznih ovir in nevarnosti, preden so prišle do cilja. Prišle so iz daljnih dcraškdh vasi, iz Mirna, Vrtojbe, iiz Gorice, Renč, Bbuj, Podrage, &t. Vida, Dobrave, Sv. Križa, Goč itd. Na tem sestanku so vse žene sprejele svoje naloge, ki so obstajale v tem, da postavijo v vseh vaseh domače lekarne, ki naj bodo Krenil sem s ceste ne devinsko-štivansko pokopališče in se zadržal ob dveh gomilah, ob Vogričevi in Kocmanovi. Dva cenjena borca za naše narodne in socialne pravice, dva čuvarja naše bitnosti, vsak iz svOje dobe in po svojih sposobnostih. Prvi je Zlival svoja čustva in .težnje v akorde, drugi je vedno in povsod branil naš narodni1 ponos in našo čast in terjal to, kaT nam po vseh postavah pritiče. Dva svetla vzora! ... Ob Timavu. Domačini ne poznajo naziva Timav, 'ampak le njegove rokave ali potoke. Izvir pod škali-ni (pri cerkvi), Srednji potok, Izvir na J aknah, Izvir na Lofcavcu, Izvir iz Moščenic. Njena podzemska struga je neznana od škocijana do Sti-vana, oziroma od tam, kjer se reka, Roka ali Velka skrilje pod kraško skorjo. Ta ponikalnica irna polno posesferim, znanih in neznanih, a nobena ni izz'vala toliko pozornosti kot ona- -Ob njej se je 'klanjal božanskim silam človek, njo so občudovala keltska plemena in jo tudi prva krstila s tem imenom, (Dalje prihodnjič) opremljene z najnujnejšimi in domačimi vdravild ter obvezami, in da prevzamejo skrb za ranjence in bolnike. V avgustu smo se nato zopet sestale v šoilskem poslopju v Šmarjah. Sestanek je bil nenavadno živahen. Udeležba zelo velika. Iz poročil, ki so jih podajale, je bilo razvidno, kako pri srcu so jim njihove naloge. Hodile so daleč po 20, 30 In več kilometrov, od Gorice do Trsta, in prinašale sanitetni material v svoje vaške lekarne. Značilno je bilo to, da niso vprašalie, kje naj vzamejo denar, same so napravile nabiralne akcije po vseh vaseh in so kupovale sanitetni material. Pokrajinski odbor O.F. odsek za zdravstvo je v svoji okrožnici z dne 7. 7. 1944. izdal ukaz, da morajo, biti cepljeni vsi otroci do 3. leta starosti proti kozam. Ob tej priliki so naše žene pokazale po.potao razumevanje. Prinesle so svoje otroke k cepljenju, čeravno se je to vršilo ilegalno, in so imele nekatere zelo daleč. Ko smo v avgustu 1944. ustanovili Rdeči križ Slovenije, so se takoj zavzele, za to človekoljubno u-stanavo, tekmovale so med seboj, katera bo pridobila več članov. In dogodilo se je, da so po nekaterih kraljih včlanile kaT celo družino, celo novorojenčke. Predsedstvo Narodnoosvobodilnega Sveta, odsek za zdravstvo, je dne 9. 9. 1944. izdal obširno okrožnico, v kateri opozarja na nevarnost nalezlj ivih 'bolezni, tifusa, griže, itd., in še posebno opozarja na veliko nevarnost pegaviee. Priporoča čistočo po naših vaseh, naibavo parnih kotlov za razkuževanje, postavitev .ambulant, itd. -Naše žene niso imele skoro nikjer na razpolago parnega kotila, vendar pa so razkužile nič koliko edi-nic. Edinioa je prišla v vas, naj si bo to ponoči ali podnevi. Dekleta in žene so jo Oprale, prekuhale pesrilo, skuhale, kar so premogle. Vedno so skrbele po svojih močeh, da niso fantje odšli iz vasi lačni. Vse večje uspeli e bi bile imele naše žene pri svojem delu in bolniki in ranjenci bi bili bolj negova-vani, če jih ne bi motili stalni vpadi okupatorja, sedaj od ene, sedaj od druge strani. Kako je to motilo njihovo delo, vidimo iz sledečega pisma, -ki ga je napisala rajonska bolničarka DRAVA (škrt Stanislava) v Batujah dne 16. 10. 1944: Bojim se, da me boš kregala, ker nisem prišla na zadnji sestanek — Pod Vrh. Batu-je, Selo čemiče so preplavili Nemci in nisem mogla iz hiše. Dobila sem Tvoje pismo in okrožnico. Lepo te prosim, pojasni m- vse, kaj moram napraviti z okrožnicami, ali jih moram prečrtati vsem bclničar- - Vendar pa ni šlo za to. Rusija se je se danes predpoldne sestali v ožjem šele nekaj mesecev pred eksplozijo krogu in razpravljali o vprašanju atomske vojne zganila proti Japon- evakuacije ranjencev iz Dien Bien ski. Prej ji ni kazalo pa tudi ni Fuja-. , , 1 mogla, ker je bil nemški pritisk v Seh delegacij devetih držav so na- Evropi premočan za Rdečo armado to prešli na razpravljanje o ostalih in za obrambno zmogljivost Sovjet- problemih v zvezi z vzpostavitvijo ske zveze. Takoj ob zaključku vojne mlrU 7 ,Indokini- v Evropi pa so v Rusiji že določne- Naslednja seja o problemu Indoki- je mislili na pozicije v Aziji. Tam se ne v ožjem krogu bo jutri po- je tolkel proti Čankajšku Maocetung, poldne.« ostala pa ie še Koreja, ki je pomenila tako za Ruse, kakor za Američane državnik je pri svojih osemdesetih Taka in podobna poročila polnijo važno strateško oporišče in dejstvo, letih še tako delaven, da je le ne- te dni stolpce v časopisih vsega sve- da kdor ima Korejo, obvlada tudi Ja- kako uspel spraviti nasprotnike v , ta. Ni niti čudno. Svet gleda v Ze- ponsko morje daleč naokoli. hladni vojni za zeleno mizo. V Ber- nevo in pričakuje miru. Toda... Ze- Slo je zato, kdo bo imel Korejo, linu smo imeli priliko opazovali spo- nevska konferenca pomeni le etapo Kdo bo koga. Amerikanci se niso sobnost diplomatov v besednem spo- v hladni vojni med Ameriko in Ru- hoteli vdati in, ker jim je grozila padu. V Ženevi imajo ponovitev ber- sijo. Vse, kar se v svetu dogaja pod nevarnost, da bi Rusi zasedli pola- linske igre, dejansko nadaljevanje, to ali ono firmo, se v glavnem suče goma vso Korejo, so hoteli na vsak Aigumentov ne manjka. Treba je okoli rešitve in razvozljanja tega način zaključiti vojno ter s tem usta- uiediti korejsko in indoldnsko vpra- vprašanja, okoli poskusa mirne ure- viti rusko napredovanje. Pri tem niso šanje. V Koreji je sicer »mir«, v In- ditve tega spora, ki zavzema čedalje izbirali sredstev in jim je atomska dokini se še pošteno tepejo. Kri teče, in državic se je izreklo za Ameriko, v novi, te dni napovedani »obramb ni« zvezi med Indijo, Indonezijo, Birmanijo in LR Kitajsko pa jc kaj lahko videti sovjetske prste vmes. Kdo bo koga? Kdor bo močnejši in spretnejši. CHURCHILLOV LABODJI SPEV Stari in z^dti politik, diplomat in ostrejšo obliko in jasnejši in do- bomba prišla kot naročena, ločnejši izraz. Korejo so si tako razdelili in za- črtali mejo na 38. vzporedniku. Hladna vojna je bila napovedana in njena prva faza zaključena. DALJNI VZHOD — PRIZORIŠČE OBOROŽENIH SPOPADOV V SISTEMU HLADNE VOJNE O liladni vojni smo začeli govoriti kmalu po koncu druge svetovne voj- EKSPLOZIJA ATOMSKE BOMBE V HIROŠIMI JE BILA ZNAMENJE ZA ZAČETEK TAKO IMENOVANE HLADNE VOJNE Če hočemo nekoliko razumeti današnje dogajanje v svetu, se moramo povrniti nekoliko let v preteklost, na konec druge svetovne vojne. Ves svet je z grozo sprejel vest ob ne. Šlo je predvsem za nesporazume žrtve padajo, milijarde rešujejo vojno industrijo, »diplomati« pa imajo krasno priliko, da pokažejo vse sposobnosti. Medsebojno se obtožujejo, iščejo krivca, zapregli so v svoj voz ti manjše oni večje število več ali manj poslušnih lilapčkov, diplomati »rešujejo« svetovni mir, kri pa teče... Svet je zaposlen z Ženevo, z »obrambnimi« pakti, z junaškimi po- samem koncu vojne, da je nekje na Japonskem eksplodirala bomba, ki se ne da primerjati z nobenim, še tako hudim orožjem, ki ga je človeštvo kdajkoli uporabilo v vojni. Svet je na eni strani pretresla novica o grozni uničujoči sili tega orožja, na v Nemčiji in drugod v Evropi. To so pa le manjši delčki, manjše komponente v sistemu Hadne vojne, ki sta si jo medsebojno napovedali dve zmagujoči velesili še med drugo svetovno vojno. Glavno vplivno področje in glavno prizorišče dogodkov v drugi strani pa je v želji po miru sistemu hladne vojne je postala Azi-odobraval učinkovitost orožja, ki je ja. Maocetung se je moral ustaviti pomagalo, da se je vojna končala v na azijski celini. Amerika je zaščitila nekaj dneh. Amerikanci so opravičevali žrtve kam aJll naj jim pošljem od ene do druge. Saj veš, da imam dobro voljo, a ne znam delati, ko nisem mogla zadnjič na sestanek, da bi tam dobila navodila. Preskrbi bone za meso, za pet siromašnih bolnikov. Preskrbi mi propustnico, tako da se bom povsod lahko kretala, saj veš, da moram večkrat daleč po zdravnika, Naša lekarna je dobro založena. Tudi 10 kg. žveplenega mazila smo 'skuhale, da bomo razdelile med garjeve bolnike. Torej pojasni mi vse moje delo, napravi mi, kot bi se Teklo, program, po katerem se bom ravnala. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! In drugo pismo, ki ga je napisala rajonska bolničarka VELKA Formozo. To je prvi dogodek. Atomski poskusi na BiMnih so prva opozorila. Poskus, da bi s Koreje vrgli Amerikance, pomeni prvi oborožen spopad, ki ga je povzročila posredno Sovjetska zveza in hotela na ta način zavreti krepitev vpliva Amerike na Daljnem vzhodu. Vojna na Koreji se je vlekla dolga leta in bi se še, če bi obe nasprotni stranki ne uvideli, da sta ostali pri izhodni točki. VIETMINŠKA VSTAJA POSTANE SREDSTVO SOVJETSKE IMPERIALISTIČNE POLITIKE Treba je bilo poiskati novih možnosti. Na osvobodilno gibanje naro- more povedati, niti Vodja kitajske; delegacije Ču-En-Laj dvigi na bojnih poljanah in z »reševanjem« svetovnega miru. Miru pa ni. Kako dolgo še? Tega nihče ne Churchill ne, čeprav bi morda le rad mirno legel v grob. KONEC BREZ KONCA Naše -ovesti je konec, čeprav se da,ki se skuša rešiti iz suženjskih spon, gleda napredni svet s simpatijo. Izrabljati junaška dejanja in simpatije poštenih ljudi je posebno mojstrstvo. Taki mojstri so sovjetski politiki. Vietminško osvobodilno gi- morda v istem 'hipu začenja nova. (Semenič Marija) v Podragi dne banje se je po zaslugi kremeljskih To je pač usoda nepomirljivega člo- 7. I. 1945.: imperialističnih politikov spremeni- veštva, boja za napredek in proti na- lo v brezmiselno prelivanje krvi, v zadnjaštvu. Boj se zdi brezizhoden, novo korejsko vojno. Samo po sebi brezciljen. je razumljivo, da sovjetski tekmec ne Iz Ženeve bomo poslušali še mesec more ostati prekrižanih rok. Tako se ali dva taka poročila, kakor smo ga je vojna v Indokini spremenila v me- navedb v začetku. To bo govorilo o saTsko klanje, indokinsko in tudi uspehu pri tajnih, drugo o trmi in francosko ljudstvo pa v topovsko nepopustljivosti pri javnih razgovo- hrano. ■ rili. Ko bo konference v Ženevi ko- »Vračam Ti voščilo« z mojo najsrčnejšo in gorečo željo, da bi bilo to leto največje sreče, leto zmage, svobode in miru! Oprosti mi, ker niisem prišla na sestanek k Vipavi. Prišla sem prav do mesta in tam sem videla člane od O.N.Z., ki so hajkalii ven iz Vipave. Rekli so, da gredo Nemci bi vrnila domov, ker nisem tako plašna, a moram ti povedati, da sem imela s seboj več pisem in 70 poizvedovalnih pol Rdečega križa za Tebe. V Lozice, Budanje, Vrhpolje in tiste vasi ne morem več iti, ker po Vrheh, po Zgornjem Vipavskem stalno -rogovih okupator,'ki prihaja s Krasa sem. Lepo Te prosim, oprosti moji za-mikmosti! S. F. — S. N. - Lahko rečemo, da je Primorska žena dala svoj delež Narodnoosvobodilni borbi s polnimi rokami. To, kar sem napisala, je samo majhen, neizmirno majhen in skromen del tega, kar sem videla In doživela v času Narodnoosvobodilne vojne, med našimi ženami, na Srednje Primorskem okrožju. