Št. 11 Gorici, v soboto dne 29. januvarja 1910. Tečaj XL Iahaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vso leto , . 15 K .¦-¦.• v#>». .«*..*¦ • 4.0U t..,„. .....-^ •^¦»^•^^J.w.,iJ?i Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in 6raeH86aiiskeiniu in dvakrat v ietu »Vozni red že-iezcic, parnikov in postnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek !c Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici y I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — Krajevni napisi. Lani se je živahno razpravljalo o tem, da se morajo odstraniti nemško-slovenski krajevni napisi, kjer se nahajajo v naši deželi. V F u r 1 a n i j i so krajevni napisi edino le laški, med Slovenci pa, zlasti v tolminskem okr. glavarstvu, d v o-jezični; tuintarn so samoslovenski. Naravno pa je, da morajo biti krajevni napisi med Slovenci s a m o s l-o ve n s k i, kakor imajo Lahi le laške in Nemci le nemške krajevne napise. Ko so bila nekatera občinska stara-Šinstva na Tolminskem sklenila, odpraviti n e m š k o - s 1 o venske k raj e v-n e n a p i s e ter n a d o m e s t i t i jih s a m o s slovenski m i, je vzrojil takratni tolminski okrajni glavar Prinzig, prepovedal vsako premembo ter grozil s posledicami in kaznijo, češ, da so občinska zastopstva prestopila svoje področje, pri čemur se je skliceval na določbo § 9. postave z dne 29. marca 1869. drž. zak. št. 67., to je na zakon o ljudske m š t e-t j u; v oni dpločbi je rečeno, da je v vseh krajih, napraviti na občinske troške napisne table ter da ima c. kr. deželna vlada določiti, v k a t e r i h deželni h je-z i k i h je treba pisati besedilo n a k r a j e v n i h tabla h. — Kakor je trdil Prinzig v okrožnici, katero je bil poslal občinam v področju tolminskega okrajnega glavarstva, je sklepe občinskih s t a r a š i n s t e v z a s a m o s 1 o-venske krajevne napise razveljavilo n a m e s t n is t v o sporazumno z deželnim odborom. Povedati pa je vendar moral, da ta prepoved ne drži končno, ter da »občine lahko nastopijo postavno po te Deželni odbor je jemala v zaščito »Gorica«; povedala je, da je deželni, odbor odgovoril namestništvu, da če se tudi priznava c. kr. namestništvu pravica določitve, v katerem deželnem jeziku morajo biti napisi na občinskih deskah, vendar deželni odbor ne more priznati, da je nemščina deželni jezik v naši deželi. -^ Deželni odbor se je lepo izmuznil s takim odgovorom, (seveda če je res tako odgovoril, kakor je rekla »Gorica«!) češ, sicer rečemo, da nemščina ni deželni jezik, da bi jo morda ne začeli usiljevati Lahom, toda za Slovence naj napravi vlada kar hoče. Deželni odbor bi bil moral odločno varovati veljavo slovenskega in laškega jezika v deželi, reči odločno, da nemščina ni deželni jezik ter se odločno postaviti na stran slovenskih občin. Ker tega ni storil, je zanemaril svojo dolžnost. Postavil pa se je tako tudi v nasprotje z raznimi drugimi deželnimi odbori in proti vladam v raznih teh deželah, kjer tolmačijo zakon o ljudskem štetju iz leta 1869. tako, da je deželna uprava poklicana skrbeti za to, da se. napravijajo napisi samo v deželnonaVadnih jezikih; le v spornih slučajih posreduje vlada. Tako tolmačijo zakon po raznih deželah. Pa četudi ostane odločitev v rokah vlade, & ^ n zakon sam dosti jasno in v naš pril . iada ima torej določiti, v katerih deželnih jezikih se imajo napraviti krajevni napisi. Deželna jezika v naši deželi sta dvaf slovenski Trt laški. Živimo ločeno: torej med Slovenci naj bodo krajevni napisi slovenski, med, Lahi pa laški. To je prav, krivično pa jfe» da kazijo slovensko zemljo nemško-slovenski kraj-evni napisi, če hoče biti vlada-pra- por. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. vična, mora reči, da imamo prav ter vstreči vsem našim občinam, ki imajo zdaj še nemško-slovenske krajevne napise, ki jih pa hočejo spremeniti v samosloven-ske. Zahtevamo tudi prav ene r-g ič n o, d a s e t o z g o d i. Dolžnost deželnega zbora j e, d a s e i z r e č e j a s n o i n o č i t o z a to, da sta v deželi d o m a č a j e z i-, k a slovenski in laški; dol ž n ost deželnega odbora je varovati sklepe slovenskih občin za samo s 1 o v e n s k e napise; dolžnost vlade je, da tolmači zakon o ljudskem štetju iz leta .1869. po-š t e n o t e r n e h a 11 a č i t i v n a L o d e-ž e 1 o n e ni š č i n o, k i t u n e s m e b i t i n i k d a r deželni jezi k. Vse prizadete občine s o p o-klican e, n e m u d o m a storiti s v o-j o dolžnost te r s k 1 e n iti, da hočejo imeti s a m o s 1 o v e n s k e k r a-jevne n a piše. V letu 1910. smo, torej v letu ljudskega štetja. Citirani zakon določa, da se morejo izvršiti vse premembe vsakih 10 let. Torej v tekočem letu. {'/.čistimo krajevni imenik. Naj izginejo vse spakedranke! — In če se bo vlada še kaj protivila ter hotela šikanirati Slovence, pa nastopimo »postavno pot«, na katero je pokazal že lani slavni takratni tolminski glavar Prinzig. Pravica mora zmagati! Naprej! Očistimo slovensko zemljo usnjenega nam tujstva! Deželni zbor. Enajsta seja. Vršila se je 27. t m. Dovolilo se je. 15.000 K (!) za prezidavo VI. skočnika namakalnega prekopa na tržiškem polju.— Obnovi se podpora «3000 K zarugi »Ci-rcondara Manolet«; dovoli se odpis občini O p a t j e s e 1 o obresti dolga 4000 K napram deželnemu zalogu iz 1. 1866. Dovoli se 400 K podpore vinarskemu in sadjarskemu društvu v Rihernbergu proti izkazu društvenih računov. Dovoli se 700 K za most čez Ušnlk pri Volčah. Dovoli se 1300 K občini D o r n b e r g za mostič čez Vipavo. Dovoli se 3500 K za vodovod na Vršne m. Dovoli se za oo-pravo mostu čez Sočo pri P1 a v e h 2000 K, ki se jih izplača cestnemu odboru kanalskemu ob položitvi računov. Goriški kmetijski zadrugi (laško) se dovoli 400 K. Podpore ligi proti kupčiji z dekleti se dovoli 500 K. Obrtno-nadaljevalni šoli v F o l j a n u se dovoli 400 K. Obnovi se podpora za vodovod v R.o Č i n j u v znesku, 300 K. Dež. odboru se odstopi prošnja županstva Dol-Otlica za podporo gojen-kam čipkarske šole in prošnja občanov v Ajbi za cestne zgradbe. Zviša se število gojenk babiškega tečaja tako, da bodo 3 Lahinje, 4 Slovenke. Sprejme se nujni predlog za podporo 800 K v svrho odki-danja žametov v Trenti. Posl, Antonelli je utemeljeval svoj predlog o asanaciji močvirnatih zemljišč med Ivancem in Strasoldom. Na Pettari-novo priporočilo se sprejme potom nujnosti. Isti poslanec je utemljeval svoj predlog o uvrsfitv^est Perteole-Ruda, TerzrJ-Murucis, Fiumičel-St. Valentin in Šlorenc med skladovne ceste. Se izroči tehn. odseku. c Faidutti je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi podružnice avstro r ogrske bauke. Predlaga nujnost, izroči pa se finančnemu odseku. Tehn. odseku se izroči predlog Pic-cininijev o uvrstitvi ceste Terz-Murucis med skladovne. Bugatto je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi odseka za zdravstvena vprašanja. Ustanovil bi se odsek 5 članov. Predlog pade. Prememba statuta dež. zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine se izroči juridičnemu odseku. Sprejme se prememba lovskega zakona, o kateri smo že poročali. Prošnja društva za avstrijsko iznajdbo se vrne dež. odboru. Prošnja konsumuega društva v Fari se odstopi dež. odboru v rešitev. Bolniški troški .los. K ravan ja se potrde od 1. dec. 1908. dalje; troški