^'Morski dnevnik j, a*®l izhajati v Trstu pisdi!^*3 1945' niea°'' SJ®™°dnik PARTIZANSKI kJ^IK pa 26. novem-^ '943 v vasi Zakriž n» 8r^nim. razmnožen gostil. Od 5. do 17. ^ etnbra 1944 se je ti-v . v tiskarni «Doberdob» «ovcu pri Gorenji Trebu-19^ Ig. septembra .©i mai41949y Voi L- *Slovenija» pod . ’skim pri jjjnjj do 8 nem T945 pa v °svoboje- dZ ,tu' kier i® i2S,a 2a- tisl 5tevilka- Bil je edini N|Jani Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik Ul. Montecchi 6 PP 559 H S'O O G- ^ ■ :>3 o Ci C ::v O r-s rri ni x ž ~ C j> r_ O O X‘ j> ~ i- -s Cena 600 lir - Leto XLI. št. 104 (12.136) Trst, nedelja, 19. maja 198f Velika udeležba tudi na proslavi 40-letnice v Kulturnem domu i Potrjena nenadomestljiva vloga dne> m e " o n X :--i C_ !>• C_ !-i ;: 3 NK 2> X j> -N r-i O o za dosego narodnostnih pravic in sožitje Trstu, so tudi na proslavo v Gorici, ki je bila del enotne proslave našega dnevnika, prišli številni gostje, tako iz zamejstva kot iz matične domovine. Slavnostni govor je imel, tako kot večer prej, odgovorni urednik Bogo Samsa, ki je še posebej poudaril, da bo s prehodom na novo tehnologijo več prostora tudi za poročanje z Go- ^____VLADO KLEMSE _ Zvesti bralci Primorske-dnevnika so sinoči do kraja na-Gnr;- dvorano Kulturnega doma v izha^1’ ■t^a b* tok0 počastili 40-letnico tjn^tonja našega dnevnika, ki je »«° glasilo vseh nas, že vso po-n° dobo. Tako kot večer prej v rišlcega. Samsa se je spomnil tudi nekdanjih sodelavcev soškega tednika Soče in Primorskega dnevnika: Kristjana Bavdaža, Damira Fajgla, Iva Marinčiča, Viljema Nanuta, Nežice Vižintin, Mire Jelinčič, Erneste Bollar, Karla Veluščka in Nede Dornik. V uvodnem delu slavnostnega večera sta zapela združena mladinska zbora iz Gorice in Štandreža ob spremljavi šolskega ansambla goričke Glasbene matice, pod vodstvom Silvana Križmančiča, in navdušila številno občinstvo. Urednik goriške strani Primorskega dnevnika Marko Waltritsch je zatem v pozdravu gostom tako v imenu uredniškega kolektiva, vseh delavcev založbe in upravnega sveta Založništva tržaškega tiska, v slovenščini in italijanščini podal nekaj najpomembnejših podatkov o rasti in vlogi slovenskega tiska v Gorici v zadnjem stoletju. Na svečanost so prišli številni župani ter občinski svetovalci iz vseh krajev Goriške, zastopniki prosvetno-kultumih, športnihiin drugih društev ter partizanskega združenja. Prisotni so bili nadalje dr. Mirko Primožič v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po sinočnjem porazu v Trevisu Jadranu potrebno se tretje TREVISO — Boj med Stefanelom in Jadranom se ni končal v Trevisu. Jadran je namreč izgubil po zelo napetem, izenačenem in vsestransko dopadljivem srečanju, v katerem je navdušil gledalce, od katerih je bilo kakih 400 iz Trsta. Srečanje je bilo že od samega začetka svojstveno. Zbranost in motiviranost igralcev sta bili otipljivi v ozračju športne hale v Trevisu. Obe moštvi sta prikazali zelo dinamično igro, kakršno običajno gledamo, ko spremljamo višje tekmovalne nivoje. V prvem polčasu je bilo stanje vseskozi izenačeno. Jadranovci so poskrbeli za preobrat v 18. min., ko so iz izenačenja prešli v vodstvo in ga obdržali do odmora. Domačini so tudi srečanje tokrat Marka Bana zaprli v nepropustno obrambno mrežo, tako da je skoraj vse svoje koše dosegel iz prostih metov. Večji del bremena v napadu sta prevzela Čuk, ki je natančno metal iz razdalje in Klavdij Starc, ki je bil pravi junak prvega dela tekme in po našem mnenju daleč najboljši na igrišču. Svoje moštvo je vodil temperamentno, diktiral ritem igre, ob vsem tem pa zelo uspešno prevzel tudi vlogo realizatorja in dosegel vrsto košev v ključnih trenutkih. V obrambi so bili naši v težavah proti igri nasprotnikovih centrov Chinellata in Riga, ki sta spretno izkoriščala prostor pod košem za učinkovite prodore. NADALJEVANJE NA 9. STRANI Naš dnevnik glasnik boja ______SERGIJ LIPOVEC en^red 40 leti je človeštvo zaključilo ,jov. ^jtemnejših obdobij lastne zgo-tOa i’ 2 nepopisnimi žrtvami je prelite ° bnrbarstvo nacifašizma, an-humanizma. "aroH na^ človek, pripadnik malega to j a’ j® ‘“el Ponosno in zmagovi-cevz te preizkušnje. Iz naroda hlap-sv l9e je izoblikoval v zavestno in SM^no skupnost. Prevzel lastno u-J’ v lastne roke. lja tem delu narodnostnega ozem-s'lanr 'e. moral haj kmalu soočati s Ptaf-1’ k’ so mu ponovno osporavale stol!]?0 ?.0 obstoja tam, kjer je že j tla živel, delal, ustvarjal, lila sv°hodnih gozdov, kjer se je ka-ifcšel samozavest našega ljudstva, je slavi- tlredhodnik našega današnjega sati 10l?Ca Primorskega dnevnika. Pi-vjjj ’ .tiskati in širiti sredi vojnega »o (] lil ‘hlevno glasilo je bilo izred-Vestie^e. Izredno po zasnovi, zatava’ ..ko potrebna je taka pove-*a ol 'Udstva v življenjskem boju »stoj, izredno po drznosti, poke •> ln 'toajdljivosti ob izvedbi ta-tamisli. fked r lVa ninožičnega obveščanja vsakLaV,jajo Orodno moč. Dejansko, tkdi ' ,('Vil° ustvarjajo, usmerjajo in drk^l^kuipnlirajo mnenja množic. V khčut-’ V kateri živimo, vsakodnevno ke n*111? ®°č teh sredstev. O nas I)()r(a.or<>ča,io, ali zelo malo, oziroma PriniPP-Ii Okrivljeno, v premnogih Ijajo n° 7avestno in načrtno izkriv-hih jresnično stvarnost tja do gro-Nenoil iužnivih sovražnih napadov, slsui,- en.° Poročanje o manjšinski citi/?« iuia za cilj izbrisati, izni- Kak - Pitnost- Ho j,:a, i® v takem okolju pomemb-ŽavStVe?° tu>eti lasten dnevnik! dala (S! 111 zavzetost naših ljudi je >utn pomembnosti kratko in je- sil0 7 .°™ako — naš dnevnik. Gla-del z®nL potreb skupnosti, katere hovih lzraz življenske sile ljudi, nji-kih „ Nacionalnih, socialnih, kultur-V X in cì|ìcv. kil dnp., dosedanjega izhajanja je Naših jjVl?1k Slasnik in tudi pobudnik Vine. fl<>N‘v;v Zapisovalec naše zgodo-t*enèra sy®ščevalec novih generacij, klale iC1J’- k' so s ponosom prevze-Novi ",NUasko preteklost in na tej os-z'vljen da ima pravico do ■la tisti, ki se te pravice za- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pozitiven sklep novega kroga avdicij pri odboru senatne komisije Vrsta italijanskih organizacij za zaščito Slovencev kot pogoj za ustvarjalno sožitje Natta: preokret po volitvah RIM _ V dolgem intervjuju za današnje partijsko glasilo je generalni tajnik KPI Alessandro Natta opravil pravi preokret v politiki KPI. V njem je namreč pripisal glavno krivdo za volilni neuspeh dejstvu, da »sedaj in v smislu politične rešitve« se je pokazalo, da »demokratična alternativa nima osnove in stvarnih možnosti uresničitve«. Ker torej ix>-livci niso videli v tej liniji (izključitev KD od oblasti) realne alternative, se je po mnenju tajnika KPI njih del ustrašil politične negotovosti. To protislovje v politiki KPI terja torej novih prijemov in resno soočanje z družbenimi in političnimi silami, vključno KD, hkrati pa večjo demokratizacijo v stranki, ki naj omogoča kovanje novih zavezništev na temelju stvarnih predlogov BOJAN BREZIGAR RIM — »Iznesena stališča so se mi zdela zelo realistična, avdicija je bila pozitivna in stanje je bilo predstavljeno v manj dramatični obliki. Kaže torej, da stvarnost le ni tako skrajno napeta.« To so besede poročevalca o zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Itabji socialističnega senatorja Renata Garibaldija po koncu sedanjega kroga avdicij predstavnikov raznih organizacij in združenj iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so prikazali stvarnost v precej drugačni luči kot pa pred mesecem dni nacionalistične orgamzacije začenši z odborom za obrambo italijanstva Trsta. Ta izjava je še zlasti razveseljiva, ker so imeli pred temi avdicijami senatorji vtis, da si stojita nasproti dva tabora: slovenski, ki ga je zastopala slovenska delegacija in italijanski, ki so ga hoteli zastopati tržaški in videmski nacionalisti. Sedanje avdicije pa so prikazale stvarnost v drugačni luči, ki je pedvomno mnogo bliže resnici. To pa je vsekakor zelo pomembno, saj so senatorji lahko jasno slišali, da tudi veh k del italijanskega Trsta ter nekatere zelo pomembne in prestižne organi- zacije zahtevajo dober zaščitni zakon in poudarjajo, da bi prav tak zakon odvzel nacionalističnim krogom razloge za tako žolčne protislovenske izpade. Če naj podamo pregled posegov predstavnikov organizacij, ki jih je senatna komisija zaslišala v petek popoldne, bomo začeli pri številnem zastopstvu CGIL (predstavnik vsedržavnega vodstva Beniamino Lapadulla, deželni tajnik Giannino Radovan ter Roberto Treu, Paolo Macaiuso in Giovanni Poljanec), ki je govorilo predvsem o gospodarskih vprašanjih in o vprašanjih zaposlovanja, še zlasti o zaposlovanju pripadnikov manjšine. Poudarili so, da je treba pri javnih natečajih predstavnikom manjšine priznati dodatno točko-, vanje, da lahko nadoknadijo izgubo, ki so jo utrpeli zaradi slabšega poznavanja italijanskega jezika. Pri posameznih ustanovah pa je treba ugotoviti za katera mesta je potrebno znanje slovenščine in razpisati ustrezne natečaje. CGIL je tudi poudaril pomen šolstva za manjšino in potrebo po slovenskih šolah v videmski pokrajini, obenem pa je predlagal uvedbo neobveznega pouka slovenščine v ita- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Čestitke ob 40-letnici Primorskega dnevnika lajboljšimi voščili, da bi Primor-nevnik, naslednik Partizanskega lika, dosledno nadaljeval po po-predka, vzajemnega razumeva-n prijateljstva med tu živečima loma, skovanega v težkih bojih, pokrajinski odbor VZPI-ANPI Arturo Calabria T _ it rt / V e- 1 * T O V imenu medobčinskega sveta Zveze združenj borcev NOV in v svojem lastnem iskreno čestitam Primorskemu dnevniku ob njegovi 40-letnici. Predsednik Rastko Bradaškja Združenje aktivistov, kot tu-a vojnih invabdov NOV prav le moreta manjkati m^d tisti-e veselijo lepega jubileja. Pri-ra dnevnika in mu želijo še ve-riovnih uspehov. Primorski ie bil in je glasnik Slovencev i a tudi glàsilo vseh tistih, ki so se v narodnoosvobodilnem boju odločno in jasno opredelili za boj proti nacifašizmu in ki so ga, za cono številnih žrtev, tudi premagali, člani obeh organizacij si želijo, da bi dnevnik na tej poti tudi nadaljeval in tako ostal tudi mladim rodovom za vzgled pri utrjevanju zvestobe idealom miru, svobode in napredka, ki so vodili borce in aktiviste v boju proti nacizmu in fašizmu. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje Zveza vojnih invalidov NOV-Trst Dovolite, da vam z nekaj skromnimi vrsticami izrazimo občutene in i-skrene čestitke ob pomembnem jubileju. Kot telesnokultumi delavci čutimo ob tem za našo dolžnost, da vam izrazimo tudi našo največjo hvaležnost za velik posluh in tenkočutnost s katerima spremljate ob vsakem koraku razvoj naše zamejske telesne kulture. Želimo vsemu kolektivu še veliko plodnih ustvarjalnih let, da bi še naprej opravljal neprecenljivo vlogo posredovanja življenjskega utripa naše manjšine širši slovenski javnosti. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Predsednik Odo Kalan Ob pomembnem jubileju Primorskega dnevnika se pridružujemo številnim čestitkam, ki potrjujejo vlogo edinega dnevnika slovenske narodnostne skupnosti v Itabji za povezovanje le-te v enotni kulturni prostor ob upoštevanju in ustvarjanju dobrososedskih odnosov in sodelovanja z večinskim narodom. Zveza slovenskih kulturnih društev Ob velikem prazniku Primorskega dnevnika tebi in celotnemu kolektivu iskreno čestitam z najboljšimi željami vsem in v prepričanju, da bo Pri- morski dnevnik svojo neprecenljivo nacionalno, kulturno, pobtično, informativno poslanstvo uspešno opravljal tudi v bodoče. Predsednik republiškega komiteja za informiranje SRS Slovenije Marjan Šiftar Ob svoji 40-letnici prejmite iskrene čestitke svojih kolegov pri La voce del Popolo in celotne založbe EDIT, ki spremljajo vaše delo ter zavzetost s simpatijo, ki je veliko večja od gole kolegialnosti. Za uredništvo La Voce del Popolo Ezio Mestrovicb, glavni urednik Ob pomembnem jubileju vašega časopisa, doslednega borca za pravice Slovencev v Italiji vam izrekamo najtoplejše čestitke ter želimo, da bi tudi v bodoče uspešno opravljah svojo vlogo povezovalca dveh kultur in dveh narodov, ki živita na našem ozemlju. Uredništvo Novega Matajurja • Vrsta italijanskih organizacij za zaščito NADALJEVANJE S 1. STRANI lijanskih šolah; končno pa je ta sindikalna organizacija opozorila na potrebe slovenskega gledališča in na uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini. 0 gospodarskih aspektih je govoril tudi predstavnik zveze izseljencev ALEE poslanec Giovanni Migliorini, ki je opozoril na množičnost izseljenstva med Slovenci v videmski pokrajini ter je poudaril, da je treba izseljencem, ki se vračajo v domovino, omogočiti obnovitev društvenega tkiva in ustrezno zaposbtev v domačem kraju. Zelo pomemben je bil poseg predsednika tržaške AGLI Tarcisia Barba, ki je poudaril, da še obstaja nacionalistična miselnost fašistične dobe, ki teži k čimvečjemu omejevanju prisotnosti slovenske manjšine v italijanski državi. Treba bi bilo zato iti dlje od strpnosti, kajti medsebojno spoznavanje je na mejnem področju velika vrednota, zato tudi ni možna nikakršna oblika preštevanja, saj človekovih pravic ni mogoče odmerjati množičnosti neke skupnosti. Sicer pa je predsednik AGLI prepričan, da je do novih nacionalističnih pritiskov prišlo tudi zaradi pomanjkanja zakona, ki bi Slovencem, italijanskim državljanom, zajamčil njihove pravice. Tu je bilo poudarjeno, da nihče ne postavlja v dvom suverenosti italijanske države, ampak je govor samo o načinu, kako se je demokratična Italija doslej lotevala vprašanj sožitja med Italijani in Slovenci. Predstavnici Zveze žensk Italije UDI Ester Pacor in Nerina Drasič sta načeli številne aspekte s socialnega področja, na primer potrebo po prisotnosti slovenskih operaterjev v družinskih posvetovalnicali in bolnišnicah (še zlasti v otroških bolnišnicah), obenem pa sta poudarili nujnost, da mora zakon zaščititi Slovence v vseh 35 občinah, upoštevati vse aspekte in vse sektorje živ- ljenja slovenske skupnosti, da ne sme vsebovati nikakršnih določil o preštevanju manjšine in da je treba pri sestavljanju besedila upoštevati želje in potrebe manjšine. V imenu združenja ARCI sta Adriana Janežič in Maurizio Villani spregovorila o mednarodnih razsežnostih kulturnega sodelovanja, ki so na območju dežel Alpe -Jadran zelo velike. Poudarila sta, da to združenje deluje v vsej deželi ter da ima med svojimi člani poleg Italijanov tudi Slovence, Furlane in Nemce, ter da organizira še zlasti v Trstu dvojezične manifestacije, ki so bile vedno zelo uspešne. To sodelovanje je treba upoštevati in ga razširiti, demokraciji in sožitju, ki nastajata spontano pa je treba pomagati tudi z ustrezno zakonodajo. V imenu združenja trgovcev in lastnikov javnih lokalov Confesercenti je Bruna Giorgini dejala, da je slovenščina v tržaških trgovinah že dolgo let v rabi in da obstaja cela vrsta dvojezičnih napisov, ki nikogar ne motijo. Znanje slovenskega jezika je na obmejnem pasu zelo pomembno, ker omogoča neposredno komuniciranje, to je pa pri trgovini izredne važnosti, šovinistična kampanja, ki so jo sprožili nekateri krogi bi na odnose lahko kvarno vplivala in to je treba z ustreznim zakonom preprečiti. Predstavnika kulturnega in športnega združenja UNION Luciano Ferluga in Vili Mikaz pa sta senatorja seznanila z delom tega združenja, ki sta ga navedla kot zgled sožitja in možnost medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Zakon za globalno zaščito, sta poudarila, bi odvzel nacionalistom orožje in bi odprl novo obdobje miru tako znotraj tržaške stvarnosti kot tudi v okviru širše obmejne stvarnosti. S temi posegi se je torej končal ta krog avdicij. Senatna komisija ima sedaj dovolj gradiva, da začne s sestavljanjem zakonskega besedila. B. BREZIGAR NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEOPAZEN SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO - U.S.A. je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo so se uresničile. Končno so izdelali neopazen slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki ji® je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. Gre za absolutno novost, ki jo lahko vsakdo brezplačno preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem- prikazovanju aparatov MAICO-U.S.A. posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. v TRSTU v GORICI naš urad Ul. Maiolica 1 (zraven pokrite tržnice) telefon 793490 vsak dan od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.30 Lekarna dr. Travnik 34 telefon 84972 Provvidenti v petek, 24. maja od 9.30 do 12.00 • Potrjena nenadomestljiva vloga NADALJEVANJE S 1. STRANI predstavništvu SKGZ, delovni kolega Luciano Ceschia, nekdanji tajnik sindikata italijanskih novinarjev in sedanji ravnatelj dnevnika Alto Adige v Bočnu, Drago Mirošič, generalni konzul SFRJ v Trstu, Slavko Fras, predsednik društva novinarjev Slovenije, Jože šušmelj, podpredsednik skupščine socialistične republike Slovenije, Štefan Cigoj, član predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Marjan Šifter, minister za informacije Slovenije, Božo Kovač, direktor beograjske Borbe in član predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Danilo Bašin, župan občine Nova Gorica. Goriški italijanski kolegi so poslali pozdrave. Sledili so pozdravi; zelo kratki in zelo učinkoviti. Dr. Mirko Primožič je podčrtal vlogo, ki jo ima naš dnevnik v vsakdanjem boju Slovencev v zamejstvu za dosego naših pravic. Božo Kovač je dejal, da naš dnevnik bralcu v matični domovini razkriva vse težave, s katerimi se ubada narodnostna manjšina v zamejstvu. Luciano Ceschia je dejal, da je Primorski dnevnik imel zelo pomembno vlogo v razvoju demokratične ureditve v naših krajih in da bi tudi italijansko časopisje moralo pri nas igrati podobno vlogo. Slavko Fras pa ie dejal, da Slovencem v matični domovini pomeni Primorski dnevnik simbol neuklonljivosti slovenskega časnikarstva na naši narodnostni zahodni meji. »Primorski dnevnik je znanilec življenjske volje Slovencev v Italiji«. Zatem se je upravnik našega dnevnika zahvalil raznašalcem, za njihov vsakdanji trud. Slavnostno prireditev je sklenil mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža, ki je dovršeno zapel nekaj pesmi pod vodstvom Fide Nanu-tove. • Naš dnevnik NADALJEVANJE S 1. STRANI veda in to terja, če mu jo kdo krati. Generacije, ki so prevzemale in še prevzemajo zavestno boj za narodni obstoj kot boj za kulturo človeka v najširšem smislu. Kulturo kot osveščeno posest lastnega jaza. Posest zavesti preko katere dojemamo lastno zgodovinsko vrednost, lastne pravice in dolžnosti. Poznati samega sebe, lastne korenine, zgodovinsko pot, pomeni biti gospodar samega sebe. Ustvarjalno spreminjati okolje in odnose, v katerih živimo. Današnja stvarnost terja od našega človeka, da se še vedno bori za priznanje narodnostnih pravic. Da zahteva odpravo krivic. Ta dolgotrajni boj ga ni izčrpal in ga tudi ne bo. Ker je ta boj tako globoko povezan in prepleten z bojem za vsestransko človeško osebnost in njegovim svobodnim izražanjem. Današnje generacije se morajo soočati z vsemi starimi in novimi družbenimi protislovji. Z množicami ljudi, ki so brezposelni, ki umirajo od lakote, z neprestanimi vojnami, z morečo težo atomskega konflikta. Z nadvlado močnejšega na šibkejšim. Z družbenimi gospodarskimi pretresi. Z radikalnimi tehnološkimi spremembami, ki dajejo močnejšemu vedno več moči. Vendar je v tej nadaljnji koncentraciji moči tudi že zametek protislovja, zametek propadanja te koncentracije moči. V novih generacijah je naloga, da odkrivajo ta protislovja. Z intenzivno potrpežljivo in vztrajno kritiko, kulturno prodornostjo. Kritiko lastnega, individualnega v poti do sinteze, do solidarnosti skupnega, da se presežejo dosežena civilizacija in odnosi z naslednjo stopnjo, ustvarjeno po lastni potrebi in podobi. Vse to zahteva stalna izredna dejanja. To pa se ne da doseči, če se ne pozna zgodovina vseh naporov in njihovega zapovrstja, če se zavestno ne obvladajo protislovja doseženega. Če ne spoznavamo same sebe prek drugih in drugih prek analize nas samih. In to delamo, generacija za generacijo. Zato smo še tu. Kakor je bilo zapisano na Travniku. V tem osveščanju, šrčiki obstoja in razvoja naše skupnosti, kako nenadomestljivo vlogo je imel v teh štiridesetih letih naš dnevnik. Tudi prek njega, vsakodnevno pa v prvi vrsti prek njega, spoznavamo sami sebe, se organiziramo, si zastavljamo in dosegamo cilje. Uveljavljamo našo različnost, se identificiramo z vrednotami in ideali. Izražamo našo zahtevo in boj, da morajo biti narodi prijatelji. Da morajo skupno, konstruktivno graditi lastno bodočnost in živeti drug poleg drugega. Predpogoj temu pa je, da mora imeti vsak narod popolno svobodo v razvijanju svojih nacionalnih izrazov, biti enakopraven. Samo na tej osnovi je možna vsečloveška kultura. Neenakopravnost, prevladovanje močnejšega, asimilacija, so negacija tega cilja. Bolj kot bo naša kultura razkošna, za toliko bo bogatejša občečloveška kultura. To zahtevamo. Tako delamo. Tako ustvarjamo nove oblike sožitja. SERGIJ LIPOVEC (Ž*/) JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT VOZNI RED velja do 26. ODHODI IZ LJUBLJANE V dan AMSTERDAM (AMS] odhod 1 prihod št. leta BEOGRAD (BEG) 11.20 13.15 JU 228 6 — 05.40 06.35 JU 457 1 2 3 4 5 6 — 06.30 07.25 JU721 * 7 08.20 09.15 JU721 3 10.10 11.05 JU723 -j 10.50 11.45 JU723 — 2 — 4 5 18.00 18.55 JU725 6 — 18.00 18.55 JU 367 — — 3 18.20 19.15 JU725 i CHICAGO (CHI) 20.05 21.00 JU725 CLEVELAND (CLE) 11.20 16.00 JU 538 4 — 11.20 COPENHAGEN (CPH) 14.50 JU 538 6 — DUBROVNIK (DBV) 10.20 15.00 JU 364 — — 5 — — 17.15 18.10 JU902 FRANKFURT (FRA) 10.55 12.00 JU906 1 2 — 4 5 LONDON (LON) 15.00 16.20 JU 354 7 08.30 09.30 JU212 — 2 5 NEW YORK (NYC) 11.25 12.35 JU212 2 SARAJEVO (SJJ) 12.40 16.00 JU 508 SKOPJE (SKP) 13.40 14.30 JU908 1 _ 06.15 07.20 JU910 4 10.20 11.20 JU910 — 5 — — 17.15 19.40 JU902 7 17.15 19.40 JU 904 1 SPLIT (SPU) 19.00 21.15 JU904 3 10.20 11.05 JU900 2 17.15 18.00 JU900 7 17.15 18.00 JU904 1 STOCKHOLM (STO) 19.00 19.45 JU 904 6 — TUNIS (TUN) 10.20 12.55 JU 364 ZuRICH (ZRH) 23.40 00.35* JU456 — 2 5 11.30 12.45 JU256 Legenda: 1 2 34 567 dnevi v tednu * prihod naslednji dan Vozni red je samo informacija in se lahko spremeni brez predhodnega obvestila. POLETJE 85 oktobra 1985 PRIHODI V LJUBLJANO IZ dan AMSTERDAM (AMS) odhod . prihod št. leta BEOGRAD (BEG) 14.00 15.40 JU 283 7 06.40 07.40 JU722 6 — 08.40 09.40 JU364 _ 2 3 4 08.40 09.40 JU720 1 09.20 10.20 JU720 5 09.55 10.55 JU720 4 16.30 17.30 JU722 3 16.40 17.40 JU724 i 18.35 19.35 JU722 1 2 — 4 5 6 — 19.40 20.40 JU726 3 19.55 20.55 JU726 CHICAGO (CHI) 22.10 23.10 JU456 CLEVELAND (CLE) 18.30 11.20* JU541 4 16.50 COPENHAGEN (CPH) 11.20* JU541 6 _ DUBROVNIK (DBV) 15.45 17.30 JU 367 7 09.25 10.25 JU 907 FRANKFURT (FRA) 09.50 10.50 JU903 1 2 — 4 5 LONDON (LON) 12.00 13.15 JU355 7 10.25 13.25 JU213 — 2 — — 5 NEW YORK (NYC) 13.35 16.35 JU213 SKOPJE (SKP) 18.00 08.00* JU509 7 08.20 10.45 JU905 3 08.30 09.35 JU911 5 08.30 10.50 JU 903 7 SPLIT (SPU) 20.20 21.25 JU911 2 09.55 10.40 JU901 7 10.00 10.45 JU 905 3 11.45 12.30 JU901 i STOCKHOLM (STO) 17.40 18.25 JU901 6 — TUNIS (TUN) 13.50 17.30 JU367 ZURICH (ZRH) 02.10 05.10 JU457 — 2 5 13.25 16.25 JU257 JAT LJUBLJANA, Miklošičeva 34 (061) 314-340, 314-341 JAT LETALIŠČE BRNIK (064) 21-112 JAT TERMINAL TRG OF kjer je ljubezen, je tudi £ kjer je Ij Povsod tam, kjer srečujete ljubezen do doma, do lepo oblikovanih predmetov, do elegantnih linij in barv, do določenega stila in praktičnosti, boste srečali tudi darilo iz trgovine saj je nenadomestljivo v vsakdanjem življenju, pa tudi M pri najpomembnejših trenutkih. N™ Matiček gostuje v Beneški Sloveniji V okviru tečajev slovenskega ksika, ki potekajo od oktobra v Vsej Benečiji, bo Slovensko stal-119 gledališče iz Trsta uprizorilo ^vi v špetru Slovenov, kome-®io Antona Tomaža Linharta »Ta Veseli dan ali Matiček se ženi«, v režiji Jožeta Babiča. Predsta-Va bo v novih prostorih Zavoda *a slovensko izobraževanje v špe-tru. začela pa se bo ob 20. uri. sliki prizor iz Linhartove Veseloigre. Gospodarsko pismo iz Slovenije Zaradi inflacije proti monopolistom Letna stopnja inflacije se je aprila jj^pela na 80 odstotkov. Dosegla je Kord, ki ga jugoslovansko gospodar-£ev° v zadnjem obdobju ne pozna, je stopnja inflacije v vseh ; ®vjih letih dokaj visoka. Lani se w ?Pr- zaustavila pri 52 odstotkih, lau.jšnja gibanja cen pa kažejo, da Wiì. ‘ kr> ^ tetos celo preskoči 100 odstot-ler: ^aradt takšne inflacijske spirale „ '■•Jo čedalje ostrejše zahteve na zvez- 2“, vtado, da mora ukrepati. Takšne 3teve so bile npr. zelo glasne tudi a zadnjem zveznem partijskem zase-^.iu, ki je bilo posvečeno uresniče-joju protiinflacijskega programa, že . ed tem pa je zvezna vlada napove-(U a- da pripravlja nov paket gospo-, brskih ukrepov, s katerimi bo sku-zadržati rast inflacije. Kaj pri-avlja zvezna vlada, pa je skušal žit- zase(tanju zvezne skupščine razlo r, ' Podpredsednik zvezne vlade Ja-1 Zemljarič sredi tega tedna. v Očitno so zvezni vladi najhujši trn j, Prii zdajšnje podražitve, ki so in-Qac'jo tako močno porinile navzgor. Sore predvsem za tiste podražitve, ki thočno presegle jugoslovanski po-Preček in zaradi katerih so se po-.^htezni izdelki podražili kar za sto, ^.'Sto ali celo več odstotkov. Tudi eznj vladi je povsem jasno, da ti » ^J^vajalci izigravajo tako samo go-dai a-rsk° politiko kot tudi kupce. Na , Hažji način hočejo priti do zasluž-tr ’ Li jim ga omogočajo razmere na j ali pa razmere v samem gospo-j^stvu. Predvidevajo, da se je vsaj (j- ^stotkov vseh izdelkov podražilo '•Veno več, kot pa bi bilo upravi-P0- Proizvajalci so uporabili mož-.: da sami prosto določajo cene te Ph izdelkov, temeljito pa so pri izkoristili tudi svoj položaj. Najini J so se namreč podražili tisti izdelku’ Lì na trgu nimajo nikakršne kon-sanfnCe’ Lwdisi zato, ker je v državi bi takim proizvajalcem zvezna ia Tv n‘Lakor ne najde pravega orož-v ovolj pove podatek, da so tudi tukPLdobju popolne zamrznitve cen U^hi proizvajalci znali najti po-tgT^Lljivosti in uveljaviti svoje zah-Q„ Zdaj je zvezna vlada poslala v ftyl yav°d za cene, kj mora proučiti tujT^žitve od februarja do zdaj in Ljer bo ugotovil, da so bile po-vrn>;Ve Pretirane, bodo morali cene VstT ■ na februarsko raven. Gre za s tiste izdelke, ki so se v tem ča-pp.Podražili za več kot 20 odstotkov. 1 tam pa je zvezna vlada vendarle upoštevala, da so se nekateri izdelki zaradi različnih vzrokov morali podražiti bolj kot za 20 odstotkov in je zato določila, da morajo cene vrniti na februarsko raven tisti, ki so imeli lani ugodnejši gospodarski (poslovni) pložaj kot drugi in tisti, ki prodajajo izdelke doma dražje, kot pa je njihova svetovna cena. S to, tako imenovano kontrolo cen naj bi se zdaj ukvarjali v zavodu za cene in inšpektorji. Takoj se zastavlja vprašanje, zakaj tega niso nadzorovali že doslej. Odgovor: to smo delali že doslej, pregledali smo cene za 36 tisoč izdelkov in prijavili 4 tisoč proizvajalcev zaradi pretiranih podražitev. Te prijave pa draginje niso prav nič zaustavile, zato ZIS zahteva, da je treba cene avtomatično vrniti na februarski nivo. Takoj pa trčimo v novo vprašanje — ali bo upravnim organom res uspelo kar v nekaj dneh opraviti tako obsežne analize. Znano je namreč, da so se ob pretirani, podražitvi zdravil zagrebške tovarne Pliva kar dober mesec pregovarjali ali je tolikšna podražitev upravičena ali ne, preden so sprejeli sklep, da zdravil ne sme podražiti toliko, kot je nameravala. Že kot sami kupci bi radi, da bi takšna akcija prinesla kakšen sad — torej pocenitev nekaterih izdelkov. V bistvu pa ta poteza prav nič ne odpravlja žarišč inflacije, kot jih tudi ne bodo še nekateri drug; kontrolni ukrepi, ki jih je napovedala zvezna vlada. Pri tem mislimo na zahtevo, da morata s podražitvami nekaterih izdelkov (če so podražitve znatne, podjetja pa kljub temu v nezavidnem poslovnem položaju) soglašati dve tretjini kupcev, da mora dati za nekatere podražitve soglasje zvezni zavod za cene, za nekatere pa vlada. Upravni nadzor nad nekaterimi cenami bo torej vsaj začasno dokaj močan, doslej pa tak nadzor navadno ni prinesel nič otipljivega. Zato bolj zaupamo napovedim o nekaterih drugih ukrepih. Zvezna vlada skuša z njimi razbiti predvsem monopolni položaj posameznih proizvajalcev. V to smer je naravnana odločitev, da bo vlada skušala posredovati na trgu z uvozom nekaterih izdelkov in tako ustvariti večjo konkurenco na trgu. Namerava tudi nekoliko sprostiti prodajo preko konsignacijskih skladišč, kar naj bi spet ugodno delovalo na tržna gibanja. Obdavčiti ali kar imobilizirati nameravajo tudi zaslužek, dosežen z monopolnim ravnanjem. Večjo selekcijo naj bi naredili na posojilnem področju, ko takim proizvajalcem ne bj več dajali po.soj il npr. za financiranje zalog. Napovedujejo pa tudi, da bodo znižali davke na prodajo nekaterih najpomembnejših izdelkov, kar pa ni uperjeno proti monopolistom, ampak skušajo na ta način nekoliko omiliti pritisk draginje na delavčeve plače. Pripravljajo še nekaj ukrepov, ki naj bi pomagali k temu, da bi industrija naredila več. Taka je npr. napoved, da bodo deležna davčnih olajšav tista podjetja, ki delajo v več izmenah, s čimer skušajo doseči, da bi proizvodne zmogljivosti ne bile izkoriščene samo v eni izmeni. Premajhno izkoriščenost naj bi preprečevali tudi s kreditno politiko, kroženje blaga (monopolisti ga močno zavirajo) pa naj bi pospešili drugačni pogoji za financiranje zalog. Te napovedi so mnogo bolj obetavne kot pa odločanje za nadzor, čeprav ne oporekamo želji, da je treba tudi z nadzorom delati red. Obetavne so zato, ker skušajo vendarle jemati kot osnovo za delovanje ekonomsko merilo. Takih osnov je bilo v preteklosti žal veliko premalo. Vprašanje pa je, kako hitro bo zvezna vlada vse te ukrepe uspela sprejeti in uveljaviti. Zamuda je namreč že zdaj velika. JOŽE PETROVČIČ A. GERLI L. Conestabo cvetje in TRST rastline Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti čestitajo delovnemu kolektivu »Primorskega dnevnika« ob 40-letnici PREPROGE ZA KOPALNICE ::: PREPROGE ZA KOPALNICE :: VELIKA PRODAJA KOPALNIH FROTIRNIH HALJ ZA BAZEN - SAVNO - SPORI - DOM HALJE ZA VSAKOGAR IN ZA VSE PRILOŽNOSTI ITALPLAST - Trg Ospedale 7 - TRST - Tel.: 795919 PREPROGE ZA KOPALNICE - PREPROGE ZA KOPALNICE NOVA TRGOVINA ČEVLJEV Stefani Claudio TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206 ČASOPISNO TISKARSKO PODJETJE PRAVICA-DNEVNIK TISKARNA LJUDSKE PRAVICE 61000 LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 Telefon: (061) 323-841 Telex: ljudne 31177 časopisni tisk ofsetni tisk knjižni tisk knjigoveznica plastificiranje klišarna Naročila opravljamo solidno in po konkurenčnih cenah MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 3. Čeprav Korenovi vsako pomlad ob svojem odhodu “Prosijo sobo za prihodnjo zimo, se Koštrčeva jeseni ®Pho s strahom sprašujeta: Ali jih letos ne bo k na ji1? Prav lahko bi se zgodilo, da bi se Ivan na Mar-, P Prigovarjanje odločil za svet; ali pa bi nemar r81.! kje kako službo tudi pozimi. Saj razen tega, da to '° Pri njima res poceni sobo, nimajo tu nic ta j §9-, kar bi jih vleklo sem, zlasti, ker je mladim ju Pr. mnogo ljubši svet, kakor pa takale samota, kjer Piti ljudi v bližini. , Koštrčeva sta se že zdavnaj sama obsodila na 10 1 hioto, že tedaj, kar sta se poslednjič vrnila iz sveta uplenila, da zaradi Ane, ki ni bila zdrava, ne poj-nikamor več. To je že daleč, skoraj tako daleč „{.or mladost. Prav tako daleč je tudi vse drugo, kar iaJPlo v zvezi z mladostjo, kakor tudi z življenjem -.rPim, z njegovimi težavami in bridkostmi, a tudi z ia, ®°vimi radostmi. Odmaknilo se je in dobro vesta, Se ne vrne nikdar več. Prav tako daleč je tudi dejstvo da sta nekoč imela otroke. Ti pa so zapustili ta otok in se zgubili po svetu. Nekaj časa so jima pošiljali svoje otroke, ki sta jih vzgajala. Otroci so počasi pomrli drug za drugim, vnuki pa so se kakor njihovi starši zgubili v svetu in pozabili na kraje ob Muri, na močvirne jarke, klice čapelj, šumenje vode, na cvetove lokvanja po mirnih kotanjah. Niso se več vračali. Samo eden je prihajal, sicer tudi redko in nenapovedan, često neželen, a prihajal je s čudovito vztrajnostjo in ljubeznijo ter se ustavljal pri njima, dokler ni odšel prav tako tiho, kakor se je prikazal, tiho kakor odidejo ptice jeseni. In ta edini njun vnuk, Peter Koštrca, je bil razbojnik. Kadar so prišli v ta kraj žandarji in prestrašili Ano v molitvi, so prišli, da bi samo pogledali, če se ne mudi tu ta preklicani Peter Koštrca. Nikdar ga niso našli, ker takrat, ko je bil tu Peter Koštrca, jih ni bilo od nikoder in Peter se je lahko mimo sprehajal po gozdovih ali pa se grel na soncu poleg svoje mamice, kakor bi bil najbolj pošten človek. Peter Koštrca je bil podoben vsem velikim razbojnikom na svetu. Taki razbojniki so tolažba in spodbuda malim, strah in trepet pa velikim in bogatim ljudem. Zato mali ljudje po vaseh ali v tistih posameznih kočah ob Muri ne bodo mogli nikdar razumeti zakaj jih oblast tako vneto in dosledno preganja. Saj taki razbojniki niso niti malo nevarni malim ljudem, ki tudi ne morejo verjeti, da bi napravili kdaj kaj hudega; saj se ni skrivil še nikomur las na glavi. Zato so prijatelji takim razbojnikom in nezaupljivi do oblasti. Ako pridejo mimo žandarji in hočejo ujeti Petra Koštrco, ki se sprehaja kje po gozdovih ali poseda pri Koštrčevi peči, kakorkoli že zadrže žandarje, medtem pa pošljejo enega od otrok z naročilom: »Teci in povej Petru Koštrci, da so žandarji tu!