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Sever Kristina (Nadja) Govoriti o Indokini kot svobodoljubni deželi, ki ji Francija noče priznati, samostojnosti zaradi kratkovidnosti in nazadnjaške politike francoskih reakcionarnih vlastodržcev ni več bistveno v indokinskem vprašanju. O Indokini govorimo lahko le kot o poskusu obeh taborov v liladni vojni, da se ta ali oni uveljavi nad nasprotnikom. TAKTIKA IN DIPLAMACIJA IMATA GLAVNO BESEDO Toko Sovjeti kakor tudi Ameri- nec, bomo z olajšanjem pričakovali morda novo konferenco kjerkoli v svetu. Svet pa bo še vedno pričakoval miru. Miru pa nam ne morejo zagotoviti niti v tem niti v onem taboru, ker vodilo njihove politike ni mimo sodelovanje, njihovo vodilo je premoč nad nasprotnikom. Je ženevska konferenca potrebna? Samo po sebi se postavlja to vprašanje, odgovor nanj pa ni težak. Zanimivo je, da je konferenca v poslopju bivšega Društva narodov. To kanci se nočejo vdati, dejansko se društvo so pred leti razbili. Ustano-tudi ne morejo, ker bi bilo takoj so Organizacijo združenih naro-po njih. Ni dolgo tega, ko je ame- dov s povsem drugačnimi nameni, riški predsednik proglasil Dullesa za Dokler bodo velesile diktirale svo-največjega diplomata in državnika, jo politiko in ne bodo iskale rešitve kar jih je Amerika kdaj imela. To v skupnem sodelovanju članic Zdru- bo do neke mere tudi držalo,Dulles ženih narodov, dotlej nas bodo take jih je že precej skuhal in vse kaže, konference samo opozarjale na nuj- da jih bo še. Ameriki gre za Azijo, nost, da je treba opustiti politiko in- Rusiji gre za Azijo. V Evropi niti teresnih sfer, političnega pritiska na prva niti druga nimata več kaj opra- manjše narode in iskati rešitev sve- viti. Glodati oglodane kosti je pa za tovnega miru v krogu vseh zaintere- obe preveč poceni. Gre za nove in- siranili držav v svetu. ELIO VITTORINI: Vse to sem vedel in še več kot to. Razumel sem revščino in nesrečo, v kateri živijo bolnik in njegovi domači, če spadajo k človeškemu rodu, ki gara. In ali ne ve vsak izmed nas za to revščino in nesrečo? Ali ni vsak izmed nas zmožen to razumeti? Vsak je' v svojem življenju kdaj bolan in ve za tisto hudo, ki prihaja od zunaj nad človeka in ki je neodvisno od njegove volje; zato lahko razume tistega, ki je njemu enak. Morebiti pa ni vsak človek človek in ni ves človeški rod človeški. Ta dvom se ti rodi, kadar pada dež in imaš strgane čevlje in vodo v čevljih In nikogar več, ki 'bi imel prostor v tvojem srcu, nobenega življenja več-ki bi bilo samo tebi lastno in tvoje, nič za seboj več, kar si napravil, in nič pred seboj več, kar bi bilo treba napraviti, nič takšnega več, česar bi se bal, in nič takšnega, kar. bi lahko izgubil, pa vidiš, kako tam zaznaj, onstran tebe, ljudje divjajo in se pobijajo med seboj. En človek se smeje in drugi se joka. Oba sta človeka; tudi tisti, ki se smeje, je bil kdalj bolan in je bolan; pa vendar se smeje zato, ker se drugi joka. On pač diivja, pobija in preganja, in vendar, če ga tisti, ki je poln obupa, vidi, kako se smeje nad svojimi časopisi in časopisnimi naslovi, ne bo šel z njim, ki se smeje, ampak če je sploh zmožen jokanja v svojem vdanem miiru, bo šel z njim, ki se joka. Vsak človek potem takem ¡ni človek. Eden preganja in drugi je preganjan in ves človeški rod ni človeški rod, človeški je samo tisti, ki je preganjan. Ubij človeka, zato bo samo še bolj človek, in tako je z njim, ki je bolan, in z njim, ki trpi lakoto; človeški rod vseh tistih, ki umirajo od lakote, je samo še bolj človeški. Vprašal sem mater: »Kaj misliš o tem?« »O čem?« je rekla mati. Jaz pa: »Kaj si misliš o vseih tistih, ki jim daješ injekcije?«. Mati pa: »Mislim si, da mi morebiti vsi ne bodo mogli plačati«. »No prav,« sem rekel jiaz. »Pa hodiš kljub temu vsak dan k njim, jim daješ injekcije in upaš, da ti bodo na en ali na drug način vendarle plačali. Rad bi vedel, kaj si o njih misliš? Kaj si misliš, kaj so?« »Jaz nič ne upam«, je rekla mahi. »Jaz samo vem, da nekateri lahko plačajo, nekateri' pa ne. Jaz prav nič ne upam«. »Pa hodiš vseeno k njim,« sem rekel jaz. »Ampak kaj si misliš o njih?« »O!« je zaklicala mati. »Če grem k enemu, grem lahko tudi k drugemu,« je rekla. »Saj me to nič ne stane«. »Ampak kaj si misliš o njih? Kaj si misliš, .kaj so vsi ti ljudje?« sem rekel. Mati se je ustavila sredi ceste, tam koder sva hodila, in me pogledala z očesom, ki je rahlo poškililo. Nasmehnila se je in rekla: »Kako čudna vprašanja! Kaj naj bi si o njim mislila? Da so ubogi reveži, nekaj jih je bolnih na jetiki, nekaj jih je bolnih na mailariji . . ,« Stresel sem z glavo. Zastavljal sem čudna vprašanja, mati je to lahko spoznala in vendar mi ni dajala čudnih odgovorov. In prav to je bilo tisto, kar sem hotel, čudne odgovore. Vprašal sem: »Ali si kdaj videla Kitajca?« ,»Seveda sem ga,« je rekla mati. »Videla sem jih dva ali tri . . . Tod mimo pridejo večkrat, da bi prodali kakšno ovratnico«. »No,« sem rekel jaz. »Kadar imaš pred seboj Kitajca in ga gledaš in vidiš, da je brez plašča v mrazu in da ima raztrgano obleko in raztrgane čevlje, kaj si misliš takrat o njem?« »O! Nič posebnega,« je odgovorila mati. »Saj vidim tukaj pri nas vefliko drugih, ki nimajo plašča, kadar je mraz, in hodijo v raztrgani obleki in v raztrganih čevljih . . .« »No prav,« sem rekel jaz. »Ampak on je Kitajec, ne zna govoriti po naše in ne more z nobenim človekom govoriti, se nikoli ne smeje, hodi tukaj med nami iz kraja v kraj s tistimi svojimi biseri, ovratnicami in pasovi, nima kruha, nima denarja, nima nič na svetu in živi brez vsakega upanja . . . Kaj si misliš o Kitajcu, ko ga vidiš tako revnega in brez vsakega upanja?« »O!« je odgovorila mati. »Veliko drugih vidim, ki so prav takšni, tukaj pri nas . . . Uboge Sicihjance, ki so toez vsakega upanja«. ' »Veni, vem,« sem rekel jaz. »Ampak on je 'Kitajec. V obraz je rumen in ima poševne oči, potlačen nos, navzven stoječe ličnice in mogoče še smrdi. Bolj kot vsi drugi živi on brez vsakega upanja. Prav nič niima od življenja. Kaj si misliš ti o njem?« »Oh!« je odgovorila mati. »Tudi takih je veliko, niso Kitajci, pa so vseeno rumeni v obraz In imajo potlačen nos in mogoče še smrdijo. Niso to Kitajci, to so ubogi SiCilijanci, pa vseeno nimajo nič od življenja«.. »Poglej vendar,« sem rekel jaz. »On je ubog Kitajec, ki živi na Siciliji, ne na Kitajskem, in ki se z ženskami še o lepem vremenu ne more pogovarjati. Sioilijanee, čeprav je revež, se vsaj lahko . . .« »Zakaj bi se pa ubog Kitajec ne mogel?« je vprašala mati. »No dobro,« sem rekel jaz. »Zdi se mi, da bi nobena ženska nič ne dala ubogemu popotniku, ki bi bil Kitajec in ne Sicilijanec«. Mati je namršila obrvi. »Tega ne vem,« je rekla. »Ali vidiš?« sem zaklictiil. »Ubogi Kitajec je od vseh največji revež. Kaj si misliš ta. o njem?« Nadaljevanje na II. strani (Od našega dopisnika) Glasbena Matica v Trstu je 5, maja 1954 priredila v Avditoriju »Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov«. Ta prireditev je bila v Trstu svoje vrste: dobrot polna skleda. Poleg Maroltove akademske folklorne plesne skupine, ki je predvajala gorenjske plese in režij anski ples, in mladinske plesne skupine z Opčin pri Trstu z baletom iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, je nastopil vaški kvintet z venčkom slovenskih narodnih, vmes sta pela Mišo in Božo. Sol večera pa je bil na suhih tržaških tleh nastop kranjsko znanega Ježka — Frana Miličinskega, ki je s svojimi dovti-pi elektriziral slovensko publiko in postaja med njo klasičen. Toda središče te prireditve je bifl Adamičev jazz, ki je tudi za Trža-čane, vajene saksofona, cestnega ropota in pijanih ameriških mornarjev, nekaj novega. Dvorana Zavezniške vojaške uprave, Avditorij, je bila nabito polna. Videl si od tržaškega slovenskega sredni ešalca, slovenskega uradnika, do kuharice, gospodinje in stare matere. Ta dvorana je sicer lepa, a nekoliko premajhna in nekateri so med igranjem Adamičevega jazza zaskrbljeno pogledovali v strop, kdaj se bo začel rušiti od oglušujočih fortlsi-mov tega jazza. Na koncu pa so bili vsi, do starih mamic navdušeni nad dinamično Adamičevo glasbo, Ta večer je ostal tržaškim Slovencem v lepem,nepozabnem spominu. PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU V soboto, 8. maja 1954 je bila -v Trstu v Avditoriju predzadnja premiera letošnje sezone Slovenskega narodnega gledališča. Ta premiera je toliko bOlj zanimiva, ker je z njo prvič nastopila kot režiser igralka istega gledališča Nada Gabrijel-čičeva. Drama nedavno umrlega italijanskega pisatelja Uga Betti-ja »Zločin na Kozjem Otoku« je vse prej kot pripravno delo za režiserja začetnika. K temu je treba dodati še, da slovensko tržaško občinstvo ni vajeno težjih modernejših del in je nagnjeno bolj h komediji'. Svetovni odri, ki so doslej uprizorili to delo, so povsod želi laskave uspehe. Pisatelj drame »Zločiin na Kozjem otoku« j'e sam nekoč izrazil željo, da bi ga veselilo, če bi bilo kakšno njegovo deto prevedeno v ta ali oni Slovanski jez k. Zdaj se mu je ta želja sicer šele po smrti uresničila. In katero slovensko gledališče bi bilo bolj poklicano seznaniti Slovence z TJgom Bettijem, če ne prav Tržaško slovensko gledališče. ki ima že po svojem delovnem področju tudi nalogo posredovati kulturne stike med romanskim za-padom in slovanskim vzhodom? Drama Uga Bettija »Zločin na Kozjem otoku« je težka in zahtevna ne samo za režiserja in igralce pač pa 'tudi za gledalca. Vsebinsko je kaj preprosta in ravno to ji daje notranje dramsko napetost. Na neki zapuščeni otok nekje v Južni Italiji prVendra neznanec in se ustavi v hiši s tremi osamljenimi ženskami. Med njimi so vdova po neznančevem tovarišu iz ujetništva, njena svakinja ter vdovina hčerka, od katerih prva predstavlja zagonetno žensko naravo, druga v samoti in ob spominih na preživeto mladost razpalie-no mesenost in tretja otroško nedolžnost. Neznani pustolovec jih podvrže svoji demonski volji. Tako vzbujajo te tri postave gledalcu zapovrstjo strah pred človeško zago-netnostjo v vdovi, stud nad pobe-ruostjo njene svakinje in usmilje-nie do najmlajše. Tržaške gledališke igralke so v tem docela uspele. Nič mani važna ni seveda postava glavne moške vloge — neznanca. Vdovo je igrala z vso prepričeval-nomfcjo Ema Starčeva, svakinjo Zlata Rodoškova, hčerko Tea Starčeva, neznanca pa Joško Lukeš. ' NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE V SKEDNJU Goienci Glasbene Matice so 7. maja 1954 nastopili v škedenjski kino-dvorani. Med gojenci je bilo mnogo onih, ki so doma iz Skednja, da so tako s svojim nastopom pokazali, če- sa so se v letošnjem letu naučili. Izmed pianistov so nastopili: Vladi-mita Taddeo, Kristina Modrijan, Mercedes Kuret, Marija Plahuta, Klavdija Lepore, Učka Ščuka, Lilja-na Svara. Tatjana Godina, Bruno Podgomik. Marta Verk in Lia Fur-lan. Z violino pa so se postavili naslednji: Zorka Orel, Mario Simič, Valter Brus in Marta Valc-tič, Klavirski spremljevalci pa Danieja Nedoh, Marta Verk in Tatjana Uršič. 