za Št. Veliščika od 18. I. 1900. dalje, istotako za Karolino Klanjšček; glede prispevka za vzdrževanje bebca Kurola Maurig se prizna polovica troškov. Prošnja vdove Kristine Cazafura se odstopi dež. odboru, istotako prošnja občine vol-čanske za podporo v nastanitev vojaštva. Prošnja vdove Lucije Križman se odstopi dež. odboru, istotako prošnja Kar. Mle-kuža. Seja zopet danes. •iinarsko zadružništvo na Mrvaiskcm. Dandanašnji se obilo ugiba o vinar-* skem zadružništvu. Povedali smo, kako delajo zadružno na Štajerskem, sedaj pa smo čitali v »Zadrugi« zanimiv članek pod gorenjim naslovom. Podajemo ga tu doslovno, ker je jako podučen. Čitajte ga pazljivo. Članek se glasi: »Vinogradniki na Hrvatskem in Slavonskem se nameravajo zadružno organizirati. Organizacija bi se izvedla na ta način, da se ustanove krajevne zadruge, te pa se združijo v Osredno zadrugo hrvatskih vinogradnikov s sedežem v Zagrebu. Priprave vodi skupni vinarski odsek zagrebške hrvatskoslavonske in ose-ške slavonske kmetijske družbe. Celo gibanje podpira d e ž e In a v I a d a. Namen je, doseči ugodno prodajo vinskega pridelka ter izboljšati kletarstvo. Splošno bi ta zadružna organizacija v vsakem slučaju dajala hrvatskoslavonskim vinogradnikom pouk za izboljšanje vinogradništva. Na Hrvatsko-SIavonskem je okroglo 10.400 ha vinogradov, torej je ta panoga poljedelstva za ti deželi velike gospodarske važnosti. Zato je vredna, da se jo podpre s tako izbornim gospodarskim sredstvom, kakor je zadružništvo. Krajevne zadruge bi bile organizirane, kakor so vinarske zadruge v Nemčiji: imele bi skupne kleti ter bi sprejemale od zadružnikov grozdje. Deleži so določeni na 20 K. Eden delež se vplača, ako hoče zadružnik izročiti zadrugi grozdja (ali sadja, ki se bo tudi sprejemalo) do one množine, katera zadostuje za 10 hI mošta. Za večjo množino določujejo pravila več deležev. Zaveza je petkratna. Ako prav razumem, celi načrt, se bodo krajevne zadruge bavile v prvi vrsti .s kletarstvom in poukom, s prodajo pa se bo pečala zagrebška centrala, ki bo imela podružnico v Oseku. Zadružnik centrale more biti: 1) krajevna zadruga, 2) vinogradniki in 3) druge osebe, tvrdke in korporacije. Deleži centrale so določeni za zadruge na 500 K s petkratno Zavezo; za vinogradnike na 100 K z..dvakratno zavezo j. za. druge zadružnike na 100 K z enkratno zavezo. K temu lepemu in po dosedanjih izkušnjah vinarskega zadružništva po drugih deželah zdravemu načrtu se pridružuje še ena ugodna okol-nost in sicer ta, dabovladav p r v i h letih močno podpirala te zadruge z denarnimi podpora m i. Dovolila je sledeče: 1) Zadruge dobe potrebno kletarsko osobje na deželne stroške; 2) za vso kletarsko upravo (stroji, posoda itd.) dobe zadruge posebne podpore; 3) trsje se bo dostavljalo za znižane cene; 4) ce n t r a 1 n a z a d r u g a d o b i o d v 1 a d e v s a k o I e t o v i s o k e p od-P o r e, o s o b i t o bo vlada prva leta pokrila vse morebitne izgube, tako da nimajo zadružniki centrale v prvi dobi n i k a-kršnega rizika. Tako imajo sedaj hrvatskoslavonski vinogradniki za ugodno prospevanje svojih zadrug vse na razpolago, vzgojijo si naj še ljudi, ki bodo popolnoma sposobni za vodstvo teh krajevnih in centralne organizacije. To je več vredno, kakor Vse podpore. Bratom želimo uspeha, a tudi slovenski vinogradniki ne smemo zaostajati. Čim boljše so hrvatske in madžarske vinogradniške orga-nizacije,-tc.iislabše za nas. V ravnotežju ostanemo le, ako se tudi mi pridno zadružno organiziramo. Ako bo tudi naša organizacija dobra, vsaj tako dobra, kakor hrvatska in eventuelno ogrska, smo že v premoči: kakovost našega viha nam daje to premoč. Izrabimo to okolnost. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. iz rihemberške občine. (Klerikalno k o n s u m no d r u š t v o.) V Rihernbergu je konsumno društvo, katero je vstanovil s posojilnico vred naš župnik Štrancar. Tu se prodaja vsakovrstno blago: moko, otrobi, petrolej, žveplenke itd. itd. Ljudstvo dobiva tu vse. Mora pa seveda prej plačati deležnino in potem če nima denarja, iskati poroka in plačevati posojilnici obresti za vzeto blago. Pomagati in ponujati pa mora vsak blago, celo občinski sluge in čuvaji. Enako mora tudi občina plačevati organista in sicer precej drago, ki je duša in glavni delavec v tej klerikalni, botegi. Tako si mečemo sami vrv okoli vrata, samo da se strankarstvo bolj širi na našo škodo. Kaj pa ima ljudstvo od te klerikalne kupčije? Nič drugega nego škodo! Petrolej se je sedaj dobival pri naših trgovcih 20—40 v ceneje, »obmejne žveplenke«, ki jih celo neudom usiljujejo, so tudi najmanj 10 v pri škatlji draže nego pri trgovcih naše v prid družbi sv. C. in M. Isto tako je z otrobjUn drugim blagom na debelo. Če bo v pri-hodnjosti bolje, neverno. , Sedaj pa še to: Trgovec čaka par in več mesecev odjemalca brez poroka in brez obresti, pri konsumu pa mora kmet plačati deležnino, obresti in poroka iskati ali pa pustiti, da se mu vknjiži posojilnica na premoženje. Taki le konsumi so le vada, da se kmet zaddlži in pride tudi vsled poroštva v nevarnost, ter da postane revež klerikalec in molzna kravica brezvestnim ljudem. Doslej smo živeli v miru kmetje in trgovci ter drug z drugim potrpeli, ker nobenemu se ni predobro godilo: zadolžen je bil kmet in morda še'bolj trgovec. Vsak po svoje smo si služili svoj težek kruh, in mislimo, da imajo tudi trgovci pravico živeti. Kako pride tukaj kdo-drugega stanu, ki mu jiič ne manjka, niti tičjega mleka ne, n. pr. duhovnik in začne trgovino kakor kak lačen jud! Pri tem pa škodi le trgovcu, ki mora od tega živeti, in odjemalcu, ki ga le v dolgove zavaja s slabejšim in sumljivim blagom (n. pr. pred letom z modro tiir-šico.) - Kmetje streznite se in ne derite • v nastavljene zanjke! Nekdo. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala;. — (S a m o m o r č a s t n i- k a.) 27. t. m. zvečer se je ustrelil v svojem stanovanju nadporočnik Schmied tukajšnjega 7. lovskega batalijona. — Vzrok samomoru je ta, da Schmied, ki je dovršil vojno šolo z dobrim vspehom, ni bil imenovan častnikom generalnega štaba. — Samomorilec je pustil na svoji pisalni mizi več pisem, naslovljenih na sorodnike in prijatelje. Iz sežanskega okraja. Iz f 3žane. — V nedeljo, 30. t. m. se bo vršil v Sežani v restavraciji pri »Zvezdi« (Gulič) vstanovni shod podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Po shodu bo plesni venček, pri katerem bo iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo »Zorisla-va«. Pričetek shoda točno ob 3. uri po-poludne. Ker je zanimanje za organizacijo »Zveze jugoslovanskih železničarjev« veliko, se pričakuje obilega obiska od strani železničarjev. Moll-ov Seiitz-prašek je ea na želodca trpeče neprekosijivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2— Ponarejanje se sodniško zasleduje. M-*,o Frane, žganje in sol za ribanje Ž;vota. — Bolečine clajJujoCe in okrepčojoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Orlg.slekler i-a K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLI, c. in br. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Jutri nledališka predstava v Trnovskem Domu. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Nabiralnik pri zlatem »Jelenu« je dal 29 K; I (med temi dar prof. Ant. Gvaiza 20 K); doslej skupa Y12>21 K; Ludovik Silič je nabral v Pulju pri omizju v restavraciji »Narodnega doma« znesek 6'10 K. Darovali so po 0'40 K Iv. Batistič, Jak. Žnideršič, Lud. Silič, Iv. Švab, Krist. Lintner; po 1 K Vojska, Št. Kačič, Konr. Mihelič; 0'80 K Janežič, 0'20 K Iv. Pegan, 0'10 K Hrvat. Na račun mesečnine je prišlo 7 K in pa 80 kg krompirja in 46 kg ohrovta. Deželni zbor ima danes svojo XII. sejo. — Bombig utemeljuje predjog o akciji proti z v i š a n j u t a r i f na j u ž n i i n dr-žavni železnici. — Piccrninijev predlog zahteva Opustitev naziva-nja »avstrijsko ilirsko Pri morje« v dež. zakoniku in ukazni-ku. (Ali ga bode »ilirsko«?) — Bugatto utemeljuje predlog b podržavljeni u južne železnice. — Berbuč ute-* meijujc danes predlogoizdelova-nju podrobnih načrtov in proračunov za preskrbitev nekaterih občin v Vipavski dolini z zdravopitno vodo. (Ta pove kaj novega!) — Na dnevnem redu je med predlogi deželnega odbora: uravnava reke Taglio, ureditev Šijaka, brambne naprave pri •Zagraju, Zdravščini in Foljanu, prezidava nasipov ob Teru, uravnava hudournika Rasa, cesta Zagraj-Doberdob, prošnja občanov iz Zadlaza-Cadre za podporo v zgradbo vodnjaka in vodovoda, razširjenje ceste Nabrežina-Slivno, za vodovod v Barki, vodnjak v Rupi, zgradba ceste od Mesarjev do Gabrije-Kodrier, uravnava Soče pri Volčah. Kakor se vidi, spravljajo na dnevni red različne reči, ker pač deželni zbor dolgo časa ni mogel delati po krivdi Pajer-Gregorčičeve zveze ter se je. torej nabraio obilo materijala; ali kaj pomaga, ko se dovoli le malo, in še to je negotovo; morda bo treba kdo ve koliko teh podpor »obnavljati«, kakor jih obnavljajo letos. V Furlanijo, da, tje se splača vse, za Slovence je druga mera v deželni hiši! — Za Furlanijo nabirajo v tekočem zasedanju pridno pa tudi izplača se vse; za Slovence bo najbrže zadoščalo — da se bodo bahali sveti katoliški poslanci, koliko so storili. Če pozneje občine ne dobijo nič vkljub dovolitvi in bahariji, porečejo: ja, to pa ni naša krivda! So mojstri v farbanju ljudstva! Kazenska preiskava v, zadevi znane sleparske volitve v trgovsko zbornico je dognala v polnem obsegu izvršeno veliko sleparijo, ni pa našla krivcev. Vsakdo lahko pokaže s prsti na nje, ali preiskava jih ni našla! To je res čudno!!! — Poskrbeti hočemo, da se na-pnejo druge strune! — Ker pa je v stvari sami dognana velikanska sleparija, je naloga vlade, — da poseže v to sršenje gnezdo in razžene tako nečedno družbo! — Bomo videli, ali 60 vsaj pri vladi kaj*po-štene volje! Zlobec in Stepančič vlečeta Kraševce za nos, pa bosta danes.ali jutri sama »po-vlečena«. Zlobec je zbudil tam okoli Av-berja velik apetit pri vinogradnikih na. — brezobrestna posojila. Revček ne ve, da imajo že 6 let vinogradnike za norca, neizmerno je nerešenih prošenj, deželni zbor je denar dovolil, ali ni bil izplačan, ker so bile blagajne prazne. — Stepančič pa pisari po Krasu in vpraša, kakšne potrebe imajo ljudje. Mož namreč danes ne pozna več Krasa, ne kraških potreb. Vsled4000 svitlih kronic je zlezel med klerikalce, s katerim zdaj pridno tuli. Zagotovimo ga, da bo od tega tuljenja še prav grdo hri-pav. Vsa pisemca na Kras ne bodo nič pomagala. — Zapravljen značaj, zgubljeno ime; — zgubljeno vse. Tiste judeževe kronice mu ne prinesejo zadovoljnosti. Mi smo na straži! Zimski šport. — V Bohinju je pričel zimski šport. Sankališče je v najboljšem stanu in že dobro obiskovano in tudi drsališče je na razpolago. Teren za vožnjo s smučmi je izboren ter se bodo vsako nedeljo in praznik, dokler trpi sneg, vršili brezplačni kurzi za vse tiste, ki se*prigla-sijo v hotelu »Turist« v Bohinjski Bistrici. V n e d e I j o se bode vršila velika