« In otrok leti na vso moč prek nevarnih močvirnih jarkov. Teče otrok in na smrt zasopel pade pred Petra in ga opozori. In tedaj Peter Koštrca seže malomarno v žep, obdari otroka s stotakom, ga poboža po glavi in se nasmehne. Dobro minuto kasneje ga ne bi nihče več našel. Ni ga več in nihče ne ve, kod hodi in kaj dela. Izgubi se v svetu, da že skoraj vsi pozabijo nanj in ga navajajo samo v pravljicah ob zimskih večerih. Morda bi lahko izvedeli, ako bi brali časnike, zakaj časniki često prinašajo celo njegove podobe. Toda ljudje teh krajev se kaj malo menijo, kako si oblast prizadeva ujeti Petra Koštrco. Veliko bolj jim leži pri srcu vprašanje kruha, ki ga lepa in rodovitna zemlja daje premalo za velike družine, zaradi česar morajo vse življenje garati v svetu kot hlapci in dekle, dokler se o-stareli, bolni in utrujeni ne ustavijo za vedno tu, želeč si samo, da bi doživeli še eno pomlad, da bi pretolkli to grdo in nadležno zimo. Utrinka s slovesnosti ob jubileju našega dnevnika Objavljamo še dva posnetka s petkove slovesnosti ob 40-Ietnici izhajanja Primorskega dnevnika, ki se .ji je v Kulturnem domu v Trstu odzvala resnično velika množica bralcev, sodelavcev, novinarskih kolegov in gostov iz Italije in Jugoslavije. Prvi je utrinek s svečanega dela prireditve, ki so ga uvedli prijetni zvoki mladega harmonikarskega ansambla Glasbene matice s Proseka. Drugi pa je prizor z družabnega srečanja ob kozarcu vina in prigrizku, M je prisrčno zaključilo to vašo in našo štiridesetletnico Raznašale! Primorskega dnevnika: »Veseli smo priznanja in radi opravljamo to delo« Če je bila petkova proslava 40. obletnice izhajanja Primorskega dnevnika praznik za številne goste od tod in iz matične domovine in za še bolj številne bralce, je bila prav gotovo še posebno občutena in doživeta za okrog 50 raznašalcev in raz-našalk iz tržaške pokrajine, ki so ob tej priložnosti prejeli priznanje za svoje požrtvovalno delo pri širjenju in uveljavljanju našega dnevnika. Takšnih priznanj so bili na sinočnji proslavi v Kulturnem domu v Gorici deležni tudi raznašalci za goriško področje. Lepo bi bilo seveda, če bi lahko objavili razgovore z vsemi raznašalci ob tem, zanje in za njihovo delo pomembnem prazniku. Na žalost je to,- zaradi pomanjkanja prostora, nemogoče izvesti. Prepričani pa smo, da se bodo vsi nagrajenci v teh kratkih intervjujih, ki smo jih pripravili le z nekaterimi, spoznali in razumeli, da smo želeli z našim skromnim prispevkom poudariti pomen njihovega dela in jim še enkrat izreči zahvalo. Tri starejše raznašalce smo našli v dvorani Kulturnega doma, ko je bila leta šele v pričakovanju številnih udeležencev. »Imenujem se Dragica Peric, doma pa sem iz Praprota. Že 22 let raznašamo v naši družini Primorski dnevnik. Najprej ga je raznašal moj mož. Ko je umrl, so to delo sprejele moje hčerke, nato sin, potem sem začela z raznašanjem tudi sama. Rada opravljam to delo in ni mi težko niti tedaj, ko je slabo vreme. In ker dnevnik nima počitnic, jih nimam niti sama. Le če se slabo počutim, me nadomesti sin ali pa prosim za uslugo sosede. Zelo vesela sem, da dobim priznanje in bom na nocojšnji proslavi, dokler bo trajala.« »Jaz pa sem Ema Škrk iz Trnovce. Raznašam Primorski dnevnik že okrog 25 let. Z velikim veseljem o-pravljam to delo in nič težko mi ni vstajati zgodaj zjutraj, da opravim raznašanje. Vesela sem priznanja, ki ga bom nocoj prejela. Vesela sem tudi, da se bomo raznašalci na tej proslavi srečali, kot smo se že srečali na skupnih izletih.« Ivan čač iz Bazovice raznaša Primorski dnevnik že od leta 1968 dalje. »24 let sem bil tudi v službi na Primorskem dnevniku. Po opravljeni službi, ki je bila večkrat nočna, sem vedno najprej poskrbel, da sem raznesel časopis in šele nato sem si privoščil počitek. Vsako jutro razdelim časopise na štiri pakete, ker sem si tudi vas razdelil na štiri dele. Raznašanje časopisa mi vzame približno tri ure dela, če je slabo vreme, še kaj več. Seveda se z naročniki tudi kaj pogovorim o dnevniku, poslušam njihove kritike ali pohvalo. Vesel sem priznanja, ki ga bom nocoj dobil ter si samo želim, da bi za nas raznašalce organizirali še kak izlet.« Ko se je začela po uradni proslavi družabna prireditev, smo med u-deleženci naleteli tudi na skupino mladih raznašalcev, ki so veseli in zadovoljni držali v rokah priznanje. »Imenujem se Maks Bandelj z Opčin ter raznašam Primorski dnevnik le ob nedeljah. To delo opravljam že dve leti.. Med tednom ne zmorem, ker sem še študent. Naročniki me lepo sprejemajo, ponekod mi tudi kaj, ponudijo. Na vsak način rad o-pravljam to delo in sem tudi zadovoljen za priznanje.« Andrej Piščanc odhaja prav v teh dneh k vojakom. Sam raznaša naš dnevnik na Opčinah. »Vozim se tja motorjem in sem redno opravljat delo tudi ko sem zbolel. Vesel se priznanja.« Še dve mladi raznašalki smo stf; cali, in sicer Tatjano Andlovič, ^ raznaša dnevnik v mestu in Vale tino Antoni, ki je raznašalka za b jan in Ul. Commerciale. Obe študentki, prva raznaša časopis 1 štiri, druga pa eno leto. »ZadovM ni sva za priznanje. Ni nama težk raznašati časopis, čeprav zn0T,\n. zgodaj vstajati in opraviti delo prej. Proslava nama je bdla všeč tudi sedaj se na tem družabnem v čeru počutiva dobro.« Naj bo ta naš prispevek, kot s®0 že na začetku napisali, priložn®5' da izrečemo čestitke vsem raznaša* cem. N-b- Zanemarjena kopališča v Barkovljah Občinski komunistični poslanec Fal* sto Monfalcon je na odbornika ^ ekonomat naslovil vprašanje v zve-zi z odpravo škode, ki so jo povzročili visoki valovi na kopali8**' v Barkovljah. Monfalcona predvsem* zanima, zakaj je občina poskrbela z obnovo le dela kopališča »pri topo*' nih«, medtem ko sta prvi dve ja'm' kopališči v tem sklopu popolnoma za puščeni, čeprav je poletna sezona pred vrati. ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO r i l Ob koncu štirih predavanj Narodne in študijske knjižnice Okrogla miza o tržaškem vprašanju V Zgoniku 21. razstava vin V Zgoniku so v polnem teku priprave na občinsko razstavo vin, ki bo že 21. po vrsti. Pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki občinske u-prave in krajevnih društev, je določil, da bo vinska razstava z bogatim kulturnim, športnim in zabavnim programom na sporedu 30. maja, 1. in 2. junija na običajnem razstavnem prostoru pred županstvom, čeprav lanska letina ni bila med najboljšimi, so za razstavo prijavili 13 vzorcev belega vina in 11 vzorcev te ' rana. Posebna enološka komisija je po pokušnji na predselekciji pripustila k razstavi točno 2 tretjini vin, in sicer 9 primerkov belega vina in 7 vzorcev terana. Točajke, ki so dopolnile 15. leto starosti in ki razpolagajo z zdravstveno knjižico lahko vložijo prošnjo za sodelovanje na razstavi, ki bo 27. t.m. B. S. • Italijansko združenje za poklicno navtično izobraževanje in izpopolnjevanje prireja jutri in v torek seminar z naslovom »Državljanske obveznosti do poklicnega navtičnega i-zobraževanja in izpopolnjevanja«. Za zaključek serije štirih predavanj o tržaškem vprašanju leta 1945, ki jih je Narodna in študijska knjižnica pripravila v mesecu aprilu, bo v sredo, 22.5., ob 18. uri v konferenčni dvorani trgovinske zbornice v Ulici San Nicolò 5 okrogla miza na isto temo. Na dosedanjih štirih predavanjih, ki so popolnoma uspela, je Dušan Biber govoril o britansko-ameriški politiki v zvezi z italijansko-jugoslovansko mejo v letih od 1940 do 1945, Dušan Nečak o Jugoslaviji in Trstu v letu 1945, Elisabeth Barker o mednarodnem okviru tržaške krize leta 1945 in Gianpaolo Valdevit o tržaškem vprašanju in začetku hladne vojne v letih 1945 do 1947. Za zaključno okroglo1 mizo o tržaškem vprašanju si je NŠK zagotovila prisotnost vidnih osebnosti z jugoslovanske in italijanske strani. Tako bo italijansko stran zastopal Fausto Bacchetti. ki je bil italijanski veleposlanik v Parizu, Tel Avivu in na Dunaju, na italijansko - jugoslovanskih mirovnih pogovorih v Parizu pa je bil tudi neposredno udeležen. Poleg te- ga je bil 1. 1945 podpredsednik ministrskega sveta in italijanski obrambni minister. Jugoslovansko stran bosta zastopala Joža Vilfan in Vladimir Velebit. Vilfan je po rodu Tržačan in je i-mel med vojno pomembne dolžnosti v NOB na področju slovenske obale. Na mirovnih pogajanjih v Parizu je bil tudi generalni sekretar jugoslovansko delegacije, veleposlanik v Indiji in Angliji, imel pa je tudi številne odgovorne funkcije v organih Socialistične republike Slovenije. Vladimir Velebit je bil že med vojno v jugoslovanski diplomatski službi, po vojni je bil veleposlanik v Rimu in Londonu, opravljal pa je tudi funkcijo izvršnega sekretarja evropske gospodarske komisije OZN v Ženevi. Nedvomno ta zasedba zagotavlja zanimivo okroglo mizo, ki bo lahko v marsičem razjasnila takratne poglede obeh strani v zvezi s tržaškim vprašanjem in problemom dokončne u-reditve italijansko - jugoslovanske meje po 2. svetovni vojni. Spominska svečanost v šempolajski šoli V ponedeljek, 6. maja, so učenci celodnevne osnovne šole iz Šempolaja, kot vsako leto, priredili spominsko svečanost v čast borcu Stanku Grudnu, po katerem je šola poimenovana. Spomnili so se tudi 40-letnice osvoboditve in obnovitve slovenske šole. Vsi učenci so sodelovali z recitacijami in petjem partizanskih ter domoljubnih pesmi. Ob tej priložnosti so položili cvetje pred spomenik Stanka Grudna, ki je daroval svoje mlado življenje za svobodo in našo lepšo bodočnost. Z enominutnim molkom pa so se spomnili vseh žrtev nacifašizma Srečanje predsednikov trgovinskih zbornic AA V torek, 21, maja, bo v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu konferenca predsednikov trgovinskih zbornic iz območja Alpe Jadrana. Gre za vsakoletno srečanje, ki bo letos peto po vrsti in bo prvič v naši deželi. Plenarno zasedanje, ki bo obravnavalo vprašanja znanstvene raziskave, tehnoloških izsledkov in njihovega uvajanja v dejavnost malih in srednjih industrijskih obratov, bo potekalo v torek v dopoldanskih urah s pričetkom ob 9. uri. Popoldanski del zasedanja pa bo obsegal skupna vprašanja prevozov, turističnega sodelovanja in tehnično-industrijskih pobud. • Jutri ob 17.30 bo v časnikarskem krožku okrogla miza na temo »Trst: agrpturizem in gastronomija«. Okroglo mizo prireja italijanski touring klub v sodelovanju s tržaško delegacijo italijanske kuharske akademije. • Danes ob 11. uri bo iz miljskega portiča odplula jadrnica z Angelo in Paolom Rizzijem, ki bosta sodelova-na Brooklyn Cupu. Jadrnica je dolga 11 m in nosi ime po novoustanovljenem konzorciju Riviera di Muggia. Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTI^ IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vred" nost kupona in poviška kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.6.1985/ 1 31.11.1985 sledeča: POSOJILO Izplačljiv kupon 1.12. 1985 POVIŠEK KAPITALA 6-mesečna razlika 1. 6. 1985 31.11.1985 SKupna vrednost dne 1. 12. 1985 1980 - 1987 ovrednoteno (Henry) 6.55% 1982 - 1989 ovrednoteno III. emisija (Redi) 8,—% —1,414% + 1,259% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Urad' nem listu. Cmnotia ŠIROKA IZBIRA HALJ IN SPALNIH SRAJC • n Sossi Viviana Sh Narodna ulica 44 — OPČINE (Trst) DARILA — POROČNI SEZNAMI — BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme in druge priložnosti) S ČISTILNICA TATIANA Ulica Melara 15/b Tel. 912-741 — TRST SPECIALIZIRANA V ČIŠČENJU KRZEN IN BARVANJU USNJA V LASTNEM LABORATORIJU. čistimo: vsa oblačila in vse tkanine za opremo stanovanja. Tajniki tržaške koalicije o povolilnih perspektivah »0 novih koalicijah odločamo mi!« jy, bodočih koalicijah in o morebit-novih zavezništvih v Miljah in v nu - Nabrežini je treba odločati ko^tU in ne na krajevni ravni. Ta-ki. s° se na petkovem srečanju izre-fifr.Pokrajin8^ tajniki šestih strank ^u. LpT, PRI, PSDI, PLI in SSk), iti tržaško občino in pokrajino totn boleli sedaj to koalicijo av-niattčno prenesti povsod tja, kjer ^ to obstajajo pogoji in, kot se te-v-;. Pravi, številke za sestavo take »«m1?' ^ smer' tudi na podlagi tjRbrzavnih volilnih rezultatov, pri-Sekajo zlasti demokristjani, katerim Sn S,eve<^a pridružujejo melonarji, ki ’ kot so pokazale volitve, v popol-(i^ razkroju in igrajo tako zadnje , ^bjevalne) karte na političnem pri-^ču. Koalicijske stranke bodo v j. .wbijih dneh skušale v ta poganja pritegniti tudi socialiste in bo-l v zameno za vstop v tržaška od-lj ka od njih zahtevale ustrezne pro-v fidnosti tako v Miljah in pa pred-f ejtl. v devinsko-nabrežinski občini. ^ kai je KD pripravljena na vse, sa-0 da bi po desetih letih klavrne Ppzacije spet lahko vstopila v občin-j0 odbor. Celotna politična igra, če [j- abko tako imenujemo, je kot vi-,ni0 zelo zapletena, tudi zato ker bi nanjo utegnila vplivati tudi pogajanja za vstop LpT v deželni odbor, čeprav baje sam predsednik dežele Biasutti ni več tako navdušen za sodelovanje z melonarji. Na tapeti sta bodoči upravi v Miljah in v Devinu - Nabrežini. V milj-ski občini delajo tržaške koalicijske stranke račune brez krčmarja, saj pozabljajo, da je tukaj Lista Frau-sin v celoti ohranila svojo moč, kar pomeni, da bi bile za sestavo nove sredinske večine spet potrebne volitve. Ostaja sicer možnost alternativne koalicije, ki pa bi slonela na odločilni pomoči fašista, ki jo je vsaj PSI že odločno odklonila. Tudi v Miljah pa niso vse krajevne sekcije tržaških zaveznikov v celoti na stališčih pokrajinskih tajništev, kot dokazuje izjava novoizvoljenega svetovalca PRI, ki pravi, da se bodo miljski republikanci pogajali »na stvarnih programih in ne na apriorističnih blokih«. Zelo kočljiv je tudi položaj v devinsko-nabrežinski občini, kjer hočeta KD in LpT za vsako ceno potisniti komuniste v opozicijo in ustvariti »trdno« zavezništvo s socialisti, Slovensko skupnostjo in PSDI. Demokristjani zelo napihujejo dejstvo, da je KPI izgubila enega svetovalca in pravijo,' da je to »znak, da se morajo tudi v Nabrežini stvari spremeniti«. Demokristjanom vsekakor pri tem manevTu mešajo strune prav melonarji, ki preko svojega tržaškega tajnika Giuricina razglašajo, da LpT ne bo nikoli volila župana slovenske narodnosti. Podobno kot v Miljah, je tudi v Nabrežini opaziti, da si krajevne sekcije nekaterih strank želijo avtonomijo odločanja in ne od vrha vsiljenih rešitev, ki mnogokrat povsem prezirajo posebnosti krajevnih stvarnosti. To velja zlasti za devinsko nabrežinsko sekcijo SSk, ki je na volitvah dosegla zelo dober uspeh ter ni za las izvolila četrtega svetovalca. Tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da je koalicija KPI -SSk - PSI ohranila absolutno večino glasov, kar po mnenju SSk pomeni, da so volivci jasno pokazali, da si naprej želijo domačo upravo, kar je stranka že predlagala med volilno kampanjo. Zelo važno pa je dejstvo, da je devinsko-nabrežinska SSk sklenila, da se o bodoči upravni in politični usodi te občine odloča v Nabrežini in ne v Trstu ali celo v Vidmu, kot hočejo nekateri, (st) Pohod prijateljstva iz Bazovice v Lipico Danes zjutraj ob 9.30 bo krenil Pohod prijateljstva preko državne meje in tisti, ki boste vzeli naš dnevnik v roke že navsezgodaj, imate še vedno možnost, da se ob 9. uri podate na zbirališče pri bazovskem kalu. Sončen nedeljski dopoldan boste lahko z družino izkoristili za lahki tek po deset kilometrov dolgi progi, ki vas bo iz Bazovice preko meje popeljala v zeleno Lipico, hkrati pa boste prispevali k uspehu prireditve, ki želi biti nov korak k prijateljstvu preko državne meje. Njen pobudnik je, kot smo že pisali, italijanski športni klub Olimpie, organizatorja pa sta tržaški teritorialni odbor ZSŠDI in sežanska Telesnokulturna skupnost. Vse informacije boste prejeli na startu, kjer se boste lahko prijavili pri tajništvu pohoda in kjer boste potrebovali veljaven osebni dokument. Mejo pa boste prekoračili brez običajnih formalnosti, kot se to dogaja pri podobnih prireditvah v dolinski občini. Prav zato je pobuda prirediteljev toliko bolj dobrodošla, saj so športne organizacije same uspele to lepo izkušnjo prenesti tudi na tržaško občino. Ko vas v njihovem imenu še enkrat toplo vabimo k udeležbi, vam hkrati želimo čim bolj prijetno šport-no-družabno doživetje. Še danes zjutraj kongres združenja obrtnikov CNA Včeraj se je začel, danes popoldne cg 80 v Prostorih Trgovinske zborni-y hadaljuje IV. pokrajinski kongres ^državne konfederacije obrtnikov . ^federazione nazionale dell’arti-. Sfiato), ki ga je s pozdravi članom gostom ter uvodnim razmišljanjem Pri predsednik pokrajinskega zdruga CNA Renato Chicco, prednje poročilo je prebral pokra ski tajnik konfederacije Roberto $oùni, ki je razčlenil položaj obrt-lva na vsedržavni in krajevni rav-Po- r P0drobno in s podatki opisal t °arnezne probleme, ki ga tarejo, tak rne^ tolikimi vprašanji do- ^.knil odnosov s Slovenskim dežcl-je Sospodarskim združenjem, jih naaCienil k°t- pozitivne in usmerjene v (j daljnji razvoj sodelovanja. CNA kot jn ^kratični organizaciji italijanskih .slovenskih obrtnikov je veliko do stv •'L ''e dejal Cosolini — da bi u-s arih take odnose sodelovanja in obrt-1^3’ ^ hi pokig koristi vsem kolkom, tudi na našem področju dva' e*-no °draz^h, da so tolika raz-()a Jan3a povsem umetne narave in j Jih,moramo premostiti z ustvar-yJern ozračja spoštovanja in sožitja. razpravo, ki je sledila tajnikove-Poročilu, je med drugimi pose- gel tudi organizacijski tajnik SDGZ dr. Odo Kalan, ki je predlagal, da bi vse tri obrtniške organizacije, vključno z Zvezo obrtnikov (Associazione artigiani) skupno nastopile za razčiščenje vprašanja deželnega zakona št. 30, ki penalizira tržaško o-brtništvo, kar daje prednost proizvodni obrti pred storitveno. Kongres CNA se nadaljuje danes dopoldne, o zaključnem delu pa bomo poročali v torek. Dopolnilna blagajna v arzenalu S. Marco Tovarniški svet tržaškega arzenala San Marco je za sredo, 22. 5. napo vedal v časnikarskem krožku tiskovno konferenco, na kateri bodo pojasnjeni razlogi za uvedbo izredne dopolnilne blagajne v tem podjetju od 27. maja dalje. Kriza v tem podjetju že dalj časa traja in s to tiskovno konferenca nameravajo delavci in tovarniški svet spomniti poslance, deželo in javne uprave, na njihove obljube, da bodo skušali s skupiimi močmi obdržati obstoječe proizvodne sektorje in isto število zaposlenih v arzenalu. Ob 40-letnici osvoboditve Uspela skupna proslava KD Primorsko in Rapotec . Društvi KD Primorsko iz Mačkolj in KD Jože Rapotec iz Prebenega sta i-meR sinoči skupno proslavo 40. obletnice osvoboditve, ki se je začela s sprevodom od srenjske hiše do spemerika padlim. Na čelu sprevoda sta bila oba društvena tabora, nato bivši bor ^hvala volivcem fepentabrske ^°venske skupnosti ai,v„ ^riek zvečer se je sestalo vod-repentabrske sekcije SSK, ki je dov”i‘u vo'ilne izide in izrazilo za- ^rulo ?vetu bo SSK še dalje zas-v tamkajšnjem občinskem g s tremi svetovalci, ki so Emil Peritai Gua,:*n ter Franc Pisani. Re-števi]brska SSK je zadovoljna tudi s ijitip orn preferenc in se zato zah vase j; yserri volivkam in volivcem, ki je, ukazali zaupanje. SSK podčrtu-a se bo v novi mandatni dobi zavzemala za to, ob ■L", ùt-' 00 v kakega sveta Penit ■ prefilagala med volilno kam-0dnr> ' 111 UPa v dobre in knnstrnU-Hvnp skim,S~-i.Z Napredno listo °dborom. Kresovanje in kultura na repentabrski proslavi V okviru prireditev, ki so jih ža proslavitev 40. obletnice osvoboditve organizirali člani VZPI - ANPI, KD Kraški dom in občinska uprava je bilo v petek na sporedu polaganje vencev ob vseh spomenikih padlim na Repentabru. Nato se je velika množica občanov zbrala na Devskem hribu, kjer je mladina prižgala kres cb spremljavi harmonikarjev Sergija Guština in Petra Doljaka. Ob kresu je Stane Raztresen občuteno podal ne-kai odlomkov iz slovenske literarne zakladnice ter se zaustavil ob pomenu spomenikov NOB. Poudaril je njihov primarni delež pri obujanju spominov iz vojnih časov in nadaljevanju tradicije NOB, V svojem go- Sporazum med tovarniškim svetom in vodstvom štivanske papirnice P^isot narnenorn' da bi'razčistili vprašanje, ki je sledilo polemikam v zvezi s t(wazbeznega prahu v tovarni, sta se v petek sestali predstavništvi hega lskega sveta in vodstva štivanske papirnice. V prisotnosti pooblašče-kal "Praritelja podjetja inž. Lignane, sta obe strani razpravljali tudi o ne-0 4 j1 drugih nerešenih problemih: omenili bi na primer sporno vprašanje ìzpia-, 0f ki draginjske doklade, ki jo bo podjetje v prihodnje začelo redno VcdsheVati' ^ zvezi z zdravstveno oskrbo na delovnem mestu pa se je kljug °' Podjetja obvezalo, da bo določena dela odslej dalo v zakup iz-v°dst ° sPec'a|iziranim tvrdkam. V sporazumu, podpisanem v petek, je v C|]rV<’ Poleg tega sprejelo zahtevo o ojačenju preventivne zdravstvene službe poročji ter 0 pogostejših stikih med sindikati in delodajalci. V tiskovnem Vseim U’ Vdanem kmalu po podpisu sporazuma, je vodstvo podjetja kljub ran Hegativno ocenilo alarmizem, ki se je po njegovem mnenju preti-hekai r2zah’il v zadnjih tednih. Na podlagi izvidov, opravljenih šele pred hjosti ^evi, je navedlo tudi podatke, o stopnji okuženosti zraka v notra-y ovame, ki naj bi bila — kot je rečeno v komunikeju — zadovoljiva, ravno ZVez* 2 varnostjo na delovnem mestu bi ob koncu omenili, da se je petir^- Y ^eh dneh začela v Trstu sodna obravnava ob nesreči, ki je pred 1 *eti povzročila tri smrtne žrtve v papirnici. V. h6kaj voru je obsodil akcije, ki skrunijo spomin na padle, nakar so prisotni ob spremljavi harmonikarjev zapeli se nekaj pesmi na partizansko tematiko. Danes bodo udeleženci pohoda po partizanskili stezah krenili na pot ob 8.30 s trga v Regmu, sledil bo partizanski piknik v dolinah pod Golcem. V primeru slabega vremena bo kosilo v občinski telovadnici v Repnu. • Tržaško gibanje sporoča, da je pred kratkim formalno podprlo odbor za »Da« na ljudskem referendu-m!i P (lraSinjski dokladi in vabi somišljenike, da glasujejo »Da« Pretresljivo odkritje v Ul. Mauroner Pretresljivo odkritje včeraj v stanovanju v Ul. Mauroner 10 pri Sv. AiOjziju. Gasilci in policija so v spalni sobi odkrili trupli 34-letnega Giuseppa Perilla in 32-letnega Antonija Bimattea. Prvi je bil doma iz Bene-venta, Dimatteo pa iz Barlette, oba pr. sta začasno prebivala v našem mestu. Stanovanje je last Salvatore-jr. Ditta, ki je trenutno zaprt v trža-š!d kaznilnici. Gasilci so prihiteli na k:aj na poziv nekaterih sosedov, ki se jim je zdel sumljiv smrad, ki je prihajal iz stanovanja. Zdravnik Rdečega križa je po prvem pregledu trupel povedal, da sta Dimatteo in Pe-rillo umrla pred najmanj desetimi dnevi. Vzroke njune smrti bo pojasnila obdukcija, ki jo je takoj odredil dežurni sodnik, medtem ko je policija uvedla preiskavo o tem shrljivem dogodku. cj in aktivisti in veliko domačinov. Pred spomenikom so položili venec obeh društev ter venca VZPI—ANPI in ZŽI. Nekaj priložnostnih besed je spregovoril David Stepančič. V borovem gozdiču je nato stekel program prireditve, ki ga je, začele z govorom v imenu obeh društev Danica Smo tlak, ki je poudarila pomen proslave, pa tudi koristnost sodelovanja med obema društvoma. Govoru je sledil nastop Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Niko Peršič, nastop otrok iz Prebenega z recitalom na temo miru, nastop mešanega zbora Primorsko, ki je pod vodstvom Antona Baloha zapel pet partizanskih pesmi. Za konec so se predstavili še mladi člani obeh društev ■> »Partizanskim mitingom«., ki ga je režiral Sergij Verč, za glas beno opremo p-z je poskrbela Nadja Kriščak. O prireditvi bomo še poročali. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Ivana Komarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sa poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre nosilcem krste, pevskemu zboru Slavec, župniku Kosmaču, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja ter v dobrodelne namene. SVOJCI Ricmanje, 19. maja 1985 14. 5. 1981 14.5.1985 Ob 4. obletnici smrti Edija Gojče se ga spominjajo vsi njegovi Gropada, 19. maja 1985 T Dne 14. t.m. je za vedno 1 zapustila svoje drage Jolanda Štoka por. Škamperle Ob težki izgubi žalujejo tašča Marija, Anica in Danilo z družinami ter teti Lojzka in Genka z družinama. Detroit, Kontovel, Prosek, 19. maja 1985 T Po težki bolezni nas je za- • pustila naša draga Ivanka Vodopivec vd. Pirc Pogreb ho jutri, 20. t.m., pb 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo: sinova Ludvik in Milko z družinami, sestre, brat. Ruža in Sonja z družinama ter drugo sorodstvo. Salež, 19. maja 1985 Nenadoma nas je zapustil naš dragi Miro Kjuder Pogreb bo v torek, 21. maja 1985, ob 12. uri iz glavne mrtvašnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo: žena Cilka, sestra Zora, brata Anton in Emil z družinami. Žalovanju se pridružujejo družini Škrinjar in družine Brušadin, Ivančič, Čok in Jogan. Lonjer, 19. maja 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega in nepozabnega Borisa Kralja se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku živcu za tolažijive besede, vaški mladini, godbi na pihala »Viktor Parma«, godbenemu društvu Prosek, godbi na pihala »Vesna« iz Križa, godbenemu društvu iz Nabrežine, vsem vaškim organizacijam, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre sosedom in sorodnikom. Neutolažljiva družina Trebče, Pliskovica, 19. maja 1985 ZAHVALA • Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega Karla Uršiča ter - sočustvovali z nami. Žalujoča žena ter sin z družino Trst, 19. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Silvestra Werka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 19. maja 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ganjeni ob tolikem sočustvovanju se iskreno zahvalimo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage žene in mame Rozalije Ota Mož in sinova z družinama Boljunec, 19. maja 1985 SLOVENSKO STALNO „ * GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Michael Frayn HRUP ZA ODROM (NOISES OFF) (Komedija) Režija BORIS KOBAL DANES, 19. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) v četrtek, 23. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in I (mlad.) ob 20.30 ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in četrtek) v petek, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED A (premierski) SLOVENSKO 'f, STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MITING Zamisel in izbor: MIROSLAV KOŠUTA Režija: JOŽE BABIČ v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 v v Ljudskem domu v TREBČAH. gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE SSG gostuje v Trebčah (Ljudski dom), v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 OB 40-LET-NICI OSVOBODITVE z lepljenko MITING ; pravljica SNEŽNA KRALJICA za osn. šole in vrtce, jutri, 20. t.m., ob 9. uri — osnovna šola M. Samsa (Domjo), ob 10.30 — osnovna šola I. Trinko Zamejski (Ricmanje), v torek, 21. t. m., ob 9. uri — osnovna šola F. Bevk (Opčine), v sredo, 22. t. m., ob 9. uri — osnovna šola v Borštu, ob 10.30 osnovna šola v Mačkoljah, v četrtek, 23. t. m., ob 9. uri vrtec na Opčinah, ob 10.30 osnovna šola A. Gradnik (Repen-tabor) in v petek, 24. t. m., ob 10. uri — Slovenski center (Milje). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 20. t.m., ob 10.30 in ob 20.30: L. Pirandello »Šest oseb išče avtorja« - gostovanje PDG v Gorici (Italija). VERDI V petek ob 20.30 tretji koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent J. Kovatchev. Solisti M. Ds Francesca, K. F. Diin, L. Glavina. ROSSETTI Danes ob 16. uri red 2. nedelja, v abonmaju: odrezek št. 10. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Rosmersholm«. Režija: Marco Sciaccalupa. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 20. t.m., ob 19.30: Mladi mladim - Simfonični orkester glasbenega konservatorija G. Tartini iz Trsta. Mala dvorana Jutri, 20. t,m., ob 20. uri: Mazač -projekcija poljskega flima. Režija J. Hofman. Kam v nedeljo, 26. maja? Vsi na PRAZNIK ČEŠENJ v Mačkolje Danes, NEDELJA, 19. maja VNEBOHOD, PETER CEL. Sonde vzide ob S.29 in zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 15.04 — Luna vzide ob 5.10 in zatone ob 20.23. Jutri, PONEDELJEK, 20. maja BERNARD Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,7 stopinje. RODILI SO SE: Analisa Provedel,. Sara Barbo, Sara Casa, Gabriele Viez-zoli, Chiara Carofiglio, Leslie Barnabà, Antonella Bratcvich, Mattia Schiavon. UMRLI SO: 73-letna Giuseppina Gasparič vd. Mendel, 76-letna Maria Fermo por. Pizzamus, 77-letna Libera Boria, 65-letni Miroslavo Kjuder, 83-letni Giuseppe Fifaco, 73-letni Antonio Bo naccorsi, 79-letni Oreste Pregare, 79-letna Giovanna Vodopivec por. Pirc, 71-letna Luisa Noviello. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20: ure in praznična od 8. do 20. ure. SKD VIGRED prireja še danes v Šempolaju iv. vaški Praznik PROGRAM DANES, 19. maja — ob 10. uri odprtje kioskov; ob 10.30 tekmovanje v briškoli; ob 18. uri kulturni program: nastop otroškega pevskega zbora VIGRED, nastop kantavtarja SERGIJA ŠTOKE in IVA TULA, nastop humorista ANDREJA JELAČINA pod imenom TONI KARIO-LA. Gost večera košarkarska ekipa JADRAN; ob 20.30 ples z ansam-blom POMLAD. narodna in študijska knjižnica prireja okroglo mizo TRŽAŠKO VPRAŠANJE SODELUJEJO VELEPOSLANIKI: FAUSTO BACCHETTI — JOŽA VILFAN — VLADIMIR VELEBIT Trgovinska zbornica v Trstu, Ul, S. Nicolò 5, ob 15. uri v sredo, 22. maja EKONOMIST Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 24. t.m., ob 19. uri v restavraciji Daneu na OPČINAH. DNEVNI RED: poročilo o_ delovanju, blagajniško poročilo, razprava, določitev članarine, volitve upravnega odbora in razno. Prireditve in tporoéila kulturnih druitev in organizacij Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 21. t.m., ob 18. uri na šoli GM - Ul. R. Manna 29. Podružnica Glasbene matice na Opčinah vabi na 1. zaključni nastop, ki bo v sredo, 22. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom v petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora M. Pertot iz Barkof/elj. Dirigent Aleksandra Pertot. Vabljeni. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje in pogovor, ki ga bo imela prof dr. ANICA KRANJC, gerontologinja na univerzi v Ljubljani, v torek, 21. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Prosimo točnost. Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo seja jutri, 20. t.m., ob 19. uri. v Bazovici ter tudi vaja ob 20.30. kino Ariston 17.00 — 22.15 »L’amour a mort«. Režija Alain Renais. Fanny Ardant, Sabine Azema. Eden 15.30 — 22.10 »II puledro... capriccio di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 18.00 — 22.15 »Witness« (Il testimone). H. Ford. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Gulag 77«. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Amadeus«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Intimi racconti di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - II libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.15 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«. Capitol 16.30 — 22.00 »Urla del silenzio«. Vittorio Veneto 15.30 — 22.15 »Tutti dentro«. Alberto Sordi. Lumiere 16.30 — 22.00 »The great rock’ n’ roll swingle«. Albione 16.00 — 22.00 »Jok. Radio 15.30 »Calore nel ventre«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Sinkikat slovenske šole organizira POSVET O REFORMI VIŠJE SREDNJE ŠOLE ki bo v torek, 28. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, Trst Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. SPORED: uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, Trst. od 9. do 18. ure. KD I. CANKAR priredi v četrtek, 23. maja, ob 20.30 PREDAVANJE z diapozitivi časnikarja Lojzeta Abrama: »S POHODA POD ANAPURNAMI« šolske vesti Na srednjih šolah Cankar v Trstu in Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaj 150 ur za šolsko leto 1985/86. Vsi zainteresirani za dosego diplome nižje srednje šole, ki bi želeli obiskovati tečaj se lahko prijavijo v tajništvih omenjenih šol do 8. julija letos. razna obvestila Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob sporoča svojim članom, da se bo strelsko tekmovanje za memorial Rudija Pahorja odvijalo 26. maja ob 9. uri in ne kot je bilo napovedano 2. junija. Vljudno vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana, Donizettijeva ulica št. 3, bo jutri, 20. maja, srečanje m razgovor s skX’ateljem LOJZETOM LEBIČEM, ki ga bo predstavil prof. Pavle Merkù. Začetek ob 20.30. včeraj - danes DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 1G.00 do 20.30) UL Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). Bol junec: tek 228-124, Bazovica: 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesiji LOTERIJA BARI 33 16 83 37 21 CAGLIARI 89 10 34 3 28 FIRENCE 65 61 29 25 28 GENOVA 50 35 74 16 4 MILAN 20 33 56 89 35 NEAPELJ 30 33 81 84 53 PALERMO 28 14 55 58 3 RIM 54 55 17 56 38 TURIN 33 47 25 71 46 BENETKE 34 16 52 ENALOTTO 49 15 X 2 2 XII KVOTE 1 X X XXX 12 — 32.640.000 lir 11 — 1.162.000 lir 10 — 96.000 lir 20 LET ŠD BREG 24. - 25. - 26. - 27. maja PETEK, 24. maja — ob 20.30 disko z ansamblom IDEA iz Kopra SOBOTA, 25. maja — ob 15.30 nogometni turnir ob 16. uri ženski odbojkarski turnir ob 18. uri med Brežani — športne igre med vasmi ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOKI iz Kopra NEDELJA, 26. maja — ob 9.30 odbojkarski turnir ob 10. uri netekmovalni pohod po vaseh dolinske občine ob 10.30 nogometni turnir — finale za 3. mesto ob 15.30 nogometni turnir — finale za 1. mesto* ob 18. uri slovesnost ob 20-letndci ŠD Breg in v počastitev 40-letnice osvoboditve ob 20.30 ples z ansamblom- NOČNI SKOKI iz Kopra PONEDELJEK, 27. maja — ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD Kulturno-zabavni spored se bo odvijal v gledališču »F. Prešeren« v B®" ljuncu; športne tekme pa v občinskem športnem centru v Dolini. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. A Prvorojenka NATAŠA mali oglasi OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino. ZAZIDLJIVO PARCELO med Gorico ih Tržičem, 4.000 kv. m ob glavni cesti prodam. Tel. po 20. uri 003861/ 454926. POHIŠTVO BIECHER, Ul. deUTstria 27, tel. 040/750113 prodaja po zelo u-godnih cenah novo in rabljeno pohištvo. Izredna ponudba okrasnih predmetov. NUDIM POMOČ pri učenju šoloobveznim otrokom, vključno do 5. razreda ali pomagam v gospodinjstvu. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »5. razred«, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. DIPL. INŽ. iz Švice, 43 let, neoženjen, brez otrok, premožen, išče žensko do 35 let brez otrok, z znanjem nemščine ali francoščine, za poznejšo poroko. Rendez-vous 18. in 19. maja ob 18. uri v recepciji hotela Cotinen-tal. Ul. S. Nicolò 25, Trst. PRODAM štedilnik na drva in plin REX. Tel. 040/71149. KREME IN OLJA ZA SONČENJE firme SHISEIDO - 5 let raziskav, da bo vaša koža na soncu zdravo rjava brez opeklin, madežev in kožnih vnetij. Kozmetika 90 - Opčine. OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah. PRODAM nov čoln elan, 4,90 m z vsemi predpisanimi dodatki, cena 2.800.000. lir. Telefon 224426. JAWA motor, letnik ’79 prodam po u-godni ceni. Tel. 040/228-932. DAF 33 in FORD CAPRI 1500 prodam cele ali po kosih. Jugoslovanskim kupcem nudim vso tehnično pomoč pri demontaži. Tel. 040/228-932. LA MAGLIA TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 TECNOFOTO Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485 BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN 00 VEDNO ZASTOPNIK »FUJICR0ME« DIAPOZITIVI V 2 URAH Da bi zrasla krepka, zdrava lfl vesela v radost mamici Rosan1 in očetu Mavriciju, želijo v . slovenski kulturni društvi Union, S. Škamperle, Skup" nost vinogradnikov Podi0" njerja, Vrdele, Sv. Ivana ter združenje Union. KRUT obvešča udeležence izleta Kanalsko dolino in Rezijo, da je o® avtobusa v sredo, 22. t. m., ob 7.30. Trsta, Foro Ulpiano - sodna pa'3' Priporočamo se za točnost. Srenja Boršt priredi v soboto, t.m. izlet na Gorenjsko, v Kranj, . žgoše po Poljanski dolini v Ceri® in bolnico Franjo. Odhod iz Boršta 6.30. Vpisuje Marjo Zahar, tel. 04 228481 do ponedeljka, 20. t.m. Sekcija VZPI - ANPI, KD Lipa ® ŠD Zarja iz Bazovice organizirajo nedeljo, 7. julija, izlet na Brione. C na 45.000 lir. Program: odhod iz Krv3 vega potoka, ogled Brionov, kosilo, gled Pulja, povratek skozi tunel UrK do Opatije in nazaj v Bazovico. M. sevanje do 10. junija pri Ivanu ca<-tel. 226-539, Stanku Vodopivcu te; 226-133, Marij Grgič tel. 226-436 in J. krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ^ dalje. __________razstave ^ V galeriji na Korzu Italia 9 bodo * * v sredo, 22. t.m., ob 18. uri odprli ra stavo slikarja Giacoma Ciramija. 1 V soboto, 25. t.m., ob 18.30 bodo galeriji Cartesius odprli peto skupin®1' razstavo znanih tržaških slikarjev. B3 [ stava bo trajala do 6. junija. . , Razstava v znamenju medsebojno» zaupanja v pokrajinskem kraškem nlU. zeju v Repnu bo odprta danes, od 1 ' do 18. ure ter v torek, četrtek in 50 j boto, od 18. do 20. ure. POTOVALNI URAD »Aurora« prireja naslednje izlete in potovanja: od 26. junija do 3. julija KIJEV, LENINGRAD, MOSKVA (z letalom.). ^na 895.000 lin; od 29. junija do 6. julija z avtobusom na otok’ RAB. Cen» 245.000 lir od 4. do 7. julija v BUDIMPEŠTO. Cena 339.000 lir: od 19. do 21. julija v ZAGREB in na PLITVIČKA JEZERA. Cena 155.000 lir; 20. in 21. julija v CELJE in ROGAŠKA SLATINO- ' Cena 76.000 lir. Informacije in rezervacije pP potovalnem uradu »AURORA« Ul. Milano 20, telefon 60261- ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ BAZOVICA 176 - Tel. 226-185 DESPAR TRGOVINA JESTVIN Sifanno Michele PROSEK 124 - Telefon 251-026 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 19. maja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Sveta maša , W - 14.00 Dnevnik ob 13. uri kivi ■*-)nevT1ik - vesti ,- 19.50 Domenica in. . . Športne vesti ,5'^ Discoring 84 - 85 Ku ; 16-30 giro d'Italia športne vesti - neposredno iz 18 20 ^Udia f [j,90. minuta •50 Italijansko nogometno prven-_ stvo 500 Dnevnik ^,30 Spartacus - film »-00 Športna nedelja •15 Sulle strade della California -. TV film “10 Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal ■'D La certosa di Firenze - vzgojna oddaja ■00 Omaggio a J. S. Bach 0-35 Più sani, più belli - tednik o zdravju in estetiki ,1-10 Sono un disertore - film “00 Dnevnik 2 - ob 13. uri ,,•^5 Dnevnik 2 - C’è da salvare 3.30 Piccoli fans ■30 Gran paese - variete 510 Dnevnik 2 - šport neposredno ..(•‘'S Rezultati in lestvice prvenstva “10 Italijansko nogometno prvenstvo 18.40 Dnevnik 2 - gol flash 18.50 Mixerstar 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 Shaker - 8. del 21.50 Dnevnik 2 - dossier 22.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Tednik o medicini 23.20 Rubrika življenja in kulture Židov 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 9.45 Film opera - La sonnambula 11.00 La Spezia: TV kronika 58. srečanja alpincev 11.55 - 13.20 Dnevnik 3 - neposredni šport 13.20 Casta diva: Silvana Pampani-ni - 2. del 14.05 - 18.30 Dnevnik 3 - šport 18.30 The creatures 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Rockline - angleška hit parade 20.30 Domenica gol Kronike - komentarji in razgovori 21.30 Prima guerra mondiale 22.15 Dnevnik 22.40 Nogometno prvenstvo A lige 23.25 Dancemania JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana jj-40 Poročila 3A5 živ žav - risanke M-40 Grizli Adams - ponovitev 10-10 Življenje in dogodivščine Nicho- , lasa Nicklebyja ■L Tamburaški orkester Zoran Mulić *■35 Oddaja za stik z gledalci £00 Kmetijska oddaja 3.(10 Poročila ‘>■55 Mostovi ^•25 Kam gredo divje svinje - po-, novitev .“■25 Poročila “■30 Visok pritisk j^-25 Dvojna prevara - ameriški film 1?« ss, ,,'23 TV in radio nocoj ■30 Dnevnik 5-30 Vremenske razmere j“00 Ljubezenske zgodbe •10 Svetovni pokal v dresurnem ja hanju - reportaža iz Lipice 21.30 Avtorally Saturnus - reportaža 21.50 Športni pregled 22.40 Poročila Koper 10.00 Letalski miting in vojaška parada JLA 12.15 Tržnica - predstavitev in prodaja 14.15 Videomix - glasbena oddaja 16.20 Odbojka - kvalifikacije za evropsko prvenstvo 17.50 Kralj griča - TV film 19.00 Tuje dežele - dok. oddaja 19.40 Kiklop - nanizanka 20.25 Večer operete 22.10 Avtomobilizem - SP formule I 23.10 Check up - rubrika Zagreb 17.05 Most pri Remagenu - ameriški film 18.55 Smrkci - risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Brisani prostor - nadaljevanka 21.15 66 deklet - reportaža 21.50 Športni pregled 22.35 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE 8.30 i!!-30 '0.00 |0.3O 31.30 J2.20 13.30 '3.30 '3.50 'T15 '9.00 '9.30 29.30 22.30 23.30 0.30 CANALE 5 Campo aperto - kmetijska rubrika Verska rubrika Programi prihodnjega tedna Nonsolomoda - ponovitev Superclassifica show Informativni tednik Buona domenica - vodi Maurizio Costanzo Orazio - TV film Buona domenica - vodi Maurizio Costanzo Buona domenica - vodi Corrado Signore e signori buonasera -TV film Buona domenica - vodi Corrado Così scorre il fiume - nadaljevanka Volilnj rezultati Informativni tednik Chicago story - TV film 8.30 '0.15 '2.00 '3.00 '3.30 '3.00 '3.00 '6.0o l?.30 RETEQUATTRO Drevo raste v Brooklynu - film Dagli Appennini alle Ande -film Vegas - TV film The Muppet show Last of thè wilde - dokumentarec Amici per la pelle - TV film Attenti a quei due - TV film Cinque settimane in pallone -film L’assassinio del senatore Long - film Retequattro per voi Bravo Dick - TV film Con affetto tuo Sidney - TV film Una notte con vostro onore -film Vegas - TV film . I cacciatori - film ■D L’ora di Hitchcock - TV film '9.15 '9.30 29.00 29.30 22.30 23.30 ITALIA 1 8.30 Chappy - risanke 10.15 L’assedio di fuoco - film 12.15 Bit - zgodba računalnika 13.00 Šport 14.00 Domenica sport 16.00 Deejay television 19.00 Hazzard - TV film 20.00 Mister T - risanke 20.30 Drive in 22.20 Frenzy - film 0.15 Premiere - filmski tednik 0.30 Salto mortale - film TELEPADOVA 14.00 Operazione ladro TV film 15.00 Luisana mia TV film 15.30 Lacrime di gioia 18.00 Risanke 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.00 Marcia nuziale - TV film 20.30 R bambino e il grande cacciatore - film 22.30 Diego al 100% 23 30 Fuorigioco - neposreden prenos 0 30 La sfida degli implacabili -film 9.30 12.30 12.50 13.30 16.30 20.30 21.30 22.00 11.15 13.40 14.55 17.00 19.30 20.30 21.40 23.15 TRIVENETA Risanke TV film Horoskop . . , Rassegna di antichità e preziosi Rassegna di tappeti L’enigma che viene da lontano - nadaljevanka Squadra speciale anticrmune TV film Rassegna di quadri TELEFRIUU Si o no - mercatino telefonico Športni tednik Turnir v briškoh Fogolar Telefriuli šport Orson Welles - TV film Gorgo - film Barnaby Jones - TV ti im Ponedeljek, 20. maja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? Opoldanski program z R. Carrà 13.30 Dnevnik ’ 13.55 Dnevnik - 3 minute o... 14.05 Pronto... Raffaella? Zadnji poziv 14.15 CivUtà 15.00 Risanke 15.15 Evrovizija - 68. giro d’Italia 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Pomeridiana 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes 18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Spartacus - film 22.10 Dnevnik 22.20 II ritomo degli uccelli 23.00 30 minut kronike 23.45 Srečanje s kinematografijo 23.55 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da vedere Lfubliana 8.45 - 10.35 šolska TV 17.30 Poročila 17.35 Nihče ni kakor jaz - nanizanka 18.05 Ringa ringa raja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Zdravo mladi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.05 Rabljeva pesem 20.55 Mednarodni filmski festival Cannes ’85 21.35 Glasbeni večer Bienale Zagreb ’85 22.30 Dnevnik Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Srečanja s pisatelji 18.00 Vstop v Arkadijo otroška serija 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zdravo mladi 19.30 Dnevnik 20.00 Mark in Antonij - drama 21.00 Paralele - zunanjepolitična odd. 21.30 Izbrani trenutek Koper 14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja 15.00 Pet letnih časov - nanizanka 16.10 Neznana obzorja - dok. CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria TV film 9.30 I cari parenti - film 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - vodi Mike Bongiorno 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 II selvaggio mondo degli animali 17.00 Due onesti fuorilegge - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 II buono, il brutto, il cattivo film 22.30 Johnatan, dimensione avventura 23.30 Šport: golf 00.30 Chicago story - TV film RETEQUATTRO 8.50 Brillante - TV novela 9.40 All’ombra del grande cedro TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - novela 15.10 Batman - risanke 15.30 L’uomo ragno - risanke 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.00 All’ombra del grande cedro TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 II viaggio - film 22.30 Quincy - TV film 23.30 L’uomo dell’Est - film 1.10 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 L’uomo da sei milioni di dollari TV film 9.30 Gli incensurati - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 13.30 Capito! - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.00 Tandem Aktualnosti in igre 16.00 Risanke 16.25 Tečaj angleškega jezika 16.55 I fratelli Karamazov - 7. del 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.10 Odprti prostor 18.25 Športna poročila 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Športna poročila 20.30 Di tasca nostra - tednik 21.25 Colombo - TV film 22.40 Dnevnik - Večerne vesti 22.50 Quelli della notte 00.15 Dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 15.50 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.15 L’Orecchi occhio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Artisti allo specchio Vzgojna oddaja 20.45 Rossini! 22.25 Dnevnik 22.35 Ponedeljkov proces 23.40 Dnevnik 16.40 Risanke 16.55 Zdravnik in otrok 18.00 Avtomobilizem - SP formule 1 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TREVISO — Košarkarska tekma: Ste-fanel - Jadran TRST - GORICA — Proslavi ob 40-letnici Primorskega dnevnika TRST — Razgovori med strankami o sestavi odborov v okoliških občinah ŠPETER SLOVENOV — Nastop gojencev Glasbene šole ŽARNICE — Srečanje slovenskih zdravnikov ŠPORT TRST — Osnovnošolska olimpiada LONJER — Kolesarska dirka za pokal Lonjerja CAMPANELLE — Nogomet: Chiarbo-la - Gaja 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Hčere in očetje 20.25 Športni pregled 21.00 Makedonija - 1100 let razsvet-Ijenjstva 22 00 TV D - Vse danes 22.50 TV film POSTAJE 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 L’uomo da sei milioni di dollari TV film 19.00 Charlie’s Angels - TV film 20.00 II grande sogno di Maya risanke 20.30 Zodiaco - glasbeni spektakel 22.50 College - TV film 23.20 Bit - računalniška zgodba 24.00 La costanza, della ragione - film 1.25 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Adolescenza inquieta - TV film 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Rubrika 18.00 Risanke 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.00 Marcia nuziale - TV film 20.30 Marlowe, il poliziotto privato film 22.30 Diego 100% - TV film 23.30 Šport: nogomet Padova - Cagliari 1.00 Film TRIVENETA 12.15 Risanke 13.00 Le spie - TV film 14.00 Squadra speciale anticrimine TV film 14.30 Speciale spettacolo 14.45 Cadavere in cantina - film 16.00 Filmski program 16.30 Risanke 17.30 Natura selvaggia 18.00 Barbary coast - TV film 19.00 Dr. Kildare - TV film 19.30 TV film 20.30 A Sud dei tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film 22.00 Rassegna di tappeti TELEFRIULI 13 55 I cento giorni di Andrea «TV film 16.00 Risanke 16.50 Patrol boat - TV film 18.55 I cento giorni di Andrea 19.20 Dnevnik 20.00 Sir Francis Drake - TV film 20.40 Nogomet: Verona - Avellino 22.30 Poročila 23.10 Bandiera gialla - film RADIO Nedelja, 19. maja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 - 19.00 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje. Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispvek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 športna nedelja; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Open; 16.30 Športno skupaj; 18.00 Classifica LP; 18.45 Time music; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke, Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna, Jack London: Mesto Aralala; 15.00 Pri nas doma - Lojtrca domačih; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Mark Twain: Beli slon, Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba. Ponedeljek, 20. maja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.35 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi ’84«; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorska poje ’85; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16 15 Edig GaUetti; 16.55 Pismo od...; 18.00 Woomen in rock; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Zaključek sporeda. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE V pohvalo V spomin na listi zares lep dan našim | Pred letom dni smo bili raznašalcem I na manifestaciji na Travniku MARKO WALTRITSCH Karlo Boneta z Dola, Arturo Bresciani iz Podgore, Laura Cescon iz Gorice, Amedei Cotič iz Sovodenj, Janko Cotič iz Sovodenj, Jožej Černič z Vrha, Anton Devetak iz Štan-dreža, Natalja Juren-Ferletič s Poljan, Roman Juretič iz Ščednega, Silvan Komic iz števerjana, Ana Kuzmin iz Doberdoba, Robert Marušič iz Rupe, Gabrij in s Peči, Darinka Mi-kluš z Oslavja, Karlo Mikluž iz Pev-me, Dario in Vittoria Pacar iz Tržiča in Ronk, Meri Pavšič iz Gorice, Kida Peric iz Doberdoba, Marija Pieri iz Jamelj, Fiorella Terčič iz Štmavra. Ti, ki smo jih pravkar navedli so naši sedanji raznašalci. Njihova imena ne boste zasledili v vsakdanjih kronikah u delu občinskih svetov, o nastopih gledaliških skupin in pevskih zborov, o delovanju sindikalnih vodstev, političnih strank. Poznate pa jih bolje kot tiste o katerih pišemo saj jih srečujete vsak dan. Z njimi se tudi marsikdaj pogovorite takrat ko vam prinesejo dnevnik v hišo. S tistimi, ki zjutraj hitro raznesejo naš dnevnik po hišah, da potem gredo na delo ali v šolo, se nimate časa pogovoriti. Vidite ga le tedaj ko vam ob koncu meseca ali ob začetku leta napravi obračun za prineseni Primorski dnevnik. S starejš.mi pa se marsikdaj potožite. Brez naših raznašalcev Primorski dnevnik ne bi bil tako razširjen kot je, saj vsak dan prihaja v veliko večino slovenskih hiš, saj ga ne bi brala, velika večina slovenskih ljudi tu pri nas Goriškem in v vsem zamejstvu. Na pot gredo vsak dan, ob vsakem letnem času, ob vsakem vremenu. Na pot gredo tudi ob nedeljah in praznikih, takrat ko so drugi na dopustu, na izletu, na počitnicah. Pri-morski dnevnik dobimo na vratih naše hiše, tako v mestu-kot na podeželju navsezgodaj, marsikdaj ko smo še sredi sanj. Brez naših raznašalcev ne bi izvedeli za. to gli drugo novico. Veliko jih je med njimi takih, ki nam kmalu potem ko. so obredli vas, telefonirajo, da se je v njihovem kraju pripetilo to ali ono, da bi veljalo nekaj napisati o tej častitljivi obletnici domačina, o zlati poroki, o tej ali drugi zanimivosti. Takrat se raznašalci spremenijo v naše dragocene dopisnike. Spomnili se bomo tu le enega med njimi, ki ga ni več med nami, Sovo-denjca Mirko Kuzmina, ki nam je vsako jutro, potem ko je obredel vse cvoje »kliente« telefoniral v redakcijo, in nam vselej povedal nekaj zanimivega. Raznašalci pa so tudi tisti, ki nas sproti obveščajo o tem kaj mislijo bralci u Primorskem dnevniku, kaj jim je všeč, kaj ne, kaj bi si še že Leli. Skratka, brez njih, ne bi bil Pri morski dnevnik takšen kakršen je. Nočemo s tem reči, da je vsestransko dober. Boljši bi lahko bil. Boljši bi lahko bil, ko bi imeli v vsaki vasi ljudi, ki bi nas sproti, kar po telefonu obveščali o tem kar se pri nas vsak dan dogaja. Boljši in pestrejši bi bil ko bi imeli več prostora na razpolago. Na drugih straneh naše jubilejne številke boste brali kaj se v naši hiši pripravlja na tehnološkem področju. Ko bomo to, upamo že do konca letošnjega leta, izpeljali, bomo imeli vsak dan več prostora na razpolago. Takrat pa bo še večje sodelovanje raznašalcev in vseh naših bralcev še bolj zaželeno. Takrat bomo z našim dnevnikom lahko dosegli tudi tiste naše ljudi, ki še danes stojijo ob strani. Na vsak način pa bodo nam, ki delamo v redakciji, raznašalci tudi vnaprej najtrdnejša opora pri razširjanju našega in njihovega Primorskega dnevnika. Gledališče jutri v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo jutri zvečer izredna, izvenabonmajska gledališka predstava. V goste pride Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Pirandellovo igro »Šest oseb išče avtorja«. Začetek ob 20.30. Pred letom dni, v nedeljo 20. maja 1984, smo se zbrali na goriškem Travruku. Veliko več kot deset tisoč nas je bilo. Prišli smo iz vseh krajev našega zamejstva, iz mest in s podeželja, iz Gorice, Trsta in Benečije. Prišli smo enotno, da bi enotno izpričali našo trdno voljo dobiti tak zaščitni zakon, ki bi nas zadovoljil, ki bi nam ustrezal, ki bi nam zagotavljal nemoten razvoj. Marsikaj se je od takrat spremenilo. Nam v dobro ker so v rimskem parlamentu vendarle pričeli razpravljati o nas, ker so se pričeli soočati z našo realnostjo. Nam v slabo ker so se prav po travniški manifestaciji na nas spravili vsi ostanki prenapetega nacionalizma in šovinizma, tisti, ki nočejo da bi Slovenci, ki tu živimo od pamtiveka, uživali najbolj osnovne človečanske pravice, v prvi vrsti pravice vsestranskega uporabljanja našega jezika, seveda v spoštovanju zakona in pravic drugorodne večine. Na naši sliki, ki smo jo vzeli iz velikega števna cisiega.cuie napravljenih posnetkov, je prikazana ta naša trdna in neomajna volja hoditi po poti začrtani lani na Travniku v Gorici, po poti enotnih hotenj v zahtevi po globalnem zaščitnem zakonu, po poti skupnih nastopov vsakokrat ko ;e to potrebno, po poti spoštovanj raznih komponent, ki so v naši narodnostni skupnosti, po poti sodelovanja z večinskim italijanskim narodom. Odprli so jo v petek v Doberdobu Prijetna in nova pobuda: razstava knjižnih ilustracij Za prijetno in novo pobudo na kulturnem področju je poskrbela dober-dobska občinska uprava v sodelovanju z občino Ronke in Javnim večnamenskim kulturnim središčem. V prostorih občinske knjižnice v Doberdobu so namreč v potek zvečer odprli razstavo knjižnih ilustracij Kamile Volčanšek in Kostje Gatnika. Razstava bo v Doberdobu odprta do četrtka, 23. t.m., zatem pa jo bodo prenesli še v Foljan, štarancan, Ronke, Šempeter in Zagraj. Na otvoritvi, v petek zvečer, sta bila prisotna tudi ilustratorja, ki sta v dopoldanskem času obiskala osnovni šoli v Romjanu in Doberdobu ter se dalj časa pogovarjala z učenci o tem, kako nastajajo grafike, slike, ki dajejo mladinski literaturi še posebno privlačen pečat. Na slovesnosti, ob odprtju razstave, je govoril prof. Karlo Černič, odbor- KULTURNI DOM GORICA Luigi Pirandello: ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA JUTRI, 20. maja, ob 20.30 gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Režija: MILE KORUN V soboto v Kulturnem domu/ Svečanost ob 10-Ietnici dela zbora Andrej Paglavec V Kulturnem domu v Gorici bomo imeli v soboto prijetno prireditev: proslavo desete obletnice delovanja •Jevškega zbora Andrej Paglavec iz Podgore. O podgorskih pjevcih smo obširno pisali v našem dnevniku pred nekaj tedni, zaradi tega jih ne bomo tu predstavljali. Predstavitve sploh ne potrebujejo, saj so znani ne le na Goriškem, marveč tudi drugod v zamejstvu in tudi v Sloveniji. Znani so tudi zaradi neke svoje posebnosti. Njihov pevovodja, Marjan Ciglič p» rodu iz Podgore, kjer je preživel svoja mlada leta, živi že skoro štirideset let v Novi Gorici. Tam je vodil že nekaj pevskih zborov, kar dela še danes. Ko so Pod gorci pred desetimi leti obnovili pevski zbor so ga povabili, naj pride spet mednje. Rade volje se je ' odzval. Sedaj vodi kar dva zbora, podgorskega in zbor Soča v Novi Gorici. Kje pa je posebnost? V tem, da nekateri pevci iz Nove Gorice prihajajo pet tudi v Podgoro, nekateri Podgorci pa hodijo na vaje v Novo Gorico in tudi nastopajo v tamkajšnjem zboru. Zaradi tega vidimo marsikdaj pevce iz enega in dru- gega kraja nastopati pod eno ali drugo firmo. Kaj bo na programu sobotne prireditve, ki se bo pričela ob 20.30? Najprej nastop moškega pevskega zbora Andrej Paglavec. Sledila bo podelitev Gallusovih značk pevcem, ki ae s to zvrstjo ljudske kulture ukvarjajo že več let (prenekateri pevci r-o že prej sodelovali v podgorskih zborih). Za konec bomo lahko poslušali še skupni nastop zborov mi drej Paglavec in Soča. Povejmo še, da' bomo v foyerju Kulturnega doma lahko videli razstavljene karikature podgorskih pevcev, ki jih je napravil eden med njimi: Vanko Delpin. Pevski zbor Andrej Paglavec so v Podgori ustanovili pred desetimi leti. Takrat so se v Podgori vršile priprave za otvoritev spomenika padlim partizanom in garibaldincem iz tega kraja. Primerno je bilo, da bi domač zbor nastopil na otvoritveni svečanosti. Zbor in društvo pa so poimenovali po zaslužnem narodnem, in političnem ter kulturnem delavcu iz Podgore Andreju Paglavcu. Center za davčne prijave Za vlaganje davčnih prijav — rok kakor znano poteče 31. t.m. — se občani v Gorici lahko obrnejo do posebnega centra, ki so ga uredili V telovadnici zavoda Lenassd, v Ulici Cappuccini 17. Center bodo odprli jutri, posloval pa bo od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 18. ure. Občani lahko pošljejo prijavo dohodkov tudi s priproročemim pismom, naslovljenim na okrožno ra v nateljstvo za neposredne davke (Ufficio Distrettuale delle Imposte Dirette) in sicer v kraju, kjer imajo davčni domicil. Na omenjeni urad se občani lahko tudi obrnejo za vsa pojasnila v zvezi z izpolnitvijo prijave. V Gorici je ta urad v Ulici Filzi 3, odprt pa je ob delavnikih od 9. do 12.30. Davkoplačevalci v po deželnih občinah prijave lahko izročijo na županstvu. sedd v Caffè Baru Elvio Ferigo v Gorici — Korzo Italia 49 kakšne kave! |e tvoj denar več vreden. Zaka|? Ker skodelica kave stane le Občutil boš vso polnost okusa. Poskusi še danes! In če bo kava najboljša, boš to povedal tudi svojim prijateljem. 400 lir. In to arome in vonja. Tatovi v stanovanju skozi priprto okno Tatovi so se v petek zvečer, med 21. in 22. uro, »oglasili« v stanovanju Luigine Brumat v Gorici (Ulica Leopardi 24). V stanovanje so prišli na dokaj preprost način, skozi priprto okno.- V spalnici so se polastili nekaterih dragocenih predmetov v vrednosti od 3 do 4 milijone lir. Stanovanje Bruma tove je v pritličju, zato je bilo tatovom delo pravzaprav zelo olajšano, saj jim ni bilo treba niti ulamljati. Zlomil si je kolk Precej hude telesne poškodbe z .domom kolka na levi nogi, je v prometni nesreči utrpel 55-letni Romano Kaučič iz Gorice, Tržaška cesta 93. Zdravil se bo tri mesece. Nesreča se je zgodila v petek, nekaj po 20. uri v križišču Ulic Cipriani in Cappuccini v Gorici, kjer je prišlo do trčenja med motornim kolesom, s katerim se je peljal Kaučič in renaultom 5, ki ga je upravljal 20-letni Giuseppe Timolone iz Gorice, Tržaška cesta 173. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja letovanje v Puntiželi pri Pulju od 22. junija do 3. julija za otroke od 8. do 16. leta. Pojasnila in vpisovanje na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644 do 27. maja. Uradi so odprti vsak delavnik, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure in od 16. do 19.-ure. izleti Ženski odsek KD Jezero priredi v nedeljo, 26. t.m., izlet v Kranj in na Jezersko. Vpisovanje pri Mili. Vabljeni ! SPD - Rekreacija priredi v nedeljo, 26. t.m. zjutraj poldnevni trening-izlet v goriško okolico, 2. junija pa celodnevni izlet na Javornik nad Črnim vrhom. Za podrobnejše podatke in potrditev, telefonirati na 81363 vsaj dva dni pred napovedanima datumoma. Društvo krvodajalcev iz Doberdo ba priredi v dneh od 27. do 30. junija štiridnevni avtobusni izlet na Dunaj in v Prago. Informacije dobite pri Mariu Periču, tel. 78.000. AGROMARKET GORICA Ul. Favetti 5 — Telefon: (0481) 84741 TlraTTDroTnrmfi VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih. tS&amm PRIZNANO MEDNARODNO u f' AVTOPREVOZNIŠKO La Goriziana -------------------------------------------- S.R.L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga nik za šolstvo in kulturne dejavnost . v doberdobski občini. Naglasil je P0^ men dogodka (tako razstavo pnreja; jo prvič) in potrebo, da se s takni11 pobudami nadaljuje. Krajši pozdri1’ je prinesel tudi odbornik za kultur?6 dejavnosti občine Ronke, Soranz'0' Ta občina je namreč soorganiza^ razstave. Naj omenimo še, da so prograf izpopolnile glasbene točke, ki jih ]e izvajala flavtistka Teresa Tomatis i? da si je razstavo že prvi dan z zanimanjem ogledalo lepo število doma?1' nov. Razstava bo v Doberdobu do trtka, 23. t.m. zatem jo bodo pren^ «li. Danes je ogled od 11.30 do 12.™ naslednje dni pa od 15. do 16. uN' DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« prireja BRIŠKI PRAZNIK V BOROVCIH Danes, 19. maja, ob, 19. uri ples z ansamblom Lojzeta Sla-ka. V primeru slabega vremena bo koncert ob 18. uri. ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Danes, 19. t.m., ob 20. uri v ZAVODU ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE V ŠPETRU SLO VENOV. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU Sobota, 25.5. otvoritev in ples. Nedelja, 28.5. ob 16. uri slikarski ex-tempore; ob 19. uri godba na pihala iz Anhovega, petje in veseloigra. Sledi plesna zabava. Sobota, 1.6. prosta zabava. Nedelja, 2. 6. ob 19. uri balet, petje in veseloigra. Sledi plesna zabava. Prireja in vabi prosvetno društvo »Štandrež«. V TRSTU V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slavenske katoliške prosvete OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MITING Zamisel in izbor: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIČ V petek, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI. kino 3 Gorica VERDI 15.39-18.3(1-21.30 «AmadeuS4- VITTORIA 16.00-22.00 »Tommy e Lau' rie la coppia erotica«. Prepoved811 mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Top secret«. Tržič EXCELSIOR 14.30—22.00 »Ternuh8' tor«. COMUNALE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, te1-84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant Antonio, Ul. Romana 147, te*-40-497. POGREBI Jutri v Gorici ob 9.30 Luigia Zah" domeni iz bolnišnice San Giusto cerkev pri Sv. Ani na glavno P0^ pališče. VN Montecarla v formuli ena SENNA SPET V PRVI VRSTI Ženska odbojka: deželni finale deklic v Centi Friulexport v finalu za naslov MONTECARLO Brazilec Senna tudi včeraj dokazal, da je tre-v *no najhitrejši in bo tako startal Prvi vrsti današnje dirke za VN wiaca, četrte letošnje preizkušnje 'ormuli ena. Bil pa je deležen tu-Ja litrih kritik. Potem ko je dosegel JPoljši čas, je namreč ostal ija pro-. (do konca uradnih poskusnih vo-,3 je ostalo 30 minut) in namerno ostale, da ga niso prehiteli. i11 * je danes pričakovati izredno ize- or je bila proga izredno hitra riajtn in napet Ex)j. Vrstni red: ■ VRSTA: Senna (Braz.) lotus rebuli T20”450; Mansell (VB) Williams ‘onda 1'20”536; 2. VRSTA: Alboreto Z'> terrari 1’20”563; Cheever (ZDA) romeo 1’20”729; 3. VRSTA: Prost E.r;j mclaren TAG 1’21”077; Boutscn ^■) arrows BMW 1’21”308 ; 4. VR- 1.3; Rosberg (Fin.) Williams honda j,,* 320; De Cesaris (It.) ligier 1’ u ^7; 5. VRSTA: De Angelis (It.) 7« renault 1'21”456: Warwick (VB) er>ault elf 1’21”531: 6. VRSTA: Ber-t®r (Av.) arrows BMW 1’21'’665; Pa-i3e (It.) alfa romeo 1’21”813; 7. Rvn A; Fhquet (Braz.) brabham VIW 1’21”817; Lauda (Av.) mclaren AL 1’21”907 ; 8. VRSTA: Johansson j Ve0 ferrari 1’22”635: Laffite (Fr.) «gler 1’22”880 ; 9. VRSTA: Tambay 3) renault elf 1’22”912; Bnmdle Bj tyrrell ford 1’23”827. NA RALLY JU SATURNUS Quartesan Pfed Kuzmičem s p0RTOROž — Italijan Quartesan j..sovoznikom Vianellom je presenet-t, v° zmagal na letošnjem rallyju Sa-s, nus, ki je prvič štel tudi za evrop-v Prvenstvo. Vsi so sicer pričako-’ da bosta za prvo mesto obraču-®rane Kuzmič in Nizozemec 3* 1 Van Der Marel, ki pa sta se 3rala zadovoljiti z drugim oz. tret-hy Astoni. Kuzmič je imel veliko je2av že v prvem delu rallyja, ko mu „Počila guma na hitrostni preizkuš-VJI Vojsko, v delu rallyja po cestah slovenski Istri pa mu tudi ni šlo «ajbolje. LESTVICA 1. Quartesan Vianello (porsche 911 SC) 3.25’ ’46”; 2. Kuzmič - Šali (renault 5 turbo) po 1T9”; 3. Van Der Marel - Beltzer (opel manta 400) 3’01”; 4. Blahna Schovanek dada vfts 2105) 8’22”; 5. Filimonov De-velj (moskvič 1600) 9’33”; 9. Lulik Vidmar (opel manta 200) 18’48”; 13. Satler Strle (Jugo 55) 25’55”; 15. Zrnec Baagari (renault llturbo) 28’59”. (F. Kmetič) »Azzurri« uspešni LEVERKUSEN — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Leverkuse-nu je itahjanska košarkarska reprezentanca v prvi tekmi s 87:49 (36:22) premagala Poljsko. Karpov - Kasparov septembra Izvršni svet mednarodne šahovske zveze je potrdil sklep, da bo dvoboj za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom septembra. Šahista bosta skupno odigrala največ 24 partij. Včeraj popoldne se je združena ženska odbojkarska ekipa Friulexport v centi uvrstila v današnji veliki finale za naslov deželnega prvaka v kategoriji deklic. Naše igralke so v izločilnem srečanju gladko premagale pordenonskega pokrajinskega prvaka Virtusa iz Vigonova in se bodo danes za prvo mesto pomerile z videmskim prvakom Sangiorgino, ki je ravno tako brez posebnih težav odpravila tržiški Fincantieri. Obe polfinalni tekmi sta se končali s čistim 3:0, toda močnejši vtis je nedvomno zapustil prav Friulexport. Naše igralke so proti Vigo-novu stopile na igrišče tako kot je treba: odločno, samozavestno in zbrano. V prvih dveh setih so vsega zgrešile en sprejem servisa in le nekaj servisov. V prvem setu je pri stanju 11:2 komisar turnirja Goričan Brezigar opazil, da je imel Vigonovo na igrišču šesterko, kot napovedano, zato sta sodnika Furlankam odvzela obe točki in naše igralke niso zamudile priložnosti, da bi nasprotnika pustile na ničli. Enak je bil tudi drugi set, v katerem je Vigonovo vsega osvojil dve točki. Tretji set je bil bolj izenačen, ker je Friulexport popustil. Nasprotnice so pokazale, da znajo igrati zadovoljivo odbojko, pri stanju 11:8 pa so kapetanka Pertotova in tovarišice pritisnile na plin in tekme je bilo konec. Bolj kot slabosti nasprotnika, so v tej tekmi prišle do izraza vse kvalitete Friulexporta, ki je zaigral zrelo in povsem umirjeno. Kot rečeno je v drugem polfinalu po pričakovanjih slavila zmago San-giorgina, ki je pokazala moderen koncept igre in s tehničnega vidika dokaj pripravljene igralke, katerim pa morda primanjkuje nekoliko moči. U-pati je, da bo Friulexport danes zaigral v enakem slogu, v tem primeru mu zmaga ne more uiti-. VČERAJŠNJA IZIDA Sangiorgina - Fincantieri 3:0 (15:7, 15:2, 15:6) Friulexport - Vigonovo 3:0 (15:0, 15:2, 15:8) DANAŠNJI SPORED 9.30 v Centi, Ul. Pascoli: finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto med Friulexportom in Sangiorgino. Dom Agorest za D ligo Če bodo odbojkarice Doma Agorest v jutrišnji tekmi zadnjega kola 1. ženske divizije v Gradišču premagale Torriano, bodo izbojevale napredovanje v D ligo, kar bj bilo za mlado goriško šesterko lep uspeh. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Košarkarji Brega za napredovanje Danes ob 10.30 se bodo v prvi tekmi finalnega dela 1. moške divizije za napredovanje v promocijsko prvenstvo košarkarji Brega v Dolini pomerili z moštvom Lavoratori del Porto. Finalnega dela se udeležuje šest ekip, v višjo ligo pa napredujeta dve. Jutri Bor — Inter 1904 Jutri ob 19. uri bodo v telovadnici nižje srednje šole pri Sv. Sergiju Borovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu »propaganda«, odigrali tretjo tekmo finalnega dela za naslov pokrajinskega prvaka. Pomerili se bodo z nevarnim Interjem 1904. »Plavi« so še nepremagani. kratke vesti - kratke vesti Kolesarska dirka po Italiji Samimi j u etapa in roza majica MILAN — Na včerajšnji drugi etapi kolesarske dirke po Italiji od Busta Arsizia do Milana (ekipno na kronometer za skupnih 38 km) se je u-veljavila ekipa Del Tongo Giuseppa Saronnija, ki je za 11 sekund prehitela Gis Gelati Francesca Moserja in za 16 segund Carrero Inoxpran Roberta Visentinija. Saronni je poleg tega iztrgal roza majico Moser-jup. Skupna lestvica je sedaj taka: 1. Saronni (It.) 6.46’28”; 2. Moser (It.) po 3”; 3. Roste (Bel.) 10”; 4. Bombirli (It.) 14"; 5. Visentini 15”; 6. Calovi (It.) 17”; 7. Bontempi (It.) 20”; 8. Pevenage (Bel.) 20”; 9. Ma-yer (Av.) 27”; 10. Lang (Pol.) 30”; 11. Mutter (Švi.) 31”; 12. Leah (It.) 33”; 13. Loro (It.) 33”; 14. Maechler (Švi.) 34”; 15. Giuhani (It.) 34”; 16. Ghibaudo (It.) 36”; 17. Mascia-relli (It.) 38”; 18. Braun (ZRN) 39”; 19. Chiappucci (It.) 44”; 20. Magnago (It.) 44”; 22. Contini (It.) 55”; 27. Argentin (It.) 1’09”; 31. Hinault (Fr.) 1’16”; 35. Lemond (ZDA) 1’22”. Danes bo na sporedu 3. etapa od Milana dl Pinzola (190 km). M-apier - Panini: potrebna tretja tekma V finalu »play-off« italijanskega prvoligaškega odbojkarskega prvenstva za moške je Mapier s 3:1 (15:12, 13:15, 15:12, 16:14) premagal Panini. Za določitev državnega prvaka bo torej potrebna tretja tekma. Medeot trener Segafreda Profesor Waldi Medeot je novi trener prvoligaške košarkarske ekipe v Gorici. Z upravitelji društva je podpisal enoletno pogodbo. Goriško peterko bo vodil že na mednarodnem košarkarskem turnirju v Montecarlu (od 31. maja do 2. junija). Medeot je doslej treniral košarkarske ekipe v Benetkah in v Padovi. Danes v priredbi K K Adria Za pokal Lonjerja V Lonjerju bo danes s startom ob 13.30 že devetnajsta izvedba kolesarske dirke cikloamaterjev za Pokal Lonjerja, ki ga prireja domači KK Adria. V krožni vožnji se bodo kolesarji podah do Razklanega hriba, od koder bodo prevozili 65 km dolgo progo po Krasu s ciljem v Lonjerju. Jugoslovan Bulic končni zmagovalec Jugoslovan Bruno Buhe, član genovskega kluba »Serravahe - confezioni«, je zmagovalec 24. izvedbe kolesarske amaterske dirke po Furlaniji -Juhjski krajini. Buhe je belo majico iztrgal klubskemu tovarišu Musetti-ju, s katerim je predvčerajšnjim sam prispel na cilj predzadnje etape. Včeraj je Musetti zaostal, Bulič pa je na cilj etape od Prate do Majana prišel v skupni boljših, 13 sekund za etapnim zmagovalcem Parohnom, kar je bilo dovolj za končno zmago. Mednarodno konjeniško tekmovanje V Lipici domačini izredni Na otvoritvi prenovljenega stadiona na Kolon ji Spregledanemu Boru kar osem prvih mest Lipica — V drugem dnevu med-r^nega jahalnega turnirja v dre-ga *' v okviru katerega je tudi dru-tekma za novoustanovljeni sve-En i P^al FEI v dresuri, so se ju-’-alj Vanski tekmovalci odlično odre-s,V konkurenci, v kateri so pred-Ce V7*LI iz Italije, Nizozemske, Švi-iet' L M, Avstrije, Romunije in Sov-0 zveze je namreč domačin Du-a,11. Mavec zmagal v Grand prixu, Lah je bil tretji, Ladislav Fa-v * Pa osmi. Vsi trije so se uvrstih današnji veliki finale, ki bo ob cj]’. uri; ob 9. uri pa se bodo pome f^tisti, ki se niso uvrstih v veliki ^u9oslavija še upa Pu 6 L° v današnjem zadnjem nasto-ri. da mariborskih kvalifikacijah za ju 'toP na moškem odbojkarskem EP 8°slavija najmanj s 3:1 premaga- la Madžarsko lahko še iztrži vizitko za pot na Madžarsko in sicer na račun Finske, ki je sicer »plave« sinoči premagala s 3:2 (11:15, 11:15, 15:13, 15:12, 16:14). Prvo mesto bo zanesljivo osvojila Španija. (G.F.) Italijansko teniško prvenstvo RIM — V četrtfinalu italijanskega mednarodnega teniškega prvenstva so takole igrah: Wilander (Šve.) - Sund-stroem (Šve.) 7:5, 6:2; Becker (ZRN) - Gunnarsson (Šve.) 6:4, 6:4; Noah (Fr.) - Clerc (Arg.) 6:1, 7:5; Mecir (ČSSR) - Mezzadri (It.) 6:1, 6:2; polfinale: Mecir - Wilander 6:2, 6:4; Noah - Becker 6:3, 6:3. Zmaga Jugoslavije Na evropskem nogometnem kadetskem prvenstvu je Jugoslavija z 1:0 premagala Italijo. Gol je v 68. minuti dosegel Veradislavič. TRST — Atletski stadion na Ko-lonji so včeraj popoldne predah namenu ob prisotnosti mestnih oblasti in številnega občinstva. Žal se je med slovesnostjo pripetila boleča napaka, ko je ob mimohodu tržaških a-tletskih društev napovedovalka spregledala ŠZ Bor, ker so odgovorni društvo črtah iz seznama, češ da ni prisotno. Zatem so ugotovili, da odgovorni za cerimonial ni opazil ekipe Bora in jo je enostavno črtal. Ko je bila slovesnost že mimo, so organizatorji napako popravili in športni funkcionarji so se obvezah, da bodo preko domačih občil zadevo primerno razložih. Ekipo Bora pa so med tekmovanjem še kako opažih, saj so v 39 skupnih tekmah twrovci in borovke osvojih kar 8 prvih mest. Zmagali so Lidija Glavina v skoku v višino, Dejan Oberdan v metu krogle, Veroni- ka Gerdol v metu kopja in diska, čar v metu krogle. Tekmovanje je Alan Oberdan v metu kopja, Igor bilo zelo dobro obiskano in je ob- Sedmak v skoku v daljino, Mitja Mo- segalo vse mladinske kategorije, žina v teku na 100 m in Anahsa Bau- (K. B) ran p SpJ* odmoru je vse kazalo, da bo igra teraso navdušujoča. Utrujenost in ^ovalni stres pa sta očitno terja ^ svoj delež, tako da so bili ja-nj ''novci v napadu mnogo manj zbra-v J1 zato tudi manj natančni, saj so dvajsetih minutah dosegh z ■ a 31 košev, kar je v primerjavi Igg dpičkom iz prvega polčasa da-tejRfonialo. Domačini so bili vsaj v °oljši, predvsem v pomembnih ohr . Lih srečanja. Do ključnega pre-Sq, ata je prišlo v 17. min. d.p., ko sti Sl, gostje priigrah 7 točk predno brèrj ^ J® bda dotlej tudi največja Cer nosI večera. Jadranovci so si-siroi/Lušali nadoknaditi zamujeno s čin- ° obrambno postavitvijo. Doma k0 ' ,IJa.se niso pustih presenetiti, tato F* je treba vse preložiti na sobo-l>?b 21. uri), ko si bomo v Trstu 0Elna . • unL KO S1 Domo v irsiu h li, .Mi tretje in odločilno srečanje. rrlnecna faktorja sta bila, po našem Ì0 nju. Jadranova pavza v napadu Ch: ba dobro razpoloženje centrov iellata in Riga, ki sta bila ob Co- roju in Gianohi v vseh elementih igre odlična. V Jadranovih vrstah bi pohvalili dobro igro Klavdija Starca, Čuka ter Žerjala, ki je v končnici prvega dela tekme povzročil preobrat in pripomogel k Jadranovemu vodstvu. Marko Ban že spet ni mogel prispevati svojega običajnega deleža, predvsem zato, ker so ga domači obrambni igralci že spet ostro in zelo učinkovito krili. Izj'avi po tekmi TRENER JADRANA ANDREJ ŽAGAR: »Zaradi slabšega začetka drugega polčasa, ko smo domačinom dovolili da so nam ušli, namesto, da bi bilo obratno in ko nismo zaključili z metom na koš iz pozicij, ki so bile dokaj izdelane, zaradi cesar je prišlo do nekaj slabših podaj, ki so jih domačini s pridom izkoristili, se bo boj v Trstu začenjal znova.« TRENER STEFANELA BRUSATIN: »V prvem polčasu sta nas spet presenetila Jadranov napad in hitrost njegovih igralcev, vendar pa je bil prvi polčas še precej izenačen. Menim, da je v drugem polčasu prišlo do preobrata, ker smo ubrali samsko obrambo in tako zaustavili nasprotnikove strelce. Klavdija Starca in ostale, Bana pa prisilih na igro v kotu. Nadalje smo izkoristih še nekaj uspešnih protinapadov, tako da smo dosegh odločilno razliko.« Stefane! TV — Jadran 94:83 (49:52) STEFANEL: Gallina 8, Grcgori 6, Botter, Gianolla 16 (1:3), Coro 23 (4:4), Chinellato 16 (4:6), Corrò 4 (2:2), Baiocco, Tronchin 3 (3:4), Rigo 18 (2:4). Žerjal 7 (2:3), čuk 24 (4:7), Vrer Gulič, Sosič, Ivo Starc 2, Raubt (2:2), Ban 16 (9:12), Daneu 5 (1 SODNIKA: Pelhcioli iz Bergami Salmoeraghi iz Vareseja; GLED CEV: 1.200; PM: Stefanel 16:25, dran 22:36; PON: Rauber 35, G 39, Žerjal 39, Daneu in Gallina TRI TOČKE: Gianolla in Coro za fanel, Klavdij Starc, Žerjal in vsi po 1; ON: Stefanel 30, Jadran Zamejsko balinarsko prvenstvo Doslej brez zastoja Peto zamejsko balinarsko prvenstvo se je odslej odvijalo brez vsakega zastoja, saj so prvi dve koli odigrani po programu. Poletova četverka je v srečanju z Gajo dokazala, da upravičeno sodi med najresnejše kandidate za letošnji naslov prvaka. Kljub temu pa je vse prej kot nepremagljiva, vsaj glede na rezultate zadnjih dveh kol: v drugem srečanju večera, ji je namreč Gaja povzročila nekaj preglavic in je bila zmaga domačinov v dvomu prav do zadnjih lučajev. Vsekakor je treba omeniti, da ima Polet daleč najmočnejši igralski kader in zelo poredkoma se pripeti, da nastopa v najmočnejši postavi. Krašovci so gostovali v Bazovici, kjer so prisilih Zarjo na pravično delitev točk. Prvo srečanje so gostje iz Zgonika zelo tesno osvojih, potem ko so že zgubi j ah 0:7. V drugem pa so Bazovci z odličnim Maksom Križman-čičem, povsem nadigrali presenečene Zgoničane Prvo srečanje med Sokolom in Kraškim domom pa je potekalo enosmerno v korist domačinov, saj se Repenči v začetku sploh niso znašli na na-brežinskem igrišču. Drugače je bilo v drugi tekmi, ko so gostje vodih do rezultata 6:2, a jim je v ključnih trenutkih sreča obrnila hrbet in so domačini dosegh kar 9 zaporednih točk ter vknjižih obe točki. IZIDI 2. KOLA: Polet - Gaja 2:0 (11:1, 11:9); Zarja - Kras 1:1 (10:11, 11:1); Sokol - Kraški dom 2:0 (11:0, :6); počitek: Danica. SPORED JUTRIŠNJEGA 3. KOLA: na Vrhu ob 9.30: Danica - Polet; v Padričah ob 19.00: Gaja - Zarja; v Zgoniku ob 19.00: Kras - Sokol; počiva: Kraški dom. (Z.S.) Cividin prvak RIM — Z zmago v- povratni tekmi proti Forstu iz Brixna s 26:21 je tržaški Cividin Jagermeister osvojil letošnji italijanski naslov v rokometu. 'v' Pester spored praznovanja 20-letnice Športnega društva Breg Športno društvo Breg iz dolinske občine šteje letos svoje 20. leto neprekinjenega delovanja. Obletnica je zelo važna, če po mislimo, da je delovanje takega dru štva vse prej kot e-nostavno. Že od vsega začetka si je ustanovni odbor zadal nalogo, da mora društvo širiti in krepiti zavest med mladimi, predvsem preko športnih dejavnosti. Zato je bilo v prvih letih pri društvu samem mnogo poskusov uvedbe najrazličnejših panog: od že klasične moške in ženske odbojke in nogometa, do šaha, namiznega tenisa, rekreacije in otroške telovadbe, celo smučanja, pozneje še košarke. Seveda je razumljivo, da vsi poskusi, niso uspeli. Društvo samo pa se lahko po 20 letih ponaša s tem, da svojo razvejano dejavnost uspešno nadaljuje, tudi zaradi sistematične razdelitve na sekcije, ki same vodijo posamezne društvene in športne dejavnosti. Tako so pri Bregu že dalj časa nogometna, odbojkarska, košarkarska, smučarska, rekreacijska sekcija in še sekcija za izvenšportne dejavnosti, ki imajo vsaka svoj delovni in organizacijski odbor. S tako organizacijo in z dobro voljo ŠD Breg še vedno uspeva. Cilji in ideali so ostali tisti prvotni: društvo mora skrbeti za vzgojo mladih v zavednem, odprtem in prijateljskem duhu zamejskega prostora in mora nuditi čim več različnih športnih panog, da mladi med njimi lahko izbirajo najustreznejšo. Ne nazadnje pa ostaja še ideja društva, ki od vsega začetka tudi v svojem imenu združuje vse vasi Brega samega. Tako bo ŠD Breg letos na primeren način proslavilo svojo 20-letnico. Ob tej priložnosti bo izšel zbornik, ki vsebuje pregled delovanja od samega začetka skozi vse sezone do danes. Poleg tega so v zborniku še pričevanja vseh dosedanjih predsednikov društva in bogata oprema slik. V okviril štiri dni trajajočega praznika, ki ga bodo vsak dan pestrih vselej nova, glasba, jedača in pijača za vse okuse in seveda večerni ples, se bodo odvijali razni turnirji, pohodi, pa tudi igre za športno razvedrilo. V soboto, 25. in v nedeljo, 26. maja bosta v občinskem športnem centru v Dolini skoraj vzporedno potekala dva turnirja: mednarodni turnir v ženski odbojki in turnir v nogometu, ki se ga bodo u-deležile poleg Brega nekatere enajsterice z bližnjega Krasa. Poleg obeh turnirjev je na sporedu tudi netekmovalni pohod po vaseh v Bregu, ki ga v nedeljo zjutraj prireja rekreacijska sekcija. V soboto ob 18. uri se bodo okoli občinske telovadnice zbrale ekipe iz vseh okoliških vasi: začele se bodo prave brežanske igre brez vaških meja, šport za šalo in zares! Najslovesnejši trenutek pa bo gotovo osrednja slavnost v nedeljo popol- dan, ko se bo od telovadnice do občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu razlilo morje piavih trenirk. Zbirališče bo na nogometnem igrišču ob 18. uri. Povorka, sestavljena ne le iz športnikov, ampak tudi iz vseh prijateljev ŠD Breg, bo najprej šla do osrednjega spomenika, kjer bodo s polaganjem venca v počastitev padlih za svobodo 20-letnico tesno povezali s proslavljanjem 40-letnice osvoboditve. V gledališču pa se bo nato začelo podeljevanje nagrad in priznanj ekipam in vsem, ki so se ali se bodo na katerikoli način izkazali. Od petka do ponedeljka bo vsem prisotnim priskrbljena zabava in ples ob zvokih priznanih ansamblov, (dan) V Jugoslaviji važne tekme V jugoslovanski prvoligaški ligi ponuja 29. kolo (šest do konca) niz zanimivih tekem za vrh, uvrstitev v UEFA in za dno. Za UEFA je najpomembnejši derbi med Crveno zvezdo (četrta s 30 točkami) in Partizan#11 (dve točki več). . DANAŠNJI SPORED: Rijeka - ^ namo (Z); Sutjeska - Hajduk; Vel®? Osijek; Iskra - Priština; Dinamo P' Željezničar; Sloboda - Vojvodina; dar - Budućnost; C. zvezda - Part zan; Sarajevo - Radnički. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino U" kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Uspela osnovnošolska olimpiada V Borovem športnem centru je bil včeraj prvi del tradicionalne osnovnošolske olimpiade, ki jo prireja Športna šola Trst, udeležilo pa se je je tokrat več kot 350 otrok. Prireditev je iz leta v leto čedalje bolj priljubljena in tudi vse bolje organizirana. Kljub velikemu številu otrok so troboj (met krogle, skok v daljavo z mesta, tek) izpeljali brezhibno in v relativno kratkem času, kar priča o že pridobljenih izkušnjah prirediteljev. Če pomislimo, da so bili sodniki, časomerilci in zapisnikarji skoraj iz- ključno starši, je to še toliko bolj pomembno, saj je vloga le-teh pri te-lesnokulturnem udejstvovanju otrok te starosti neprecenljive vrednosti. Izkazale so se tudi učiteljice, škoda le, da so bile nekatere od desetih šol, članic ŠŠT, še brez lastnega dresa z napisom. Tudi v pristopu šol pa je vsekakor napredek viden. O osnovnošolski olimpiadi, ki bo svoj sklepni del z nagrajevanjem imela v soboto, 25. t.m., bomo seveda še poročali, (ak) (Na sliki: prizor z včerajšnje osnovnošolske olimpiade). ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 1000 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1985-2000 (II. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala In plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 16. majem 1985 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 16. maja in 16. novembra - Amortizacija v 2 šestmesečnih obrokih s povračilom 16. novembra 1999 in 16. maja 2000 polovice obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 Ijr. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgo-varja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoli esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia. Obresti za prvi kupon, unovčljiv 16. novembra 1985, znašajo 6,70% Triestina doma proti Empoliju Triestina se bo danes ob 16. uri na domačem igrišču pomerila z Empoli-jem. Čeprav so nasprotniki solidna ekipa, ki si je menda že zagotovila obstanek v ligi, velja za Tržačane le eno geslo: zmaga. Trener Giacomini bo za to srečanje imel na voljo vse igralce, saj sta tudi Moro in Dal Prà (dokaj hitro) okrevala. Pogoji za u-speh so torej dani, tudi ker bi se lahko zgodilo, da bo Empoli že zaigral brez prave motivacije, zlasti še, če bo tudi danes v Trstu toplo vreme, kj lahko marsikateri ekipi v tem končnem delu prvenstva zrahlja voljo do boja, zlasti še, če nima kakšnih posebnih ambicij. DANAŠNJI SPORED: Bari - Arezzo; Campobasso - Catania ; Cesena - Pisa ; obvestila Monza - Genoa; Padova - Cagliari; Parma - Pescara; Perugia - Lecce; Sambenedettese - Varese; Taranto -Bologna; Triestina - Empoli. V A ligi le za pokal UEFA Zadnje kolo italijanske A lige bo odločalo le o uvrstitvah v pokal UE FA (počakati pa bo treba tudi na finale pokala prvakov med Juventu-som in Liverpoolom), kajti Verona je že prvak, Ascoli pa ima slabih deset odstotkov možnosti, da se reši pred izpadom. DANAŠNJI SPORED: Como - Milan; Cremonese - Udinese; Inter -Ascoli; Lazio - Juventus; Napoli -Fiorentina; Sampdoria - Atalanta; Torino - Roma; Verona - Avellino. domači šport JK ČUPA priredi v juniju, juliju in avgustu jadralne tečaje na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje do 31. t.m. na sedežu ZSŠDI v Trstu - tel. 767304. FC PRIMORJE sklicuje v ponedeljek, 27. maja t.l., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 20. redni občni zbor, ki bo v Soščevi hiši - Prosek 306. AD BOR - INFORDATA sporoča, da bo seja odbora, 21. t.m., ob 19.30 na stadionu L maj. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. TPK SIRENA obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Telefon 422696. KOŠARKARSKI KLUB ŠZ BOR odsek za minibasket obvešča, da bo sestanek vseh staršev otrok, ki gojijo to panogo, jutri, 20. t.m., ob 19.30 v dvorani KD »I. Škamperle« na stadionu »1. maj«. Danes Nedelja, 19. maja 1985 ODBOJKA DEŽELNI FINALE DEKLIC 9.30 v centi, Ul. Pascoli: nastopa tudi Friulexport 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS UNDER 15 MOŠKI 11.00 v Tržiču: Fincantieri - Val; 9.00 v Štandrežu: Jami je - Lucinico NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Turjaku: Isonzo - Vesna; 16.00 na Opčinah: Opicina - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Chiar-bola - Gaja ZAČETNIKI 10.00 v Dolini: Breg - Fortitudo; 9.15 na Proseku, igrišče Ervatti: Portuale -Primorje KOŠARKA TURNIR MLADINCEV 9.00 v Novi Gorici, šola 9. korpusa: nastopa tudi ZSŠDI KOLESARSTVO POKAL LONJERJA 13.30 v Lonjerju: nastopa tudi Adria POVIŠANJE KAPITALA Pri izplačilu se bo prinosnikom priznal, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, ki odgovarja seštevku vseh poviškov, ki so nastali ob vsakem šestrnesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aplikacijo 10% alikvote obres;ni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku. Za šestmesečje 16. maj - 15. november 1985 znaša pov išek 0,67% (kar odgovarja 10% obresti za prvi kupon) Emisijska cena Efektivni donos Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 0,67%, znaša letni donos 1.000 lir 13,85% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. * * * Te obveznice daje na prodaj jaimosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. GEMINI ANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO -BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANCA C STEINHAUSLIN & C - BANQUE IN-DOSUEZ-ITALIA - CITIBANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 20. do 22. maja 1985 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zihtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 23. maja 1985. OP FORNITURE GRAFICHE FERLUGA S. r. I. TRST — Ul. Orsera 21 Tel.: 828082/3 vam nudi: ♦ grafične stroje in opremo ♦ popolno opremo grafičnega repromateriala ♦ servisiranje pri nas kupljenih strojev in opreme PRIPOROČAMO SE! mercantile UVOZ - IZVOZ s. r. I. TRST - Ul. Torrebianca 18 Tel. 64-744 - 60-691 - Telex: 460470 Filiala: GORICA - Ul. Favetti 16 TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ OBRTNA ZADRUGA Proizvodnja in kooperacija izdelkov in polizdelkov kovmomehanike, fotografije, plastike, navtike in računalništva. UVOZ - IZVOZ PO GENERALNEM IN AVTONOMNEM RAČUNU TRST - UL. CICERONE 8/B - TEL. 62736 34016 ORIGINA - OPČINE (TRST) — ULICA NAZIONALE 63 Tel. 040/211424, 213992 — Telex: 460250 KOIMPEX -1 UVOZ - IZVOZ, MALOOBMEJNI PROMET, STROJI ZA LESNO INDUSTRIJO. NADOMESTNI DELI, LAKI, LEPILA, REPROMATERIAL. ZASTOPAMO NASLEDNJA PODJETJA: LINO BUSELLATO — DIVISIONE MECCANICA CASTELLI — PADE s.a.s. COSMEC s.n.c. — OMA S.p.a. — EUROMAC — IDIM S.r.l. — SORBINI S.r.l. — SIMIMPIANTI S.r.l. — OSMA — BAIONI G. PAOLO — SCM UVOZ - IZVOZ predstavništva hiim |m:x S. p. a. iRST — Ulica Geppa 9/111 Telefon: 68802 - 64489 - 62254 Telex: 460231 CARLI Sl C. import/export UVOZ - IZVOZ KOVIN IN KOVINARSKIH IZDELKOV Z* TRST — Via S. Francesco 4/1 Tel.: 732687, 744556 — Telex: 460196 INTEX IMPORT — EXPORT PREDSTAVNIŠTVA 34132 TRST UL Geppa 4 - Tel. (040) 62-011, 62-198 Tlx. 461148 INTETS I s. r. I. © A. MLAKAR s r.i. SERVISNA DELAVNICA OM , IMPORT ZA POPRAVILO EXPORT DIESEL MOTORJEV GORICA (Ul!) Ulica Terza Armata 103/105 * Telef. 81-321 - Telex: 460484 L— ALPEK S. r. I IMPORT — EXPORT 34170 GORICA — Ul. Alviano 56 Tel. (0481) 30116 - 31041 Telex 460201 Trgovina s čevlji Andrej Čotar GORICA - Raštel 72 Telef. 83667 Ir cif« GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 j t. STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE — REGI8TRATORJI 8WEDA stran 12 □ iz preteklosti primorskega dnevnika PRIMORSKI DNEVNIK — 19. maja 19«5 Prizorčki iz urednikovanja Primorskega dnevnika STANISLAV RENKO Stanislav Renko z Ivanom Trinkom v Trčmunu leta 1953 (Foto M. Magajna) Po objavi prizorčkov iz urednikovanja Primorskega dnevnika, ki sem jih napisal za letošnjo novoletno številko', je uredništvo ugotovilo, da je tisti zapis naletel pri bralcih na ugoden sprejem. Zato me je povabilo, naj za letošnjo dnevnikovo 40-letnico opišem še kakšen podoben prizorček. OBISK PRI VIRGILU ŠČEKU Če začnem s prvim letom svojega urednikovanja, 1947, moram povedati, da se večkrat spomnim na jesenski obisk pri pok. bivšem poslancu v rimskem parlamentu Virgilu Šče-ku — v lokvarskem župnišču. »Onorevole Virgilio Šček« so ga imenovali v italijanskem tisku. Takrat je namreč že tretje leto sodeloval v našem dnevniku in zlasti znamenito je bilo njegoov odprto pismo De Gasperiju (ki je bil po prvi vojni ščekov kolega v poslanski zbornici) in ki je predsedoval leto prej svoji drugi vladi, predzadnji z ministri KPl in bil v njej tudi zunanji minister ter vodja delegacije na pariški mirovni konferenci. Pogovarjala sva se o nadaljevanju njegovega sodelovanja in ko sem omenil škoja Santina, ki je vernikom prepovedal branje dnevnika, in znani incident, ki ga je škof doživel v Kopru, je pok. Šček — na moje presenečenje — vprašal: »Kakšni komunisti pa ste? Zakaj ga niste vrgli v morje, kot je zaslužil?« V hipu sem se spomnil nekega njegovega precej ostrega protimarksis-tičnega članka pred skoraj četrt stoletja in zdelo se mi je, da tiči v njegovem retoričnem vprašanju ščepec ne preveč prikrite ironije. Zato sem približno takole odgovoril: »Veste, bilo je spomladi leta 1942, ko sem se v neki pravkar osvobojeni hrvaški vasi v Gorskem Kotarju pogovarjal z bivšim španskim borcem, profesorjem po poklicu (poznejšim diplomatom) o tem, kako lepo lojalno se je obnašal domači župnik, za katerega se je vedelo, da ni skrival simpatij za fašistično NDH, in kako zavzeto so šolske sestre, redovnice, pletle nogavice za partizane, mi je profesor, ki je bil takrat politični komisar pri poveljstvu goranskega partizanskega odreda, rekel: »Kar zadeva odnose do katoliških duhovnikov in redovnic, smo se v Španiji marsi-Icaj koristnega naučili in ta odnos je vzrok, da je župnik — kot si videl — naravnost ganljivo opravil vse pogrebne obrede z mašo vred za padlega partizana v boju za osvoboditev te vasi.« Nato mi je pok. šček povedal, da za dnevnik pripravlja članek o kra-škem teranu in da bo poslal še kak polemičen »kurziv« o Santinu. »Pa ne preostrega, prosim,« sem pripomnil. »Saj veste — zakon o tisku . . .« Članek o teranu smo objavili v celoti, marsikateri protisantinovski »kurziv« pa sem zadržal v uredniškem arhivu, kjer je verjetno še vedno shranjen z njegovo korespondenco vred. (Mogoče bo nekoč prišel prav za Ščekove zbrane spise). MAJORJEVA PREPOVED Prvi dogodek v letu 1948 — če preskočim zloglasno tristrankarsko marčno izjavo o vrnitvi STO Italiji — ki mi je prav tako kot izjava ostal za vedno v spominu, je druga sodna razprava pred angloameričkim vojaškim sodiščem (na prvi je odgovarjal Du šan Hreščak) zaradi osmih za »ZVV in gen. Aireya škodljivih in žaljivih člankov«. Tožilec je bil neki ameriški stotnik, sodnik pa britanski major Bayliss (po poklicu londonski odvetnik), ki je razsodil in obsodil: »Prvič sem vaš dnevnik obsodil zaradi enega članka na 200.000 lir globe. Zaradi nepobdljšljivosti bo sedaj globa dvojna, torej za sedem člankov 2.800.000 lir.« Novinarska plača se je takrat vrtela okrog 30.000 lir mesečno. No, bolj kot globa je za zgodovino naporov za uveljavljanje slovenščine na tržaškem tribunalu, kjer je imelo svoj sedež tudi vojaško sodišče, bolj važna majorjeva prepoved rabe slovenščine obema zagovornikoma, pokojnima dr. Angelu Kukanji in dr. Karlu F eringi. Poudarili so: »Uradni jezik tega sodišča je angleški s prevajanjem v italijanščino, ki jo sicer razumem in v slovenščino, ki je ne razumem, toda samo za obtožence, kolikor predpostavljam, da slovenski obtoženci ne obvladajo italijanščine«. Oba odvetnika sta zaradi te nenadne prepovedi iz protesta zapustila sodno dvorano. Zato ju je pravni odsek ZVU kaznoval s prepovedjo nastopanja pred vojaškimi sodišči. Pred odhodom je dr. Ferluga majorju rekel: »Kako morete zahtevati, da se moram kot slovenski odvetnik pogovar- jati s svojim slovenskim obtožencem s pomočjo prevajalca?« Za mlajše bralce naj povem, da je bila raba slovenščine na tržaškem tribunalu dovoljena še nekaj mesecev po okupaciji Italije leta 1918 in da jo je na prvem procesu ob začetku leta 1945 dovolil prav major Bayliss, za kar se mu je prav dr. Kukanja javno (slučajno ravno on) zahvalil. Majorjeva prepoved je bila očitno posledica tristranske izjave. Meni pa ob spominu na tisto prepoved še ved no v ušesih zazveni grobi krik — v angleščini — sedaj že pokojnega majorja dr. Kukanji, ki je vstal in protestiral: »Odvetnik! Sedite!« Namen visoke globe pa je bil finančno uničiti dnevnik. Toda naši bralci so s prostovoljnimi prispevki omogočili plačilo. ODGOVOR NA SPOMENICO SIAU VARNOSTNEMU SVETU OZN Še prav posebno važnost za zgodovino angloameriške okupacije, ki je trajala devet let in štiri mesece, pa ima tista sodna razprava zaradi izredno obširne in dolgovezne majorjeve obrazložitve obsodbe. V svojem zagovoru sem namreč izjavil, da ne more biti ne nespoštljiv ne žaljiv niti eden izmed vseh osmih inkriminiranih člankov, ker vsebujejo argumente iz Spomenice italijansko - slovenske antifašistične unije — SIAU — Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov o stanju v angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Vsebina te spomenice ni bila nikoli označena ne za žaljivo, niti za škodljivo. Zato sem spomenico z vsemi osmimi prilogami izročil majorju, ki jo je uvrstil med sodne spise. Poveljnik ZVU general Airey je namreč prav Varnostnemu svetu ZN štirikrat letno pošiljal — v smislu mirovne pogodbe — svoja poročila, članki pa so vsebovali kritiko prav teh poročil, ki so jih sestavljali generalovi politični svetovalci — »advisorg« (»advajzerji«) kot zastopniki britanskega zunanjega ministrstva. V vsakem poročilu je general poudarjal, da je edina možna rešitev tržaškega vprašanja z vrnitvijo vsega STO Italiji. Po tristranski izjavi pa je bila ta »rešitev« v poročilih še bolj poudarjena. Zato je general s svojimi advajzerji potek sodne razprave pazljivo spremljal in majorju so dali vsa potrebna navodila za obsežno pobijanje spomenice SIAU za VS OZN. To je major storil v svoji dolgi obrazložitvi izrečene obsodbe. Obrazložitev je bral kar tri ure in ugotovil, da je samo en članek od osmih neškodljiv in ne-žaljiv »kljub ostremu tonu«. Prvi del obrazložitve, ki je bil najdaljši je vseboval kot rečeno pobijanje argumentov v prilogah spomenice. Govo- ril je — z omalovaževanjem — o znamenitem stavkovnem odboru, ki je organiziral stavko zaradi nezaslišanega fašističnega protislovenskega programa v Trstu (zažgali so med drugim slovensko knjigarno na Korzu in vhodna vrata na sedežu POO v Ul. Carducci 6), ki je bil podoben programu, ko je Giunta požgal Narodni dom. Govoril je o aretacijah antifašistov, o protestih petih gari-baldincev itd. številnih dejstev iz prilog seveda sploh ni omenil, nekatere priloge je enostavno preskočil in med njimi zlasti fotografsko dokazno gradivo, ki mu pač ni mogel dokazati šaljivosti; za prilogo o gospodarstvu je rekel, da ni kompetenten; vse dokaze kršitve določb mirovne pogodbe je sploh zanemaril. Predvsem pa ni upošteval besedila same spomenice. Nato je bolj na kratko obravnaval odlomke iz posameznih člankov, 'ki so jih prejšnji dan prevedene v Italijan-, ščino, vse prebrali. Pri tem se je majorju najbolj ponesrečilo zagovarjanje generalove trditve v njegovem drugem ali tretjem poročilu Varnostnemu svetu, da dvomi o potrebi slovenskih šol. Z zapisom spomina na to dolgo zavezniško obrazložitev hočem ugotoviti, da je šlo za edini (meni doslej znani) odgovor — pa čeprav samo posreden — ZVU na tisto našo izredno važno spomenico Varnostnemu svetu OZN. In še: Poleg Spomenice predsedstva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje (PNOO), ki se je po umiku naše vojske preselilo iz vladne palače na Trgu Unità v palačo v Ul. Carducci 0, kjer je danes sedež deželne vlade, da torej spomenica SIAU iz leta 1948 sodi med tiste najvažnejše zgodovinske dokumente, mimo katerih zgodovinarji in sestavljalci zgo dovinskih univerzitetnih doktorskih tez o tisti dobi ne bodo mogli — zlasti če bodo hoteli objektivno presoditi možnost sodelovanja naše OF kot sestavnega dela SIAU s tedanjo an-g'oameriško aireyevsko in simoniba-ragovsko ter bowmanovsko okupatorsko upravo. Ni brez pomena niti, da je nevojaško sodišče v sosedni sodni dvorani istega dne obsodilo na sicer nizke denarne kazni zaradi tožbe predsednika SDZ (Slovenske demokratske zveze) dr. J. Agneletta voditelja OF B. Babiča, ki je bil takrat tajnik SIAU, D. Hreščaka in V. Godino. Ali je čudno, da je takrat naš dnevnik označil SDZ za angloameriško agenturo? ZAČETEK RAZDORA »Tito je bandit!