'Nadalje je nastopil letos ustanovljeni har-monikarski zbor, ki ga vodi Oskar Kjudcr. Za zaključek je nastopil pod vodstvom Ubalda Vrabca šolski orkester, ld je izvajal Pleycl- Vrabčevo Sonatino v D-duru. Mlade umetnike je poslušalo mnogo občinstva, ki je s svojo prisotnostjo pokazalo, da zna ceniti požrtvovalno delo naše Glasbene Matice. ODMEV »VESNE« V TRSTU Pred nekaj tedni se je po Trstu in no tržaški okolici razširil glas, da pride na Tržaško slovenski film »Vesna«. Tu pa tam se je našel kdo, ki je film že videl ob slučajnem obisku v Ljubljani in je vedel kaj več o njem povedali, toda taki ljudje so bili le redki. Pač pa smo brali v »Primorskem dnevniku« nekaj člankov, ki so bili nekako uvod v gledanje tega novega slovenskega filma. Bolj kot je krožil glas, živahnejše je bilo zanimanje za novi film. Končno je kino na Opčinah pri Trstu le razobesil lepak, da predvaja težko pričakovano »Vesno«. Najbolj vneti so pohiteli tiste pol urice s tramvajem iz mesta do Opčin, da si že prvi večer ogledajo ta film. Drugi so se tolažili, da bo gotovo prišel tudi v mestne kinomatografe. Razlike med nepočakanci ni bilo: rekli bi, da so bili starejši še bolj nepočakani kot mladina. Ob izhodu iz kina se gnetem tik za staro mamico — domačinko. »Jesta, jesta, saj skoraj nisem mogla verjeti, da se po slovensko tudi sliši skozi te filmarske mašine. »Ne samo za njo, za večino Tržačanov je bil prvi slovenski film, ki so ga videli. Z Opčin se je »Vesna« napotila najprej po Tržaškem ozemlju, kar je tudi prav, šla je v obiske k svojim rojakom tostran meje. Gc bo dobila gostoljubno platno tudi kje v središču mesta, še ne vemo. Marsikoga bi tu sicer zbodla slovenska beseda in bi se verjetno v svoji zaslepljenosti čudil, a v nasprotnem smislu kakor tista mamica z Opčin. Verjetno bo na Tržaškem kaj^ma-lo Slovencev, ki si ne. pojdejo ogledat našega novega filma »Vesna«. KNJIŽNA RAZSTAVA V LONJERJU Prosvetno društvo Lonjer-Katinara je na svojem sedežu dne 9. maja priredilo enodnevno razstavo slovenske knjige. Razstavo si je ogledalo mnogo vaščanov in mnogo mladine. Marsikdo si je nabavil kakšno knjigo Uspeh je bil razveseljiv in je tudi pokazal, da so take kulturne prireditve na vaseh zelo potrebne. Z. S. Občni zbor Delavsko-prosvetneua s" v Kopru V ponedeljek zvečer je uprizorilo SNG za Slovensko Primorje iz Postojne v Sežani tridejansko dramo Milana Begoviča »Brez tretjega«. Ozadje drame je iz prve svetovne vojne. Mlad prohesor Marko Barie je moral tik pred poroko z nevesto iz ugledne zagrebške družine k vojakom. Poslali so ga na rusko fronto v Galicijo. Mlada nevesta Giga potuje za njim in poroči ju vojaški ku-rat. Nenadno ruski napad loči oba zakonca, Marka ujamejo, Giga komaj uspe, da se umakne v ozadje. Minejo dolga leta, o Marku ni nobenega glasu, Giga ga še vedno ljubi in čaka. Končno se Marko vrne, toda v njem planiti ljubosumnost, ki je za zvesto Gigo tako žaljiva, da nastans v njej preobrat: Marka zasovraži. Ko Pečarič razstavlja V ponedeljek, 17. maja, se je slikar Herman Pečarič znova predstavil širšemu krogu ljubiteljev umetnosti z 22 platni v veži koprskega hotela Triglav. Razstava je prav zanimiva. Najprej nam spregovori o slikarjevi kreativni sili, ki se v zadnjih letih raz- tišine zapuščenih ulic in zagrenje-nosti samotnih koč. Njegova paleta se je obogatila, zrak je zatrepetal v igri nevidnih žarkov, neskončnost je izginila. Slikar je najmočnejši tedaj, ko se predaja trenutnemu doživetju (Jesensko sonce) in ko išče osebnemu Slikar Herman Pečarič v svojem ateljeju žareva v umetniško strast; ta pa pozna, kot vemo, en sam življenjski imeprativ: ustvarjaj. In Pečarič nenehno ustvarja. V predstavljenih delili slikarjev obraz ni enoten. Sledovi akademijskega risanja se vedno bolj izgubljajo. Umetnik tiplje v osebno smer, ustavljajoč se zdaj ob impresionizmu, zdaj ob novem realizmu. Njegov obrat sicer ni hrupen, a vendar je teko močan, da ga ni mogoče prezreti. Prav ta nalomljena odločnost in iskanja novega pa je Pečariču odprla skrivnostni svet liričnosti in melodije barv, da so ga vsega opojile. Istra ga je uklenila v čudoviti krog sonca, morja, zelenega neba, vitkih cipres in vijoličastih lalnikov, kamenja, rdečice, skrivenčenih oljk in obletavajočili se smokvinih nasadov, razpoloženju ustrezne podobe (Pri vodnjaku. Rdeča hišica). Vse to priča, da se Pečarič. razvija v istrskega slikarskega lirika. Se nekaj: medtem ko je doslej upodabljal najrajši obmorska mesta, je našel sedaj pot tudi v našo vas in pot do človeka. Kako te zgrabi nekaj za srce, ko opazuješ nedoločno sive stene krkavških domov med hladnim zelenjem, kako tipko je vse, kav diha s slike »Na vasi«, kako utrujen obraz ima starka pri vodnjaku ... Ne samo lirika, tudi epika bo dobil ta rob slovenske zemlje. Zaradi naštetih posebnosti in vrednot Pečaričeva razstava zasluži, da si jo ogleda čimveč ljudi in tako vsaj moralno podpre svojega umetnika. V ponedeljek je bil v prostorih sejne dvorane LO občine v Kopru II. redni letni občni zbor DPD »Svoboda«, na katerem je že leta 1952 izvoljeni odbor podal obračun dela. Čeprav so bila vabila dostavljena vsemu članstvu pravočasno, je občnemu zboru prisostovalo le okoli 60 članov, ter nekaj gostov, med katerimi naj omenimo sekretarja OK ZK tov. Bel trama Julija ter tov. Vil-harja Srečka od Zveze prosvetnih društev ter predstavnika italijanskega kulturnega krožka tov. Skočirja. Predsednik društva tov. Pišot Ra-do-Sokol je začel občni zbor, pozdravil goste, vse navzoče članstvo tei ugotovil, da je občni zbor po pravilih tudi v takem številu sklepčen in predlagal dnevni red, ki je bil enoglasno sprejet. O delu DPD »Svoboda« je poročal tov. Maver Danilo, tajnik društva, po katerem je sledilo še finančno po- se ji Marko skuša približati, ga udari s samokresom in zadavi. Vlogo .Marka je prepričljivo podal Tone Albreht, ld je odlično kreiral ljubosumnega »boljševika«. Albreht je rutiniran, ambiciozen igralec, četudi mestoma nekoliko preveč teatra-ličen. Menim, da je imela režija z dodelitvijo te vloge nadvse srečno roko. Sonja Stoparjeva je v prvem dejanju podajala nekoliko medel lik žene, kakršno si je avtor zamislil in kakršno smo si želeli ob temperamentni Albrehtovi igri. V . drugem, zlasti pa v tretjem dejanju je doka.-zala, da je tudi ona kos svoji vlogi. V posameznih situacijah je bila njena igra tako dognana in premišljena in — kar je najvažnejše — pretresljivo doživljena, da se je občinstvo razšlo z nedeljenim občutkom velikega in mojstrsko izvedenega odrskega doživetja. Hvaležni Sežanci so kljub slabemu vremenu napolnili dvorano in tako znova dokazali, kako ljuba in dobrodošla so jim taka gostovanja. Režija in scena sta bili dostojen okvir lepo uspeli predstavi. Jaša Literarni natečaj Primorske založbe v Kopra Primorska založba Koper razpisuje nagradni natečaj za roman oziroma povest in mladinsko delo, ki naj zajameta snov iz življenja primorskega ljudstva. Rokopise, ki morajo biti poslani do 31. marca 1955, bo pregledala posebna komisija, kot je navadna pri natečajih, in jih nagradila (roman oziroma povest 100.000, 60,000, 30.000 din; mladinsko delo 50.000, 20.000 din). Založba si pridržuje pravico, da poslana dela odkupi. Marne novosti iz Kopra V kratkem bodo v koprskem muzeju odprli nov oddelek, ld je posvečen NOB. Ta oddelek pa ima v sebi še nekaj posebnega, prikazuje namreč tudi boj Slovencev zlasti na področju kulture tudi v dobi Avstrije in italijanskega fašizma. Tu bodo stalno razstavljeni znameniti glagol-ski spomeniki in druge listine, ki so jih naši kulturni delavci pred nekaj leti odkrili v samem Kopru. * V Kopru pripravljajo tudi odkritjo spomenika Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu. Znano je, da se je ta mož, ki je umrl kot emigrant v Nemčiji, vodil v Kopru. Največja Vergerijeva zasluga v pogledu Slovencev je v tem, da je dal našemu Trubarju finančna sredstva, da je ta lahko tiskal v Nemčiji celo vrsto slovenskih in pa tudi hrvaških knjig. Vergerij ni važen le za našo kulturo v Kopru, ampak tudi za Slovence na splošno. Prav zaradi navedenih zaslug mu Koprčani postavljajo spomenik, ki jc delo domačega akademskega kiparja Dequela, vlil pa ga je strokovnjak Kneževič Zlatko v Zagrebu. Ta spomenik, ki ima brez dvoma umetniške vrline, bo postal tako ena od trajnih znamenitosti Kopra. VS ročilo in poročilo nadzornega odbora. Vsa poročila so bila dokaj obširna in so v podrobnosti izkazovala delo posameznih sekcij DPD Svoboda. Med najbolj aktivne sekcije po poročilu štejejo pevsld odsek, ki je od časa svojega obstoja v oktobru 1953 preživljal nevamo krizo, vendar je uspelo s pomočjo svojega pevovodje tov. prof. Lovca in zvestih članov pevcev zbor obuditi in izpeljati k ognjenemu krstu lastnega celovečernega koncerta, ki je bil dne 6. II. 1954. Pevski odsek šteje danes 36 aktivnih pevcev ter je naštudiral že toliko število skladb, da lahko vsak čas nastopi s samostojnim koncertom. Od ostalih ustanovljenih sekcij jo treba omenili še folklorni odsek, ki je začel v letu 1954 zopet z rednimi vajami, ld jih je moral v letu 195-3 iz objektivnih razlogov prekiniti. Odsek šteje 22 mladincev, ki pridno vadijo jugoslovanske narodne plese ter se bodo v kratkem usposobili za samostojen nastop. Poleg tega deluje pri društvu tudi harmonikarska šola, v kateri pa se uči samo 7 učencev, ker velikemu številu prijavljenih nimajo instrumentov. V društvu so v letu 1953 delovali še tile odseki: godalni orkester, ki pa je s svojim delom moral prenehali zaradi pomanjkanja instrumentov m materialnih sredstev za njihovo nabavo, ter dramatski odsek, ki je s svojim delom nehal zaradi spojitve z gledališkim ansamblom. Iz finančnega poročila se vidi, da se je društvo borilo z materialnimi težkočami, vendar pa zaradi velike štednje izkazuje še nekaj imetju. Pri razčlembi posameznih prihodov pada v oči, da članarina ni v popolnosti pobrana, da 'so merodajni činitelji prispevali za potrebe mladega društva zelo majhne kvote denarnih prispevkov, in še več drugih pomanjkljivosti. Po vseh teh poročilih je sledila živahna razprava, ki je pokazala "na razne težkoče, ki bi jih bilo treba rešiti. Pereče je vprašanje materialnega proračuna za posamezne sekcije, kakor tudi za celokupno1 društvo ld si mora v tem letu urediti dodeljene prostore kulturnega doma, za kar pa bo potrebno mnogo investicij. Precej je bilo kritike tudi na račun osrednjega odbora zaradi premajhne aktivnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je večina članov upravnega odbora zaposlena še i drugimi funkcijami ter je tako delovanje v DPD Svoboda bilo na račun drugih nekoliko zapostavljeno. V razpravi je več govornikov pokazalo na bolečo rano neaktivnosti dobršnega dela nameščencev in intelektualcev v Kopru in to prav v pogledu sodelovanja na kateremkoli področju, odnosno odsekih DPD Svoboda, o kateri pa bomo spregovorili v eni prihodnjih številk. Premajhna je bila tudi delavnost upravnega odbora v povezavi z osnovnimi sindikalnimi podružnicami proizvodnih in ostalih podjetij ter upravnimi uradi v Kopru, Tej živalim razpravi so sledile volitve, izvolili so nov enajstčlanski odbor s tričlanskim nadzornim odborom, ki bo moral napeti vse sile, da odpravi pomanjkljivosti, ki so se pokazale na občnem zboru, in dvigne tako kultumo-prosvetno raven. Novemu odboru, ki bo delal na tem, pa želimo obilo uspehov, Uredništvo Slovenskena Jata razoisuie literarni nafti Z namenom, da se zlasti meri mladino zbudi večje zanimanje za literarno ustvarjanje, razpisujemo nagradni natečaj za najboljšo črtico ali kratko novelo. Najboljše prispevke, k: bodo poslani na naslov uredništva do 31. julija z navedbo »Za literarni natečaj«, bomo objav, ljali v našem tedniku sproti. Kaz-sodniški odbor, ki ga sestavljajo kulturni urednik našega lista ter dva profesorja z gimnazije v Kopru, bo zbral dva najboljša prispev-' ka in ju nagradil 3 2.000.— in 1,000.