zimska veselica z vojaško godbo na sankališču, pozneje vojaški koncert v hotelu »Triglav«. Ta dan vozi poseben športni v 1 a k z znižanim; cenami iz Trsta in Gorice. Odhod iz Gorice ob 7'55 zjutraj. To bode pač vesel in živahen zimski dan v Bohinju! Gostovanje »Slovenskega gledališča" iz Trsta. — Krasno napredujoče „Slovensko g'e fališče" iz Trsta tir m prinese jutri 30. t. m. velezabavno in slovečo burko „Lol \\\ oče". Dober utis, ki so ga napravili tržaški slovenski igralci c* nas 2 „NoroB, hočejo zdaj še izpopolniti in se nam hočejo pokazati torej še v zabavni igri, v burkj. Jutri vsi k predstavi! Igrača laških liberalcev v deželnem zboru so laški klerikalni poslanci. Igrajo se ž njimi in kljubujejo jim, kjer morejo. Na primer: Antonelli je predlagal gradnjo artezijskega vodnjaka v Ajelu. Bugatto je hotel dodatek, da naj se- napravi take vodnjake tudi v Gradišču-Brumi in v Medeji. Deželni glavar in laški liberalci so rekli, da to ni dopustno. Rekli so, da je to nov predlog. Bugatto se je zaman skliceval na poslovnik, ki dopušča take dodatke. Bu-eattova želja ni obvel^la. — Ko je pa.Ma-riiiič utemeljeval svoj predlog glede spe-čavanja vina lastnega pridelka, je predlagal Pettarin dodatek, da naj se predlog raztegne glede spečavanja vina na Trst. Ta dodatek pa so sprejeli, dasi ga je Bugatto označil kot nov predlog po prejšnji razlagi glavarja in liberalcev glede njegovega predlaganega dodatka k Antonel-lijevemu predlogu. Kar hočejo, pa delajo; poslovnik pa tolmači Pajer naprej po svoje. — Dostavljamo, da stojijo v vseh ta-tih rečeh slovenski junaki v deželnem zboru trdno kot hrast na strani laških liberalcev ter glasujejo ž njimi dosledno proti laškim klerikalcem. Deželni zbor »dela«, ali v tem »delu« n. pr. ni nič slišati o prekoračenih proračunih pri deželni norišnici, ki bo prava ka-tasrofa za deželo; govori se o pasivih dež. zavarovalnice za govejo živino, pa nikdo ne zahteva računov; govorili so o »reformi« laške dež. kmetijske šole; tista »reforma« pa je le velik fiasco; deželni inženir se je bal potresa pa so šli k reformi in potrosili lep denar. Ker smo že pri kmet. šoli, omenjamo še to, da so bili poslali v pokoj prejšnje osobje, potem pa so privlekli Lahe iz kraljestva v deželno službo. Ko je vlada ponujala podppre kmet. šolam, je niso hoteli. Sedaj pa beračijo iz dež. zbora samega pri vladi, naj za božjo voljo pomaga s stalno 'etno podporo. Kaj pa kaže to? Pač le nu.-,o trditev, da ni denarja ter da je dežela na robu finančnega propada! Zborovanje slovenskih uradnikov južne železnice, ki bi se imelo vršiti 30. t. rn. na Zidanemmostu, se mora radi nastalih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj se bode vršilo, bomo pravočasno poročali. Železnice v naši deželi. — Načrt za načrtom; pa še vedno slišimo o morebitnih novih zvezah! To pa v glavnem v ravnini. Naše Gore čakajo že dolgo časa na tako zaželjeno železnico, pa je še ni. Teče pač planinska iz Gorice do Pod-brda, ali nujno potrebni sta zvezi od Sv. Lucije do Kobarida in do Idrije. V deželnem zboru je bilo v osmi seji govora o teh dveh črtah zajedno z železnico Gorica-Črvinjan ter še* s drugimi črtami v Furla-niji. Predlog, ki se je odstopil železniškemu odseku, povdarja pred vsem važnost črte iz Gorice v Črvirijan in od vlade se zahteva da pospeši zgradbo te črte. Glede naših se predlaga samo ponižno, da naj se pospeši revizija. — Razpravljalo se je o železniških črtah v Gorah že tačas, ko so Lahi še le premišljevali, ali bi sploh prišli na darr z zahtevo gradnje nepotrebne železnice iz Gorice v Črvinjan, katero želijo-v glavnem iz tega namena, da bi se po njej ojačil furlanski