« — tako mi je rekel sekretar novinarske celice v Trstu Komunistične partije za Svobodno tržaško ozemlje, ki sem ga srečal pred uredništvom »II Lavoratore« v ll. nadstropju v Ul. Montecchi 6, potem ko smo konec junija 1948 popoldne prebrali v tedanjem večernem dnevniku »Ultimissime« prvo kratko novico o resoluciji Kominforma. Seveda sva se s tajnikom takoj sprla, saj je še dan prej v glasilu KP prav Tita močno povdličal, zlasti pa mesec pred tem za njegov rojstni dan. Že po dveh dneh sem v »II Lavoratore«, kjer je bil tajnik celice zaposlen, prebral prokominformovsko resolucijo sprejeto soglasno na celičnem sestanku novinarjev. Takoj mi je bilo jasno, zakaj me na sestanek ni povabil. Toda — kljub pritisku — Primorski dnevnik tiste resolucije ni nikoli objavil in samo dva člana uredništva sta na resolucijo Kominforma pristala. Čez en mesec ali dva pa so vidalijevci uvedli za nasprotnika te resolucije psovko »titofašisti« in tudi »stekli psi«, za kar se niso nikoli o-pravičili. To je bil prvi, začetek razkola — tako rekoč prvega po objavi resolucije. Na seji vodstva KP STO pa je prišlo do razkola z glasovanjem o dveh resolucijah — večinski vidali-jevski in manjšinski »babičevski«. V tistih prvih tednih skoro nihče ni domneval, da bo razkol tako neverjetno globok. Nekaj časa je celo prevladovalo geslo »Tito - Stalin« v upanju, da bodo sovjetski voditelji svojo napako spoznali in se jugoslovanskim voditeljem opravičili. Toda to se je zgodilo šele po skoraj sedmih letih, nepozabnega 6. maja leta 1955, t.j. tri leta po Stalinovi smrti. In tudi po dolgih sedmih letih razkola v tržaškem delavskem, gibanju, ki je to gibanje silno oslabil, o čemer danes po 37 letih pač ne more biti dvoma. PRVE VOLITVE — AKTUALNA FOTOGRAFIJA Prav tako m more biti dvoma, da je zaradi oslabitve ZVU razpisala prve volitve v coni »A« šele v letu 1949. Tiste predvolilne kampanje se bo naš starejši bralec spomnil tudi zato, ker je zanjo prišel v Trst na Trg Unità sam De Gasperi, ki je takrat predsedoval že svoji sedmi vladi in zahteval obljubljeno vrnitev vsega STO. Takrat smo v dnevniku na prvi strani objavili fotografijo i-strske kmetice Rože Petrovič iz vaši Rezanci pri Pulju, ki ji je fašist z bajonetom izrezal obe očesi. Fotografijo smo vzeli iz dokumentarne publikacije (s podpisi v štirih jezikih) fotografij, ki jo je delegacija Julijske krajine pod vodstvom Franceta Bevka delila udeležencem mirovne konference leta 1946 v Parizu, predvsem pa novinarjem vsega sveta, ki so konferenco spremljali. Po novno je bila objavljena v obsežni dokumentarni knjigi »Istra in Slovensko primorje« leta-1952 v Beogradu. Ta strašna fotografija je postd prav v teh tednih zopet aktualna, * je tržaški tednik »II Meridiano« . svoji predzadnji številki na naslo^ in notranjih straneh objavil fije žrtve tako imenovanih istrsk »fojb« iz leta 1943. Fotografije so & veda iz kuhinje nemškega naci]aS stičnega okupatorja. Res pa je tudi, da je tednikov čk*11' kar spomnil bralce, da je celo » Piccolo« 12. oktobra 1957 — pred sjdj' raj 20 leti pisal o bazovski »fojb1 tudi naslednje: »L’opera venne sospesa dopo brev tempo perchè la benna recuperati materiale bellico, detriti, resti di ” me e carogne di animali e non eT possibile nessuna identificazione.« . Sicer pa je takrat ves Trst vede in naš dnevnik je o tem ponovno P', sol, in marsikak Bazovec je gledal, kaj vse je »benna« privleW iz opuščenega rudniškega jaška-Predvsem pa, da je bila zavezniška policija na pritisk vseh sort tržaškp fašistov ter drugih nacionalistov 1 iredentistov (verjetno s škofom ^ čelu) in njihovega strupenega tiska, skoraj prisiljena s sodelovanjem 0®' silcev na iskanje trupel »žrtev dnevnega bivanja jugoslovanske aol' ske«, kar je bilo tudi v skladu s protijugoslovansko politiko ZVU. Nif? politični vzrok pa je bil kompromiy rati Jugoslavijo na mirovni konja’ renči, saj ni prav nič slučajno, so začeli z »raziskovanjem« prav pre“ začetkom pariške konference le^ 1946. Vsi so videli in tudi naš dneti’ nik je pisal, da so namesto trup®" našli predvsem konjske kosti in P° enajstih letih je to — kot vidimo X vsaj delno priznal tudi od mrtvih vstali tržaški italijanski dnevnik. Z® to so zavezniški raziskovalci in njih0.' vi hujskači poskrbeli za preprečen)6 blamaže in pokrili jašek z veliko b6' tonsko ploščo in s tem nadaljevan)6 raziskovanja preprečili, češ da je tehnično nemogoče, kot je pisal takrat njihov tisk. Škof pa je poskrbel posvetitev kraja s primernim napi' r.om »Onore e cristiana pietà a col°' ro che qui sono caduti. . .« in se' stavil tudi ustrezno molitev: Dio. . . Dona conforto alle spose, alle madri, alle sorelle, ai figli d} coloro che si trovano in tutte le f°i' be di questa nostra triste terra ■ ■ ■* »E a noi dona la rassegnazione 6 fortezza, saggezza e bontà . . .« VRHUNEC HINAVŠČINE Pokojni župan Giani Bartoli, ki )6 te in druge stavke objavil leta l^1 v svoji psevdodokumentirani publika' čiji »II martirologio delle genti adri°' fiche« ni napisal datuma škofove ktve, pač pa je objavil uradne P0' datke raziskav civilne policije ZVV, iskalcev bomb in min (»rastrellatorii’ gasilcev in skupine »Speleologi ^. Comitato per il recupero salme persone infoibate«, ki so raziskoval* kraške jame dve leti in tri mesec6 od 20. januarja 1946 do 16. april6, 1948. Takrat so raziskali tudi hal štiri bazovske »fojbe«, in sicer: »Basovizza S. Lorenzo - Jama Osli' ca«, kjer so našli »1 salma civil6* in »1 salma militare«, »identificate« globina 67 metrov. »Basovizza Fossa in Prato Est*’ .»salme civili 1«, »salme militari 16*’ »identificate«, globina 2 metra. »Basovizza Foiba inesplorata« "" »salma civile 1«, globina 150 metrov-»Basovizza Abisso Plutone«, »salv16 civili 21«, »identificate 18« »scon°' sciute 3«, globina 200 metrov. Skupno torej 36 trupel, od teh P neidentificiranih vojaških in 5 civil' nih, identificiranih pa 18 civilnih. T°' da »Coordinatore del Comitato per l6 onoranze dei Caduti delle foibe« )6 v »II Piccolo« 6. t. m. objavil dopis, v katerem trdi, da so v »Foiba 61 Basovizza« . . . 2.500 vittime ivi d*6.' centi« (»donne, vecchi, giovani rni' litari«), »Comitdto« pa sestavljajo-Federazione grigioverde in rappr6'. sentanza di ventiquattro associazion\ d’arma, la Federazione ccmbattent1 e reduci. Lega nazionale e l’Unior*6 nazionale ufficiali in congedo. Vse l6 organizacije pozna javnost kot komponente menda že desetega povojneg6 odbor a za italijanstvo. Koordinato1, pri tem poudarja, da: »L’iniziativa non vuole certamente rinfocolare odi e provocare nuove 10' aerazioni, essendo la pacificazione raggiunta un bene inestimabile P61 lutti e sarebbe criminoso insidiarla * Zato napoveduje, da bo v nedelj0’ 9. junija zjutraj na »fojbi« pri Bazovici »manifestazione di pietà uman0 e cristiana« in da bo »il rito relig*0' so celebrato dal vescovo Lorenzo He! lomi«. — Na koncu dopisa vprašuje -- kljub temu. da mu je uradno P°' ročilo iz Bartolijeve knjige znano’. »11 visitatore che vi arriva impreparato ovviamente si chiede: chi s0' NADALJEVANJE NA 14. STRANI arka export s n podjetje za trgovinsko izmenjavo 33040 PRADAMANO — Videm — državna cesta Videm/Trst km 7 — Ul. Nazionale 31 Tel.: 0432/670815-6, 670820 — Telex: 461064 ARKA I SODELUJEMO Z MNOGIMI JUGOSLOVANSKIMI TRGOVSKIMI IN INDUSTRIJSKIMI PODJETJI, MED KATERIMI SO: • TESLA — tovarna žarnic — Pančevo • ELEKTROKOVINA — Maribor • ISKRA — Široka potrošnja — Spodnja Idrija • RUDIČAJAVEC — Čelinac • TEP — Zagreb Dostavljamo materiale in dele jugoslovanske proizvodnje na vsa evropska tržišča. • Posebno zanimanje posvečamo sestavnim delom za domače stroje; za nekatere izmed njih smo že distributerji na evropskih tržiščih. • Nudimo komercialno organizacijo za posamezne sektorje s široko in raznovrstno distribucijo. • Nudimo repromaterial za obutveno industrijo in usnjene proizvode. • Sodelujemo z našimi partnerji (ADRIACOMMERCE Koper, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - Trst) v maloobmejnem sporazumu. trgovina čevljev in usnjene konfekcije Fernando TRST - Ul. Coroneo 7 se vam priporoča za vaše nakupe Uvoz - izvoz predstavništva GENERALNI ZASTOPNIK TRST Ulica S. Giorgio 1 Telefon 760222 S SLOVEHUAIES UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Impexport s.n,. Ul. Cicerone 10 — TRST Tel. 61436 - 61437 - 61604 — Telex: 460372 Posluje tudi po avtonomnem tržaškem računu V GORICI Giuseppe Kersevani KORZO ITALIA 90 — TEL. 83954 - 84643 ♦ TELEVIZORJI — HI-FI ♦ HI-FI AVTO — AVTORADIO ♦ VIDEO IGRE — RADIO ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI NAJBOLJŠIH ZNAMK. NAJBOLJ UGODNE CENE. WINKLER S R L MEDNARODNE ŠPEDICIJE IN PREVOZI Pisarne in skladišča: Ul. Terza Armata 187 Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO I Operativni uradi: Tovorno postajališče - štandrež Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO I IMPORT-EXPORT S.A.C.A.T. nadomestni deli sa FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in sa tuje snamhe avtomobilov TRST - Ulica sv. Frančiška 38 - Telef. 794306 - 772002 SYSTEM SOFTWARE HOUSE INFORDATA TRST - Ulica Coroneo 1 Telefon 763-588 stran 14 n iz preteklosti primorskega dnevnika PRIMORSKI DNEVNIK — 19. maja 19& TEH ŠTIRIDESET LET Korenine Primorskega dnevnika segajo v hribe nad Vojskim, kjer je nastal Partizanski dnevnik BRANKO BABIČ V množici proslav teh 40 let od konca svetovne vojne, v kateri je o-mahnilo v smrt 50 milijonov življenj, zmage nad fašizmom, osvoboditve in povojnega razvoja, se v to slavje vključuje tudi 40-letnica izhajanja Primorskega dnevnika. Na prvi pogled majhna, skromna obletnica vpričo drugih, prostorsko omejena, vendar za nas, za Primorsko, Tržaško pa tudi Slovenijo izredno pomembna, nepogrešljiva v množici drugih in tistih dejavnikov, ki so prispevali h graditvi novega sveta, novih horizontov svobode, demokracije in miru. Saj končno iz malega raste veliko. Primorski dnevnik je naslednik Partizanskega dnevnika, rojenega v času vojne nekje v hribih na Vojskem. Partizanski dnevnik je bil posebnež, bil je edini dnevnik osvobodilnega — odporniškega gibanja v fašistični o-kupirani Evropi. Po osvoboditvi se je preselil v Trst, kjer je izšlo še nekaj številk, vendar pa v novem okolju, ko niso več pokale puške in grmeli topovi, se ni dobro počutil, ni bil več primeren, zato je prepustil mesto Primorskemu dnevniku, ki si je nadel novo obleko. Kljub preobleki, novim nalogam nasproti, pa je Primorski dnevnik ohranil duha in vsebino, tisto, zaradi česar je nastal Partizanski dnevnik, vsebovano v ciljih in pričakovanjih ljudi, ki so vse dali in žrtvovali, da bi se po vojni rodil nov svet, naš svet, ki bo na-fiemu ljudstvu zagotovil mir, nacionalno svobodo, odpravo socialnega izkoriščanja in sožitja z ljudmi in narodi vsega sveta. Tako je Primorski dnevnik šel na pot. V prvem obdobju je postal glasnik nove ljudske oblasti, ki jo je delovno ljudstvo Trsta vzpostavilo po osvoboditvi mesta. To obdobje pa je bilo kratko. Mednarodne sile, ki so v tistem času prevladovale in urejale povojni svet, po svoji podobi seveda, ki se niso brigale za pravice zlasti malih narodov, za samoodločbo, so presodile, da mora Jugoslavija zapustiti Trst, čeprav ga je sama, skupaj s tržaškimi antifašisti, osvobodila. Da ne bi prišlo do oboroženega konflikta, se je Jugoslavija umaknila iz Trsta in ga prepustila anglo-ameriški vojni upravi. S prevzemom oblasti od strani an-glo-ameriške vojne uprave — ZVU — se stvari temeljito spremenijo. Začenja se obdobje restavracije stare oblasti s fašističnim priokusom in seveda demontaža revolucionarne ijud-r,ke oblasti. ZVU ponovno uvaja v razne uprave svojega področja ljudi, ki so bili za časa fašizma na čelu teh uprav oziroma služb, ljudi, ki co bili fašistično usmerjeni ali pa celo odkriti fašisti. Posebno je to bilo očitno v sodstvu. Ker je ZVU, po sporazumu med zavezniki, morala vojne zločince postavljati pred sodišče in jim soditi, so znani fašistični zločinci, ki so prišli pred ta sodišča, bili večinoma zelo milo sojeni ali pa popolnoma oproščeni zaradi »pomanjkanja dokazov«. Primorski dnevnik je ostro obsojal tako postopanje ZVU, zato ji je bil trn v peti. Podobno se je dogajalo na področju šolske uprave pri ZVU za sloven- sko šolstvo. Ko je Primorski dnevnik objavil vest, da so na odgovornih mestih v oddelku za slovensko šolstvo Izraziti kolaboracionisti bivšega fašizma in sodelavci okupatorja, je ZVU z odlokom AIS-58, veljavnim s 7. decembrom 1945, ukinila izhajanje časopisa za nedoločen čas. Ta odlok je sprožil val ogorčenja in protestov po celi Primorski. Tedaj je še potekala bitka za nove meje, ljudstvo Primorske in Hrvaške je terjalo mednarodno priznanje pravice, ki si jo je že priborilo z osvoboditvijo vsega nacionalnega ozemlja. Od Trsta do Bovca, Tolmina, Idrije, Vipavske doline, Goriške, Krasa, od Brkinov do Slov. Istre je odmeval ogorčeni protest proti ZVU in zahteva, da se prepoved izhajanja Primorskega dnevnika prekliče. Manifestacije privrženosti Primorskemu dnevniku so bile izredne, kajti bil je njihov časopis, oblikovalec idej in tolmač njihovih zahtev po svobodi in končnem priznanju v boju že doseženih pravic. 15. decembra pa so Enotni sindikati proglasili splošno protestno stav- ko proti diskriminacijskemu ukrepu ZVU. Stavkali so delavci Trsta, Tržiča, Milj, Gorice in v množičnih demonstracijah javno manifestirali solidarnost s Primorskim dnevnikom. Stavkah so slovenski in italijanski delavci in tako izražali svojo enotnost v obrambi demokratičnih pravic, svobode tiska, enakopravnosti in sožitja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Pod pritiskom vsega prebivalstva, enoinim nastopom delavstva, je ZVU klonila in Primorski dnevnik je 23. decembra 1945 zopet začel redno izhajati. Kakšni so bili končni nameni ZVU s prepovedjo izhajanja Primorskega dnevnika, ali se je ZVU hotela dokončno znebiti časopisa, ki je razkrival in bičal njene nedemokratične metode vladanja oziroma njeno kontrarevolucionarno vlogo na Tržaškem? Vsekakor, če ne bi s tem ukrepom zadela na tak odpor prebivalstva, na enotnost delavstva v podpori Primorskemu dnevniku, bi verjetno vlekla prepoved v nedogled in lažje manevrirala še z drugimi ukrepi proti ljudstvu in delavskemu gibanju-zadnjih mesecih po osvoboditvi j namreč ZVU kratila najosnovnej® pravice, ki si jih je ljudstvo pribori1 v večletnem boju in z velikimi žrtvo mi. Razpustila je narodno zaščito, » krnila ljudska sodišča, odvzela Ijudsjr oblasti pravico do izvrševanja nje®" dolžnosti itd. Ukrep prepovedi izh®ia' nja Primorskega dnevnika je bil e®6 od naslednjih ukrepov, ki bi verjet® obveljal, če ne bi zadel na tak °®' por prebivalstva, Slovencev in ital janskih antifašistov, ki so enotno bra' nili že izbojevane demokratične Pr8 vice. Pri opisu tega dogodka nas ma predvsem dejanje kot tako 0 strani delavstva, ki je bilo v veci®* itahjansko. V tej stavki so itahja®^ ske delovne množice slovenske® ljudstvu pokazale izredno solidari!0® in zavest enotnosti in bratstva it®11 janskih antifašističnih množic, ki 80 je skovalo že v teku vojne v sWPj nem boju proti fašizmu. Ukrep Z* je bil končno naperjen proti de®0" kratičnemu gibanju nasploh in s tern je bil prizadet tudi italijanski del a®' tifašističnega gibanja. Ta zavest ča, kako globoke korenine je P°S®a skupen boj proti fašizmu, ko so rodila spoznanja, da je nasPr° mračnjaštvu, nasilju in sovraštvu nul no potrebno zgraditi svet medsebor nega spoštovanja, enakopravnosti’ miru in sodelovanje med narodi, »a je mogoče uresničiti samo v naprc® ni demokratični družbi. Zvest tem načelom je Primorski dnevnik previharil vsa povojna dobja in v najtežjih trenutkih usP® ohraniti svoje mesto in vlogo, ki ju J prevzel od Partizanskega dnevnik® oziroma narodnoosvobodilnega boj®’ ki je izoblikoval vsa ta načela o reS' nični svobodi in enakopravnosti sl® venskih ljudi. Primorski dnevnik 5® in ostaja glasnik vseh Slovencev Itahji v boju za njihov obstanek ® uveljavitev vseh nacionalnih svob® ščin, hkrati pa glasnik demokratični*1, odnosov med ljudmi in narodi. Nadaljevanje z 12. strani Prizorčki iz urednikovanja Primorskega dnevnika no questi morti? Perchè sono qui? E necessario dargli una risposta!« Zakaj pa kar sam koordinator na pr. v svojem prihodnjem dopisu ne postreže vsej javnosti, predvsem pa članom svojega Odbora z imeni vseh 2.500 žrtev? In ker tega očitno ne more, naj bi pri jamarjih poiskal i-mena vsaj tistih 18 identificiranih trupel, ki jih je gotovo opazil v Bartolovi knjigi in se pozanimal, zakaj niti po 40 letih niso bila objavljena. Ali se morda boji, da bo v seznamu tudi človek, ki še vedno živi kot se je zgodilo Bartoliju z njegovimi seznami. Mar ni njegova dolžnost, da postreže z imeni 2.500 žensk in starcev in mladeničev tudi dolinskemu županu, ki mu v svojem dopisu očita, da nasprotuje urejevalnim delom okrog »fojbe«? Saj bi tako najbolj prepričljivo dokazal, da noče razdirati dosežene pomiritve. Dokler tega ne bo storil pa bodo morali njegov dopis smatrati za vrhunec hinavščine, kajti poleg dolinskega župana bi ti podatki prav prišli tudi tržaškemu škofu, ki je doslej že večkrat dokazal, da je resnično iskren pristaš pomiritve. PRVI LONDONSKI MEMORANDUM Če preskočim naslednji dve leti — 1950 in 1951 — je treba iz naslednjega leta 1952 omeniti malo znani, a za usodo cone »A« STO izredno važni »prvi Londonski memorandum«. Podpisali so ga Velika Britanija, ZDA in Italija 9. maja 1952. Določal je, da bodo vodili vse sektorje civilne uprave, razen policije, uprave pri- stanišča, PTT, pravnega oddelka in oddelka za informacije, italijanski u-radniki, ki jih bo predlagala italijanska vlada, imenoval pa poveljnik Z VU. Tako se je zgodilo, da je bilo pred uveljavitvijo tega — prvega londonskega memoranduma v ZVU 33 položajev direktorjev, šefov oddelkov, oziroma višjih uradnikov, ki jih je zavzemalo 15 Angležev, 13 Američanov in 5 Italijanov. Po 9. maju pa je bilo na teh mestih 6 Angležov, 5 Američanov in kar 21 Italijanov. Istega dne je De Gasperi skoraj upravičeno izjavil, da pomeni londonski dogovor prvo praktično aplikacijo priznanja tristranske izjave. Točka 5 dogovora je določala tudi imenovanje italijanskega političnega svetovalca pri poveljstvu ZVU: to je bil univerzitetni profesor Diego De Castro (po rodu Pirančan) vse do podpisa drugega londonskega memoranduma oziroma do prihoda italijanske vojske v oktobru 1954 in s katerim smo ves čas v dnevniku zelo ostro polemizirali tudi zaradi njegove prve knjige o tržaškem vprašanju. Pred tremi leti je napisal o tem drugo, dvakrat bolj obsežno knjigo, v kateri ie svoje prejšnje presoje omilil in med drugim tudi opustil poglavje o »fojbah«. Verjetno je ugotovil, da zanje ni prave dokumentacije. Seveda smo v dnevniku močno poudarili ta začetek izvajanja tristranske izjave že ko so bile opazne priprave na deveti londonski maj, ko so bile v Beogradu in Ljubljani zaradi tega velike protestne manifestacije. Med pogajanji je odšla v London iz Trsta posebna delegacija vseh proti-aneksionističnih sil pod vodstvom Branka Babiča. Delegacija je pred- stavnikoma Vel. Britanije in ZDA izročila protestno spomenico. Po tem pogovoru smo pri OF sklenili, da se »za vsak slučaj« vsaj za dva tedna »umaknem« v Jugoslavijo in to izkoristim za nabiranje dela gradiva za jubilejno številko. To sem tudi storil. Vendar sem se do odhoda med hojo po tržaških ulicah večkrat ozrl nazaj, če morda le... Kaj kmalu sem na dogodek skoraj' popolnoma pozabil. PRI DEVETDESETLETNEM TRINKU Še danes ne vem, zakaj je v januarju leta 1953 tedanje vodstvo Slovenske prosvetne zveze s sedežem v Ul. Roma 15 določilo prav mene, aa v njenem imenu odnesem na pergamentnem papirju okrasno napisano voščilo v Trčmun za devetdeseti roj stni dan profesorju msgr. Ivanu Trin ku skupaj z denarnim darilom v znesku 50.000 lir, ker se je vedelo, da zaslužni narodni buditelj prejema nenavadno pičlo pokojnino. Bil je kar lep zimski dan in povsod navzočemu Mariu Magajni in meni se je v Gorici pridružil še pokojni Viljem Nanut, tajnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji, v dolini pod Trčmunom pa se nam je pridružil še tedanji urednik videmskega »Matajurja« Vojmir Tedoldi. V imenu Slovencev v Italiji (Trst takrat še ni bil v Italiji) sta bila glavna voščilca Nanut in Tedoldi in slavljencu izročila tudi »glavno« darilo. Zelo nas je bil vesel. Tudi darov. Magajna je napravil nekaj posnetkov, ki se še danes ponatisku-jejo, na pr. tudi na naslovni strani letošnjega Trinkovega koledarja. Spominjam se Trinkove visoke po stave in prav nič starčevske pokončne drže in še vedno lepega — če-prav trenutno neobritega — obličja. Spomnil sem ga, da sta ga v decembru leta 1944 obiskala dva partizana od PNOO za Slovensko primorje. »Partizani, sami mladi fantje, so me večkrat obiskali. Tista dva pa sta se zanimala, kod pravzaprav poteka v naši Benečiji narodnostna meja. Pa sem jima vsaj približno naštel najbolj zahodne slovenske in tudi s Furlani pomešane vasice.« Partizana sta bila: že pokojni agronom in statističar (divaški rojak) Vlado Mohorčič, ki mi je povedal, da si je imena tistih ' vasic zapisal, in inž. Jože Jošt. Šele več let po o-bisku sem pisal Mohorčiču, naj mi pošlje tisti zapis. Res mi ga je poslal šele leta 1971. Ker domnevam, da bo ta »Trinkova narodnostna meja« marsikaterega bralca zanimala, navajam po Mahorčičevem zapisu: Slovenske vasi: Smrdeče, Mala Ma-serija, štela, Ramandol, Sedilis, Vale (ali Podcerkev po Čermelju), Tartan, Vallemontana (ali po Čermelju: Kanalič), Črne ja, Subit, Kančeljere, Gradiškuta, Kostapiana, Klap, Kane-bola, Kostalonga, Maserolis, Kosta, Ažla, Stara gora. Mešani vasi pa sta: Kanaluto in Praprotno. GROŽNJA Z ATENTATOM V letu 1953 smo v uredništvu začeli razmišljati o jubilejni številki za deseto obletnico Partizanskega dnevnika. Pa tudi ob desetletnici sklepa AVNOJ o priključitvi Slovenskega primorja, kar sta sicer korpus in PNOO dejansko že v velik meri uresničila. Toda iz tistega leta se včasih spomnim na naslednji neugodni dogodek: ■ , »Saj ne zahtevamo, da spite dvema policajema,« mi je rekel &rt' lanski polkovnik Davidson (če prav spominjam imena), poveljnik P° licije. Pred tem mi je povedal — vse s pomočjo prevajalke iz angleščine v slovenščino — da me je poklical, o bi povedal, da fašisti pripravljen name atentat in je dolžnost, njego'0 policije, dà me ščiti, kar sicer ® nekaj dni dela. In res, že ves tede0 me je vsako noč po opravljenem lu v uredništvu po drugi uri spre1’}'. Ijal policijski džip od Ul. MonteccV do stanovanja v Ul. Rossetti. sem pomislil, da gre za nekolik naivno zastraševalno izmišljotino ,n izjavil, da se moram kot urednik 0® sila OF posvetovati z njenim oo(t' stvom, saj je bil za ZVU naš dneV' nik trn v peti. Res sem se posvetoval in nasledn' dan vrnil k polkovniku z dr. J- "1 klevo, ki je bil takrat podpredsedm tržaške OF. Polkovniku, ki je zar zavarovanja odveč. (Tovariša in Dekleva sta namreč — sicer preveč prepričana — verjela moju®w mnenju o zastraševanju.) .. »Tudi našega generala, ki ga J ustrelila fanatična Pasquinellijeva Pulju, smo pravočasno opozarja^’ pa je našo zaščito odklonil...«, ! dejal polkovnik. Uslužbenci Primorskega dnevnika leta 1965, ob 20-letnici izhajanja Glasilo osvo ODILNE FRONTE Z A MEVNIK SLOVENSKO PRIMOR J. E Leto I. - Štev. 1 TRST, nedelja 13. maja 1945 Cena 1.- liro Osvoboditev Trsta Ena najsijajnejših zmag po svojem strateškem in vojno političnem pomenu Načelnik Generalštaba Jugtralo-ariake Armade, generalla j t nant Jovanovič, ki se je te dni vr-1 iz operativnega področja pri je dal sledečo izjavo o bor-za osvoboditev Istre in Trsta: . «P°d kakšnimi pogoji je bil ZC'r*en\ prodor na Uniji Reka-tona-Pos to j na p ro ti Trs tu?» *Za osvoboditev Trsta, Istre in Jf^nskega Primorja je maršal y že marca določil IV. armado, II. dm IX. korpus. * Glavno udarno ^Updno so sestavljale edini ce IV. ^Jnads, ki so bile v tem času v ^alniaciji, medtem ko je sovražnik pžal večji diel Like, Gorski ^Lotar ^ Hrvatsko Primorje. IV. armada * korala torej likvidirati vsa ta *k°čna sovražna oporišča, da bi neposredno začeti bitko za ^stro, Trst in Slovensko Primorje. Jr v hitrem naletu je osvobo-Bihać, Gospić, Ogulim, Gorski °tar, Hrvatsko IVimorje in vso /oke v severnem Hrv. Primorju m e 25. aprila prispela do Rečine» Preko silnih težav Ko JV. armada prodrla na ^dročje gornja Kolpa-Reka, je H. korpus ščitil armijski bok na Novo mesto-Kočevje, medtem 0 le 9. korpus v Trnovskem gozdu ^ ua Nanosu. Hitro prodiranje IV. rrhadJo v ta prostor je izzvalo **J°čno sovražnikovo reakcijo iz arlovca proti Ogulinu, iz Novega pri Črnomlju na Vinico, iz ^Ubijane in Rakeka preko Loža in jbra -na Delnice in iz Trsta ter ^Te proti Reki. Svoje glavne sile c Nemci vrgli na področje Opatija-^ka-Klana. Izkoriščajoč stane ju-^°slovaneke in italijanske utrdbe 5^ tu zapirali najkrajšo pot do ^r^ta. Ujeti nemški oficirji »o po®-izjavili, da so imeli Nemci na-zapreti to pot in za vsako ce-Preprečiti Titovi armadi dohod /^*Stu. Res je izgledalo, da je IV. ’JPiuda obkoljena od sovražnikovih • Toda vse to ni omajalo štaba J*1*1 j je in borce v njihovi trdni na-jberi, da izvršijo nalogo, ki jim jo ^dal vrhovni komandant. ^PločlI je drzen manever k Reka-Trst je bila zelo tčž-Napadati v tej smeri ffontalno ^ Pomeniilo izgubiti dragoceni čas skj11'6 naloge. Zato je armij- štab podvzel sledeči načrt: Po-_ 2 * ai napad je usmeril na sovraž- Pronto Opatija-Reka-Klana. V da 50 naše sile imele nalogo, v s čim odločnejšim napadom pri-2ejo nase glavno sovražnikovo Glavni manever pa je štab ^Ptirii v smeri Delnice - Čabar - čete' ' nalogo, da v tej smeri prodrejo v Preko Snežnika in Pivke na ^ -hi križišči Sv. Peter in Ilirska v strica, odkoder bi sq pomaknile dipii .rs^‘ Pomožni maneverski od-j so se z otokov izkrcali v H z naj0g.0> da preko Pazina z eii^116 obkolijo sovražnikove a e ^'a področju Reka-Klana. V j ^ izvajanja tega manevra je el Vil. korpus nalogo, da z odloč-udarcem v smeri Kočcvje-bnilca-Ljubliana varuje desni a.r-Pu«v * * * * 5^ bok, medtem ko j« IX. kor-Srn ?me^ nalogo, da z akcijo v e'ri Goric a-Tržič obkoli Trst z ^Padne strani. ^ I^-Uever preko gorskega terena l^Pika in Pivke je bil zelo težak ^ drzen manie ver, ki nam, je, v r iznenađenja, zagotavljal s rezultate. Napadi v tej v er* ae že od početka ni mogel iti 2 velikimi armijskim! silami, ° annijski štab formiral v tej j* er| dve napadni skupini: prva ed'i sestavljena od pokretnih h Pešadije, motorizirane arti-^ in tankov, ki je, imela nalogo, ^ ae brezobzirno prebije k Trstu; bp11?3- skuPin^. ki je i>iia s:stavlje-sIreiakih divizij, pa je imela v 08°, da s postopnim napredeva.11^111 v aiueri Sv. Peter-Trst za-boke prve pokretne skupine, j^anever desnega armijskega kri-V- ^ popolnoma uspel. Hitra sku-po razbitju sovražnika, in 3rditcmu sovražnikovemu od-že 27. aprila zavzela važoie ^ ke. križišče Sv. Peter in Ilirsko bi^io°, kar je bilo odločilno v ^ | za Trst. Na področju Sv. Pe-'Ilirska Bistrica je Imel so-^nik vsega dva polka pešadije, ker je glavnina njegovih sil bila vezana linijo Reka-Klana. Istočasno je južna maneverska skupina, po izkrcanju na področju Učka-Pia-nikia, podvztla nagel pokret k severu, da bi obkolila sovražne skupim** na področju Reke. Na desnem mane verske m krilu armije so divizije druge skupine korakale v dolgih kolonah iz doline Kolpe k Cerknici in Snežniku in s tern pokretom varovalo severni bok ar^ made.» «Kako je potekala borba za Trst in kako je bilo osvobojeno mesto?» «S področja Sv. Peter-Iliirska Bistrica je prva skupina nezadržno nadaljevala s prodiranjem proti Trstu in v teku 28. in 29. aprila razbila ves sovražnikov odpor vzhodno od Trsta in v noči od 28. na 30. april pričela z uličnimi borbami v mestu Trstu. V Trstu so trajale borbe dva dni in dve noči in 1. maja j: bil likvidiran poslednji odpor. V tem času so edinice IX. korpusa osvobodile Tolmin, Gj-rico in Tržič in na široki fronti prodrle do Soče, kjer so se 2. maja sirečale z zavezniškimi silami. Prva udarna skupina j>e prodirala k Trstu, ne da bi zaščitila svoje levo in, dosino krilo. Toda v Času njenega prodiranja so prihajale strelske divizije armadnega desnega krila iti pod vzele akcijo proti severu v ameri Pc sto j na-Rake k-L j ubi j a na in proti jugu v smeri Ilirska Bistrica-Reka in dajale na ta način stabilnost pod'vzeti operaciji. Zagrizene bolrfoe po tržaških ulicah Borbe v Trstu so bile zelo »rdite. Sovražnik je branil vsako ulico in vsako oporišče. Posebno močan je bil ogenj sovražnikove artilerije z obalskih utrd im nemških vojnih ladij. Artilerijski ogenj z ladij je z močnim zapornim ognjeni na vzhodnih pobočjih Trsta skušal zadržati predor raših edinic v mesto. Toda niti to ni pomagalo, ker so naše edinice v naskoku prešle to strahovito zaporo in »e prebile v mesto, kjer so pričele z boji. Ko je bilo mesto popolnoma osvobojeno, so te razbojniške, nemške ladje zbežale in se v Benetkah predale zaveznikom. Ko so nekatere zavezniške sile prispele 2. maja v Trst, da bi uporabile pristanišče za oskrbovanje svojih čet, ki so prodirale proti Avstriji, so Nemci v Trstu držali še dve majhni popolnoma obkoljeni oporišči, eno v mestu, a drugo v okolici mesta,. Naše edinice so likvidirale tu di'ti dve oporišči. Bitko za Istro, Trst, Gorico in Slovensko Primorje so izvojcvale torej z nadčlovoškjin naporom, hrabrostjo in požrtvovalnostjo naše edinice brez vsake druge pomoči in položile v bitki za te naše krajo preko 8.000 žrtev. V bojih za Trst so se posebno odlikovali naši mladi tankisti.» «Kolikšne so bile sovražnikove sile in ali je sovražnik pošiljal na to fronto pojačanja? Kakšne izgube je imel sovražnik ?y> Sovražnih strt - plen ogromen «Po osvoboditvi Trsta je močna nemška skupina, ki je štela preko 16.090 vojakov, poskušala, da se s področja R:ke prebije proti Trstu, češ da bi se predala zaveznikom. Edinice IV. armade so popolnoma obkolile to nemško skupino po načinu «kane» na man-averske m ozemlju pri Ilirski Bistrici in jo popolnoma razbile 4., 5. in 6. in a ja, njeni žalostni ostanki pa so se 7. maja predali našim edinicam. Tako je bil na področju Istre, Trsta in Slovenskega Primorja popolnoma uničen. 67. nemški armadni zbor, ki je štel preko 60.000 vojakov. Ko so naše edinice prodrle na področje Reke, jc sovražnik vrgel iz severne Italije, in sicer iz Vidma, na ta sektor c:lo 187. divizijo, da b’ preprečil prodor naših čet proti Trstu. Na sektorju Reke je bilo poleg te divizije tudi še 237. divizija in d~ i 302. divizije. V teh borbah je imel sovražnik preko 20.000 mož izgubo. Naše edinice so zaplenile ogromne količine vojnega materiala, razna skladišča orožja, municije, hran., nepoškodovane tovarne in ladjedelnice na vsem tem po- dročju. Te operacije IV. armade bodo vpisane v zgodovina naših vojn kot ene izmed najbolj sijajnih po svojem strateškem in vojno-poliličnem pomenu». «Ali je Trst pretrpel velike izgube ?» «Trst j: pretrpel samo delne poškodba. Gre predvsem aa oporišča, v katerih so se Nemci upirali do zadnjega. Ta oporišča, je naše topništvo popolnoma uničilo.» Tržačani so sodelovali «Kako je prebivalstvo TrS'ta sprt-jeQo našo armado?» «Prebivalstvo Trsta, ki je v samem mestu po večiaii italijansko, v okolici pa pretežno slovensko, je zelo prisrčno sprejelo naše edinice in na različne načine dokazovalo svojo pomoč pri osvobojevanju _________ Trsta. Prebivalstvo je našim četam I sodbo.» prinašalo hrano in jim izkazovalo razne druge usluge. Združene Italija nsko-slovenske skupine OF v Trstu samem, kar je treba posebno povdariti, eo pomagale našim edini-oam pri zavzemanju posameznih oporišč v mestu, ki so nam jih označili prebivalci Trsta sami. Prebivalstvo Trsta vidi, da je njegovo mesto tesno povezano s svojim jugoslovanskim zeledjem in da je njegow razvoj ter gospodarski napredek Trsta samo v demokratični, fedeerativm Jugoslaviji. Za sedaj je tc področje samo pod vojno okupacijo Jugoslovanske Armade, dokler se to vprašanje končno ne reši aa mirovni konferenci.» Mihajlovlt bo sojen pred vsem svetom San Francisco 11. maja (Spec. kor. TASS) : Jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. I. Suba-Šič, ki vodi jugoslovansko delegacijo na. Konferenci združenih narodov, je v razgovoru z dopisnikom lista «Chronicle» izjavil: «Ko bo Mihajlovič ujet, bo ustreljen. Mihajlovič je izdajalec. Sojen bo pred vsem svetom. Kot priče bomo pozvali vse,. ki bodo hoteli govoriti. Vem, da so že sedanji dokazi dòvolj za njegovo smrtno ob- Maribor je osvobojen Cete Jugoslovanske Armade prodrle do trte Kranjska gora - Celovec - St. IIJ - Popolnoma uniCanih 6 nemikih In 11 ustaikih divizij9 * * V svojem napredovanju proti Avstriji naée čete gonijo sovražnika; ki àe nudi odpor in razorožujejo sovražnikove čete, ki se predajajo. V~ ničene so in ujete so 104., 373., 369., 392., «Prinz Eugen» in «Tiger» divizija, ter ustaška 4., 5., 10., 11., 12., 13., 75., 16., 18., 19. in 20. divizija, kakor tudi vsa policija in orožniš-tvo, Veliko število ujetnikov in vojnega materiala je padlo v rokah naših čet. Osvobojena so mesta: Maribor, Slovenska Bistrica, Brežice, Zidani most, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Bled, Jesenice in več drugih krajev. Tovarne v Kranju in Tržiču so bile obvarovane pred uničenjem. V borbah in Operacijah čiščenja dne 10. in 11. maja Je bilo ubitih 2800 in juetih 15.700 sovražnih vojakov in oficirjev, med njimi nekaj generalov. Poleg velike količine orožja in drugega materiala je bilo zaplenjeno 240 topov, 11 tankov, 800 avtomatskih orožij, 1250 stroj- I nic in 39 letal. (Beograd, 13. maja) V borbah za Zagreb od 5. do 10. maja je naša I. armada zadala sovražniku sledeče izgube: 11.000 mrtvih, 16.000 ujetih vojakov in o ficirjev, zaplenjenih pa je bilo 192 topov, 520 strojnic, 750 lahkih strojnic, 200 minometov, 253 kamionov in avtomobilov, 3 tankij 7 letal. V svojem napredovanju proti Avstriji so naše čete dospele na ženit Uj. To pomeni, da so v kleščah Črte Kranjska gora — Celovec — vse memske sile in vse ustaške formaciie in drugi izdajalci, ki eo južno od'te črte. Pogodba med SZ in Poljsko ratificirana MOSKVA, 12 maja: Prezidium VrhovMga Sovjeta SSSR je ratificiral Pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoli in povojnem sodelovanju med Zvezo sovjetskih Socialističnih Republik in Poljsko republiko, ki je bila 21, aprila 1945, leta podpisana v Moskvi. Italijansko-slovenski protifašistični Izvršni odbor - predstavnik tržaškega Ijodstva na poti k oblasti Prinašamo v glavnem tri dokumente, ki sta jih izmenjali Italljan-sko-slovenski protifašistični Izvršni odbor (CEAIS) in Komanda mesta Trst, Te dokumente lahko i-mamo za prvi korak tega pod iti č' nega predstaviljudstva k oblasti in iz njih je tudi razvidno globoko demokratično priznanje in »poštovanje teženj tržaškega ljudstva s strani Jugoslovanske vojske-osvoboditeljice. Italijansko-slovenski protifašistični Izvršni odbor — Trst 8. maja 1915. Komandantu Komande mesta Trst tov. generalmajorju Dušanu Kvedru. ItaMjansko-slovenski protifašistični Izvršni odbor mesta Trst je prevzel politično vodstvo protifašističnega gibanja mesta. Omenjeni odbor so izvolili na kohferenci zastopniki sledečih političnih organizacij: Unità. Operaia (U. Ò.), Osvobodilna Fronta (OF), Partito Comunista Italiano (PCI), Democratici indipendenti ital ani, Zveza Slovenske mladine (ZSM), Gioventù Antifascista Italiana (GAI), Slovenska protiifašistična ženska zveza (SP7.Z), Donne antifasciste italiane (DAI). Konferenca se je vršila .13, aprila 1945, za časa najhujšega naci-fašističnega terorja in je naravni plod te borbe, ki je rodila edinost in bratstvo vseh iskrenih protifašističnih sil. bodisi italijanskih, bodisi slovenskih, v Trstu. Na tej konferenci izvoljeni Izvršni odbor jc na najjasnejši način dokazal svojo politično linijo, ko je uspel predati Komandi mesta na razpolago znatne vojaške »ile, v trenutku, ko je Komanda mesta vodila strašno borbo, namreč oboroženi upor v samem mestu. Medtem ko so formacije IV. Armade in IX. Korpusa jurišale na silne zunanje utrdbe mesta, je Komanda mesta z oboroženim uporom pospešila pad sovražne obrambe in istočasno preprečila sovražniku, da bi v zadnjem trenutku uničil pristanišče, industrije in druge naprave. S tem je italijansko-slovenski protifašistični Izvršni odbor popol- noma izvršil prvo nalogo, katero si je zadalo protifašistično giba- nje in da bi določili nadaljnje smernice dela so se zbrali 7. maja na plenarno sejo vsi zastopniki proti- fašističnih organ itici j, ki pripadajo odbofu. Seje se jo udeležil tudi predstavnik italijanske socialistične stranke (PSI). Plenum je ugotovil, da Italijan-sko-slovcnski protifašistični Izvršni ocUxm združuje v sebi vse zares delujoče protifašistične sile mesta Trst in ima za svojo dolžnost, da sporoča Komandi mesta, da je treba omenjeni odbor upoštevati kot edini politični organ, ki lahko po svoji sposobnosti in dokazani povezanosti z ljudsko borbo, prevzame začasno dolžnost osvobodilnega sveta za mesto Trst Naloge tega sveta so sledeče 1. ) Omogočiti in zagotoviti čim-prejšno demokratizacijo ljudske j'Vì»treniti ^ vj*» fa- šistične in profašistične elemente. 