— din. Slovenski Jadran POCOHIR MAGAJNA: Račko - razbojnik Rackotu je Lija posodila knjigo: »Razbojnik Strahomir«. »Silno lepa jc ta knjiga, čeprav ima sto strani in boš moral citati teden dni,« je rekla. Račko je pogledal Lijo postrani in se potrkal s pestjo po prsih: »Še danes jo prečitam, Lija,« in Lija se je ozrla nanj z velikim spoštovanjem. In potem je Račko čital in čital do pozne noči. Silen razbojnik je bil Strahomir, Deset drugih razbojnikov je poslušalo vsako njegovo besedo. Strahovali so bogatine in pomagali lcvnim ljudem. Živela je pa na visokem gradu prelepa princesa Lepo-slava. Razbojnik Strahomir je napadel gTad, privezal graščaka za steber in prav, ko je mislil zažgati grad, je zagledal skozi okno Leposlavo, ki jt v mesečini sredi dvorišča pretakala grenke in bridke solze. Takoj se je omehčalo srce krutega razbojnika, ukazal je odvezati graščaka, potem pa je planil z razbojniki na dvorišče, pokleknil pred Leposlavo in se predstavil: »Prelepa princesa Leposlava, jaz sem razbojnik Strahomir, Sredi te mesečine izjavljam, občudujoč vašo lepoto in žalostne oči. da ne bo nobena druga moja žena kakor vi.« Princesa Leposlava ga je pogledala od glave do pet. Ko jc videla, da je razbojnik Strahomii lep mladenič in ne tak, kakor si ga je predstavljala poprej, da ima kosmat obraz in divje oči, je prikimala in vzkliknila: »Kar vzemite me s seboj, razbojnik Strahomir!« Strahomir je naložil Leposlavo na ramo in zbežali so razbojniki z njo pod smejo-čim se mesccem v temne gozdove. Strahomir in Leposlava sta živela mnogo dni v sreči in blagostanju. Toda oče princese Leposlave ni mo»el pozabiti hčerke, ni mogel oorostiti krutemu razbojniku. Zbral Naša domača vas Doma smo v Zagorju- na Krasu. Radi bi vam povedali nekaj o naši vasi, ki je že zelo stara naselbina, saj je o njej govora že v 12. stoletju. Ne daleč od nas je grad Kaleč, kjer je živci pesnik Miroslav Vilhar. Pod Kalcem teče ponikalnica Pivka, ki pri nas izvira. Na drugi strani je razvalina gradu Šilentabor, o : ' " &......' V'; * .V/. ^ h v. * >'% F n^,,. .-.-.».- . S:,' .. '. ^Sk .; ' v > Narisala KORITNIK DRAGICA ■e. 1. b razr. osn. šole v POSTOJNI katerem kroži veliko pripovedk. Naj vam povemo samo eno: Bilo je takrat, ko so v naše krajo pridrveli Turki. Oblegali so grad in branilci so se še upirali z zadnjimi močmi. Turki so že lezli čez obzidje. Takrat pa pride grajska dekla in vrže 7. obzidja med Turke panj čebel. Tako so jih opikale, da so se vsi zbegani umaknili., Od takrat jih ni bilo več v našo deželo. Napisali PIONIRJI 4. razreda iz ZAGORJA na Krasu. Vrečica slovenske zemlie Bilo je med narodnoosvobodilno vojno. Iz Slovenije so Nemci izseljevali poštene Slovence v Srbijo, Med mnogimi je bil tudi kmet iz Marije Snežne v Slovenskih goricah. Mrko je gledal, že na obrazu se mu je poznalo, da sovraži fašiste, Ko so bili v Srbiji ,so ga ločili od tovarišev, in ga dodelili k nekemu srbskemu kmetu. Nekega dne pa so tovariši dobili pismo njegove družine. Sporočili so mu. naj pride po pismo, Ko jc prišel in ga je bral, so ga obstopili, da bi bolje slišali: domači so mu sporočali, da so jim dom požgali, njih pa odpeljali. Kmet je nekaj časa molčal, potem pa rekel: »Lahko naredijo še toliko zločinov, slovensko zemlje ne bodo uničili.« Razgalil jo prsi in pokazal vrečico slovenske prsti, ki io je nosil vedno pri sebi. Napisal UDOVIC JOŽE, iz CERKNICE jc tristo vitezov dežele in planil z njimi v temni gozd. Med drevesi so je vnela strašna bitka. Kljub temu, da je poginilo že sto vitezov in je bila že vsa trata krvava in vsa drevesa poškropljena s krvjo, je bilo končno pobitih vseh deset razbojnikov. Strahomir pa se je še boril kakor junaški lev, kajti za hrbtom ga je navduševala sama princesa Leposlava. In padlo je še sto vitezov, toda takrat je bil Strahomir že zelo utrujen in ko ga je nekdo le prebo-dcl z ostro sulico skozi srce, se jo zvrnil mrtev na tla. Zadnje njegovo besede so bile: »Zbogom, Leposlava!« In oče je odgnal z ostalimi vitezi Leposlavo domov. Leposlava pa ni marala nikogar za moža, le za Strahomirom je žalovala in končno ji je od žalosti počilo srce. Ko je Račko prečital do konca, so mu kakor lešniki debele solze kapale iz oči na tla in, ko se je mamica tedaj vrnila domov, ga je vprašala preplašeno: »Povej mi, Račko, kje si bolan?« (Dalje prihodnjič) Iz življenja pionirjev sežanske gimnazije Zjutraj pred osmo uro je v Sežani vse živo, kakor da bi se čebele vsule iz panja. Nasmejani ali zaskrbljeni obrazi otrok, gruče razposajenih pionirjev in pionirk, vse hiti umih nog proti šoli. Vidite tudi pionirje iz okoliških vasi, ki obiskujejo sežansko gimnazijo. Ne bom vam pravil, kaj vse se v šoli učimo, saj to vsi veste. Povedal pa bi Vam rad, da imamo na gimnaziji pevsko društvo, ki je med nami zelo priljubljeno, saj pravijo, da jc sramota za Slovenca, če ne zna peti. Imamo pa tudi telovadno društvo »Partizan«, ki skrbi za telesno moč mladih športnikov in ljubiteljev telovadbe. Pa še nekaj se učimo izven šolskih predmetov — naših lepih narodnih plesov. Športni dan smo uporabili za izlete, za spoznavanje naše ožje domovine. Z veseljem prebiramo pionirski list pa tudi Vaš kotiček. Priznati pa Vam moram še, da nismo vedno samo pridni, ampak prav pogosto tudi razposajeni in nagajivi, tako da delamo skrbi staršem in tov. profesorjem. Napisal BRATOZ IZIDOR, DOLNJE LEŽEČE pri Divači, Pionirska križanka Vodoravno: 1. kisla mine-i ralna voda, 7. zmrznjen, 8. del gledališča, 9. pribrdilnica, 10. boter, 11. enota ploskovne mere, 13. drugo ime za Kitajsko, 14. cigaretni strup, 16. ime pesnika Bora. Navpično: 1. pripadnik velike narodnostne skupine, 2. zmrnje-na voda, 3. veliko pristanišče v Arabiji, 4. veanik, 5. priredni veznik, 6. poveljnik kozaške vojske, 9. mesec v letu, 10. ženski lasje, 12. glavne mesto Italije, 13. del sobe, 15. srbski predlog. 1 2 3 4 5 6 1 1 7 ■ 8 I? H: t! 9 iSrc i! 10 11 12 Silil 13 14 15 1 16 | PALKO DOLINEC: IGO GRUDEN: NAŠ JOŽE Kupil Jože je piščalko tam na semnju v kurji vasi, da nam bo zapiskal malko, da veseli bomo včasi. Sel je danes ven na polje, da se v piskanju izuri; da bo piskal kar najbolje, vadi se dve celi uri. Vadi, skače, rakom piska, piska žabi v plitvi mlaki: žaba se za trebuh stiska; škarje so sklenili raki — brez ušes poslušajo, se smejati skušajo . . . To se jc zgodilo takrat, ko so tudi živali imele poklice in so se u-kvarjale s prav takim delom kot ljudje. Pes je bil čevljar, lisica trgovka, zajec pa zaprisežen lovec. Vsak je opravljal svoje delo kakor jo najbolje vedel in znal in vso živali so bile zadovoljne. Tisto jesen je že zgodaj kazalo, da bo zima prav huda in živali so si kar po vrsti naročevale pri mojstru psu čevlje. Prihajalo jih jo nevemkoliko in pes je imel dela čez glavo. Iver pa je dober mojster, je vsem naredil čevlje pravočasno. Med zadnjimi je prišel v njegovo delavnice tudi zajec. »Dober dan, mojster!« je pozdravil glasno in postavil puško v kot. »Imate dosti dela?« »Dela pa, dela«, je prikimal pes in si popravil očala. »Kaj pa vi, ne boste naročili čevljev? Mraz bo kmalu pritisnil«. »Ravno zaradi tega sem prišel. Veste, moja služba je naporna in potrebujem izredno močno obutev. Saj mi boste naredili, kajne? Jazbec ga je nekje dobil in kupil sem ga kar pri njem. Usnje sem prinesel kar s seboj. »Dobro usnje«, je pokimal pes, ko ga je otipal. »Prav tako usnjo je imela v prodaji lisica, preden so jo okradli«. Lešniki Kaj je to, sem in tja se vleče, če gledaš, misliš, da sneži, debele hraste na tla meče? ★ Poznamo orača, zemljo obrača, ni človek, ne žival, vem, da ga bo vsak poznal! Ima krilce zalo, srajčko in kosti, belo glavo ven moli? V Žari, za goro se zgubi, ko vstane, še gori! N IZ ČRNEGA VRHA nad Idrijo nam je pisala naša znanka PAGON NEDA. Piše, da so lepo praznovali Prvi maj, zdaj pa se pripravljajo na nastop za proslavo Titovega rojstnega dne. Imeli bodo lep in pester spored, ki ga bodo izvajali člani TD »Partizan«, folklorna sku-pimfav t'amburašC& zbor> dramska družina in recitatorji. Na koncu svojega dolgega pisma, mi je naša Neda zaupala, da pri učenju n:iso ravno med najbolj pridnimi, takoj pa je pripomnila, da se bodo poboljšali, kar z gotovostjo upamo. Veseli me, ljuba Neda, da ti je naš kotiček všeč in pričakujem tiste obljubljene spise. Svoj domači kraj nam je opisal ROVTAR STANKO, ki je doma iz vasice Stomaž, toda zdaj stanuje v KAMNJU pri Dobravljah. Iz njegove rojstne vasice pa je lep razgled po vsej Vipavski dolini, prebivalci pa se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom. Več pisem sem prejel iz NOVO-KRACIN pri Jelšanah. ISKRA ANTON piše, da prebirajo Slovenski Jadran z največjim veseljem, komaj čakajo, da ga pismonoša prinese, Nekoč, ko je deževalo, ni prišel pismonoša, pa sta ga šla iskat na pošto v Jeflšane dva učenca. Tudi to me veseli, da ste naklado povišali, posebno pa, da je naš časopis všeč tudi tvojim domačim. STEMBERGER FRANKO je opisal svojo vas, Novokračine. Spis bom obiav'1 posebej, prav tako sestavek IZALCIC MARIJE, ISKRA BRUNE in VALENCIC GRACIJE, Spis KALCIC ALME, o 1.. maju, pa je prišel žal nekoliko prepozno Pisala "je tudi ISKRA IVANKA, ki tako rada posluša ptičje gostolenje in jih gleda, ko pridejo jest kurjo pičo. Skupaj priletijo in odletijo, kakor bi se zmenili, pravi naša Ivanka. Lepo risbico koklje s piščanci je narisal POTOČNIK FRANKO. Žal pa je ne morem objaviti, ker je narisana na črtastem papirju. Drugič moraš vzeti za risanje bel, čist papir, ljubi Franko, pa bom risbo z veseljem objavil. ; Risbe so poslali še ISKRA NEVEN-KO, ŠLOSAR NIKO, KALCIC AL-MA in ISKRA BRANKA. Žal tudi teh ne bom mogel pokazati vsem našim kotičkarjem, ker so na pre-temnem papirju. Samo risbo je poslala APOLLO-NIO ETA, uč. I. razr. gimn. iz BERTOKOV pri Kopru. Upam, da bo drugič tudi kaj napisala. Tudi iz CAJNARJEV imamo spet pošto. Piše naša dobra znanka in prijateljica BECAJ JOŽICA. Tisto o denarju in proviziji ti bo sporočila uprava Rad pa bi, da midva ne bi imela samo tako uradnih stikov, ampak da zopet kaj napišeš za naš kotiček. Velja? Sicer te pa moram pohvaliti, da si pri prodaji res pridna! Prav prijazno pismo sem dobil iz PLANINE pri Rakeku. V imenu nagrajencev se zahvaljuje za prejeto dar lo FRANČEŠKIN MAKS, Uč. 5. razr. Veseli me, da vam je kovinska sestavljanka všeč. In če bodo kdaj poskušale sestavljati tudi deklice, sem prepričan, da jim bo uspelo. Le poguma jim ne smete vzeti! Kakor vidim, ste tudi dobri nogomabaši, mogoče boste tudi vi kdaj premagali Angleže. Lepo je tudi, da telovadite pri »Partizanu*, 1 .. m. Mm .. • a — « «Jvr »Sil i..... Vezejo prapor za »Partizana« Narisal LAH ANTON uč. II. r. gimn. iz SV. TROJICE kajti še vedno velja pravilo, da mora biti zdrav duh v zdravem telesu. Pozdravi v mojem imenu vse pionirje in upam, da se boste še kaj oglasili. Prav debelo kuverto pa sem dob'1 iz PRESTRANKA. Nekaterim bom odgovoril že danes, drugim pa prihodnjič, kajti vsi težko čakajo, da pridejo na vrsto. V 4, razredu se že veselijo darila, ki ga bodo prejeli kot. prvonagrajenci. Toda ljubi moji, tako me vlečejo po trgovinah za nos s temi mrežami, samo obljubljajo, ko jih pa hočem kupiti, pravijo: »še nismo dobili!« Take mreže, kot jih imajo ribiči aa ribolov, pa vam tudi ne morem poslati. Torej potrpežljivi moramo biti vsi skupaj. To je v glavnem tudi odgovor na pismo MILHARIC ANICE, ki piše tudi, da že komaj čakajo gorke in sončne dni. Najrajši či-tam vaš kotiček, piše BEGUŠ MARIJA, ki je doma iz Matenje vasi pri Prestranku. Radoveden sem, če vam slavinski pionirji zamerijo, da jim »hodite v zelje«? Lepo pozdrave nam pošilja PENKO FRAN-CEU, ki je prav tako iz Matenje vasi. Francelj ne utegne veliko pisati, ker imajo doma delo, tako da mu še aa učenje ostane malo časa. Boš pa pisal več v počitnicah, ko ne bo šole, kajne, Francelj? Lepe rožice je v pismu narisala naša znanka in pridna prodajalka Slovenskega Jadrana BRAUC GA- □ G t) ©O^ »Okradli so jo?