živelj v našem stolnem mestu — sedaj pa, glejte, naj bi imela ta črta prednost pred našimi železnicami v Gorah. Deželni odbor in deželni poslanci delajo z vso silo na to, da se zgradi ta črta v kolikor mogoče hitrem času. In tako se tudi zgodi. Ta nepotrebna furlanska črta se zgradi, vlada bo dala denar, Slovenci v Gorah pa lahko čakajo še leta in leta, da se zgradita tako potrebni železnici iz Sv. Lucije do Kobarida in do Idrije. — Seveda če imamo kimavce v deželnem zboru in odboru, ne more biti drugače! Ubegli kaplan. — Z Gorenjskega: Kaplan Vodičar iz Javornika, ki je služboval pri nas v Predosljah, se je do ušes zaljubil v neko tukajšno krasno kmetsko dekle. Ko je pa ta ljubezen pričela iti v klasje, je s svojo ljubico pobegnil v Ameriko, kjer se je baš sedaj tudi poročil. »Goriška Slovenska Mladina« se trudi na vse načine, da priredi dne J. februarja v »Trgovskem domu« nad vse zabaven plesni venček. Mnogo stvari, ki bodo razveseljevale pestro družbo plesalcev in gledalcev, smo že omenili. Kaj se hoče šn več: tuj ples v cirilici, cvetlice, popolnoma nov avtomatičen plesni red, ki bo zajemal svojo gonilno moč, elektriko, naravnost iz največje elektrarne v Philadelphiji, zvezdama, iz katere se bo videlo vse mogoče zvezde in zvezdice, razven solnca in to iz enostavnega razloga, ker ni šolnee ne zvezda ne zvezdica, nadalje oni sloviti avtomat, ki bo deloval v glavni pavzi okrog polnoči, in kateri bo (toda o tem ne smem pisati, da bo ostalo za občinstvo vsaj eno presenečenje, tako so mi rekli odborniki Gor. Slov. Mladine in mi pri tem »dobrohotno« zažugali z pestmi). Kdor le more, naj se udeleži te predpustne prireditve. »Slovenska Goriška Mladina« nas je iznenadila že z marsikaterim posrečenim nastopom, zato ji želimo tudi sedaj obilo uspeha. V že zadnjič omenjenih trgovinah A. Gabrščeka in« Ivančič-Kurinčič je dobiti še vstopnice. Državna železnica naznanja, da je od danes zopet reden promet na progi Jese-nice-Trst in Jesenice-Ljubljana. Istotako na črti Kranj-Tržič. Južna železnica naznanja, da je od 29. t. m. naprej proga Zidanimost-Sežana odprta za ves promet. Naznanilo. Tvrdka Ivančič & Kurinčič liljudno naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je BT preselila ~^fl svojo manufakturno trgovino iz Nadškofijske UllCe št. 5 - v GoSpOSkO UliCO Štev. 11. (Via Giosue Oarducci) (prej J. Zomik). Pii tej priliki uljndno naznanjava si. občinstvu, da sva povečala SVOJO trgOVillO s tem, da sva vpeljala razno mcdllO blagO. Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska, Priporočava se za nadaljno naklonjenost in mnogobrojna naročila. — Z odličnim spoštovanjem lUffllČiČ & KurinČiČ, »afektoma in modna trgovina Gorica - Gosposka ulica št. .11. Kake predloge zametujejo v. deželnem zboru. — Posl., Bugatto je sprožil predlog o ustanovitvi odseka za zdravstvena vprašanja. Odsek bi štel 5 članov z dvema zdravnikoma iz zdravniškega društva, da bi se tako proučevalo temeljito zdravstvene razmero naše dežele. Uprli so se Pinavčig, Venier in Pettarjn, se sklicevali na poslovnik, da kaj takega ni- mogoče ;-»fe:adar hoče. .-Pjijej;,jja je vse mogoče^ če"je se" ta^^VnasprcJija."S^pb-*1 slovnikom. Bugatto je premenil končno svoj predlog tako, da naj dež. zbor imenuje zdravstveni odsek. Predlog, ki je bil vendar prav pameten in umesten, je padel Z laškimi", liberalci "glasujejor v vseh takih rečeh dosledno slov. klerikalci. — Pa prav slov. poslancem bi moralo biti mar za proučevanje zdravstvenih razmer v naši deželi! Laškim liberalcem so take reči seveda malo mar, saj po njih krivdi je samo naša dežela brez zdravstvenega zakona. — Da pa slovenski poslanci