2. ) Mobilizirati vse delovne in gospodarske sile Trsta za takojšnjo gospodarsko obnovo samega mesta. 3. ) Krepiti in poblabljati bratstvo in enotnost Italijanov in Slovencev, ki je zrasla iz sedanje borbe. 4. ) Izvršiti vse priprave za demokratične volitve in tako omogočiti, čim bo položaj to dopustil, vzpostavitev Osvobodilnega sveta Trsta z vsemi pravicami in dolžnostmi pravega zastopnika ljudske oblasti z zakonodajnimi in izvršnimi funkcijami. Dovolite, da vam ob tej priložnosti toplo čestitamo k zmagam Jugoslovanske Armade federatiyne demokratične Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita v naši skupni narodno osvobodilni borbi. Pošiljamo preko vas borcem in oficirjem JA vse priznanje za zgodovinsko nalogo te Armade med ^o vojno in posebno pa izražamo globoso hva^ Težnost mesta Trst za osvoboditev po Jugoslovanski Armadi in ustvarjene predpogoje za izvršitev obnove. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: Dr. U. Zoratti Tajnik: R. Uršič Karel Odgovor Komande mesta je veliko priznanje i Jugoslovani i armada. Komanda nric-sta Trst - 8. maja 1945. 5 talijansko slovenskemu protifašističnemu Izvršnemu odboru, Trst. Protifašistično gibanje mesta Trst je doseglo pod vašim vodstvom velike u>pehc in pripomoglo k zmagi Jugoslovanske Armade. Komanda mesta, ki je prevzela upravo meda, vam z ozirom na gornje ugotovitve fri pozi riva, pravico predstavništva vsega prebivalstva mesta Trst, tako italijanskega kakor slovenskega in j'» pripravljena sprejeti vašo ponudbo pomoči za vzpostavitev demokratične oblasti mesta Trst. Zato želimo imeti čim prej možnost neposrednega kon-takfa z vami, da se sporazumemo glede načina vaše pomoči v vidu vzpostavitve nove mestne demokratične oblasti. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Generalmajor: Dušan Kveder V smislu zgoraj omenjenih nalog je isti Izvršni odbor izdal poziv Tržačanom. Tržačani! Z odobritvijo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora (PNOO) prevzema Osvobodilni svet Trsta zafasno iz rok Jugoslovanske armade, to je Koman- de mesta Trst, vso civilno oblast v mestu Trst. Prvič v svoji zgodovini prevzema mesto Trst zares demokratično ljudski in napredni značaj S tem so ustvarjene potrebne okolnosti za: 1. ) Omogočitev ozdravljenja globokih ran, ki nam jih je zadalo šovinistično sovraštvo, pod-neteno po mračni fašistični preteklosti. Dani so pogoji, ki nam omogočujejo učvrstitev in poglobitev bratstva in enotnosti italijanstva in slovenstva, kakor tudi drugih narodnosti v mestu Trst, To bratstvo in enotnost sta nujna za demokratični ljudski, gospodarski in kulturni raz-cvit mesta. 2. ) Omogočitev in zagotovitev resnične demokratizacije naše oblasti v najkrajšem času in odstranitev vseh fašističnih in fašistom naklonjenih elementov. 3. ) Posvetiti se je treba nujni gospodarski obnovi, ureditvi in rešitvi težkih vprašanj, ki nam jih je zapustila vojna. Ta problem je danes najbolj pereč. 4. ) Početek in izvršitev priprav za izvedbo demokratičnih volitev, ki se bodo izvršile, čim bodo to okolnosti dopustile. Brez dvoma je to eden izmed najvažnejših dogodkov tržaške zgodovine in predstavlja začetek nove demokratične dobe našega mesta ter nam kaže smer njegove nove demokratične bodočnosti. To je brez dvoma dogodek, ki daje prav poseben značaj in nalogo Trstu bodočnosti. Bivša fašistična oblast se je trudila na vse načine, da bi napravila iz Trsta odskočno desko proti vzhodu za svojó imperialistično politiko snovanja vojn proti Slovanom ih vzhodu sploh. Iz tega razloga je netil fašizem posebno v Trstu narodno sovraštvo med Italijani in Slovenci do najvišje Stopnje in iz istega razloga je storil tudi prav vse, da ìli »vignil okrog Trsta najvišje možne pregrade in poskušal je gospodarsko, politično in kulturno odrezati Trst od vzhoda. Zato je Trst doslej samo životaril, zato je gospodarsko, politično in kulturno propadal. Demokratična in federativna Jugoslavija je zgrajena na sledečih demokratičnih načelih: V njej imajo vse demokratične protifašistične sile zagotovljene vse svoboščine. Zgrajena je na načelu enakosti narodov. To načelo zagotavlja Trstu kot mestu mešanega prebivalstva spoštovanje pravic vseh meščanov, katerikoli narodnosti pripadajo. Samo tako se odpirajo Trstu široka obzorja kulturnega procvi-tanja. V nasprotju z mračno fašistično preteklostjo, kjer so se razvijali živinski nagoni, mora Trst postati nositelj človečanske ideje in delavnosti. V tej obliki lahko postane most med vzhodno in zapadno kulturo. Tržačani ! Zavedamo se velike odgovornosti. ki si jo nadevamo,. Zavedamo se odločilnega pomena tega dogodka za bodočnost Trsta. Zavedamo se naloge, ki jo ima in ki jo bo imel Trst v okviru vseh demokratičnih in miroljubnih sil. Prevzemamo to odgovornost, ker imamo rešitev tržaškega problema s tem, da bo Trst avtonomno mesto v demokratični federativni Jugos^iviji za najboljšo in misHmo, da daje Trstu najboljše izglede. Prevzemamo to odgovornost, ker smo dobili aa to rešitev tržaškega problema odobrenje odgovornih krogov demokratične Jugoslavije. S te strani smo dobili vsa jamstva za kar največjo pomoč našim naporom, da bi Vzcvetelo avtonomno mesto Trst v okviru demokratične federativne Jugoslavije. Prevzemamo to odgovornost, ker smo v tem trenutku edini, ki morejo in zato tudi morajo zbrati okoli sebe vse; miroljubne, demokratične in protifašistične sile mesta, tako slovenske kakor italijanske. Trst je bil vselej enota s svojim zaledjem. Samo v obliki, ki smo jo mi prikazali, je možno zagotoviti t« povezanost z zaledjem. Mnenja smo, da je vsaka druga rešitev tržaškega problema neumestna. Posebno pa odbijamo rešitev tržaške avtonomije izven demokratične in federativne Jugoslavije. Takšna rešitev ui ih ne more biti v interesu iskreno demokratičnih sil. Po-vdarjamo, da je vsaka druga rešitev tržaškega problema, razen one avtonomnega Trsta v okviru demokratične in federativne Jugoslavije, samo želja onih, ki odkrito ali skrivaj težijo po fašizmu. Tržačani! Pozivamo vas k sodelovanju, pozivamo vas, da podprete z vsemi sredstvi napore za takojšnjo gospodarsko in socialno obnovo. Pozivamo vas, da mobilizirate vse sile v borbi za uničenje vseh ostankov pretekle fašistične oblasti, da bi zgradili resnično demokratično in ljudsko oblast! Pozivamo vas, da zberete vse sile za borbo, ki bi mogla oživeti kulturno življenje, ljubezen do domovine in svobode na osno- — 2 13. ma; .j 1945 309.660 nemških vojakov in 31 generalov ujetih Moskva 11. maja: Od Sovjetske- | ter 7 generalov. Cete so zasedle otok ga obvestilnega urada. Operativno Bornholm. poročilo za 11. maj. 11. maja se je nadaljevala predaja enot kurlandske skupine nemških čet četam Leningrajske fronte. Od 9. dio 11. maja se je predalo 133.000 nemških vojakov in oficirjev ter 14 generalov. Vojni plen obsega: 75 letal, 244 tankov in motoriziranih topov, 948 poljskih' topov, 323 minometov, 2932 strojnic, 41.310 pušk in brzostrelk, 130 oklopnih avtomobilov, 3478 kamionov, 215 traktorjev in vlačilcev, 223 radiopostaj, 3332 vozov z v^tjnim materialom, 11.280 konj. Cete .Leningrajske fronte so zasedle Kurlandski polotok in prišle na obalo Riškega zaliva in Baltskega morja. Četam m. beloruske fronte se je predalo skupno prckcA 20.000 nemških vojakov in oflciirjev ter trije generali. Na morski kosi Putziget Neh-rung, severovzhodno od Gdinje, se je nadaljevala predaja nemških čet. 9. do 11. maja se je predalo 3Š.000 nemških vojakov in oficirjev Štab repatriacije vojnih ujetnikov in internirancev za Slovenijo Cete I. ukrajinske fronte so 11. maja zasledovale nemške čete gen. feldmaršala Schemerja, ki se upirajo kapitulaciji, in med svojim napredovanjem zavzele na češkoslovaškem ozemlju mnoga mesta. Cete fronte so se na področju Chemnitza in Rokičanov sestale z ameriškimi četami. Od 9. od 11. maja so Sete fronte ujele 121.660 nemških vojakov in oficirjev in 7 generalov. Na letališčih so čete fronte zaplenile 272 letal. Prvi kongres madžarskih demokratičnih organizacij v Romuniji BUCAREST, 12 majaj List «Scan-teia» poroča, da se vrši v Kludzu (severna Transilvanija) prvi kongres madžarskih demokratičnih organizacij, ki predstavljajo zvezo madžarskega ijudstya. Kongres bo trajal nekaj tednov in se bo pečal z gospodarskimi, pravnimi in u-pravniml problemi. Romunski propagandni minister Constantinescu je poslal kongresu svoje brzojavne pozdrave. ODLOK V bodočih dneh bo prispelo večje število izseljencev vojnih ujetnikov, internirancev in drugih vojnih žrtev — ki jih je okupator pregnal iz njihovih domov. Tem žrtvam fašističnega nasilja brez ozira na narodnost so vse naše civilne oblasti dolžne nuditi vsako pomoč. Da' se prepreči morebitno širjenje nalezljivih bolezni in da bo mogoče nuditi organizirano pomoč ODREJAMO 1. V vsaki vasi kjer se pojavijo begunci naj se odloči za 'njih nastanitev prostore ločene od ostalega prebivalstva. Iz teh prostorov se begunci ne smejo odstraniti do odhoda. Iz zdravstvenih razlogov je strogo prepovedan vsak kontakt s civilnim prebivalstvom. Ta kontakt mora preprečiti narodna zaščita. 2. Takoj po prihodu beguncev mora narodna zaščita, oziroma Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor javiti najbližji komandi mesta prihod beguncev in njihovo število. Komande mesta jih bodo potem napotile v zato odrejene karanten ske centre. 3. Za časa bivanja v naselju naj preskrbi hrano Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor. V slučaju da se nahaja komanda mesta v bližini naselja bo prišla hrana od tam. 4. Narodna zaščita, oziroma, Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor so v vprašanjih ki se nanašajo na begunce neposredno podrejeni najbližji komandi mesta. Smrt fašizmu - Svoboda narodu Načelnik štaba: kap. PIZZULIN RUDI Nad Japonsko se zbirajo temni oblaki Super-trdnjave nad Japonsko (London, 12. maja) Superrtrdnja-ve minirajo že 6 tednov vodi okoli' Japonske, kar ovira aktivnost japonskega ladjevja. Vsaka leteča trdnjava nosi po 10 tòn. min S paraliziranjem prometa se kopiči vojni material v.pristaniščih; tako je pristanišče v O sak; natrpano z materialom, kar tvori odličen cilj za napade drugih letečih trdnjav. __ Včeraj so bile napadene naprave na samem Japonskem otočju. Na Filipinih so se Amerikanci izkrcali na novem kraju severno obale otoka Mindanao. Odhod £merikancev iz Evrope na daljnji vzhod Jutri prično pošiljati ameriške armade z evropskega bojišča na Daljni vzhod. Kot je bilo že prej objavljeno, ostane v. Evropi samo garnizon od približno 400.000 vojakov. S tem v zvezi javlja dopisnik londonskega «Tiincs»-a da so vse ame>-riške sile v Evropi postale čete generala Mac Arthur-ja. (London, 12. maja) vi enakosti med narodi. Pozivamo vas, da razvijete kulturno gibanje na osnovi velike človečanske ideje, ki jo je skušal fa^ šizem vselej slabiti ih uničiti. Živel avtonomni Trst v okviru federativne demokratične Jugoslavije. Živela Jugoslovanska Armada, ki je pod genialnim vodstvom Maršala Tita osvobodila Jugoslavijo, osvobodila Primorsko, osvobodila Trst in ustvarila pogoje za popolno uničenje vseh fašističnih ostankov ter za ol-iovo in povratek blagostanja v novem Trstu! Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Osvobodilni svet Trsta Predsednik : Dr. Umberto Zoratti Tajnik: Rudi Uršič-Karel Jevgenij Petrov: š Amerika naj prekine odnošaje s Frankom Ameriški listi so ponovili zahtevo, da ZDA prekinejo odnošaje s Frankom in podpro španske republikance. (Beograd, 11. maja) Angleško priznanje Rusiji LONDON, 12. maja. V komentarju pre-daje Nemčije piše «Daily Express» v svojem uvodniku sledeče; «Pri vašem zborovanju se mora napiti Rdeči Armadi. Angleškega naroda ni treba posebej opozarjati na doprinos, ki ga je doprinesla Rdeča Armada za zmago in spominjati na trpljenje, ki ga je prestala Rusija. Angleški narod ve in ne bo nikdar pozabil, da je bila vsaka bomba, ki je padla na Stalingrad, prihranjena angleškim mestom». 30.000 manifestantov v Rimu pred poslanstvom Sovjetske Zveze Ri-m: V Rimu so se vršile ob kapitulaciji Nemčije velike manifestacije. Manifestacij se je udeležilo okoli Sd.OOO članov komunistične, socialistične in krščansko-demokra-tične stranke. Manifestanti so nosili napise «Živela Rdeča Armada!» «Živela Rusija!», «Živel maršal Stalin!» Manifestanti so šli pred poslaništvo Sovjetske Zveze. (Beograd, 1-1. maja) V Milanu čistijo temeljito MILANO, 12. maja: Število fašistov, ki so jih v Milanu aretirali partizani in jih izročili zavezniški policiji, je do 5. maja doseglo dva-tisoč oseb. Partizani so justificira-li v Milanu 406 fašistov. JUGOSLOVANSKA ARMADA Komanda mesta Trst v ODREDBA. ST. 13 Na območju Komande mesta Trst so razveljavljeni vsi za-korii in vse odredbe bivših fašistično-nacističnih režimov, ki določajo rasno, nacionalno in družabno neenakopravnost pripadnikov semitske in drugih nearijskih ras. Ta odredba ima retroaktivno moč. Trst, 12. maja 1945. Komandant mesta Trst generalmajor: DUŠAN KVEDER s. r. RADIO TRST POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODDO K Cl. 1. — Vsa imovina nemškega rajha in njegovih državljanov, nadalje vsa imovina oseb nemške narodnosti z izjemo Nemcev, ki so se borili v vrstah NOV in POJ Jugoslovanske Armade ter zaveznikov, kakor tudi vsa imovina vojnih zločincev in njihovih pomagačev, se stavi pod zaporo in začasno upravo za to pooblaščenih organov. Cl. 2. — Vsa zapuščena imovina vseh oseb kakršnekoli narodnosti pride pod začasno upravo in se bo upravljala kot zaupano premoženje do ugotovitve pravih lastnikov. Cl. 3. — Vsi pravni posli fizičnih in pravnih oseb, omenjeni v Čl. 1. med seboj, ali s tretjimi osebami so neveljavni, in nični brez predhodne odobritve Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. Cl. 4. — Ta odtok stopi v veljavo z dnem objave. Za tajnika: Predsednik: dr. BOGDAN BRECELJ 1. r. FRANCE BEVK 1. r. V Trstu, dne 11. maja 1945. Program za nedeljo, 13, maja: 12: Lahka glabana .ploščah; 12.15: Radioporočila v slovenščini; 12.30: Koncert pod vodstvom maestra Cergoli-jat Radioporočila v ila-l-janščini; 13.30: glasba; 14: otroški kotiček; 17: oglasi; 17.10: ura za vojsko; 18: zbor Jiarmonik Zacutti; 18.25: «Doživlijaj na potovanju» od Roberta Bracca; 19: Radioporočila v sioveniščini; 19.15: orkester pod vodstvom maestra Eriacli; 20: signal ure in radioporočjla v italijanščini; 20.15: govor komand.mla Brigale d’Assaito Garibaldi «Trieste» POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Cl. 1. — Slovensko Primorje se deli na: Goriško okrožje, Tržaško okrožje in avtonomno mesto Trst. Cl. 2. — Meja med Goriškim in Tržaškim okrožjem poteka na meji med dosedanjima okrožjema za Srednjo Primorsko in Severno Primorsko ter med dosedanjim okrožjem za Južno Primorsko s sledečimi spremembami: ozemlja bivših občin Devin-Nabrežina in Zgonik v Komenskem okraju, kakor tudi okraj Sežana z izjemo ozemlja bivše občine Štanjel pripada Tržaškemu okrožju. Od Ajdovsko - vipavskega okraja pripade Tržaškemu okrožju ozemlje bivše občine Štjak. Podnanoški okraj se vključi v Tržaško okrožje. Cl. 3. — V roku dveh dni skličejo dosqdanji okrožni izvršni odbori, ki pridejo po gornji razmejitvi v sestav določenega novega okrožja,. skupno sejo, na kateri izvolijo nov Okrožni izvršni odbor. Člani dosedanjih okrožnih izvršnih odborov, so izvoljeni v krajih, ki pri novi razmejitvi ne dele usode sedanjega okrožja, se udeleže seje in volitev Izvršnega odbora tistega okrožja, kamor bodo njihovi kraji po novi razmejitvi priključeni. Cl. 4. — Ta odtok je obvezen takoj. Za tajnika : Predsednik : dr. BOGDAN BRECELJ 1. r. FRANCE BEVK 1. r. Trst, dne 12. maja 1945. Prva pomoč Trstu Dolga kolona kamijonov je vozila skozi Dalmacijo dalje prati severu. \ Hrvatskom primorju in Istri smo se vozili mimo porušenih in požganih vasi ter srečavali vesele ljudi. Obrazi so jim žareli od- sreče, vsaka kretnja je, izdajala njihovo notranje razpoloženje: svoboda je tu, končno oo dolgih letih! «Zdravo tovariši!» so nam klicale od sonca ožgane žene in dekleta, ko so drveli naši avtomobil! mimo njih. «Kam se vam mudi, da tako hitro vozite?» Tovariši na težko naloženih kamijonih so jim samo mahali v pozdrav in oddrveli dalje. Nam pa se je mudilo. Cimprej moramo priti v Trsti Okupator in ihlijanski izdajalci so v času svoje strahovlade Trst gospodarsko imičili. Ljudje niso dobili hrane. Toda nc s.imo to, Nemci so jim odvzemali celo tisto, kar so imeli. Ko so odšli iz Trsta, so si ljudje oddahnili, sedaj se no bo treba več bali nemške lakomnosti. Kamijoni so se vedno bolj bližali Trstu. Šoferji so komaj čakali, kdaj bodo zagledali pred-seboj morje in mesto. Večina izmed njih je doma luksj na Primorskem, nekateri so celo Tržačani. Bili so dvakrat srečni. Ne samo zato, kor gredo domov, ne, oni vozijo celo darila s seboj. Darila Jugoslovanskih narodov izmučenemu Trstu! Darila tistemu Trstu, kjer so si po dolgih desetletjih Italijani in Slovenci bratovsko segli v roke ter sc odločili pomesti z vsem, kar je do sedaj kalilo njihovo mirno sožitje. šoferji so vod-Ui svoja vozila po Serpentinah v tržaška predmestja. Vsak je čutil na sebi pogled ljudi, ki S' stali na pločnikih in opazovali kamijone. Vsak si je mislil pri sebi: «jaz vozim meso, jaz krompir, jaz konzerve in jaz moko, moko, iz katere bomo v Trstu mesili nov kruh za vse dihre Tržačane. Komijoni so se ustavili na trgu v Trstu; Nekaj manj kot 8Ò jih j,e bilo. V vseh je bila hrana za tržaško 'prebivalstvo. Prva pomoč iz Jugoslavije. Tržačani so se zbrali okrog kamijonov in hvaležno gledali naše vojake, ki so takoj začeli z Izlaganjem. Vsak je hotel osebno izraziti svoje misli in svoje začudenje nad našimi ljudmi, čudili so je skrbi, ki ja nova oblast posveča Tržačanom. Vedeli so, da je bilo treba premagali tisoč zaprek, preden so ti kamijoni prispeli v Trst, Okupator je pr: svojem umiku porušil skoraj vse mestove in ceste. ' šoferji so se zapletli v prisrčen razgovor z ljudmi. Tisti, ki so doma iz Trsta, so se zanimali predvsem za življenje v Trstu in hoteli vedeti vsako malenkost. Vsi skupaj pa so obljubljali ljudem, da se bodo kmalu vrnili iz Jugoslavije s polnimi kamijoni in pripeljali s seboj še nove tovariše. Naši ljudje ne bodo nikoli pozabili Trsta, Trst bo kmalu spoznal, kako življenje ga čaka v demokratski federativni Jugoslaviji! Goličuik šine padlega sina partizana, ie spomnila gledalce na nešteto »atei iz Tržiča: italijanskih » slovenski» ki danes žalujejo za svojimi Binovl-kateri so padli za svobodo. Ob koncu točke se je vsa dvorana z bokim spoštovanjem dvignila, 4a ipočastl spomin padlih žrtev. V svečanem molku so se vsi poslušal zakleli, da jih bodo maščevali 8 tem da bodo pomagali uničiti P° slednje ostanke fašizma, in da boo0 razkrinkali vse tiste fašiste, ki n*8 preoblečeni v demokratične plaš08 skušajo ovirati na poti k obnov domovine, na poti k redu, »h11 in blagostanju. V odmoru je godba zaigrala venček narodnih in partizanskih pesnrjj potem pa so nastopili tržlškl Ig1®1 ci. Množica jih je z navdušenje® pozdravila. Na svobodni oder prvič stopili igralci iz tržiš k ega ita: lijanskega ljudstva, domači nada rjeni talenti. Zlasti velik uspeh J8 dosegla in žela tovarišica Mattjta®® ter tovariši Fumi, Panlusat na na šem gledališkem odru. Za zaključek je orkester tržiških igralcev, ki po ■večini delavci v ladjedelnic.' zaigra l-neka j veselih. Tržič je s pW0 kulturno prireditvijo znova doka zal, da hoče kakor prej v borb,' tudi - zdaj v miru najtesneje sodelovati s tisto vojsko, ki mp je Prl nesla svobodo In ki mu za gota vil8 srečnejše življenje v demokratični Jugoslaviji. Roži Mandria Vojaški dnevnik V zgodnji spomladi leta 1941 me je «Izvestja» poslala kot zastopnika sovjetskega tiska na lajpeiski velesejem. Imam to črečo, da dosti potujem po svetu, dobro poznam Ameriko ir. Evropo, a leta 1928 sem tudi precej časa živel v Berlinu. Tega leta se je Evropa že precej dvignila in rane prve svetovne vojne so se žf zacelile. Tudii Nemčija, ki je : ameriškim denarjem dvignila svoje gospodarstvo, je dajala vtis žive ii. poslovne dežele. Z naglico je zbirala sile. V Berlinu so se zidale nov’ sodobne hiše. Gledališča niso obču- ! tila pomanjkanja v dohodkih, niti v dramskih časopisih. Književne založbe so na veliko izdajale nemško ia inozerntsko književnost, ki-norrihtografija se je zelo hitro razširjala. V tem času se je mogla potegovati za prvo mesto v Evropi, č.e že ne- za svetovno. Nasproti nam, ruskim sovjetskim ljudem so se Nemci lepo ponašali. Spominjam se, kako sem se nekoč na potu iz Miinchena v Berlin z strojnikom 1. razreda in sprevodnikom kurirskih vlakov celo noč pogovarjal. Bil je to zelo dostojen, spoštovanja vreden in čist starček. Po obrazu bi sodil, da rad pije pivo. Nekoliko časa me je ogledoval, a potem pa vprašal: «Iz Lenino- vega carstva?» -r- «Da», sem odgovoril in začela sva se pogovarjati. O čem lahko celo noč govorita dva popolnoma nepoznana človeka, mlad Rus in stari Nemec, slučajna soseda kupeja? Naravno, o svetovni politiki, o odnošajih Nemčev nasproti Rusom in Rojsov nasproti Nemcem, o Wilhelinu II. in o revoluciji, o Versajlu in o Amerikancih in o tem, kako je bila strašna vojna in o tem, kako strašno je bila Nemčija poražena in o tem, kako bi bilo lepo, da se vojna nikoli več ne bi ponovila itd. itd. V splošnem je bil to precej nevezan pogovor, dveh srednjih meščanov iz dveh velikih držav, ki se slabo skladata v svetovni politiki,. Bili smo diletanti v politiki, kakršni smo pač bili, toda mi smo vendar predstavljali javno mišljenje svojih dežel. — Dvigajoč kazalec — mi. je rekel starček. Zapomnite moj dra- gi prijatelji, vsa nesreča Nemčije je bila v tem, da je nas Wilhelm porinil v vojno z Rusijo. Bismarck je bil pameten človek in on je govoril, da se Rusijo ne 'sme kregati. Wilhelm je bil neumen človek in se je začel vojskovati z Rusijo. Ne vem, ali sem pameten, ali pa neumen. Sem pač navaden Nemec. Ne pripadam niti eni od vseh teh strank, toda po prepričanju sem nacionalist Povem vam, z Rusijo je treba biti v prijateljskih odnošajih, neodvisno od tega, kdo je tamcar ali pa boljševiki. S starčkom sem se pogovarjal do jutranje zore. Izgledalo je, da ni bilo teme, katere se nisva dotaknila. Sedaj se spominjam: Nisva govorila o Hitlerju. Starček, pa tudi jaz sem že slišal o tem človeku. Njego va škandalozna popularnost je že na oblast Od spalnega vagona «Mi-tropa» (nekdaj je bil to vzor či-stote in opreme), je ostalo le še samo razkošno ime. Polirana opce-ma v vagonu je bila opraskana, tla zamazana, od kupejskih vrat se je odločilo dolga kovinasta šipka in do rane bi opraskala tistega, ki bi se ji neoprezno približal. Kondukter je pokimal z glavo, se dotaknil šipke s prstom, napravil neuspeli poizkus, da jo s pomočjo nožiča spravi v red, potem je pa kar mahnil z roko. Vseeno... Na koncu nas je kondokter še ogoljufal za nekoliko mark, dvomim da bi se tak slučaj zgodil v predhitlerjevi Nemčiji. Nikakor se pa ni moglo zgoditi v stari Nemčiji to, kar se mi je zgodilo v prisoojnem berlinskem hotelu v Friedrichstrasse. Da se je to zgodilo neki drugi osebi, bi. ne tedaj bila velika. Toda mi ga v tem i m0Sel verjeti! Iz moje sobe v hotelu so mi nesramno in prosto ukradli klobaso, času in v tej meri nismo vzeli resno, še na pamet nam ni prišlo, da govorimo o njem, kot p neki resni, politični pojavi. In evo, preteklo je vsega trinajst let in jaz odhajam v Hitlerjevo Nemčijo. II. Ze v vagonu nemškega vlaka mi je bilo jasno, da Nemčija sploh ni podobna tisti Nemčiji, ki sem jo videl in spoznal do prihoda Hitlerja fund in pol moskovske klobase in hlebec. Na obmejni postaji sem naletel na nosača z belim trakom na roki z napisom «P» (bo Poljak, «nižje rase») človek razcapan, z izmučenim sivim obrazom in oči so mu govorile, da je preklel vse (nikoli ne bom pozabil teh oči). Hotel mi je poljubiti roko, ko sem mu dal dve marki. To je bil suženj. Prva italijansko sioven ska kulturna prireditev v osvobojenem Tržiču Pred petimi leti so v Tržiču ugasnile luči. Tema je naznanila strašno vojno, ki nam je zadajala tako težke udarce, da se danes čudimo kako da jim nismo podlegli. Letos 9. maja zvečer je osvobojeno mesto zopet zažarelo v popolni razsvetljavi. Ulice so razsvetljene in ljudstvo živahno vrvi po njih še v poznih večernih urah. Na glavnem trgu visi -prekrasna velika zvezda. Žarnice razsvetljujejo rob peterokrake zvezde, nad njo na plapolajo zastave: italijanska, jugoslovanska in zavezniške, Zvečer je bila. v na novo prebujenem mestu kulturna prireditev. Množica je napolnila gledališče, kjer so borci 31. Divizije z recitacijskimi, pevskimi ir. dramatskimi točkami prikazovali življenje v borbah za svobodo. Silno je presunila občinstvo dramatizacija Borove pesmi «Žrtvam», črno oblečena mati ki kliče v gozdne ti- Potem smo še videli sužnje na celi poti do samega Btrlina. Bili so to ujetniki, v glavnem Francozi v beretah, v rdečih kapicah in n3kdaj dobrimi šinjelami grahaste barve. Sedaj so bili šinjeli razcapani in umazani. Ujeti sužnji so delali svoja dela počasi, s krvavimi žulji na rokah. Evo Berlin. Postaja Friedrich-strasse. Unter den Linden. So še vedno iste. Monumentalria poslopja. Ista poslopja. (To je bilo še par dni pred velikim angleškim bombardiranjem, ko se je porušil center mesta). Trgovske izložbe, splošne z možkimi in ženskimi modnimi stvarmi, cigaretami, . klobuki, barvanimi prospekti prekomorskih potovanj. Restavracije in pivnice, tiste iste restavracije z marmornatimi stolčki in kartonskimi krožniki za pivske kozarce. Isti promet-niki, ki urejujejo ulični promet. Z eno besedo, to je bil stari Berlin. Toda prvi vtis je trajal le nekaj minut. Tako j,^ kakor na fotografski plošči, spuščeni v močen fiksir, so začele risati druge konture do tedaj še neznane Nemčije-Nemčije, ujete za vrat od morilske roke Hitlerja. Vse ulice so bile smetne in umazane. Nisem mogel verjeti svojim očesom. Blato v Berlinu. Sveži vetr-I ček je brez vsake ccremonje širil Zahvalne maio v Beogradu Beograd: Po vseh beograJsK® cerkvah so se vršile včeraj sveča zahvalne molitve za konec vojn Razdeljevanje mesa SEPRAL javlja da s 13. t. »• pričenja oddaja mesa, prenotuj*. nim prt prodajalcih skupin V, ** IX, X, XI in XII. Delilo 02 bo FJ 100 gramov mesa z leda s kostni po odvzemu št. 136 karte za šano blago, ki je zdaj v prometu. V te svrhe bodò imeli mesar.) odprto od 7. do 12. ure. Cene na drobno: Zmrzlo mcso kostjo I. in IT. presek 50 lir kg., III. presek 39 lir na kg. Razdeljevanje konden* ziranega mleka SEPRAL javlja: 14. t. m. se 5° prićela oddaja škatelj 385 gu ,®| jeaega mleka (kondenziranega) občine Trst izpod enega leta, to 90 ‘umetno dojijo. Razdelitev se bo vršila pri tvr"“L F,Ili Postir, via Pascoli 10, odvzemu posebnega bona, ki g*-izdajal «Ufficio Anonario Comunale», via Rettori 2, soba 201 tr pregledu rojstnih listov in dodat», bonov za sladkor, ki so biHizd&f' za umetno dojenje istmi. Od-d»-1" se bo završila 18. t. m. Razdeljuje se preo** {ènee zb otroke! Javljamo, da bodo prebivalci sta Trst lahko dobivali prepečen^ za deco od 0 do 3 let tudi v 1118 cu maju za uporabo listka «diPU, notazione» XLXV in boni od 150^, 154 karte za mešano blago. F**! razumeva se, :«*><«*' mšamiZi ù >■ V Gorici, v sredo 25. januarja 1928 uuxi SttBsras w «j »»«•» kisnmtKij »tiar vv» t» r>*f Knofatt* X R1' <-» t> <#■ is *.(»:«>■<( />.'«* Načelstvo, nodzopstvo in občni zbor „Zadružne *vexeH - raxpuééeni. V vsis-Mc J*» »M: r- h vwds&t« kòrtori cekAopRO«»* to po. dotvi (č ?<■:*&■ nrcivk* v:*<>.•«» jumteokHk čisB* : pi-kfcrsb k iirvd-vdr- k;« 7,;> gjede r>» A čWi i« đ*» •.tovJ::? *>•«>-.. jj. j« £>»tr JW5. fe David« D-L-»'N.- 5<:r <■>«.. od 4. Mmmi* HH5 it<> :>: fc, {**»«»»»>«» S fer. »dia* M»kdmtrnti m m mite. z»«« Žtožofitit: zveze :xr jttivcovsia ; ttVCVh» kem-iKi ia. :?>'d«'«'»' : tednik — Domovino. Prva številka je izšla 5. januarja 1867. »...bode si torej Domovina prizadevala, potujčevanju primorskih Slovencev jez biti... Bomo varovali narodno svojo čistost, značajnost, lojalnost...« Tako je bilo napisano v programski izjavi novega lista. Ta list je igral pomembno vlogo še zlasti v času ko so se prirejali tabori. Tudi na Primorskem. Domovina je bodrila naše ljudi prav v letih, ko so se ustanavljala prva slovenska kulturna društva, takratne čitalnice, takrat ko so se, po šolski reformi leta 1869, povsod pričele ustanavljati o-snovne šolei v domačem jeziku, itd. Kmalu pa Domovina ni več zadoščala. Niso zadoščali niti pogosti dopisi iz Goriške v listih, ki so izhajali v drugih krajih na Slovenskem. Zaradi tega je Viktor Dolenc pričel izdajati nov list, Sočo, v začetku Ka] se godi po sveto? 8otee>«s>st ifc&S dciav- .««Kit m; h k‘.m» ?*■>■ vij*, da M', bodo fco*« «»&-«« vr&te k»«v;v aprila P« M\iU *<» rarit (:<.*:*>; «C psrbunctirs :r: *<»l}>-:.v;»x,r>».. kajti i>>: sfiJe v; tse w>.>.«6:j>> biti. važnejše steari .jhiitfe»»««; se :'.v .,u;i '.vè tsbe ;v.vlaHt.> misžiiO m vpiifo«? b<>»;j«; t“ 1------------------- '-"t j«-;«. tadt ž<< . j . ;*•• > «tdt že. itoli uwnef jono —xbitxy. prot» iì<>v tlržfcvftenio s Ljatijc t»t;»l»ij«i:>. kakšna In» pmistaisife l'otricaré. 4so vkj»j-RaŽV«« .j« h»« e w f hin.ta. debsta O žshievi eSfeie. Ut<& pontAmmiv. >t že prevtk» si; 5»» :»»■ k.i.iak' vreč; e!;M< a >(> V«> larjal»:. tte k; tli sc :>1> ■ :» :•:(;) >;Vt>h»»Žr> tft ktaeija.. !'<: »i-»«*»' rasprav; >-■>» \.< tivit. ds jr: pttinžsj i;;snci|>' *y.U. boijt:, Sk;> :,<» «ekat-žr: («jtD-t'. -;a»il nepr;»v>r«t*?i iapfti. kot n* tis .•>;»< : >• V lesiti kt ) -.ita* - v -It-Srtit» fcttsVsvsxS. * <» * Se» ». k<.y.: :<».::( tt Sžjv . Kv»::e »: j '1 ¥i»*r;#v. Glissilo slovenske kmečke stranke na Goriške; >i •..