« se je začudil zajec. »Okradli, okradli. Sirota je bila vsa iz sebe. Malo je manjkalo, da je niso še zaprli, ker je rekla, da se volkovi, ki opravljajo službo policajev, brigajo vse drugo, samo za svojo službo ne«. Pes je poiskal mero in zmeril zajcu stopala. Zapisal si je številke na vrata in spet sedel na čevljarski stol. »Cez teden dni bodo čevlji gotovi«, je rekel. »Pridite jih iskat«. i ■ •:> t&j i T. - V -T- ~ Točno ob določenem dnevu jo zajec spet potrkal na vrata mojstrove delavnice, čevlji so bili že gotovi. Zajec jih je pomeril in bili so mu ravno prav. Ko jih je imel na nogah. mu je postalo žal denarja, ki bi ga moral odšteti. »Ce sem že lisici ukradel usnje«, si je mislil, »zakaj ne bi potem Se psu čevljev. Tako bom vsaj zastonj obut«. Kakor je mislil, tako je storil, Odprl je vrata in se pognal v dir, ne da bi vsaj vprašal za račun. Med begom bi se skoraj zaletel v lisico, ki je ravnokar šla na sprehod. »Da veš«, ji je zaklical, »pes ti .is ukradel usnje. Meni je pravkar naredil iz njega čevlje«. Ko je pes spoznal, da mu hoče zajec s čevlji pobegniti, je odvrgel orodje in se pognal za njim. Medtem pa je lisica vsa jezna pritekla v njegovo delavnico. Brskala je po policah in ko je našla usnje, ki je še ostalo od zajčevih čevljev, jo verjela, da jo je pes okradel. V jezi ,fe pograbila vsa šila in kopita in jih odnesla na svoj dom. Zvečer se je pes vrnil ves upehan, ne da bi ujel zajca. Ker je kmalu opazil še lis'čino tatvino, se je tako razjezil, da je napovedal zajen in lisici smrtno sovraštvo. Opustil ie čevljarsko obrt, se preselil k človeku in od takrat skupno z njim preganja vsakega zajca in lisico. m m-'-" BRIJELA. Piše pa tudi, da že pripravljajo igrišče za odbojko, ki jim jo bom poslal. Za risbice sem ti odgovoril že zadnjič. Spet se oglaša tudi SIMČJ.Č BRUNA, ki pravi, da je pri njih toplo vreme. Na vrtu imajo lepe rožice, misli pa, da imamo v Kopru še lepše. Takole ti povem, ljuba moja Bruna, zdaj jih imamo prav malo: prve spomladanske so že odevele, prav tako španski bezeg, narcise in tulipani; prav te dni so se pojavili prvi na-geljčki in vrtnice. Kaj hočemo, lete je pač vse bollj pozno, ko je tako slabo vreme. Lep spis »Moj domači kraj« sem dobil od CIC JOŽICE iz HRUŠEV-JA pri Postojni. Spis je sicer do-betr, toda dolg je in zato ga bom prav kmalu objavil posebej. Upam pa, da se bodo med tem opogumili tudi drugi pionirji ia Hruševja in mi kaj lepega napisali. Prav vsakemu, ki piše stricu Mihi, tudi odgovorim. In še na eno pismo bom odgovoril danes. To velja za PIRC BERNARDA in KACIC MARIA iz BRE-STOVTCE pri Kostanjevici na Krasu. V imenu vseh pionirjev se zahvaljujeta za šahovsko garnituro, ki so jo dobili za nagradno tekmovanje. Pravita, da so prej igrali na šahovnici, narisani na papirju, s figurami, ki so jih sami izrezljali. Zdaj pa, tako pišejo, bo pravi užitek potegovati lepe figure po veliki in gladki šahovnici. Prav srečen sem, da ste darila tako veseli in prepričan sem, da boste tisto obljubo držali. Gotovo se boste tudi pri tem tekmovanju dobro odrezali. REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVBLKE KRIŽANKA — Vodoravno:.. 1) roj, 4) kamen, 6) nosorog, 8) ata, 9) ko, 11) KS, 12) Oto, 14) ara, 15) ledenik, 17 aparati. Navpično: 1) rasa, 2) omoti, 3) Jera, 4) ko, 5) no, 6) Nlkola, 7) Gosaki, 10) otep, 11) krit, 13) oda, 14) Ana, 16) —er. Hodila sem po ozki in precej temni koprski ulici in nisem se mogla odločiti, v kateTo hišo naj vstopim. Potem pa sem zaslišala dobro znane šolske glasove, ki so prodirali iz razredov na ulico. Bil je zanesljiv kažipot: ko sem se vzpenjala po stopnicah, sem zagledala v prvem nadstropju napis »Ženska obrtna šola«. Sprejeli so me prijazno in mi veliko povedali o svojem delu in šoli. To je ed na šola te vrste-na Primorskem, podobna je le v H'rslci Bistrici, mi je povedala ravnateljica tovarišica Zora Ličen, Ustanovili so jo leta 1949 (prej je bila prav taka šola v Trstu, pa je morala z delom prenehati). Devet in sedemdeset učenk, razdeljen h v treh letnikih (štirih razredih) .pozorno sledi teoretičnemu in praktičnemu pouku, o tem priča pravo šolsko vzdušje v razredih in vnema v delavnicah. Do zdaj je absoiviralo šolo 16 učenk, letošnji tretji letnik pa jih ima 17. Pokazali so .mi svoje izdelke: otroške srajčke, pletene jopice in kapice, vezane bluze, kuhinjske garniture, blazine, pletene jope, šale in puloverje, obleke, kostume, perilo, kdo bi vse naštel! In to je b'l samo delček tistega, kar so izdelali, ker izvršujejo dela po naročilu (privatnikov, gledališča, društev), Z izkupičkom, ki ga dobijo za storjene usluge, dajejo podpore revnim gojenkam za vzdrževanje v Dijaškem domu,- kupujejo pa tudi material. ki ga potrebujejo za svoje izdelke, za šivanje, pletenje, vezanje in podobno. Učni načrt šole obsega vse predmete vajenskih šol. Poučujejo slovenščino, italij.anščino, zgodovino, zemljepis, hig'enç, pouk o nošah, blagcznanstvo, krojno in dekorativno ¡risanje, telovadbo in moralno vzgojo. Po uspešino opravljenem zaključnem izpitu imajo učenke kvalifikacijo šivillske pomočnice. V tretjem letnku pa poučujejo tudi go-spod.ihjstvo s praktičnimi vajami in popolnoma praktično krojenje, stvari, ki so tako potrebne ženi v vsakdanjem življenju, čeprav ji to ni poklic, s katerim si služi kruh, Pouk je ločen za Slovenke in Italijanke. Tisti dan, ko sem obiskala šolo, je bil praktični pouk v delavnicah, v eni šivanje, v drugi ročna dela. Brneli so šivalni stroji, učenke pa so pridno šivale, likale, navdarjale in pomerjale.. šola ima šest šivalnih strojev, kar je premalo za tako število učenk, še bolj pereče pa .je število strokovnega učnega osebja, sa.j so komaj štirje —• dve strokovni učiteljici, dva mojstra in dve pomočnici. Statut takih šol pa predvideva največ deset gojenk na eno v razl.čniih dobah zgodovine? V eni izmed sob sem videla velike kose težkega blaga in zvedela sem, da pripravljajo odrske zavese za koprsko gledališče. Pripravili so tudi vse kostume za uprizoritev »Carmen«, .ki jo je igrala talij anska dramska skupina. Pokazali so mi tudi rdeča zvončasta krilca, ki jih šivajo za nastop cicibanov in lep prapor, ki ga vezejo pod strokovnim vodstvom ravnateljice Ličnove za TD .»Partiaan«. Vse učenke so vključene v mladinsko organizacijo, veliko pa jih sodeluje tudi pri telovadnem društvu »Partizan«. Pred nedavnim so V delavnici Ženske obrtne šole v Kopru Vezejo prapor za »Partizana« strokovno moč. Za teoretične predmete imajo še tri predavatelje. Toda teorija je eno,, praksa pa drugo! če strokovn ih moči ni, morajo bolj prijeti za delo tiste, ki so. Veliko število učenk, pomanjkanje strokovnega kadra in vedno nove spremembe terjajo cd učnega osebja veliko dela in elastično prlagodlji-pa je resnica, da so učiteljice pri vost. Po uspehu učenk .pa sodim, da to delo rodi sado.ve; vsekakor svojih učenkah zelo priljubljene. V delavnici, kjer .j.majo .rečno delo. je igral rad-o, gojenke pa so pridno sukale pletšlke in šiivanke. Namen šole je, da spozna učenke z najraznovrstnejšim ročnim delom, zato dela vsaka drugo. Pri izbiri vzorcev izkoriščajo predvsem narodno motiviko, ki se je uče pri dekorativnem risanju. Prav zato je dekorativno risanje važen predmet; tako se bodo učenke navadile preri-savati in same ustvarjati narodne omamente„ vzorce za različno vezenje in pletenje. Temu se pridružijo še pouk o nošah in blagoznan-stvo. Včasih .kakšna gojenka godrnja. da se mora uč;ti toliko teoretičnih predmetov, ker se je prišla učit pač šiVa.t,- tako .pravi. Ne ve pa, da ji je vse to znanje v njenem nadailjnem razvoju neobhodno potrebno. Kako naj dobi službo, recimo v krojačnici kaikega gledališča, če ne pozna naroidnih noš, če ne ve, kakšne obleke so nosili ljudje gojenke skupno z nekaterimi pro-fesorj i in učiteljicami uprizorili veselo komedijo »Neopravičena ura«, kar je bila njihova davna in vroča želja. Zato jim ni bilo žal truda in dela, ki so ga vložile v to igro, imele pa so lep uspeh. Na pomoč so jim priskočili tudi člani Ljudskega gledališča,- Vsako leto pripravijo gojenke ženske obrtne šole na koncu šolskega leta razstavo. Za letos pa so odločili, da razstave ne bo, kajti priprava le-te terja mnogo priprav in dela, obišče pa jo le malo ljudi in še ti nimajo prave slike, kaj vse so naredili v še® med letom. Kajti sistem salona, ki ga porablja šola, je sicer najbolj1 donosen in primeren za praktično delo, toda sproti gre vse iz šole, na hrbtu pa nikomur ne piše, kje so mu izdelali o-bleko. Zato je vodstvo šole raje poskrbelo v središču mesta izložbo, kjer bodo razstavljali svoje izdelke. Tako bodo lahko ljudje vse šolsko leto zasledovali razvoj in delo ženske obrtne šole. Petrolejske svetilke bodo gorele znatno svetleje, če bomo novi stenj pred uporabo dobro prepojili s kisom in hitro posušili. Obledeli dežniki dobe spet svojo črno barvo, če jih nateremo s špiritom. Ce vas kdo vpraša, zakaj ste tako bledi, gotovo takoj odgovorite, da ste slabokrvni. Zadnje čase se no počutite najbolje: boli vas glava, vrti se vam pred očmi, zaspani ste, zebe vas, čeprav ni mraza, pri najmanjšem naporu vam srce močno bije. Vsi ti znaki vas tako \T:nermr-jajo, da greste k zdravniku. Zdravnik vas temeljito preišče, ker ve, da bledica še ni znamenje pomanjkanja krvi; pri ljudeh, ki imajo plast masti pod kožo, se krvne žilice ne vidijo na obrazu. Ali ste pred kratkim preboleli težko bolezen? Delate v temnih prostorih? Ali imate slabo hrano? Kadite? Kako je z vašimi ledvicami? — sprašuje zdravnik. Mogoče ste na vse odgovorili ni-kalno. Kapljica krvi, ki vam jo je vzel zdravnik iz prsta, bo odločila, kaj vam je. Zdravnik preštejc rdeča in bela krvna telesca ter ugotovi, da imate samo 60 odstotkov Mečih, Zdravnik premišlja: ali je samo navadna bledica, ali se za slabokrvnostjo skriva težka bolezen? Tur na želodcu, rak na želodcu, zastraplje-nje s svincem ali z drugimi kemičnimi spojinami, mogoče celo jetika? Rade volje ali ne, pustiti morate da vas natančno preiščejo. Šele tak pregled bo pokazal ali ima vaša bledica globlje vzroke. Ce bolnik izloča z blatom kri, je gotovo, da v želodcu in črevih nekaj ni v redu. Natančno diagnozo pokaže pozneje rentgen. Bledico lahko povzročajo tudi želodčne bolezni, ki nastanejo Vsakdo si dežnega plašča ali im-pregnirana tkanine ne more kupiti, impregnacija pa tudi sčasoma popusti in oblačilo ni več nepropustno za vodo. V naslednjih vrsticah vam bomo povedali, kako impregnacijo obnovite, oziroma kako si lahko sami izdelate impregnirano tkanino. V raztopino galuna zmešajte jajčni beljak in v tej tekočini namočite platno po svoji kakovosti dokaj različno, zato je najboljše, če najprej preizkusite raztopino na majhni krpici in tako določite najprimernejšo koncentracijo galunove raztopine. Šotorsko platno impregniramo z drugimi snovmi. Tega načina se bodo lahko okoristili z uspehom taborniki in izletniki, ki žele preživeti lepe dneve v naravi. Raztope naj 1 kg galuna v 30 litrov vode in 1 kg svinčenega acetata prav tako v 30 litrih vode. Potem obe raztopini pomešajte. Nastalo oborino je treba pustiti, da se vsede na dno posode. Bistro tekočino odlijte in v njej namakajte platno 4 ure. Platno potem obesite, da se odcedi in na zraku ali v toplem prostoru posuši. Končno lahko platno, ki je postalo nepremoč-Ijivo, še izščetkate in zlikate. zaradi pomanjkanja želodčne kisline. To kislino lahko nadomestite i zdravili. Ce je vaša bolezen sama navadna bledica, vam bo zdravnik priporočil veliko sonca, veliko svežega zraka in sadja! Vsak dan jejto hrano, ki vsebuje mnogo železa in vitamina C, za letni dopust pa pojdite v hribe in prav kmalu boste imeli dovolj rdečih krvnih telesc. 2ENE NA POSTOJNSKEM SE VNETO PRIPRAVLJAJO NA PRIMORSKI PRAZNIK 2ENA Tudi v postojnskem okraju se žene pridno pripravljajo na praznik primorskih žena, ki bo 5, in 6. junija v Štjaku na Sežanskem. Pripravljalni odbor, ki deluje v okviru SZDL, je razvil živahno dejavnost po vsem okraju. Ne moremo pa ravno pohvaliti vseh občinskih odborov SZDL, la niso znali še dovolj zainteresirati zlasti žena za obisk Štjaka. Doslej je zbranih nekaj nad 1500 prijav, ki pa še stalno pritekajo. Odbor zbira ob tej priliki tudi podatke o ženah — borkah in aktivistkah iz NOB s področja okraja in jih objavlja. Najbolj znane žene borke, aktivistke in partizanske matere kot Skapinova mama iz Postojne, Marija Hreščak — Urbanova mama — mati junakinja iz Nove Sušice, prva junaška primorska partizanska borka Maslo — ' Fidol Kristina iz Nove Sušice in še mnoge druge so ponos ne samo Pri-m.rske marveč vse Jugoslavije. Dve preprosti in lepi poletni obleki. Prvo lahko nosite z bluzo ali brez nje Nenadoma so se vrata v sobo odprla in oster svit dveh žepnih svetilk ga je popolnoma oslepil. Še preden se je zavedel, mu je nekdo zvezal obe roki na hrbtu in zamašil usta. V naslednjem trenutku se je znašel v avtomob;lu, ki se je ustavil pred vrtnimi vrati. Poleg njega je sedel neznanec z naperjenim revolverjem in ga sovražno meril z očmi. Neznanec, ki je prisedel k šoferju, se je na svojem sedežu obrnil in mu •/, žepnim robcem zavezal oči. Sedaj je Ivan slišal le še. pritajeno brnenje motorja avtomobila, Iti je brzel v noč po sydncyskih ulicah. Njegova popustljivost se mu je maščevala, kakor se je bal od vsega početka! Drugače si ni mogel razložiti te svoje ugrabitve In vožnje v neznano po sydneyskih ulicah kakor s tem, da so sovjetski agenti prepoznali v zabavišču Dolores, ji sledili in ugotovili njuno bivališče, čim daljše pa je postajalo njegovo neprostovoljno potovanje v neznanem avtomobilu, tem bolj se mu je vračala njegova razsodnost in hladnokrvnost. Prvi strah mu je najprej sicer popoinoma ohromil živce, nato pa vzpostavil zopet njihovo normalno delovanje. Resnost položaja, v katerem se je tako izncnntia znašel, je pregnala tudi dejjresijo, ki mu je že grozila popolnoma uničiti živce in življenje. Avto je medtem z nezmanjšano brzino pož'ral kilometre. Ivan sprva ni mogel dognati, ali se vozijo 5s vedno po sydneyskih ulicah, ali pa so že zapustili mesto. Po leni, ker je avto večkrat ostro zavil na levo ali desno, je sklepal, da ga prevažajo po Sydneyu. Da so niegovi sopotniki v avtomobilu, ki so vdrli v bungalov in ga takorekoč ugrabili, sovjetski agenti, o tem ni niti najmanj dvomil. Zanimalo ga je, kam ga peljejo in kaj z njim nameravajo. Moskovskega maščevanja se je bal ves čas svojega bega iz Bombaya. toda sedaj, ko se je znašel zopet v ltrempljih moskovske tajne službe, se ga je lotila neke vrste ravnodušnost. Če bi se Moskva nameravala nad njim krvavo maščevati, potem bi se to že zgodilo in moskovski agenti ga ne bi prevažali z vratolomno naglico po Syclneyu! Torej imajo z njim drage namene! Ta misel mu je dala novega poguma, kajti računal je že s tem, da bo izkoristil prvo priložnost za beg, pa naj stane, kar hoče! Ko se je spomnil Dolores, mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Ali so tudi njo ugrabili in jo odpeljali neznanokam? 2e se ga je skoraj polotilo malodušje, ko se je avto naglo ustavil. Nekdo jo z zunanje strani odprl vrata in njegov sosed na levici ga je surovo sunil, da je skoraj zletel iz vozila. Na prostem so ga zgrabile zs vrat krepke roke in ga pričele potiskati po kamnitih stopnicah navzgor. Če se je ujetnik spotaknil — imel je še vedno zavezane oči — jo dobil močno brco v spodnji del telesa, da je od bolečin zasiOKai. K sreči je bilo stopnic kmaln konec. V ključavnici ie zaskrtal ključ, vrata so zaškripala in Ivan je zletel kakor zoga eez prag. Še prej mu je nekdo strgal obvezo z oči, toda kljub temu je priletel z glavo ob zid, da se mu ie ulUa kri s čela. Vrata so so za njim s treskom zaprla in ključ je ponovno zaškrtal v ključavnici. > V prostoru, kamor so ga pahnili z zavezanimi rokami, je bilo temno kakor v rogu. Okna ni bilo videti nobenega! toda Ivan je čutil, da prihaja od zgoraj svež zrak. Ker je imel roke zvezane, je pričel s komolcema tipati ob aidu. Šele ob koncu svojega obhoda ja zadel ob železno posteljo s slamnjaeo. Kolikor je lahko presodil, ni bilo v njegovi ječi nobenega drugega pohištva. Sedel je na posteljo in skušal zbrati svoje misli Okrog njega je vladala neprodirna tema in od n;koder ni bilo slisati niti glasu. S čela mu je curila kri in v glavi je začutil pekočo beleči no ... 3. coglavje V JEČI Dolores je naredila obema zelo slabo uslugo, ko je prisluhnila glasu svoje ženske ničemrnosti, ki ga je podžigalo še prigovarjanje sosedov, in podpisala, pogodbo z lastnikom sydneyskega elitnega nočnega zabavišča »Nočna zvezda«. Pogojena plača je bila skoraj bajna, toda cena, ki sta jo morala oba plačati za njo, je bila le previsoka. Polkovniku Kudrnjaeevu ni Agatja Semjonovna Popova zadnji dan svojega bivanja v poslopju sovjetskega veleposlaništva v Pekingu zaman poročala vseh podrobnosti o obeh beguncih. Navodila, ki jih ie nato po odgovora iz Moskve poslal svojim ljudem v Avstrajiji, so bila tako podrobna in izčrpna, da bi bilo mogoče spoznati oba begunca tudi v temi. Končno je vendarle ludi v Sežano posijalo sonce, četudi nekam sramežljivo in negotovo. A posijalo jc, ter mladim in starim Sežanccm razvedrilo obraze. V dolgotrajnem deževju in zoprnem hladu smo postali že drug na drugega nejevoljni.. S kislimi obrazi smo se srečavali na ulici in ugibali, kaj smo si žalega storili, da si skoraj prijazne besede ne privoščimo. Vse je bilo uglašeno na nekako zadirčnost. Vse redkejši so postajali celo tisti kulturni pozdrava, ki so nam nekako v navadi, zelo pogosto brez toplega prizvoka iskrenosti. Ponoči nam sonce nadomešča luna. Ah, ta lunal Nepoboljšljiva zapeljivka zaljubljenih src. Le kaj jim šepeta na samotnih klopcah in stezicah idiličnega sežanskega parka? Morda o tem, kako si ptički spletajo mehka gnezdeča in odlagajo vanje drobna jajčka ter jih potem vale, da bo kaj pernatega zaroda. Le da ptički pri tem opravilu nič ne zdihujejo, četudi so po svoje zaljubljeni. In če zaljubljenci zclihu- Davki po katastru in obrambe proti loči v Potegi V nedeljo je bil v Podragi sestanek volilCev. Tovariš predsednik je navzočim na kratko obrazložil novi davčni sistem, na podlagi katerega bo v prihodnje odmerjen davek. Kmetje so z zadovoljstvom vzeli na znanje novo uredbo. Razpravljali so tudi o pripravah obrambe proti toči. Tov. Dušan La-vrenčič, sektorski vodja, je poročal, kaj je bilo do sedaj napravljenega na področju občine Vipava. Predvidenih je najmanj 20 postaj za obrambo proti toči. Nekatere vasi so postaje že postavile. Število postaj ni omejeno, ker bo šele praksa pokazala, če bo potrebno zgraditi večje število, kot je sedaj predvideno. Postaje naj bi imele vsaj: Planina, Slap, Goče, Podraga, Stjak in Podnanos. Vrpolje in Budanje naj bi za sedaj ostale brez postaj, ker pravijo, da na tem sektorju še ne pomnijo, da bi toča napravila večjo škodo. Večja je nevarnost pred slano posebno v Vrhpolju. Izglasovali so sklep, da bodo prispevke za dovrši t ev obrambnih postaj pobirali kot davek in da bo vsak vaščan prispeval na podlagi števila trt in ostale površine zemlje. Na vsak hektar vinograda bo prišlo okrog 700 din, na njivsko površino pa 300 din prispevka. Volil-ci so s tem soglašali in izrazili željo, da bi postaje čimprej uredili. Na sestanku so razpravljali tudi o popravljanju poti. Predsecln k občine je obljubil, da bo občina kolikor mogoče podprla, da bodo cesto razširili tam, kjer je ozka in popravili ograjo na mostu. Vaščani bodo pri delu pomagali s prostovoljnim prispevkom. Tr. jejo, naj bi zdihovali kar najbolj globoko, le nekoliko bolj natihem, tako rekoč diskretno, brez cviljenja in sami zase, ne za radovedno slabost svojega bližnjega. Takemu cvilečc-mu zdihovanju so potem še luna nad parkom škodoželjno reži... Krvodajalsko akcijo smo uspešno končali in jo pri »Mohorčiču« zapečatili s poslovilnim večerom. Ljubljančanom, še bolj pa Ljubljančan-' kam, ki so bili prišli po kraško človekoljubno kri, je bilo v Sežani oči-vidno jako všeč in so odnesli odtod ne samo krvavi dokaz, da »tukaj prebiva zdrav rod«, marveč tudi prepričanje, da smo Kraševci gostoljubni in veseli ljudje. Po prijetnem okrcpeilu se je razvila neprisiljena zabava ob harmoniki in kozarčku pristnega »vipavca«. (Teran se je letos nekam kislo potulmil. Najbržo ga je sram nezaslužene cene 255 do 270 din). Da bi bilo zadoščeno nepisanim zakonom nepristranosti in lojalnosti ter miroljubnega gostinskega sožitia, se je družba od »Mohorčiča« preselila v »Triglav«, kjer so slavili deseto obletnice ustanovitve organi UDV. Tako so se kar na lepem našli v »bratskem zagrljaju« čuvarji naše državotvornosti in sama-ritani Rdečega križa, čuvarji našega zdravja. Sežanci, ki znajo pravilno ceniti pomen in delo prvih kakor drugih, so s svojo prisotnostjo pripomogli do pestrosti družbe in razigranega razpoloženja. Domači »jazz« je ncutrudljivo igral poskočne in sentimentalne komade, da so so gostje do mile volje naplesali. Nerodnosti ni bilo nobene in so se ljubljanski gostje pohvalili, da že daviio niso bili v tako prijetni dražbi. Posebnega priznanja so bili deležni s strani predstavnic ljubljanskega nežnega spola sežanski kavalirji, ki. . . in tako dalje. Ljubi maj, krasni maj, čas ženit-ve je sedaj! Vsako soboto jih na matičnem uradu sežanske občine nekaj parov vprežejo v sladki zakonski jarem. Tako jc za ohranjevanje in množitev državljanov lepo poskrbljeno. Pri »Preslabi" se pohvalijo, da gredo letos lični otroški vozički kar dobro v promet in da imajo celo lepo število »zaaranih«. In prav je tako. V zdravem in obilnem naraščaju je prav gotovo dokaz, da nam se življenjski pogoji iz leta v leto krepijo in da gledamo z zaupanjem v bodočnost. Naj bi naši najmlajši sedanji in bodoči državljani rasli in se razvijali v svobodi, ob polni skledi in v trajnem miru. Ondan sem letos prvikrat slišal kukavico. Tam blizu Vrhovclj, kjei mannor lomijo. Samo šestkrat jc za-kukala. Nekaj drobiža sem otipal v hlačnem žepu. Za hip me je obšel zadovoljen občutek. Veselo sem odrinil na kolesu na Kras proti Du-tovljam. Trta poje svojo prvo pomladno pesem. Obnovljeni in novi latniki, po katerih je razlita sončna toplota, dihajo upapolno življenje." Vse do trgatve bo nad njimi v liu- bezni in bojazni trepetalo srcc pridnega Krašcvca. Skrb zavoljo slane ob kipeči pomladi kopni, na njeno mesto pa se plazi druga, nič manj moreča. Ce je kraškim vinogradom prizanesla slana, ali jim bo toča tudi? Upajmo, upajmo! Kako skrivnostno ubrana je simfonija kraškega pomladnega večera! Med spečimi bori, kamenitimi ogradami, dremajočiini vinogradi se oglašajo čudoviti glasovi slavčka, čuka ter monotono reglanje žab. Nad vsem tem pa miruje neskončno nebo z lesketajočimi se zvezdami. Vsa mirna prisluškuje Sežana tja proti morju in sanja o svoji srčni povezanosti s Trstom in njegovim življenjskim utripanjem. Z. J. Skromna in tiha vasica Beka leži na lepem valovitem in skoraj najbolj rodovitnem predelu občinskega ljudskega odbora Hc-rpelje. Zdi se, kot da bi se ta košček zemlje zasidral med kraške golčave v tem predelu slovenske Istre. Nova lepa cesta, ki se odcepi pri osnovni šoti Ocizla, te popelje med nizkim gozdičevjem v sredino vasi. Od tu se nam nudi prekrasen razgled proti Trstu in Jadranski obali na eni in proti Slavniku in ostalim vasem na drugi strani. (Nadaljevanje s 7. strani) Mati je postala nataknjena. »K vragu še Kitajec 1« je rekla. Jaz pa sem zaklical: »Ali vdiš? On je več1-j i revež kakor vsi drugi reveži skupaj in ti ga še k vragu pošiljaš. In ko si ga poslala k vragu in pomisliš, da nima prav nič na svetu, da živi brez vsakega tipanja in da ga še k vragu pošiljajo, ali se ti ne zdi, da je zato samo še bolj človek, in da je rod tistih, lci so kakor on, najbolj človeški?