•rsž:..» ; Hwtfc Hadrio Hsiette liaalia s Barici. I ko>xt$ i «traili::» ti XV": <1»: x«o»d • - ..k::«'Sk» ka:»k;»>:. .Ž::;.<:<<Ž ; vi •Ivftsr. k» xx rat»*«, ksr v'.'i . 1..;xf S:::a:<»:.:k»v.-K: y; V.» ta Sl: ò't '.vkj x»n;: i k»: :» ;: :«« a« dria's. ro ka»«a ate, tee» :*Siea> «la žirta v«» všatd akti*« »a ferj»}> IjiidiAiŠ »tftjrr, i« «> »».■•«> i K «» »»« ir v «'»or«!»». Ih»*»»:»» •<«». ::»»!»<•> prši»: .1>> ::t »r;<«: fear j< pismeni. Poleg duhovnikov so se, kot je razvidno iz seznamov, ki so takrat bili objavljeni v Novicah, na ta list naročeni tudi nekateri intelektualci, premožnejši trgovci in kmetje, pa še kdo drug. Tudi dopisovanja iz raznih krajev Goriške v ljubljanske Novice je bilo precej. Nekateri dopisniki so se podpisovali s polnim imenom, drugi pa samo z začetnicami, tretji pa sploh ne. Iz zbirke Novic izvemo za prizadevanja naših prednikov v raznih krajih dežele za dosego slovenskih pravic, kot tudi o takratnem dogajanju. V kasnejših letih je naročnike leta 1871. Ta je bila, oziroma naj bi bila saj je prišlo včasih do nesporazumov, glasilo slovenskega političnega društva Soča v Gorici. Kmalu zatem je padla tudi zamisel, da bi bila Soča enoten list za vse primorske Slovence, torej tudi za Tržačane. Vedeti je namreč treba, da je takrat bila goriško-gradiščanska dežela teritorialno zelo velika. Segala je do Trente, v njej’so bila vsa Brda, Cerkljansko, Banjška planota, Vipavska tja do Ajdovščine, Kras pa tja do i-strske meje. V italijansko-furlanskem delu so bili tržiški, gradiščanski, kr- :»<:>• viari;», k* )< tfi&fc»' • držav»». Irt h trn-* raxhjiùi yi; xXM r'siWmré vurivttliši, -is» je <»: • V«v.v>(„ ti-tK-. -W. -.X.' jo trgovsko žilico tudi izkoristiti, saj je izdajal tudi druge liste, letne almanahe, knjige ter tiskarno spretno vodil, da je prinesla veliko zaslužka. Ob koncu stoletja, ko je goriški nadškof, kardinal Missia, povzročil razkol v do takrat enotnem slovenskem gibanju, in prisilil ne prav veliko navdušenega, dr. Antona Gregorčiča, da je prtldnil stike z liberalcema Tumo in Gabrščkom in začel izdajati klerikalno Gorico, sta si bili Soča in Gorica stalno v laseh. Tja do prve svetovne vojne. O vseh vprašanjih, od političnega do kulturnega, od šolskega do gospodarskega. Zelo hudo in ostro je bilo tudi izrazoslovje v tej polemiki. V tem več kot tridesetletnem časovnem razdobju pa je v Gorici izhajala cela vrsta drugih slovenskih listov. Več strani Primorskega dnevnika bi napolnili, če bi vse hoteli navesti, njihove urednike, čas njihovega izhajanja. Bili so to listi namenjeni šolnikom. V njih najdemo dragocene podatke o začetkih slovenskega šolstva na Goriškem. Bili so to listi gospodarskega značaja, namenjeni predvsem kmetovalcem. Bili so občasni politični listi, ki so odražali trenutno stanje na političnem področju. Med te, nekaj let najbolj uspelimi, štejemo Kmečki glas (rodil se je kot Naš . glas), ki ga je ob koncu prvega desetletja našega stoletja izdajala Slovenska kmečka stranka, na čelu katere je bil odvetnik Alojzij Franko. Izhajale pa so tudi v vsem slovenskem prostoru pomembne slovenske revije. Kot prva Rimski katolik, ki jo je izdajal znani goriški duhovnik in polemist Andrej Mahnič. V vsem slovenskem svetu je širil idejo o čistem katoliškem gibanju, bil proti vsakemu sodelovanju in spravi z liberalci, se pravi s takratnimi narodnjaki. Mahniča smo v glavnem poznali kot pisca v Rimskega katolika in kot o-strega kritika pesmi S. Gregorčiča. Podrobnejši analitiki njegovega dela so nam ga pred kratkim prikazali kot zelo zavzetega pisca v osrednje slovenske liste in revije; vedno zagovarjajoč svoje teze. V Gorici je izhajala socialistična re- vija Naši zapiski, ki je v vsem slovenskem prostoru zagovarjala takrat razširjajoče se napredne socialne ideje. V Gorici je izhajala nekaj let tik pred prvo svetovno vojno tudi revija Veda. Izdajal in urejeval jo je Bogumil Vošnjak. Kmalu je to postala prva zares sodobna slovenska revija v katero so prispevali svoje članke ugledni slovenski strokovnjaki, od literatov do ekonomistov, od filozofov do politikov. Veda je bila zares sodobna in ugledna revija, pa čeprav so revije s pretežno literarnim značajem, kot sta bili Ljubljanski zvon ter Dom in svet med slovensko inteligenco bolj znani in razširjeni. O O O Prva svetovna vojna je cvetočo slovensko izdajateljsko dejavnost v Go- osrednjega slovenskega mesta Pf1’ bajali dnevniki in drugo slovenst” periodično čtivo. Kakšna razočaranost pri Slovencih na Primorskem. V tok ko zaželeni slovenski besedi so morS’ li prebirati hvalnice Mussoliniju in fa' šizmu. Naši ljudje so odklonili ^ pisanje, širiti so se pričeli, tako na. podeželju kot v mestu, ciklostili!’3]' lističi slovenskega narodnoosvobodk nega gibanja. Od tistih izrazito po3] tičnih do Novega roda za šolsko rnk' dino, do lističa za žene, do lisk3? za mladince. Potem so prišle pajj* zanske knjižice. Kasneje pa je pri5®] tiskan Partizanski dnevnik. To ti r bilo navdušenje. Še posebej zato k» je pisal »po naše«, ker je prinašal v3] sti o partizanskih zmagah, o napred0 vanju zaveznikov na vzhodu in na z3 «:•>»)» ««*> <«* (•> Mix«* At» c* a Za-sts ran*, -»a *****;- M :* GORICA J»MW»(««<» v. yA •’-ac »■> :* •itti . «» ''5<* «*>;»» ftxvmc :xxxtft V Quriek v tore«; ape JR. «»«j* RK». teto XI- Obali zbor * „Ottlràbir i*:#.*, j* »»»»?!:» SV 4$ »»■>*» :*»»( «K-.'sfch: pnp:»t»i»t5« » p " »»sotti}» SeSu'itt ifetsnev K itzi i', i“>>■. hi ski!vrii» ?s. ('»Stsstb gsretv f»zhke K W-ìte-.?. r-Viis >*::»<: sufe»-ì-jg» tsfatti» K ;>ts:;i t:t «)}«>?>!» «r p? «08W ixt>S SO><>»»>:;.! V éiiifi» '6 l i.»???-»:?, '- «»»>«?<: K iiLmui. imìtezÀ v deh:* K fìtesit tefcfsVrgs «*Z»»»i:a .pi»:*;; hit»:: V «>«»:»»: £ ■» sa*;» zttaSà sta- Rii : i» aasiesil* «kežt« rr,ì»a»v fcntn Račun .Slovo»« < «ea tsìrotièfa" liijRtiifcsv «»!•> tetvtem . ... . Prcss'.sttcx . , . . , . K imite Ts sw-o>s(«ta:k se tisi*::'.. V Cisto»*»! »sapi:in:»’: > S li.»3«2» t V fi'RitiiRX: (>Vx5'»(i . i-Oč hi Ifit»» j» sìcrtjitt za i'vt i <32t» ksw: ito» ìzfe»»?;»» mtefo* * dew.; s'sga ssa;s:»»» ajRairsit -------------- v::tsa>> rais: k» .ss ie t4. t. B». Ri Swa.::« < sabati» a;'.ii»C& Sata as ■*. p;* tedi'’'' ■ «•»t黫®' sige p' : čeče«1 gsatiatfii- ;j;ii ti.?; li» < st»:;: tteaa er::š:'<:a »s ■iiifa.,' at»»» SasttJć > paia: rrztt »esegi; ' asts-aa »aaovat se te v rici ne le prekinila marveč uničila. Po zaključku vojne, ko se je le del beguncev lahko vrnil v napol porušeno Gorico, je tu pričela izhajati Goriška straža. Bili so tudi nekateri drugi poizkusi, a niso rodili zaželenega uspeha. S slovenskim periodičnim tiskom so poskusili celo fašisti, ki so nekaj let izdajali list Nova doba. Vanj so pisali narodni izdajalci, ki so se vdi-njali fašizmu. Očitno pa ni taka slovensko pisana propaganda zalegla in list je prenehal izhajati še preden je prišlo do nasilnega razpusta slovenskih društev in prepovedi slovenskih listov. Takrat je Goriška straža, ki so jo urejevali goriški krščanski socialci, bila zelo bojevita v boju proti fašističnemu raznarodovanju. Na Goriškem je bil ta list zelo razširjen. Večkrat je bil zaplenjen. Sicer pa so bile zaplembe nekaj skoro običajnega tudi v avstrijskih časih. Bila pa je Goriška straža zelo polemična tudi do tržaške Edinosti. V ta tržaški dnevnik so namreč dopisovali, že pred prvo svetovno vojno, liberalno nastrojeni Goričani. Ta dvojna, velikokrat nasprotujoča si stališča, so prišla do izraza še zlasti v dvajsetih letih. V sicer formalno enotnem Političnem društvu Edinost so bili Tržačani in del Goričanov liberalnega mišljenja, večina v goriškem delu društva ter uredniki Goriške straže pa katoliške- Poitnl konto koreni. GOSPODARSKI UST \ ust «h«# us« mm .-. ♦ * U tet« i*to ..............12 lir J» so! teta 6 . ■ « Posemww itwlfca 1 firo. . '. jj LETO L “JI AVGUST ŠT. 8. 19 2 2 UPRSWStiTVO HI »RtURiJTSO V SORICI CORSO OtOSEPRI VERSI Ji. ** Rokopisi S« M VfStBfO. O preureditvi kmetijskega pouka na Goriškem. ga mišljenja. Zaradi tega beremo v obeh Ustih ostre besedne spopade. Sicer pa, če pogledamo v tajna poročila goriške podprefekture notranjemu ministru v Rim, lahko ugotovimo, koliko izvodov Goriške straže so tiskali in prodajali. Ugotovimo pa tudi, da je bila na Goriškem, v tistem delu ki je ostal po razkosanju leta 1923, tudi Edinost zelo razširjena. O O O Vseskozi so dopisniki iz Gorice po-šiljaU poročila tudi Ustom, ki so izha-jaU v Ljubljani. Tudi med dvema vojnama. Veliko zanimivih poročil, tudi takih, ki jih ni bilo moč objaviti ne v Goriški straži ne v Edinosti, najdemo v Jutru, v Slovencu in v Slovenskem narodu, ki so izhajali v Ljubljani. Tik pred začetkom vojne, po sporazumu med Mussohnijem in Stoja-dinovičem, so pričeU prihajati tudi v Gorico, v sicer zelo omejenem številu, tudi nekateri Usti iz takratne Jugoslavije. Kdor je le mogel je segel po teh Ustih in hlastno prebiral časopise napisane v slovenskem jeziku. . O O O Med vojno, po priključitvi ljubljanske pokrajine fašistični ItaUji, so iz hodu, o hitrem propadanju nacističn Nemčije. Prav nič niso naši ljuto® segali po Goriškem Ustu, TolminskcF glasu in Vipavcu, ki so jih izdaja11 domobranci. Osovražena sta bila tU' di Slovenec in Slovenski dom, ki 50 jih brezplačno delili med prebival' stvom. O O O Takoj po osvoboditvi, ko je v Tt stu pričel izhajati Primorski dnevnik’ ki je prinašal skoro vsak dan tudi ve' sti iz Goriške, so v Gorici pričeU iz' dajati Soški tednik. Bil je to list, ki s® je zelo razširil. Zagovarjal je prikljU' čitev Primorske k Jugoslaviji. V 1°' kalnem merilu je Soški tedni zagovaf; jal sodelovanje med demokratični!]11 Slovenci in ItaUjani. Soški tednik j6 prenehal izhajati sredi leta 1947, k® je bila že določena nova meja med Italijo in Jugoslavijo. V Gorici je bila takrat us ta novije; na Demokratična fronta Slovencev, k1 je pričela izdajati nov tednik. To Je bila Soča, ki je bila nadaljevale® Gabrščkove Soče. Prvih osem številk je izšlo še takrat ko so biU v Goric] Anglo - Američani. Uredniki so nask veliko sodelavcev med takratnimi sk* venskimi goriškimi intelektualci. Te prve številke nudijo zares zanimiv0 čtivo. Ob razmejitvi sredi septembra 1947 so biU v Gorici pogromi niaci®' naUstov proti Slovencem. Soča je / posebni številki to divjanje zabel®21' la. Podatki v te» številki kažejo vs grozote, ki so jih utrpeU naši Ijudj®; Mnogi med njimi so še danes zvesb bralci našega dnevnika. Potem je Soča izhajala tja do let3 1960. V njej najdemo veliko podatkov o takratnem dogajanju pri nas, o dogajanju v Benečiji in v Kanalski do-lini ter Reziji, o dogajanju v svetu-Bila je zares poljuden tednik. Velja' lo bo enkrat napisati daljše sporni06 na ta naš Ust. Polemična do Soč6 sta bila najprej Slovenski Primore®’ potem pa KatoUški glas, ter isto®3' sno Demokracija, ki so odražaU st°' Ušča drugega slovenskega tabora. O O O Primorski dnevnik je že od svoj6 ustanovitve imel stalne dopisnike v Gorici. Prostor namenjen Goriški 86 je širil ali zoževal. Od leta 1960 im3" mo stalno kroniko. Vsak dan. 0° skromnih nekaj polovičnih stolpe®]] smo prišli na cele strani, na kateri0 poročamo o vsem dogajanju pri n°s’ predvsem o tistem v slovenskem ok°' Iju. Naša želja je, da bi kaj kmalu ImeU še več prostora. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 P.P. 185 Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5 S, R. L. IMPORT EXPORT TRST/TRIESTE - UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I RESIM ZASTOPSTVA UVOZ-IZVOZ Ulica Cicerone 8 34100 TRST P.P. 101 Telefon: 61-241 — 61-478 62-112 — 62-995 Telex 460561 Filiala: Korzo Italia 205 34170 GORICA Telefon (0481) 30840 TRIMAC S. r. I. IMPORT - EXPORT Tel. 211-732 - Telex: 460405 - OPČINE - Ul. Nazionale 28 OPREMA ZA LESNO industrijo Zastopstva: CMS - ZOGNO BIESSE S. CREMONA OLM OLIMPIC GIBEN - IMPIANTI POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s.ar. B. Trst - Ul. Milano 4/1 Tel. 040/7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov in materiala za zobozdravnike in zobotehnike TRST UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-729 •PARCO FINE CHEMICALS 34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala GORICA: UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481) 20769 Hnlelvetius UVOZ - IZVOZ MEDICINSKE OPREME IN MEDICINSKIH POTREBŠČIN ZA ENKRATNO IN VEČKRATNO UPORABO. Ekskluzivisti firme »LIMA« za cementirane in necementirane endoproteze iz jekla ali titano — osteosintetski material sistem A. O. Ekskluzivisti firme »KIMAL - ARROW« za posebne endovenske katetre za anestezijo, rentgen in kardiologijo. Sl AT SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 - tel. (040) 62176 Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 - tel. (0481) 87213 OMNIA COMMERCE di S. SAVARIN IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I TRST Trg Libertà 3 — Tel. 040/65577 Telex: 461109 HELTS - I FILIALA: GORICA — Ul. Trieste 160 Tel.: 0481/20982 gradbeno podjetje BENEDILsp.. ČEDAD - Ulica Manzoni 14 - Tel. 0432/730-614 Postopek tehnološke preosnove, ki se je začel s prehodom na mali format, se nadaljuje Primorski dnevnik se je prav ob 40-letnici odločil za prehod na novo tiskarsko tehniko Prvi korak na poti tehnološke preosnove Primorskega dnevnika: rotacija Solna, ki je začela delovati julija 1983 IVAN FISCHER Ni še dve leti, odkar je Primorski dnevnik začel izhajati na majhnem formatu. Odločitev je bila sad daljše razprave v redakciji in v bistvu prvi korak na poti k tehnološki preosnovi, Id se bo zaključila tam nekje konec prihodnjega leta. Prehod na tabloid ni bil samo prehod z vehkega formata na manjši, ki je po našem mnenju bolj pripraven za branje, zato da smo opustili velik format smo morali tudi zamenjati rotacijjo, katere letnica rojstva je segala tam v začetku stoletja in za katero je bilo po tolikem času skoraj nemogoče najti nadomestne in rezervne dele, ki so bili nujno potrebni, zato da se je stroj lahko„še naprej vrtel noč za nočjo. Tovariši v rotaciji go morali dan za dnem skrbeti za to, da so ročno izdelovali obrabljene dele, da je Primorski dnevnik redno izhajal. Sirratka, s staro rotacijo, s starim Albertom, kot ga je marsikdo imenoval, ni bilo več mogoče naprej. Zato je padla zgodovinska odločitev: zamenjali bomo rotacijo in čimprej, kakor hitro bo to mogoče, bomo zamenjali tudi stavnico, ki je imela v bistvu iste probleme, ki jih je imela rotacija. Poleg tega pa je sedanji sistem stavljanja časopisa počasen, okoren, ni več v koraku s časom. Nova rotacija se je začela vrteti, v redakciji smo se postopoma privadili na novi sistem dela, na novo obliko dnevnika. Ni bilo lahko: nov format ne trpi več dolgih člankov, računati je treba vsak dan na 12 strani, ne več na 6, vsaka stran pa ima približno toliko naslovov kolikor jih je imela tudi stran Primorskega dnevnika na velikem formatu. Bistveno se je spremenila podoba prve strani, ki je postala nekje ogledalo celotne vsebine dnevnika, predvsem pa je postala bolj odprta do krajevnih problemov, do problemov, ki od blizu zadevajo naše ljudi, ni bila več oddaljena, zamaknjena v svoj svet visoke politike in mednarodnih dogajanj. Na njej so dobile svoje vidno mesto vesti iz naših vasi, vesti, ki zadevajo boj za uveljavitev naših pravic, pomembne športne vesti, kot na primer vesti o naši elitni košarkarski ekipi. Filozofija, ki nas je pri tem vodila, je bila zelo preprosta: če se na tekmi Jadrana, ko igra doma, zbere vedno od 2 do 3 tisoč ljudi, pomeni, da je to dogodek, ki naše ljudi zanima in mu je torej treba dati poudarek, ki ga zasluži. V naših načrtih je, da ves dnevnik, posebno pa njegovo prvo stran, še bolj približamo našim bralcem, ki nam že štirideset let zvesto sledijo. In to ni retorika, temveč dejstvo, ki izhaja iz podatkov o številu naročnikov. Komaj smo se sprijaznili z novim načinom dela, z novim načinom oblikovanja strani, že smo morali sprejeti drugo pomembno, rekel bi zgodovinsko odločitev. Stara stavnica ni več ustrezala našim potrebam, treba je iti v sodobne rešitve, ne moremo več biti edini dnevnik v Italiji, ki še vedno vztraja pri svincu in pri počasnih li-notypih v času, ko so povsod v svetu časopisi že dobro desetletje na foto-stavku. Sledilo je obdobje mrzličnih posvetovanj, povezano z vrsto sindikalnih težav, ki so še vse prej kot rešene. Posebna komisija, ki je bila za to imenovana, je obkrožila celo vrsto časopisov v Italiji in v tujini, da si je ogledala sisteme dela v drugih redakcijah. Vsak je hvalil svoj sistem, proizvajalci tehnologije so jim pritrjevali, mi pa smo bili vedno bolj v škripcih in vedno bolj neodločeni. Vsak sistem je bil po svoje privlačen: ta je imel to dobro lastnost, da bi se odlično obnesel v stavnici, drugi pa je bil kot narejen za redakcijo, še tretji je bil kompromis obeh prejšnjih lastnosti. Bili smo vedno bolj v zadregi, čeprav smo si postopoma ustvarili idejo o tem, kar hočemo. Sistem, ki ga bomo izbrali bo moral biti predvsem tak, da se bomo z njim v veliki meri lahko izognili repetitivnosti dela. Ko namreč novinar enkrat napiše svoj članek, je potrata časa in delovne sile, če ga mora stavec še enkrat postaviti. S sodobnimi redakcijskimi elektronskimi sistemi se je bilo mogoče temu izogniti. Novinar je lahko sam svoje sreče kovač, v smislu, da lahko v naprej določi, s katerimi črkami mora biti članek postavljen, kako mora biti širok stolpec, kako mora biti dolg članek itd. Seveda to pomeni odpraviti dosedanji sistem dela, odpraviti pisalne stroje ter presedlati na videoterminale, se pravi na tipkovnico, ki je povezana s televizijskim ekranom, vse siru pa j pa je povezano z bolj ali manj močnim računalnikom, ki ves sistem vodi in krmili. In končno je padla odločitev! Prav v začetku maja smo se odločili in že naročili sistem Solstice 2000 francoske družbe Cerci. Poleg dejstva, da je tehnologija Cercija mnogo bolj prožna od drugih, ki smo jih videli in da jo bo mogoče v bodočnosti še izpolniti, je bilo odločilno dejstvo, da je sistem pripraven za novinarje, da pri delu ni treba vnašati zapletenih kod, temveč je mogoče vse funkcije opraviti samo z enostavnim pritiskom na tipko. Močna centralna enota VAX 750 ameriške družbe Digital bo krmilila ves sistem od videoterminalov, na katerih bodo delali novinarji in tiskarji (videoterminal je francoski Sirius 20, o katerem bomo spregovorili še kasneje) do stroja, iz katerega bodo prihajali trakovi s fotostavkom. Lastne članke bomo novinarji sami postavljali, določali širino stolpca in tip črk, medtem ko bo gradivo dopisnikov še vedno domena tiskarskih delavcev. Kot z vsemi podobnimi sistemi bo mogoče tudi s sistemom Solstice 2000 pregledovati tiskovne agencije kar na zaslonu videoterminala, saj se bodo agencije vključile neposredno v osrednjo enoto, ki jih bo me m ori zi ra la. Vrnimo se za trenutek k videoterminalu Sirius 20. Gre za »inteligenten« terminal, ki lahko sam opravlja nekatere funkcije, kot na primer da pokaže na zaslonu, kako bo videti tekst v širini, ki smo jo prej določili. To je pomembno zato, ker tako ne obremenjuje cen- tralne enote (CPU), ki v tem času lahko opravlja druge funkcije. Če preidemo k nadaljnji fazi v bodočem procesu tiska, bo treba trakove s fotostavkom nalepiti na milimetriran papir, ki bo imel dimenzije strani našega časopisa, kar bodo seveda opra- vili tiskarski strokovnjaki. Ko bo t2' ko vsa stran nared bo šla še v f°J0' sekcijo, kjer jo bodo preslikali na aW' minijasto ploščo, ki bo šla na rotacij0' kjer se proces tiskanja materialno z2" I ključi. . I Prehod k novemu sistemu dela ^ kakor ne bo lahek in enostaven. Tre I ba bo predvsem urediti prostore za0' redništvo in za stavnico, tako da boo0 j ustrezali temu tehnološkemu procesU’ I V uredništvu smo se po daljši razpr®' vi odločili za skupen prostor za vse w 1 delke redakcije. Okolje, v katerem o° I delal novinar bo moralo biti primem0 j zračeno in osvetljeno, da se viri sve»" j lobe ne bodo odsevali z zaslonov vid«0; terminalov. Prostor bo moral biti tud1 j primerno zvočno izoliran, tako da 0° | bomo motili drug drugega, denimo ® telefonskimi pogovori itd. V času, j5 I bodo v teku dela za preureditev se«2 njih prostorov redakcije, se bomo m0" rali stisniti v začasne prostore. Dela sicer še niso začela in se najbrž pr60 koncem poletja niti ne bodo. Od tato-2: l pa bo najbrž trajalo spet kakšnih še51 | mesecev, da se bomo lahko vselili v | prenovljene prostore. Komaj zatei® j bo mogoče v te prostore postaviti m deoterminale in komaj nato se bom0 | začeli učiti delati z novimi tehničnim1 j sredstvi. Realno gledano bomo nov° tehniko osvojili tam nekje konec Im3 j 1986 in komaj takrat bomo lahko m" dakcijski sistem v polni meri izkoristili. Y\ TECNODELTA --—--• Ulica Nordio 9 — Tel. 741-189 ELEKTRONSKI ELABORATORJI — PRIPRAVA PROGRAMOV IN TEHNIČNI SERVIS — TEČAJI ZA PROGRAMERJE DEMONSTRACIJE IN STROKOVNI NASVETI široka izbira profesionalnih elaboratorjev. Priprava programov za posamezna podjetja. f K Commodore (COMPUTER Macintosh samo z enim prstom computermarket Ul. Valdirivo 6 — TRST — Tel. (040) 61946 pooblaščen prodajalec NABAVI Sl SVOJ RAČUNALNIK PRI METROMARKET COMMODORE 64 + REGISTRATOR 460.000 lir SINCLAIR SPECTRUM 48K + 8 PROGRAMOV 340.000 lir SINCLAIR SPECTRUM PLUS + 8 PROGRAMOV 460.000 lir TISKALNIKI — DISC DRIVE — JOYSTICK — PROGRAMI — PRIROČNIKI — ITD METROMARKET S.p.a. - Ul. F. Filzi 4 - TRST — Tel. 630164 typographic ^ J- G. STAVAR TRST — Ulica sv. Frančiška 4 tel. 730022/3, tlx. 460170 GRAF I export — import — zastopstva STROJI IN REPROMATERIAL ZA GRAFIČNO INDUSTRIJO VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO kmetijski stroji vseh vrst Kmetijska zadruga - Trst z o. j. Sedež: TRST, Ul. Foscolo 1. - Tel. 749-386 + POSLOVALNICI: TRST. Ul. Flavia 62 - Tel. 812-397 MILJE, Ul. Tonello 6 - Tel. 272-494 UPRAVA IN SKLADIŠČE: Industrijska cona - 3. trasv. Est - Tel. 817-235 Zavarovalnica UNI POL — MILJE - Ul. Curiel 2 — Tel. 274-986 i p o - lito GRAPHART Trst Ul. Rossetti 14 — Tel. 772151 BENECO ČEMUR (VIDEM) Tel. 0432/723112 (3 linije) Telex: 450841 Beneco I PROIZVODNJA: ŠPORTNIH COPAT SMUČARSKIH ČEVLJEV SMUČARSKIH PALIC SAVITEX s.n.c. izvoz-uvoz tudi po maloobmejnem sporazumu TRST — Ulica Lavatio 5 — Telefon 040/60179 - 65892 Telex 460520 savtex FILIALA MILAN — Ulica Principe Amedeo 1 - Telefon 02/6592885 TEKSTILNI STROJI TOVARN: — OFFICINE SAVIO S.p.a. Pordenone — SAVIO - COGNETEX Imola — SAVIO - SAN GIORGIO Genova — SAVIO - MATEC Scandicci (Firenze) — NUOVA PIGNONE Bari — ROJ ELECTROTEX Biella — TALI .KRES ROF — Sabadell (Španija) UTENZILIJE: cevke — predilniški in drugi jermenčki, valjčki itd., oprema za statve — rezervni deli — jacquard dezeni VOLNENI ČESALCI. — ČESANA IN MIKANA PREJA r* Obleci svoje sanje... Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985: to so elegantni, športni, klasični aii moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si namreč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih cenjenih kupcev PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30% PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ MENIC N PELLICCERIA te pričakuje TRST - UL PALESTRINA 10 Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masla 61 — Monza, Ul. Italia 50 Binom »računalniki in umetnost«, obstaja že več kot dvajset let. Prvi grafični poizkusi uporabe računalnikov v likovni umetnosti segajo v začetek šestdesetih let, malo časa po tem, ko so bile zgrajene prve grafične r, ^rra-ve, ki jih je krmilil računalnik, tiisal-niki in računalniški ekrani so nastali iz potrebe znanstvenikov in tehnikov, da grafično — to je, bolj nazorno prikažejo zamotane geometrične ali tehnične strukture. Računalnikova prednost je v hitrosti in preciznosti ter v možnosti, da se vsaka slika more z lahkoto ponoviti nespremenjena ali pa z bolj ali manj obsežnimi variacijami, Nova možnost proizvajanja slik je seveda pritegnila tudi nekatere likovnike. Število takih poizkusov je tedaj bilo omejeno, ker so bili računalniki bolj malo razpoložljivi za umetniške poizkuse. Preračunano v današnji denar, je stal leta 65 računalnik približno take zmogljivosti kot spectrum tisočkrat več kot podobni spectrum danes, in si ga umetnik ni mogel privoščiti v svojo izključno rabo: umetniki so se posluževali računalniških centrov raznih ustanov. Leta 1968 so organizirali že prve razstave računalniško proizvedenih slik, približno istega leta je John Whit-ney proizvedel prve abstraktne filme z računalnikom, ki mu ga je v ta namen dal IBM in je Edvard Zajec s sicer mnogo skromnejšimi sredstvi realiziral svoje prve računalniške grafike. Osnovne težave pri rabi računalnika v likovnem ustvarjanju so bile težka dostopnost in še težja uporaba. (Knowlton, 75) »Etui glavnih značilnosti programsko definirane računalniške umetnosti je izredno velika stopnja oddaljenosti med ustvarjalno zamislijo in končnim rezultatom«. Kdor bi si, pa čeprav pazljivo, ogledal štirideset strani dolg program »LMC« bi le z veliko težavo mogel razbrati estetske strukture, ki so v njem kodirane, in ki so (sicer zamudna) formalizacija kompozicijskega stila »LM C«, ki si ga je Zajec zamislil in katerega rezultati so bili razstavljeni v galeriji Forum v Trstu leta 77. Danes je stanje v mnogočem drugačno. Računalniki so postali razmeroma poceni, lahko dostopni in proizvajajo tehnično dovršene barvne slike tako na ekranu, kot na papirju. Z računalniki se proizvajajo barvne slike umetnih pokrajin oziroma poljubnih ambientov, ki ne obstajajo nikjer drugje kot v avtorjevi zamisli in pa v računalniku, in katerih tehnična kvaliteta je že presegla kvaliteto televizijske slike. Še leta osemdeset je bil odnos do računalniške umetnosti mnogokrat odklonilen, in so se morali umetniki zagovarjati pred vprašanji »zakaj pa sploh uporabljate računalnik v vašem delu?« Odgovorov na tako vprašanje je seveda več, od enostavnega »zakaj pa ne?« pa do bolj radikalnega »ker se morejo s pomočjo računalnika uresničiti stvari, ki jih brez tega ne bi bilo mogoče?« In tukaj pridemo do jedra sodobnih tendenc v računalniški umetnosti. Mnogo iskanja in dela v moderni u-metnosti je težilo k dinamični organizaciji likov in barv oziroma napetosti in energije v sliki. Dejansko gre za dolg proces muzikalizacije likovne govorice. »V koreninah nastajanja (slike) je vedno gibanje. Ko točki dodamo gibanje nastane črta, ko se črta premika nastane površina, in končno z gibanjem površine dobimo pro- MATJAŽ HMELJAK Eidomatika novo okno v svet fantazije Razmišljanja ob binomu »računalniki-umetnost« Edvard Zajec »RAM 9«, (Northfield, Ohio, USA, 1968) star: povsod sta čas in gibanje«. Tako Klee leta 25. V resnici si more vsakdo brez težav zamisliti abstraktne arhitekture, ki se spreminjajo v obliki in barvi po zamotanih ritmih glasbe. Barvne in prostorske strukture se v času prepletajo z ritmi in harmonijami, ki so nam domače iz glasbenega sveta. Tako mnogi »gledajo« na koncertih glasbo z zaprtimi očmi. . . Sorodnost med glasbenimi (časovnimi) strukturami in barvnimi to je prostorskimi kompozicijami so ljudje o-pazili že dolgo časa od tega. Leta 1 1896 piše G. Santayana: »Obstajajo strukture, ki dajejo vsakemu človeku užitek, druge pa zbujajo neprijetne občutke, kot občutimo glasbene akorde oziroma disonance; razširjenost in razvoj te občutljivosti bi nudil možnost za novo abstraktno umetnost, kjer bi se barve obravnavale slično kot zvoki v glasbi«. In še: »Naravni ritmi in strukture, ki jih znanost obravnava, so dostopni samo redkim, ki morejo razumeti in ceniti abstraktne matematične formalizme; vendar obstaja neko skupno zanimanje tako v znanosti kot v umet- nosti za ritme in strukture, in prav na podlagi te sorodnosti je mogoče, da bo prišel čas, ko bodo te harmonije, ki obstajajo danes le v znanstvenikovi zamisli in ki jih znanost kodira v suhe simbolizme, postale predmet in jedro umetnosti, in torej objekt umetniškega doživljanja in uživanja« (Dewey, 34). Želja, organizirati likovno spreminjanje v času v kinetične harmonije, ki naj nudijo podobne estetske užitke kot jih morejo dati glasbene strukture, je zelo stara (sega nekje do Leonarda!). Ta želja je postala uresnič- ljiva s pomočjo računalnika. Pane. obstaja umetnost, ki uresničuj^’? . čeprav v še okorni obliki, harmonKf \ strukture v prostoru in času, ki F \ more oko dojeti in ki omogočajo estt1 \ ske užitke nove vrste. . j Kdor je lani poleti videl video P ' me Edvarda Zajca (morda bi jih.kp. ko označili za računalniško proizv dene abstraktne dinamične komP0*' cije), je prišel v stik z novo obliko metnosti. To umetnost imenuje W«'1 ney »kompozicijske periodike«. Zof0, »digitai video«, Ken Pierce (štud#1 Zajčevega oddelka za computer na univerzi v Syracuseju) »vistiM ’ j Daniele Marini (raziskovalec na j tutu za kibernetiko milanske univerz1’ j »eidomatika« (eidos = slika). Digital-video je likovna kompàzF ja raztegnjena v časovno dimenzij > kjer je dinamika ne samo staticn nakazana (kot so jo doživljali K}e ’ Kandinski, futuristi itd. med vojno ma) ampak dejansko izvedena in k° tako to je, kot prostorsko-časovO strukturo, jo sprejema gledalec. Realizacija takih video filmov J še vedno precej zamudna stvar je v glavnem osnovana na formah zaciji celotne kompozicije v oblp programa (napisanega v razpoložlJ1' vem programskem jeziku). Ta Pr0' gram naknadno izvede in lahko koK1' pozicijo končno vidimo — direktni’ to je ko računalnik program izvajč’ to dogajanje sproti prikazuje na kranu, ali indirektno, če slike, 'c' jih računalnik izdela, eno za dTU9° počasi snemamo na film in kasne] vrtimo film z normalno hitrostjo, Ta drugi način mora uporabljati avto\’ ki želi prikazati slike z zelo komplk1' ranimi strukturami, katerih računar nik ne more izdelati oziroma spretni' njati z dovolj hitrim tempom. Preizkušnje in spreminjanje nek kompozicijske zamisli je torej tudi s tehnične strani zamuden proces. k>a' našnja tehnologija (bodisi hardverska bodisi softverska) je sicer že zmožna zgraditi računalniške grafične siste' me, na katerih bi bilo mogoče vide°' kompozicije igrati, kot moremo i9ra' ti poljubne glasbene kompozicije na glasbenih instrumentih. Taki »vida.0' sintetizerji« pa danes še ne obstajal0' Morda ni še nihče zgradil takih vide0' orgel tudi zato, ker ne obstaja prime' ren in splošno sprejet formalizem^ 0 katerem bi se moglo video kompozie}. je zapisati na čim bolj neposreden ,n naraven način. Povsem razumljivo je, da za to n°' vo umetnost še ne obstaja noben0 družbeno sprejeta in ustaljena oblik0 uživanja (digital-video koncerti). Kot zaključek, na kratko še ena misel. Mnogo se govori o uporabi račun01' nikov v šoli. Prav na področju lik01?' nego izmžanio h’ nudil velike didak ične in izrazne moZ nosti tudi s skromnimi j\... .. K°k' šne grafične in zvočne efekte lahk° dosežeta tudi skromni spectrum a} Commodore 64 pa vidimo lahko z pn videoigrah, ki jih igrajo danes n0' ši otroci. Današnja mladina je toTe’ prva publika teh prvih masovno ra? širjenih video-kompozicij, ki so s*' cer estetsko še zelo primitivne. raba video igric brez dvoma vžgal (v kakšno smer?) kulturno ozadij bodočih gledalcev digital-video ko0 certov. Da bi naša mladina ne ost?!? zgolj pasiven uporabnik računalniškm igric in bi tudi sama poizkusila rac0 nalniško risalno desko, bi se mona le lahko našlo mesto za tako aktivno1 tudi pri pouku risanja na naših s° lah? Pozabljeni začetki računalništva Glede na to, da je osnova današnjih računalnikov mikroprocesor, ki je izdelan na silicijevi ploščici, lahko rečemo, da začetki računalništva ležijo pravzaprav v zemlji. Točno tako. Dovolj je namreč lopata in samokolnica, da bi iz vsakih 100 kilogramov »povprečne« zemlje dobili približno 26 kilogramov silicija. No, teh 26 kilogramov pa lahko izločimo zgolj s serijo izredno zapletenih postopkov, ki zahtevajo ogromno energije in so zaenkrat tudi najbolje čuvana tehnološka in državna skrivnost. Na svetu je danes devet družb, ki lahko izdelajo čist silicij, ki ga uporabljajo pri proizvodnji mikroprocesorjev in je seveda precej dražji, kot pa silicij, ki ga uporabljajo v metalurgiji. Cena takšnega čistega silicija je tudi do tisočkrat večja od cene »navadnega« silicija. Italiji in njeni družbi Dynamit Nobel Silicon iz Novare pripada v svetu eno najpomembnejših mest na tem področju: lani so v Novari izdelali 7 milijonov silicijskih pogač in so tako na petem mestu na svetu. Začetki proizvodnje računalnikov, kakršne poznamo danes, pa so bih podobni razvojni poti skoraj vseh velikih izumov, še pred kakšnimi 15 leti strokovnjaki niso predvideli razvoja, ki je sledil, čeprav so nekatere tovarne takrat podobne izdelke že izdelovale. Pobuda za razvoj prvega mikroprocesorja je prišla pravzaprav iz Japonske, kjer je 1969. leta firma Busicom, ki je izdelovala namizne kalkulatorje, ponudila ameriški firmi Intel pogodbo za razvoj družine integriranih vezij, ki naj bi jih kasneje uporabljali pri proizvodnji nove serije namiznih kalkulatorjev. Pri tem omenimo, da je firma Intel imela takrat le 12 zaposlenih, kar tudi po svoje kaže na odnos, ki je takrat veljal do takšnih izdelkov. Strokovnjaki omenjene družbe so takrat recimo govorili, da v letih, ki bodo sledila, ne bo večjih možnosti za proizvodnjo in prodajo cenenih računalnikov, saj so menili, da jih ne bomo imeli za kaj rabiti. Teh nekaj že »zgodovinskih« dejstev pa je v popolnem nasprotju s tistim, kar se je dogajalo kasneje in se dogaja tudi danes. Mikroelektronska tehnološka revolucija z nezadržnim tempom osvaja svet in vso človekovo osebno in družbeno aktivnost. V bistvu gre za zaton industrijske družbe in vstop v informacijsko družbo. Ključna tehnologija bo v prihodnje obdelava informacij v mikroelektroniki: leta 2000 bo menda v razvitem svetu v industriji zaposlenih le še kakšnih 10 odstotkov aktivnega prebivalstva, vsi ostali pa naj bi tako ali drugače »služili« informacijski tehnologiji. Mikroelektronska vezja so »vtisnjena« na majhno ploščico silicijevega kristala s pomočjo zahtevnih fizikalno-kemičnih postopkov. V bistvu gre za povezan sistem več sto tisoč osnovnih funkcionalnih celic. Na pomnilnem vezju nekaj kvadratnih mili- metrov je moč shraniti tekst povprečno debele knj| ge. Največji dosežek mikroelektronike pa je 0,1 kroprocesor: gre pravzaprav za kompleten ra^r nalnik, izdelan naenkrat na silicijevi ploščici, j, omogoča, da ga programiramo z naborom najrazbc nejših logičnih ukazov. Zaradi takšnih značiln0® je postal mikroprocesor osnova računalniških sisj® mov, ki se vključujejo v vsa področja našega zlV ljenja- .. 