« Mati me je pogledala in videl sem, da je še zmeraj nataknjena. »O kom govoriš? O Kitajcu?« je rekla. »O Kitajcu, seveda,« sem rekel jaz. »Lahko tudi o ubogem Sici-lijancu, ki leži bolan v postelji, ka-kor tisti, ki jim daješ injekcije. Ali ni rod vseh tistih, ki so kakor on, samo še bolj človeški in ali m on sam zato samo še bolj človek?« »On? je rekla mati. »On,« sem rekel jaz. In mati je vprašala: »Bolj kakor kdo?« Odgovoril sem: »Bolj kakor drugi. On, ki je bolan . . . On, ki trpi«. »Trpi?« je zaklicala mati. »Temu je pač bolezen vzrok«. »Samo bolezen?« sem rekel. »Vzemi mu bolezen, pa bo vse hudo minilo,« je rekla mati. »To ni nič ... To je samo bolezen«. Jaz pa sem jo vprašal: »In kadar je lačen in trpi, kaj je potem to?« »To je pač lakota,« je odgovorila mati. »Samo lakota?« sem rekel. »Kaj pa?« je rekla mati. »Daj mu, da se bo najedel, pa bo vse hudo minilo. To je samo lakota«. Stresel sem z glavo. Od svoje matere nisem mogel dobiti čudnih odgovorov, ampak vseeno sem vprašal: »In Kitajec?« Zdaj mi mati ni dala odgovora, ne čudnega in ne drugačnega, in st;snila je glavo med rame. Gotovo je imela prav: Vzemite bolniku bolezen pa ne bo več bolečin; nasitite sestradanega pa ne bo več trpljenja. Ampak kaj je s človekom, kadar je bolan? In kaj je z njim, kadar je lačen? Kaj ni skrito v lakoti trpljenje vsega sveta? Kaj ne postane človek, če je lačen, bolj človek? Kaj ne postane rod lačnih bolj človeški? In kaj je vendar s Kitajcem? . . . Odlomek iz knjige: Pogovori na Siciliji. ' I Mg I ■¿¡■mt-u; im Iti: Bolnica za pljučne bolezni v Senožečah Prebivalci te vasice se bavijo ve-č.noma s poljedelstvom in živinorejo. Imajo lepo živino, .kar je znak njihovega dobrega gospodarstva in rodovitnosti te zemlje. Nadalje gojijo vinsko trto in razno sadje, predvsem češnje. Za časa italijanske okupacije je bila ta vas veliko bolj prizadeta od ostal h okoliških vasi. Poglejmo, kaj jim je nudila ta država, ki se tako postavlja z svojo tisočletno kulturo. Od kmetov je zahtevala visoke davke in druge dajatve. Vas ni imela niti vozne ceste niti električne napeljave ter sploh nobene ugodnosti. Da^ nes pa je vse drugače. Okrajni ljudski odbor Sežana se je zavzel in z dejanji pokazal, da ima vas danes cesto, električno razsvetljavo itd. Vaščani so s tem zelo zadovoljni, bar je dokaz, da naša ljudska oblast skrbi tudi za kmete. V času NOB so vaščand v celoti delovali za partizane in jim pomagali in s tem se pokazali zelo požrtvovalni. Vendar gorje j m ni bilo prizanešeno. Dan grozodejstva so doživeli 26. maja 1944, leta ob 10.30 uri. Ta dan so v vas pridrveli Nemci in fašisti, vas obkolili, nato pa začeli Topati ter požigati skromne hiše. Krik ljudi, požar in vpitje fašistov je ostal vsidran v srcu vsakega vaščana, da se še danes spominja. Vas je bila v celoti požgana, razen nekaj hiš. Vas je sedaj po-poJnoma obnovljena. Pred poži^ gom in naprej do osvobod tve je bilo taborišč« članov VOS. Pod vasjo, v skriti rebrini, je stala tudi bolnica mesta Koper, ki jo je vodil tov. Kozak Miklavž ter bolničarki Tamara in Darinka. V njo so sprejemali težko ranjene parrtizane v raznih akcijah v okolici Trsta. V bližini je bilo tudi sanitetno skladišče, to je postojanka za dobavo zdrav i iz mesta Trsta za NOB. To skladišče je požrrtvovalno in pogumno vodil tov,. Rad». -Razen tega je bila v tem kraju radijska postaja, ki jo jo vodil tov. Žitom ir, ki je pozneje padel v Borštu pri Trstu. V samo vas pa so prihajali razni kur rji za vezo s Slovenskim Primorjem, nadalje aktivisti in obveščevalci. V Beko so prihajali kurirji, ki so prenašali pošto iz Slovenske Istre preko Vrhpolj. Ni bilo izdaje in vse je potekalo v strogi konspiraciji. Vaščani Beke nestrpno pričakujejo dneva 30. maja 1954. — občinski praznik in proslava 10. obletnice požiga Beke. Prebvalci bodo z veseljem sprejeli staTe borce in aktiviste ter vse udeležence. Iniciativni odbor za proslavo vabi borce in aktiviste, ki so na tem sektorju delovali v času NOB, da se udeležijo tega veselega dneva, ko se bodo spomnili teh težkih borb v času NOB. Glas o očarljivi lepoti španske pevke še ni segel do vseh sydneyskih obiskovalcev nočnih lokalov, ko so sovjetski agenti že prepoznali v njej nekdanjo mehiško pevko iz sin rja. purskega zabavišča »Morski vrag«. Treba ji je bilo le slediti po končanem sporedu v »Nočni zvezdi« na njeni poti domov in skrivališče nosilca glavne vloge v »Zadevi 1949« je bilo izdano. Od enega izmed sosedov ni bilo težko izvedeli, da boleha njen svetlolasi sostanovalec na neki čudni živčni bolezni in zasledovalcem je bilo jasno kot beli dan, da so na pravi poti. Dvanajst ur po tem odkritju je polkovnik Kudrnjacev že vedel, da sta se begunca ujela v lastno past. Njegova računica je bila torej pravilna! 'Če si ,ie Agatja Semjonovna Popova zlomila ob »Zadevi 1949« tilnik, si bo on, Josip Fjodorovič Kudrnjacev, pridobil le novih lavorik! Pod večer istega dne je sporočil v Sydney, naj spravijo begunca na varno in počakajo njegovih ukazov. Lepe pevke njegovo sporočilo sploh ni omenjalo, čeprav je n jen poseg v »Zadevo 1919« Moskvi tako temeljito zamešal štrene. Ali ie polkovnik Kudrnjacev pozabil na njo? * Vso noč ni zatisnil Ivan v svoji ječi niti očesa. Zaradi teme ni mogel ugotoviti, kdaj je zunaj napočilo jutro. Na hodniku je vladala prav taka tišina, kot vso nog po njegovem prihodu. Na levom zapestju jc imel sicer ročno uro s svctlikajočima se kazalcema in številkami, toda kri, ki mu je skoraj vso noč kapljala s čela, mu je zalila oči. Ko se je lcri strdila, ni mogel oči niti odpreti, z na hrbti zvezanimi rokami pa si ni mogel prav nič pomagati, če bi imel proste roke, bi si s pomočjo sline odstranil ritrnjeno kri z očes in bi vsaj vedel, koliko je ura. Bal se je, da bo izgubil smisel za čas, če mu ne bodo razvezal i rok. Sicer pa take in podobne sovjetske metode, niso bilo Ivanu neznane. Dobro je vedel, da ubije daljše bivanje v verni temi in negotovosti ob pičli hrani v človeku vsakršno sled volje, enak učinek pa je mogoče doseči tudi z izredno močno svetlobo, kar je pravzaprav šc zanesljivejše in učinkovitejšo sredstvo. Navzlic novemu, do skrajnosti neugodnemu položaju pa jc izginila iz njegove notrano.sti tndi poslednja sled depresijo prejšnjih dni. Pričujoča nevarnost mu jo sicer do skrajnosti napenjala živce, zato pa je nbudila v njem nagon po samoohranitvi, ki je bil močnejši od pognb-nih občutkov depresije. Skrbelo ga je le dvoje: kakšne namene ima Moskva z njim po begu izpod varstva Agatje Semjonovnc Popove in kaj sc je zgodilo z Dolores. V resnici ga je druga skrb mnogo bolj morila od prve. Bal se, jc namreč, da ne bi moskovsko maščevanje zadelo tudi njegove ljubice, ki mu je bila že od bivanja v Singa-pura vse na svetu, saj ni imel nobenih sorodnikov več v svoji stari in novi domovini. Čo izgubi Dolores. izgubi vse. kar mu jo usoda darovala! Sredi svojega razmišljanja je zaslišal na hodniku korake. Skozi s strnjeno krvjo zlepljene veke je opazil, da je v sobi zasvetila luč. Več ni mogel videti, tudi tega ne, da so se vrata odprla in da je v sobo, ki mu je služila kot ječa, stop i neznanec — sinočni sosed iz avtomobila. Vse to je le slišal, ni pa mogel ugotoviti, kdo je neznani obiskovalec, ki se je mudil pri svojem ujetniku le nekaj trenutkov. Položil je na posteljo zavoj prcpečenca, v papir zavit ltos gnjati in pločevinasto čntarico z vodo. Nato je razvezal Ivanu roke in se brez besed zopet odstranil. Komaj jc Ivan začutil, da ima roke svobodne, se je najprej lotil svojih oči. oziroma strjene krvi, ki mu jc zapirala veko. Od veselia bi skoraj zavrislcal, ko se je zavedal, da zopet vidi. Pogled na uro mu je povedal, da je zunaj sonce visoko na nebu — do poldneva je manjkalo le še deset minut. Takoj je navil uro, ki mu jc bila edini oznanjevalec časa v tem tesnem in temnem prostoru. Pri luči so mu oči potrdile to, kar je ponori ugotovil s komolci. Soba je bila brez oken in železna postelja s slam-njačo je bila njeno edino pohištvo. Sredi visokega stropa je opazil poleg luči kakor otroška glava veliko mrežast/j odprtino. skozi katero je prihajal zrak, a nobena svetloba. Zadnjo dni pred svojo ugrabitvijo ni Ivan skoraj ničesar užil, toda tukaj je, kakor bi trenil, pospravil hrano, ki mu jo jo prinesel neznancc. Tudi vodo je popil do zadnje kapljice. Žc je upal. da mu ne bodo ugasnili luči, ker mu še niso privoščili sončne svetlobe. Toda zmotil se je. Ni še do konca pojedel prepečenea z gnjatjo in popil zadnjih ostankov vode v čntarici, ko je pričela žarnica sredi stropa bledeti, dokler nI popolnoma ugasnila. Ivan je ostal zopet sam sredi moreče tišine in teme. Enak prizor se je ponovil tudi naslednje dni. Neznanec, ki se ga je Ivan spominjal od tistega nsodnega večera, ni nikoli spregovoril niti besede. Tudi na njegova vprašanja ni odgovarjal. Mrk in molčeč je vsak dan skoraj ob istem času prinesel jetniku hrane in vode, tak je vselej tudi odhajal. Po njegovem obnašanju je Ivan sodil, da mu res nima kaj povedati in da jo njegovo ravnanje odvisno le od dobljenih ukazov. Prav to pa ga je utrjevalo v misli, da Moskva vztraja pri svoji zamisli glede »Zadeve 1949« in da čakajo njegovi ugrabitelji nadaljnjih ukavoz. Sedaj je Ivan vedel, da bo še dovolj priložnosti za beg, saj ne bo smelo njegovo potovanje vzbuditi nobene pozornosti. Misli na beg ni nameraval opustiti, razen če bi ga zaprli v kletko, kar pa je bilo nemogoče. Šc počasneje kot njemn so potekali njegovi Dolores prvi dnevi v sydneyski bolnici. Le počasi je probolevala živčni zlom, ki ga je doživela tisto noč, ko so sovjetski agenti ugrabili Ivana. Dr. Bloomsteed jo je z svojim avtom takoj prepeljal v bolnico in ko je prebolela najhujše, jo je dnevno obiskoval. Njegovi obiski so ji več koristili kot vsa zdravila prvih dni. Dr. Bloomsteed je od sosedov, hi jim je izročil naslednje jutro po Ivanovi ugrabitvi kljno njunega bungalova. izvedel, da Dolores ni sama bivala v Sydneyu in da sta prav njen sostanovalec, ki ga je zelo ljubila, in njegovo izginotje povzročila njen živčni zlom. O podrobnostih njune nesreče in njenih vzrokov ni bil poučen — kakor tudi njuni sosedje ne. r vi, . tftfSs *;. «v* . --i J RADIO • < f||J ¥ A 61. «/ LlUL/\ Ji 1 • <» LJUBLJANA DOSTOJNO SPREJELA PRVO MEDDRŽAVNO TEKMO V nedeljo zjutraj, ko smo se vozili proti Ljubljani, da, bi prisostvovali meddržavni tekmi med drugima moštvima Jugoslavije in Anglije, smo vsakogar vprašali za mnenje in prognozo. Nismo našli enega, ki bi verjel v našo prepričljivo zmago. Najbolj optimisti so izjavljali, da bodo zadovoljni z našimi nogometaši, če v obeh srečanjih dosežejo izenačen rezultat. V mestni kavami v Postojni smo srečali nekaj Angležev, ki so prihajali- iz Trsta. Seveda nismo mogli mimo, ne da bi jih vprašali za mnenje. Eden od njih, nam je za vse optimistično izjavil: »Ce so vas1 Belgijci premagali, vas bomo še laže mi, ki smo še vedno med najboljšimi na svetu.