0 Za leta od 1971 do danes lahko zato upravičen rečemo, da so bila tudi leta skoraj neverjetneg lapredka, ki je v zadnjem času tudi vse bolj povez® z robotiko. Pradavni strah, da bodo nekega a0. roboti vladali ljudem, je prisoten tudi še danes prisoten pa je tudi drugačen strah in sicer, da boo roboti odvzeli ljudem nekatera delovna mesta, se ponekod tudi že dogaja. Seveda za to ni kP razvoj ali pa roboti, temveč načrtovalci, katepn so važni predvsem zaslužki manj pa skrb za z!!. gotovitev novih delovnih mest za ljudi, ki so osta brez dela zaradi robotizacije. Računalništvo, oziroma mikroelektronika za^ sproža tudi številne nove dileme, katerim se n bomo mogli izogniti. Nobenega dvoma ni, da se z razvojem mikroelektronike začela uresničeva nekoč utopistična vizija odnosa med človekom * strojem. Zaradi vsega tega je mikroelektronik danes prav gotovo temeljna razvojna podlaga s dobnega sveta. POČITNICE V NARAVI v zelenju Goriških Brd Gostilna »PRI LOVCU« Počitniški APARTMAJI Športno - rekreacijski objekti (teniško igrišče, plavalni bazen, jahanje, kolesarjenje, otroško igrišče). INFORMACIJE IN REZERVACIJE »La Subida« Monte Subida 22 34071 CORMONS (KRMIN) Telefon: (0481) 60531 ~jeuropaper. PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV Ul. dell'Industria 6 — 34170 GORICA Tel.: 0481/20985 - 21975 — Telex: 461156 PAPER I EDOARDO FURLANI spa KMETIJSKI STROJI VSEH VRST UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST — Ulica Milano 25 Telefon: 62200, 65383/4 Telex: 640631 FURLAN I & X v AGRARIA FURLANI S.!?. C. UL Milano — Telefon 62229 - 62097 — TRST VSE ZA KMETIJSTVO ft.flfl.fl. jcr.l. Ul. Valdirivo 30 — Trst Tel. 040/69244 VELIKA IZBIRA VSEH NADOMESTNIH DELOV ZA VSE KMETIJSKE STROJE TOMOS ITALIANA MOTOCIKLI — IZVENKRMNI MOTORJI ZA ČOLNE — MOTORNE ČRPALKE — MOTORJI ZA INDUSTRIJSKO IN DROBNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO — HOLANDSKI BICIKLI G O R I C A — Ul. S. Michele 334 — Tel. 21621 - 21622 TfXAšKA ŠPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z. ^rst - Drevored Miramare 3 GORICA, Ul. Cravos Blagovni terminal Štandrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a CARINSKA SLUŽBA — SKUPNI PROMET — SKLADIŠČA AVIOPROMET — PREKOMORSKI PROMET — MEDNARODNI KOPNI TRANSPORT (§) AUTOSACCHETTI SEDEŽ VOLKSWAGEN NOVI SEDEŽ: GORICA Ul. Lungo Isonzo Argentina 9-11 Telefon (0481) 83771 TRGOVINI OBUTVE KOSIČ »KOSIČ BENEDIKT« Ulica Raštel 7 — Telefon 85162 »KOSIČ K2« GORICA Telefon 85520 KOSIČ A. Ulica Raštel 21 — GORICA — Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV Motet NANUT GORICA Ul. Trieste št. 118-253 Tel. (0481) 20-595 Sobe - Restavracija Tenis - Bazen AILIPEX- IMPORT — EXPORT TRST — Ul. Pindemonte 4 TELEFON (040) 575-170 — 577-363 TELEX: 460371 ALPEX I 'siarl IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 — 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Radenska mineralna voda - Rogaška mineralna voda Kraški pršut - Pršut »S. Daniele« Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Piose in Grado Briška vina in Kraški teran Sicem IMPORT - EXPORT Martino Lozar 34010 Trst —Sv. Križ 404 Tel. 220-142 >io s.r.l. DEVINŠČINA 21 34010 ZGONIK (Trst) Tel. (040) 225-477 Telegr.: ELPRO-Sgonico Svet pred informacijsko revolucijo Tehnološka revolucija bo v prihodnjih letih še poglobila prepad med razvitimi in nerazvitimi ROBERT MECILOŠEK Razvoj računalništva, oziroma informacijskih sistemov, beleži v zadnjem času hitre in dramatične spremembe: danes je že popolnoma jasno, da bodo v prihodnjih letih lahko računali na razvoj le tisti, ki bodo posegli tudi na to področje. Informacijska tehnologija je izraz, ki ga v zadnjem času uporabljajo za računalništvo in mikroelektroniko: gre za širši pojem kot je le obdelava podatkov, ki jo v glavnem poznamo sedaj in o kateri tudi najpogostejč beremo. V senci tega je v zadnjem času prišlo do pravega spopada planetarnih razsežnosti: ne gre za vojaški, temveč za tehnološki spopad, v katerem so na eni strani ZDA in Japonska, na drugi pa evropske države, predvsem članice EGS. Tehnološka revolucija pa do držav v razvoju še' zdaleč ni prišla in to bo v prihodnjih letih samo še močno povečalo prepad med razvitimi in nerazvitimi. Strokovnjaki so izračunali, da v Evropi vgradijo v enem letu za 10 dolarjev mikroelektronike na prebivalca, v ZDA pa 25 in na Japonskem za 30 dolarjev. Takšne številke so seveda v Evropi povzročile preplah in nastalo je že nekaj projektov, s katerimi želijo zaustaviti zaostajanje za ZDA in Japonsko. Najbolj konkretni so bili veliki proizvajalci računalniške opreme iz Evrope — francoski Buli, nemška Siemens in Nixdorf, nizozemski Philips, angleški ICL in italijanski Olivetti — ki so sklenili pakt, ki pa je ostal odprt tudi za druge proizvajalce takšne opreme. Razlog tega dogovora je le eden: zaustaviti prodor ameriškega giganta IBM, ki je v zadnjem času osvojil že kar precejšen delež evropskega tržišča in ga osvaja še naprej. IBM je močen predvsem zaradi dejstva, da kupcem lahko ponudi precej več »mehke« opreme, kot sicer imenujejo programski del računalnikov. Ni seveda slučajno, da kupci najrajši posegajo po izdelkih ameriškega koncerna: vsak uporabnik ob nakupu želi seveda vedeti, kaj bo delal z računalnikom in pri tem je IBM zaenkrat še daleč pred vsemi. Tako bo verjetno še nekaj časa, saj samo v ZDA najmanj 30.000 majhnih programskih družb proizvaja uporab niške programe MS-DOS; operacijski sistem, ki ga je uveljavil IBM. V svetu zato cvetijo posli z opremo, ki je združljiva z IBM in temu standardu so se svojčas uklonili tudi vsi ostali veliki proizvajalci podobne opreme. No, Evropa-naj bi v bodoče nastopala s sistemom UNIX, katerega že samo ime pove, da gre za programe, ki omogočajo prenosljivost uporabniških programov med sicer različnimi računalniki. Takšen nastop evropskih proizvajalcev pa bo kljub vsemu združen z ameriškim sodelovanjem, saj je ta dogovor povezan tudi z vstopom svetovnega telekomunikacijskega velikana ATT v informatiko. Ta družba bo v prihodnjih letih lahko edina vsaj približno enakovreden nasprotnik IBM, saj so prav v njej strokovnjaki v zadnjih letih razvil lasten operacijski sistem, ki smo ga že omenili — UNIX, To je ozadje tega dogovora, ki pa je ostal odprt tudi za druge: pri tem seveda ne gre za kakšno posebno velikodušnost, temveč le za dobro premišljeno potezo. Več ko bo družb, ki bodo delale programe za ta sistem, lažje bodo tudi zaustavili konkurenco IBM. Seveda pa ostaja še vedno veliko vprašanje kako bo sedaj reagiral IBM? Kaj če bodo sistem UNIX sprejeli tudi za svoje računalnike? Preplah je po drugi strani prisoten tudi v ZDA, kjer pa gre za povsem druge razloge. Doslej je namreč veljalo pravilo, da so vse, kar je bilo najboljšega na področju računalništva, izdelali v ZDA. Tako je bilo tudi s super računalniki, ki sicer na tržišču ne zavzemajo kakšnega večjega deleža, so pa pomembni zaradi tehnologije, ki se uporablja pri njihovi izdelavi. Tisto, kar je najbolj napredno pri njihovi izdelavi, so namreč vedno prenašali v proizvodnjo v celotni računalniški industriji in tako dobili naskok pred tekmecem. Japonski izziv na tem področju je zato povzročil pravi pretres v ZDA, saj bi zaostanek na tem področju lahko imel hude posledice predvsem na vojaškem področju., V to se logično vključuje tudi Reaganova »vojna zvezd«, ki je v bistvu predvsem tehnološki izziv, ki sili v nove rešitve. Informacijska, tehnologija bo v bodoče vse bolj pogoj preživet- ja in te prvine bodo dale deželam, ki se razvijajo v tako imenovano informacijsko družbo, izredno prednost v organiziranosti in s tem tudi produktivnosti in konkurenčnosti na svetovnem trgu. Zadevo pa lahko gledamo tudi s povsem praktične strani: proizvajalci osebnih računalnikov računajo, da bodo do leta 1990 podvojili promet predvsem na osnovi proizvodnje zmeraj novih programov, Lani so na svetu prodali 3,2 milijona računalnikov, leta 1989 pa naj bi jih prodali že 10,2 milijona. Pri vseh teh razmišljanjih zaenkrat ne moremo omeniti cele vrste držav, ki so še zelo daleč od informacijske družbe, saj morajo pogosto razmišljati zgolj o golem preživetju. Je pa tudi cela vrsta držav, ki so sicer v boljšem položaju, pa kljub temu že močno zamujajo »vlak prihodnosti«. Prava neznanka je recimo SZ, za katero po eni strani pravijo, da je v precejšnje® ostanku na tem področju za ZIP»: pa spet nekateri, ki trdijo, da SZ i zgrajeno računalniško osnovo, ki P jo uporabljajo zgolj na vojaškem dročju. Sovjetsko izredno »zanimanj . za tovrstne tehnične podatke in izdelke pa daje slutiti, da zares F cej zamujajo in tudi to je lahko en vzrokov za tolikšno razburjenje oh n, povedi »vojne zvezd«. SZ se na®i*j. zaveda, da bo morala na taksen drugačen način slediti takšnemu a® riškemu izzivu, kar pa bo precej vecj breme kot bo to za ZDA. . Zahodnoevropske države se re’a* no izredno hitro prilagajajo fT,rcIJ]C za bam na tem področju, To velja tudi Itabjo: pri vsem tem je morda n varnost le v veliki odvisnosti do sv tovnih računalniških velikanov kot J recimo IBM. Tudi to je bil razi0»’ da je prišlo do pobude, ki smo jo o®\] nili na začetku. Olivetti je lani »n®* zoroval« 8 odstotkov tovrstnega skega tržišča, kar je seveda malo primerjavi z 28 odstotki IBM. ^ ^ Kratek pregled na tovrstno tržisn v Jugoslaviji pa daje malce sP®* fično sliko. Na eni strani je dej®* ’ da je del jugoslovanske industrije precej časa relativno dobro °PjPr Ijen z računalniki, ki so bili “° jjj časa izključno izdelani v tovarnah M. Zaradi številnih razlogov, tudi s tra teških, pa je prevladalo spoznanje, ne bo šlo brez lastnega razvoja mi®., elektronike. Na tržišču je zato vse 1® prisotna Iskra - Delta. Pri tem pa gre zgolj za proizvodnjo računalnik0 ’ temveč za povsem nov koncept 1°®? nega razvoja. Cilj ni le prodaja Pr“l, gramske in strojne opreme, te®r ob tem ponujajo tudi organizacij®^ rešitve, s čimer naj bi presegli ®s kupoprodajne odnose. „ V primeru Iskre - Delta sicer ® gre za nikakršnega jugoslovanske» IBM pač pa za normalnega pr®7'., jalca evropskega tipa. Precej ncsP”j razumov pa izvira iz dejstva, da izdelki Iskre - Delta precej drazJ od podobnih uvoženih, kar pa je cen takšnega razvoja. Žal je pri te manjkala strategija na ravni cele ® žave, ki bi morala na različne n®'® spodbujati takšno proizvodnjo kot recimo počnejo v Veliki BritamJ’ Franciji in drugih državah. Ko s® na začetku omenili spopad planetar® razsežnosti, smo imeli v mislih tu transfer tehnologije, ki je pogosto I®' vezan v različnimi omejitvami, ki * majo ob preveliki naslonitvi zgolj vne tujega proizvajalca lahko dramati®1 posledice. Zato tudi potreba po r®, voju lastne mikroelektronike, čepra je v tej fazi še precej dražja kot izde ' ki svetovnih računalniških velikan0 Silicon Valley - potovanje v prihodnost Tukaj se začenja tehnološka revolucija Vsi najpomembnejši izumi na področju računalništva v zadnjih letih so tesno povezani z imenom območja v bližini San Francisca, ki se imenuje Silicon Valley. V bistvu sploh ne gre za dolino, temveč za kos ozemlja južno od San Francisca, dolgega 50 kilometrov. Zaradi številnih razlogov lahko mimo zapišemo, da se je bodočnost v Silicon Valleyu že začela, enako pa v veliki meri velja.tudi za Kalifornijo. Ta ameriška zvezna država je za Italijo osma gospodarska sila sveta, samo območje Los Angelesa pa ima recimo večji družbeni' proizvod kot Avstralija ali pa Mehika. Tudi to samo po sebi kaže, da v Kaliforniji danes »normalne« primerjave ne veljajo več, saj pravijo, da je tukaj zbranega toliko bogastva kot redkokje na svetu. To pjotrjuje tudi število tukajšnjih milijonarjev: v Silicon Valleyu so pred kratkim ugotovili, da imajo najmanj 15.500 milijonarjev, seveda dolarskih. . . Kaj je tisto, kar daje takšno ma gičho moč temu območju? Prav gotovo dejstvo, da se je tu zbralo vse, kar nekaj pomeni na področju najnovejših tehnologij, v zadnjih dvajsetih letih pa se je tu začela in se nadaljuje tudi danes tehnološka revolucija, ki spreminja svet. Sprehod po Silicon Valleyu tako pokaže, da je na tem območju sedež 1111 družb, združenih v ameriško združenje elektronske industrije. To je nekajkrat več kot recimo v Massachusettsu, ki je na drugem mestu s 112 podobnimi družbami. V Silicon Valleyu so danes koncentrirani raziskovalni laboratoriji genetskega inženiringa, letalstva in telekomunikacij, ki že danes delajo na tistem, kar je bil še včeraj scenarij znanstvenofantastičnih filmov ali zgodb. Za takšno sliko današnje Kalifornije pravijo, da povsem odgovarja tistemu, kar se bo zgodilo jutri. Leta 2010 bo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v državah, ki imajo izhod na Pacifik: Kalifornija naj bi takrat postala nekakšno »glavno« me- sto tega območja, ki bo največje seveda tudi, ko gre za porabo. Takšna Kalifornija in Silicon Valley še p>osebej, sta medtem postala tudi pravi ljudski babilon. Na to območje se je namreč v zadnjih letih priselilo več milijonov ljudi vseh ras, ki so v Silicon Valleyu našli novo obliko sožitja, kjer te nihče ne vprašuje za politične ali verske opredelitve. Zato tudi pravijo, da je v bistvu vsak prebivalec Silicon Valleya ali Los Angelesa pripadnik ene od etničnih skupin, kar' velja tudi za belce. Kljub temu, da Silicon Valley ni sinonim samo za računalnike, pa je. najhujši spopad. kljub temu vezan na te čudežne naprave. Gre za spopad med Kalifornijo in Japonsko, v katerem naj bi se odločilo, čigavi strokovnjaki bodo hitreje izdelali supen-čip, srce vsakega računalnika. Ta štiri kvadratne milimetre velik kos silicija, na katerem je vgrajeno elektronsko vezje, je osnovna enota ali spomin računalnika. Danes najmočnejši čip lahko sprejme 65.536 osnovnih informacij ali bitov, že letos pa naj bi se na tržišču pojavil čip, ki bo lahko sprejel 262.144 bitov, v laboratorijih pa že preizkušajo čip z zmogljivostjo 524.288 bitov. Načrti pa sežejo še naprej, saj so teoretično že dokazali, da bi na čip lahko spravih tudi več kot dva milijona informacij, s čimer bi dvaintridesetkrat jx)večali zmogljivosti sedanjih računalnikov, ki so že tako ali tako fantastične. To so seveda načrti, ki jih povprečen človek težko razume: strokovnjaki ob tem pravijo, da ni daleč dan, ko se bomo z računalniki že pogovarjali, namesto današnjega precej zapletenega sistema simbolov, številk in kod. Ob takšni dirki pa tudi življenje v Silicon Valleyu ni »normalno«: ni dovolj, če povemo, da večina zaposlenih dela po 80 ur na teden, da letno izkoristijo morda teden ali deset dni dopusta, vendar so tudi možnosti zaslužka velike. Večina družb stori vse, da bi se zaposleni počutili dobro. Nekateri so sredi tovarniškega dvorišča zgradili luksuzne telovadnice in bazene, dru- gi so v pisarni vgradili tuše. Tamkajšnje tovarne so zato bolj podobne športnim klubom, končni cilj pa je seveda isti - čimhitreje1 zaslužiti čim-več denarja. . . Takšna proizvodnja in trgovina pa Imata tudi svojo drugo plat — vohunjenje, oziroma kraje posameznih zanimivih podrobnosti. V Silicon Valleyu pravijo, da gre za posel, ki je vsako leto »vreden« vsaj trideset milijonov dolarjev, kupci pa so na raznih straneh sveta. Sovjetska zveza se recimo »zanima« za nekatere vrste čipov, ki so vgrajeni v vrsto ameriških letal in raket: če takšnemu čipu spremenijo program, ga lahko tudi nadzorujejo. V zadnjem času jih najbolj zanima čip Z 8000, ki ga izdeluje družba Zilog in je namenjen za upravljanje raket emise. V ZDA celo trdijo, da ima kar polovica sovjetske vojaške tehnologije svoje korenine v Silicon Valleyu. . . Radovedni pa so tudi Japonci. Lani smo v časnikih lahko prebrali, da sta družbi Hitachi in Mitsubishi plačah IBM nekaj milijonov dolarjev, da ne bi končali na sodišču. Razlog pa je bilo preveliko »zanimanje« Japoncev za nekatere računalnike IBM. Takšen vsakdan Silicon Valleya seveda po svoje deluje na prebivalce tega območja. Kljub vsem ugodnostim, takšen ritem zdrži le malo »izbranih« in za izredno zaposlene v Silicon Valleyu veljajo zato tudi psihiatri. Število ločitev je tukaj precej večje od števila porok, najodgovornejši uslužbenci razhčnih tovarn pa so že in bodo še končali v bolnišnicah z uničenimi živci. Nekateri psihiatri pravijo, da je vse to posledica svojevrstnega sindroma silicija, ki ima v devetih primerih od desetih razloge v besednjaku: on govori z jezikom znanstvenika, ona pa emotivno. Psihiatii so zato postali redni obiskovalci številnih tovarn, kjer poskušajo vodilne delavce naučiti kako nadzorovati stresne situacije, ki pa jih tukaj ni malo. V Silicon Valleyu namreč ne veljajo sindikalne pravice, kakršne poznajo v drugih ameriških zveznih državah: « vsak je lahko v vsakem trenutku odpuščen in zato ni potrebnih nobenih dodatnih pojasnil. Pravijo namreč, da mora biti vsaka napaka plačana, tako kot je to tudi vsaka dobra ideja: zato tukaj beležijo tudi ogromno število tistih, ki se selijo iz tovarne v tovarno in tako iščejo zase boljše možnosti. Dve leti dela v isti tovarni je za tukajšnje razmere že izredno veliko. Takšna bi bila na kratko skica SJ con Valleya, ki je v zadnjih letih PV stal sinonim za najnaprednejše ideJ j sodobnega sveta. Kljub vsemu je to 0 močje, kjer delajo ljudje, ki so spt žili največjo tehnološko revolucijo ^ ga stoletja: za Kalifornijo'pa i®a podoben pomen kot ga je imelo osv janje Zahoda v letih, ko se je a®e ška država šele rojevala. »Pa bom znal uporabljati osebni računalnik IBM« Poskusi! Pooblaščeni predstavnik za i =€ =¥= osebne računalnike DITTA MURRI Ul. A. Diaz 24/a - TRST - Tel. (040) 733253 - 734383 Ul. Roma 48 - R0NKE - Tel. (0481) 776055 □ . ; ««* «Plf Ì >3 *>^<1 :r1 p€ Bi— ^ ■ INDUSTRIA RADIO ELETTRICA TELECOMUNICAZIONI SPA Ul. Caboto 16 ■ P.O.B. 2739 - 34100 TRST - ITALIJA / Telex 460233 - Tel. 827281 Od leta 1950 dalje je prisotno na področju profesionalnih in vojaških primopredajnikov na mednarodni ravni. Podjetje izvaža več kot 80% svoje proizvodnje. stran Beseda in risbe slovenske mladine Prispevek mladih k sožitju med obema narodoma Primorski dnevnik je ob svoji štiridesetletnici razpisal natečaja za našo osnovnošolsko in srednješolsko mladino, in sicer likovni natečaj za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol ter literarni natečaj za dijake višjih srednjih šol s skupnim naslovom: »Sožitje in naša prihodnost«. Odziv na likovni natečaj je bil nad vsakim pričakovanjem, saj smo prejeli kar 305 izdelkov učencev in dijakov 19 osnovnih in nižjih srednjih šol s Tržaškega in iz Goriške. Izbira med tolikšnim številom risb ni bila lahka. Prvotno smo nameravali objaviti vsaj po en risarski prispevek iz vsake šole, kar pa nam pri urejanju strani zaradi velikega števila sodelujočih, žal, ni uspelo. Manj odziven je bil literarni natečaj. Na njem so sodelovali dijaki le ene od naših višjih srednjih šol — klasičnega liceja France Prešeren iz Trsta. Njihove prispevke danes tudi objavljamo. Sožitje in naša prihodnost. Ko mislim na sožitje, v Trstu, mi pridejo na misel odnosi med Italijani in Slovenci v tem mestu. Svoje misli ne bom zgradil na domnevi, da so Tržačani italijanskega porekla hudiči, ki nas hočejo potisniti o ozadje zaradi naše kulturne manjvrednosti (»Slovenci ste še pasli krave, ko smo mi Italijani prebirali Dantejevo Božansko komedijo«) niti jih ne bom zgradil na domnevi, da so Slovenci angeli, ki od vekomaj prenašajo krivice, ki jih drugi prizadevajo. Nacionalni problemi v stari Avstriji, prva svetovna vojna, fašizem, druga svetovna vojna, NOB, hladna vojna, Kominform, to so važne etape naše zgodovine, to so časi, ki so jih naši očetje in dedi preživeli; danes jih moramo objektivno analizirati, ne smemo pa špekulirati z njimi. Prav v zadnjih mesecih se stopnjuje nacionalistična gonja nekaterih razvpitih nacionalistov, ki ob podpori sredin-sko-desničarskih sil razširjajo lažne novice na račun Slovencev tu v Trstu kakor tudi v Rimu. Slovenci pa se u-pravičeno potegujejo za to, da bi imeli globalno zaščito. V teh težkih trenutkih se moramo boriti za sožitje vsi, Italijani in Slovenci skupaj. Udeležil sem se raziskovalnega tabora v Prekmurju, pogovarjal sem se z Madžari in Slovenci. Tam so nastali odlični pogoji, da je dvojezičnost postala praksa. (Tudi v Prekmurju so naleteli na težave, predvsem zaradi Kominforma). Zavladala je skupna volja, da se te težave premostijo. Danes je mladina dvojezična, tujec ne ve, ali se pogovarja z Madžarom ali Slovencem, saj bodisi eden bodisi drugi uporabljata pri medsebojnem poročanju oba jezika. Tudi na našem področju ob jadranski obali, v slovenski in hrvaški Istri, je dvojezičnost postala praksa. Lani sem spoznal fanta, ki mi je povedal, da se je do šestega leta starosti pogovarjal z drugimi v slovenščini, ko pa ral Cristina Marassi (srednja šola I. Trinko - Gorica) Poročilo o tretjem planetu manjšega osončja Danes, v tretjem stadiju sedemdesete kalende, pišem poročilo o tretjem planetu manjšega osončja v Rimski cesti. Domačini imenujejo svoj planet »Zemlja« in zvezdo »Sonce«, zato se bom pri nadaljnjem pisanju držal teh imen. Ti domačini — »ljudje« — živijo v tako imenovanih metropolah ali mestih. Kopičijo se drug na drugem, tako da pride, po statistikah, v mestih tudi po več prebivalcev na kvadratni meter. Zadnji važnejši dogodek je bil zanje druga svetovna vojna. Neki državni voditelj, ki se je baje imenoval Hitler (ali nekaj podobnega), je trdil, da obstaja biološko razvitejša rasa ljudi, ki naj bi torej morala imeti vrhovno o-blast nad ostalimi ljudstvi. Zaradi teka je napovedal vojno svetu in začel pobijati milijone ljudi v koncentracijskih taboriščih. Našel je zaveznike, še več pa je bilo nasprotnikov. Bil je seveda poražen. (Ljudje sicer nimajo visoko razvite inteligence, vendar le niso tako primitivni). Toda ta zmaga je terjala mnogo človeških žrtev in tudi uporabo atomske bombe. Razen teh velikih spopadov imamo na Zemlji tudi lokalne spore. Ti so zelo pogosti. Največkrat gre za trenja med narodi in narodnostmi. Tak primer ustvarjajo, recimo, Slovenci v Trstu, čeprav to ni osamljen primer. Ob tem, kako se njihova zadeva razvija, bi mogli sklepati, da bodo manjšine ugonobile večino. Tako pojmovanje je seveda že v svoji formulaciji smešno, vendar je videti, da ljudje temu verjamejo, saj nastajajo organizacije za obrambo večine. Samo na tem planetu velja logika tako malo, da se čuti večina ogrožena od manjšine. .. Štirideset let je minilo od konca svetovne vojne in ljudje so od takrat že izpopolnili vojaško tehniko in o-rožje. Od atomske bombe so prešli na vodikovo. Eni proti drugim gradijo rampe, s katerih naj bi poletele rakete z jedrskimi naboji. Iz tega je raz- Adriano Ferfoglia (srednja šola I. Gruden - Nabrežina) vidno, da se bliža tretja svetovna vojna, ki visi nad glavo človeštva kot Damoklejev meč. Na kontinentu, imenovanem Afrika, pa umira od lakote na tisoče ljudi. Organizacije, ki se zavzemajo za pomoč tem nesrečnikom, so nemočne, včasih pa tudi v svojih izjavah neiskrene. Od takrat, ko smo zadnjič stopili na Zemljo, se stanje torej ni bistveno spremenilo. Toda takrat so bili spopadi vsaj lokalni — če se spomnite na Grke, Perzijce, Rimljane; bojevali so se s sulicami, meči, kopji. Dandanes pa je zavzelo človeško samouničeva-nje velikanski obseg. Ko se bo človeštvo podalo na svoje prve polete izven svojega osončja, se mi zdi nujno, da ga uničimo — seveda, če se samo ne bo prej uničilo. Niso vsi ljudje vojne željni, toda ker jih ne moremo razlikovati in ker se lahko sami spremenijo v nasilneže, moramo vsem izreči smrtno obsodbo. Mi si ne želimo krvi in klanja, toda človek bi lahko razširil svoje vojne, tudi na zvezde in tako porušil tisti galaktični mir, ki smo ga mi le s težavo in v teku dolgih kalend dosegli. Tako končujem svoje poročilo z, žal, zelo kruto, a neizogibno obsodbo. Luisa Antoni III. ki. licej »F. Prešeren« je prestopil šolski prag, se je nri1 obvezno naučiti tudi italijanščino. Ali se učijo Italijani v Trstu slove ščino? Ne. Mladi pa prispevamo k temu, da nastalo sožitje med obema narodoff^ nekateri predstavniki zavodskega sV, ta naše šole (licej France Prešere™ se srečujejo z nekaterimi predstav^ ki zavodskih svetov italijanskih šoj namenom, da bi jim obrazložili proo.1 me slovenske narodnostne skupnosti Trstu. Zdi se, da kažejo predstavri italijanskih šol razumevanje do * problemov. Drugi so zastopani v it3*!, janskih političnih in kulturnih org3lS zacijah, ki delajo nekaj podobnega-Nekatere sile znotraj slovensko? življa takim pobudam nasprotuje.r saj trdijo, da se Slovenci v take3 okolju ne morejo posluževati svojeg jezika. Po mojem mnenju se morati1 slovenski in itabjanski demokr3j. združiti, da bomo skupno nastop»1 proti nacionalistični nevarnosti, boo* si na kulturnem bodisi na politične11 prizorišču (saj gre za razmerje sni Šele takrat, ko se bomo v Trstu_uve Ijavili, bomo lahko mislili na sožitj®' Slovenci bodo imeli globalno kakor druge manjšine v italijanski dl žavi; mladi bomo šele takrat m*3 L na prihodnost, ki bo lepša od tiste.'r nam jo napovedujejo razni special121 rani statistični uradi. Nekatere sile so mnenja, da mla£B Italijani ne bodo dobili dela v ru, da bodo uvedli dvojezičnost v "T' stu: ni res. V tržaški provinci je.®" koli 6.000 brezposelnih, Slovenci n13 krivi, če obstaja težka ekonoinsk kriza. , Naša prihodnost bo lepša, ko b°d. italj ljudje, ki imajo oblast v Trstu, P05.^ pošteni, ne bodo težili za asebm1111 interesi, ampak bodo delovali za vS bod3 ali skupnost na pošten način ter ne delali diskriminacij na račun teh onih državljanov samo zato, ker 50 jim različni po jeziku, socialnem i^Y0" ru, veroizpovedi, političnem preprjca' nju; prihodnost si bodo zgradili tisti; ki imajo danes moja leta: posebno a31 morajo biti pošteni, delavni, strpni o drugih. - . Osebno sem pesimističen: živimo o meji, nacionalizem in provincialne11; sta bila v tem mestu vedno prisotn3’ pred sto leti so se »liberal-nazionati zoperstavih Slovencem tako, da Jlin niso dovolili, da bi ustanavljali » , venske šole v mestnem središču; nes se potomci tiste poliččne skup13 zaganjajo proti Slovencem ter jih tj3' čejo izolirati, ker »ogrožajo italijansk podobo tega mesta«. , Kakšno bo stanje čez petdeset FJ, Ali bo prišlo do kake sprememb6^ Do spremembe bo lahko prišlo, če 3 bodo napredni Italijani združili s S1 venci v boju proti nazadnjaškim3 lam, ki imajo svoje sedeže v srew, šču mesta: če jim bo to uspelo, jj; moral biti dogodek zapisan v zgodovi ski knjigi tega mesta z zlatimi & kami. Sandro Hrovati11 HI. klas. licej »F. Prešeren* si- Skupna pot v prihodnost Prijateljstvo - temelj za dobre odnose David Kralj, Danijel Malalan, Igor Marc (srednja šola S. Kosovel - Opčine) Sožitje je res naša prihodnost. Ne mine dan, da ne bi kje brali ali slišali, da je prijateljstvo med narodi temelj vseh dobrih odnosov, temelj, na katerem je mogoče graditi trdno in pravično državo, v kateri ne bi bilo več sovraštva in diskriminacij. Sožitje, prijateljstvo, razumevanje in predvsem zaupanje: to so temeljni pogoji za sodelovanje — dobro sodelovanje — med dvema stranema in če tega ni, tudi takšnih posebnih uspehov ni. Sožitje med narodi, sožitje med manjšino in večino, sožitje med Slovenci in Italijani — žal so vse to samo lepe besede. Res žalostno je dejstvo, da se moramo Slovenci 40 let po osvoboditvi še braniti pred fašističnimi napadi, kot če bi bili mi krivi, da smo Slovenci in da smo se rodih na svoji zemlji, na zemlji, ki je prepojena s krvjo naših dedov in sorodnikov. Vse kaže, da naših bojev ni še konec. Oni so branih našo zemljo in branili jo bomo tudi mi. Ni zločin bili Slovenec. . . Vse mirovne pogodbe, vsi sporazumi, vse konference in obljube, ki se niso nikoli izpolnile, so bili očitno zaman. Ne gre mi v glavo, kako morejo odločati o naši prihodnosti ljudje, ki naših razmer sploh ne poznajo, oziroma o njih vedo le toliko, kolikor so slišali od — večinoma — nam nenaklonjenih poročevalcev ah kolikor so prebrali v kakšnem starem in zaprašenem poročilu. Za take ljudi smo zamejski Slovenci le tista večna nezadovoljna in uporna »peščica« državljanov, ki zahteva, poleg vseh mogočih »olajšav«, ki nam jih že itak nudi država, še dodatne privilegije. Skratka — pravi trn v peti. Za to smo pa malo krivi tudi mi. Beremo, slišimo, govorimo in razpravljamo o svojih manjšinskih težavah in problemih le v naših »zaprtih« krogih. Čakamo, kaj bodo odločih v Rimu, in to je vse. Vso »težo« slovenske manjšine nosijo torej naši predstavniki, in če se kje kaj zatakne, so tega takoj krivi oni. To je pa po mojem mnenju zgrešeno. Kaj sem jaz storil za dobro sožitje? Nič ah toliko kot nič. Vsak zamejski Slovenec bi si moral prizadevati — ne glede na lastno politično prepričanje — da naredi kaj, da bi končno le prodrh skozi ovire, ki nam jih je postavila tista skupina ljudi, ki se tega prijateljstva, oziroma sožitja, boji in ki uživa le v izzivanju in‘v prepiru. Ko bi nam to uspelo, bi lahko nemoteno navezah trdne vezi z našimi italijanskimi sodržavljani. Pomembno vlogo igra pri tem tudi informiranje ljudi. Večkrat opažam, da niso Italijani sploh seznanjeni z našo stvarnostjo. Neinformiranje ljudi je pa kot vemo, zelo lahko voditi za nos in to je za naše »nasprotnike« (prave mojstre v natolcevanju) kot nebeška mana. No, v tem smislu smo se Slovenci že premaknih, vse več je skupnih zborovanj, kulturnih programov, seminarjev in podobnih pobud. To je pa vsekakor zelo pozitivno: Slovenci bi morah računati tudi na pomoč in podporo naših someščanov, saj niso vsi ljudje za v en koš. Če bi se povezali z nam naklonjenimi Habjani, bi gotovo dosti prej dosegh našo zaščito in naše pravice kot pa sicer. Saj je navsezadnje sožitje tudi sode* vanje med dvema stranema ali ne? Prepričan sem, da se bo ta naš P1^ blem, za katerega se že 40 let bori111 ’ pozitivno rešil. Samo malo dobre voh. in obojestranskega razumevanja bilo treba pokazati. Je to res taka 11 mogoča stvar? Marko Leghissa II. klasični licej »F. Prešeren* Cvetica Loris Jerman . (osnovna šola F. Bevk - Opčine) ! I slovenski denarni zavodi na & tržaškem in goriškem so bančne ustanove, ki jim lahko vedno zaupate! p KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČK A IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA-NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d. d. TRST Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski 19. maja j 985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst Članu#"*" zveze Časop*»^] založnikovi Natečaj Primorskega dnevnika »Sožitje in naša prihodnost« Rokovanje Pohod prijateljstva Elizabeta Antonič (osnovna šola J. Murn - Aleksandrov - Mavhinje) Martina Favetta (osnovna šola Bazoviški junaki - Rojan) ■v Številna udeležba Likovnega natečaja ob 40-letnici Primorskega dnevnika na temo »Sožitje in naša prihodnost« se je s svojimi izdelki udeležilo skupno 352 učencev Na natečaju so sodelovale naslednje šole: Osnovne šole: France Bevk (Opčine), Josip Murn Aleksandrov (Mavhinje), Kared Destovnik Kajuh (Gropada), Fran Šaleški Finžgar (Barkovlje), Bazoviški junaki (Rojan), Prosek, Pesek, Virgil Šček (Nabrežina), Stanko Gruden (Šempolaj), Milje, Dragotin Kette (Trst), Oton Župančič (Gorica), Vrh, Ivan Pregelj (Rupa) in Josip Abram (Pevma). Nižje srednje šole: Igo Gruden (Nabrežina), Fran Erjavec (Rojan), Srečko Kosovel (Opčine) in Ivan Trinko - Zamejski (Gorica). Most med narodi Manuel Kovic (osnovna šola I. Pregelj - Rupa) »Ne boj se...« Katja Vodopivec (osnovna šola F. S. Finžgar - Barkovlje) Ladje plujejo v pristan Erik Feri (osnovna šola J. Abram - Pevma) Veseli otroški ringaraja Aleksandra Posilippo (osnovna šola O. Župančič - Gorica) Jadrnice prijateljstva na morju Valter Krašovec (osnovna šola S. Gruden - šempolaj) Časopisi, časopisi ?