« Enako je bilo razpoloženje na Odredovem stadionu v Ljubljani pred samim pričetkom tekme. Trajalo je pa samo do vstopa moštev na igrišče. Cim sta se pa. ti pojavili, je na stadionu zagnnelo in slišati je bilo samo strahovito vpitje: plavi! plavi!, ki je trajalo vse do konca. Vsi so pozabili na prognoze in bodrili reprezentanco mladih. Angleži so bili v začetku res nekoliko boljši, predvsem v visoki igri, toda »plavi« so jih prekašali v hitrosti in borbenosti. Bilo je nekako v 10' drugega pOlčasa. Po naši premoči so nenadoma in prav nič nevarne situaonje Angleži dosegli vodeči gol. Vsi smo ostrmeli in mislili; tudi proti Belgijcem smo prevladovali na igrišču, a so oni zmagali. še dobro si nismo uredili be-ležnic, ko je na stadionu zagrmelo. Herceg je po krasnem Toplakcvem podaljšku izenačil. Klobuki, steklenice, časopisi, vse je frlelo v zrak. Znanci in neznanci so se med seboj objemali. Nek bolj strastni navijač je nevede brcnil neko gledalko, ki je sedela pred njim tako močno, da se je skoraj onesvestila. Ko je prišla do sape, ga je nagovorila: »A smo jim ga le zabili!« Navdušena množica se je kar naenkrat spomnila, da glavno srečanje se odvija v Beogradu m začela vpiti: Beograd! Beograd! vse dotlej, dokler ni napovedovalec z ja- snim glasom skandiral: »V Beogradu je rezultat po koncu prvega polčasa 0:0.« Ponovno navdušenje in vzkliki. Tekma se je medtem razvijala s plavim! v stalni premoči. V trideseti minuti se akcija prvega gola ponovi. Toplak pride do žoge nekje v sredini igrišča, preigra dva obrambna igralca Anglije, nato poda točno v prazen prostor pred vrata. I-Iarceg ne bodi len je bil na mestu, vratar Bürgin mu gre naproti, toda žoga je že v mreži, 2:1 za Jugoslavijo. Ponovno vpitje in veselje vse do kraja tekme, ko so navdušeni gledalci požgali ves papir in časopise, tako da smo imeli vtis prisostvovati veliki bakladi. Največ dela so imeli res lepo modro uniformirani prodajalci »najboljše pijače na svetu« Cokte-Cokte, kot jo je naziva! Speaker po zvočnikih, ki so mogli v tisti gneči pobirati na tisoče izpitih steklenic vsepovsod na stadionu. Kaj pa se godi v Beogradu? Ne-' kaj vpitja in že so vključili na zvočnike direkten prenos. »Rezultat još uvjek 0:0 10' prije svršet-ka«, javlja napovedovalec radia Beograd Markovič. V grobni tišini se vsi namestijo pod zvočnike in pazljivo poslušajo. Naši st-alno napadajo. Akcije se vršijo za akcijami, toda zaman, žoga noče v angleško mrežo. Speaker javi: »Tri minute do konca. Stankovič bo streljal kazenki strel proti angleškim vratom«. Stankovil strelja,, kaj se godi, ne vidim, »Mitič, gooooool«, zavpije Speaker, nato se glas napo- Piciga zopet prvi na cilju v Ljubljani Brajnilc kljub okvaram na četrtem mestu Prejšnjo nedeljo je bila na tra-d:cionalni podutiški progi v Ljubljani krožna kolesarska dirka v počastitev spomma padlih borcev-ko-lesarjev. Med udeleženci, ki so predstavljali elito kolesarskega športa Slovenije, so bili tudi koprski člani Proleterja, ki so na podutiški dirki zmagali v zadnjih dveh letih. Na zadnji cottj je privozilo pet kolesarjev strnjeno. Od Koprčanov je z njimi bil sam Piciga, ki je v zadnjem šprinbu pokazal avojo nad-moč in sigurno amagal med burnim ploskanjem občinstva. Za njim so prispeli PUaja Dušan, fikm Odreda, Zizek Viniko, član: Branika, Traven Ivan, član Ljubljane In Na-gode Jože, člaai Ilirije. Minuto kasneje pa so prispeli Vižintin, Rico-bon in Babič, vsi člani koprskega Proleterja, ki so tako potrdili kvaliteto naših kcHesarjev, ki so še vedno med prvimi v Sloveniji. Za mladinci so tekmovali člani. V tej dirki je Brajnik izgubil, po nesrečnem naključju, vsako možnost zmage le kakih štiri sto metrov pred ciljem, ko je vozil skupno z Podmilščakom, Pernetom in HTovatom, Takrat mu je namreč veriga padla iz zobčanika in mu tako onemogočila sodelovanje v zaključnem šprinlu, v katerem bi bil prav gotovo uspešen, ker je kazal najmanj makov utrujenosti. Nedeljske dirke so pokazalo, da naši kolesarji, čeprav niso še vsi v najboljši formi, se že z uspehom lahko borijo proti vsakršnemu nasprotniku, To je dokaj razveseljivo, saj ee bodo Jutri odpeljali v Maribor, kjer jih čaka republiško cestno kolesarsko prvenstvo na progi Maribor—Celje—Maribor.' vedovalca ne javlja več, Sliši se samo ogromno tuljenje in »goooool, gooooal, gooool, živio Mitič, živlo Jugoslavija!« -Nepopisljivi prizori navdušenja so ponovno in potencirano zajeli cel štadion. V prostoru za parkiranje avtomobilov je kakih petsto klak-sonov kar naenkrat začelo trobiti. Vsi so na vse grlo kričali: Sedaj pa lahko mirne duše v Švico. Prvi so Francozi. Bodo že videli, česa smo zmožni! »Ljubljanski« Angleži, ki so čakali svoje moštvo pred slačilnico, so jo kar po francosko odkurili, ne da bi svoje pozdravili. Navdušena množica je vztrajno čakala svoje ljubimce in vsakega posebej toplo pozdravila. Enako mogočne pozdrave so prejeli tudi poraženi Angleži, ko so se z hitrimi koraki napotili proti avtobusu, ki jih je odpeljal v mesto. Po končani tekmi se je množica vlila po ljubljanskih ulicah in pozno v noč navdušeno in glasno proslavljala zmago, ki je ponovno potrdila svetovno vrednost našega nogometa. SOBOTA, 22. V. 54.: 14.15 Šport doma in po svetu; 14.40 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. M. ško-berneta; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za židano voljo; 21,00 Melodični ritmi; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Naši kraji in ljudje. NEDELTA, 23. V. 54.: 8.30 Za na^ še kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja; 9.15 Mladinski tednk; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Štjak — kraška partizanska va-sica; 10.00 Poje zbor gimnazije iz Ajdovščine; IG.30 Promenadni koncert: 17.00 To je Jugoslavija — narodne pesmi in plesi; 20.00 Iz opernega sveta. i PONEDELJEK, 24. V. 54.: 11.00 Mojstri violine; 14.30 Obzornik; 14.40 J. B. Novak: Scenska glasba k veseloigri »Matiček se ženi«; 17.00 Iz operet in filmov; 18.15 Glasbeni mozaik; 22,40 Plesna glasba. TOREK, 25. V. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Ob rojstnem dnevu maršala T ta; 14.45 UbaHid Vrabec: Slovenska suita; 17.30 Naša pesem; 18.15 Gershsvino-ve melodije; 18.40 šaljive narodne; 20.00 S. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže — opera v 4. dejanjih; 22.00 Plesna glasba. SREDA, 2G. V. 51.: 11.00 Šolska ura: Tovarišija Petra Grče; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Poje Zadnjič sem vam obljubil, da bom moje dvodnevno bivanje v Loški dolini podrobneje opisal, toda vam te želje ne morem izpolniti na tako pičlem prostoru. Moral bi izdati posebno razširjeno izdajo, toliko materiala se je zbralo v moji torbi. Čim so zame zvedeli v Starem trgu, Begunjah, Cerknici, Cajnarjih in drugod, so me kar oblegali z najraznovrstnejšimi vprašanji: Vane, kaj praviš ti k temu; Vane, kaj misliš, kako se bo končalo to in ono; koliko let bo trajala azijska konferenca v Ženevi; ali je res, da boš šel na svetovno nogometno prvenstvo v Švico za levo krilo? In še tisočero drugih vprašanj je letelo name, tako da som se komaj prerinil skozi množico in odgovoril, da bom dajal pojasnila v hotelu »Jelen« v Pudobu in to samo delegacijam. Namrej sem seveda sprejel mladino, ki je bila najbolj bučna. Dejal sem, da se za Švico še nisem odločil, ker to odvisi od nogometne zveze in mojo Juce. ICako bomo »nabiksali« Angleže v Ljubljani in Beogradu, bodo pa lahko slišali po radiu. Zahtevali so tudi, uaj jim zapojem »Mamo huanito«, pa sem se izgovoril, da te pesmice, ne znam, ker je nisem še nikoli slišal, pač pa, da jim bom zapel po večerji »Odpiraj dekle kambrico«. Zatem sta vstopila dva resna možakarja iz Cajnarjev. »Živel Vane«, sta rekla, »vendar si se nas spomnil. Po pravici ti povemo, da smo te zelo veseli in si prišel o pravem času.« »Ja, kaj se je pa takšnega zgodilo pri vas, da sem vam prav potreben,« sem vprašal. Potem sta začela na dolgo in široko: »Veš, Vane, ti bova povedala tako, kot je! Na zadnjem občnem zboru kmetijske zadruge v Cajnarjih smo izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Ker jo novi predsednik bolj ta- ke narave kot ti, je povsod vtaknil svoj nos, pomagal pa mu je tudi predsednik nadzornega odbora. Preveč bi bilo opisati vse, kar sta našla: v skladišču za več desettisoč dinarjev pokvarjenega blaga, v knjigah vse polno mrtvih in živih bolžnlkav, ki niso dolžni. Ko sta na to opozorila poslovodjo zadruge, je knjigovodki-nja, njegova žena, dejala, naj ne brskata po knjigah, ker se nanje ne razumeta. Ker sta neverna Tomaža, sta na pomoč poklicala bolj učene ljudi iz Postojne. Ti so nekaj dni bu-lili v knjige, si pisali, se čudili, prekladali po trgovini, se večkrat pogovarjali s knjigovodkinjo in poslovodjo, pa tudi z drugimi ljudmi. Končno »o povedali predsednikoma upravnega in nadzornega odbora, naj si poiščejo drugega poslovodjo, ker so dc sedanjega ljubeznivo povabili na po-menek v Postojno. Nekateri pravijo, da so knjige kar v redu, le blaga in denarja manjka, Gre samo za nekaj nad dva milijončka. Pravijo tudi, da ni mogel vsega napraviti poslovodja, ampak da so mu pri tem pomagali tudi »prijatelji«, ki jih je imel vsepovsod. Ti prijateljčki pa sedaj molčijo, ker se bojijo, da bi tudi oni morali kaj prispevati k računu. Dragi Vane, če hočeš, te vzamemo za poslovodjo, ker vemo, da si poštenjak.« Tako sta končala z mano intervencijo. Ker je bilo že pozno, sem v naglici povečerjal in šel spat. Se nisem zatisnil oči, pa se je spodaj v lokalu oglasila harmonika. Mladina je od veselja vriskala iu plesala vse do zore. To je bilo vse meni na čast. Zjutraj sem se pred odhodom zanimal, Čc večkrat plešejo, ker to vznemirja goste v hotelu. Potrdili so mi, da se za goste ne zmenijo, ampak plešejo vsako nedeljo do zore. V Postojni sem se vsedel na »Slav-nik« in srečno pridrvel v Koper. Ko sem se vozil v Loško dolino, sem se zadnjič pošalil, da sem potoval kot slopi potnik, pa to ne drži, ker sem poštenjak. Slepi potniki so le na ladjah. Na avtobusih se pa niti muhe ne prevažajo zastonj, ker sprevodniki vsakogar po večkrat premerijo od pete do glave. Pač pa se dogaja nekaterim sprevodnikom, ko izročajo listke, da vprašajo potnika: »Imate pet din drobiža?« Odgovor je navadno: »Ne!« »Jaz tudi ne,« odgovori jedrnato sprevodnik, »dobite pozneje!« Ta »pozneje« pa se potem zavleče do konca vožnje in pri njem tudi ostane. Ko sem prišel v Koper, sem zvedel, da bo zvečer koncert v gledališču. Nastopiti je imel Slovenski oktet iz Ljubljane. Kot ljubitelj zbor-skega petja sem takoj poliitel kupiti vstopnico, ker sem se bal, da bo takoj vse razprodano. Pri blagajni so me vprašali, če hočem za 100 ali za 250 dinarjev. Odgovoril sem, da bom šel sam na koncert, ker Jtica in dru-