glasujejo proti v takem slučaju, je pa naravnost škandal. »Gorica« je v zadnjem času nagrorna-dila v svojih predalih vse polno raznovrstnih lažij; če bi hoteli vse te zavračati, bi ne moglo v list nič drugega nego to zavračanje. Lažejo, obrekujejo ter se zaletavajo v g. Gabrščeka; bijejo zopet grde osebne boje, tulijo in se zvijajo — vse to pa z namenom: da bi odvrnili j a v -nosi o d š k a n da l o z n i h r e č i j, ki so se godile v deželnem zboru, d a b i 1 j u d jene r a>z m-iš I j a I i o brid-k i h posledicah P a j e r-0 r e g o r-č i č e v e zveze itd. Politično lopov-stvo bi radi skrili — pa ga ne bodo! Med drugim bi »Gorica« rada tudi popravila grd napad na slov. trgovce in obrtnike v Gorici radi shoda v Trg. Domu. Bojkot je napovedala nekaterim, škodovati jim je hotela; da bi se oprala, spravlja na dan izza 10 let nazaj neke reči. v katerih se zrcali le to, da Gregorčič se ni nikdar brigal za procvit slovenske trgovine in obrti v Gorici. Kako malo se brigajo ti klerikalni ljudje za slov. trgovino in obrt v Gorici, za to je klasičen dokaz »Krojaška zadruga«, katero so izigrali v roke zagrizenega Lahoua; druge slov. trgovce so bojkotirali, delali pa le za d r u g o r o d c a! Take so zasluge klerikalcev na trgovsko-obtrnem polju v Gorici. Zamorci bi se radi oprali pa so vedno le zamorci! Mednarodni muzej za jamsko znaii-stvo v Potojni. — Knez Ernest Windisch-Griitz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanstvo v Postojni. Ukradena — in zopet najdena kokoš. — V torek zvečer so 3 mladi tatici od 10—-12 let ukradli v ulici sv. Ivana št. 7. kokoš. Dan. pozneje so jo nosili ponujat po gostilnah, če jo kdo kiM. V gostilni za vojašnico je bila natakarica prebrisana, jim je lepo vzela kokoš ter mlade tatice izročila policiji. — Danes pa ima pravi lastnik svojo kokoš že zopet doma. Opekel se je v Snežatnem Lipičarjev otrok Ivan, ker je prišel preblizu ognja, tako močno, da je kmalu na to umrl. Mati se je bila odstranila za par minut iz kuhinje; ko se je vrnila, je dobila otroka gorečega. Napad. — Zvečer po 6. uri je napadel kakor poročajo, neki 16 letni Anton Med-vešček, učenec v neki drogeriji, 17 letno Rozalijo Bitežnik in 19 letnega Avgusta Kosmača, ki je spremljal Bitežnikovo domov v Rožno dolino; napadalci so bili 4. Medvešček je.skočil proti omenjenima ter vrgel neko strupeno tekočino na Kosmača; Kosmača pa ni zadel, ampak zadel je Bitežnikovo, ki je poškodovana na očeh in sploh po obrazu. Medveščeka. so zaprli. Pravijo, da je bil močno zaljubljen v Bitežnikovo. Tako je vzročila »nesrečna Jjubezen« novo nesrečo. Aretirali so 27 letnega brezposelnega K. Spangherja, ko je vlomil v Črničevo prodajalno v Tržaški ulici. Njegova po-magača sta bila 15 letni K. Rusjan in Jos. Stekar, katera je policija tudi prijela pa potem izpustila. V Št. Petru je misijon od 26. t. m. do ¦2. febr. Poneumnevanje ljudstva! Ali domači nunci ne znajo zadostno opravljati svojo službo? Stroški za misijon bodo seveda veliki. Odprti lekarni..— Jutri popoludne bosta odprti v Oorici lekarni Cristofoletti- Kurners v teh dveh lekarnah bo tudi ponosna služba od 30. t. m. do 6.febr. i 1. Išče se za 2 osebi za 4 do 6 tednov meblovana soba v mestu če mogoče s hrano. — Ponudbe na naše upravništvo in sicer takoj. Prvo briško godbeno društvo v Koj-skem sklicuje redni letni občni zbor dne 2. febr. 1.1. ob 3V2 pop. v prostorih g. Benedikta Mariniča v fcojskem. Opožarjamo^av. občinstvo na insc-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Listnica: Nekatere gg. do«\ prosimo potrpljenja. Največja tt)CKlr-ost \\y<)Uv se izkazuje v pravilni prehrani otrok z. živilom „KUFEKEtt, od prvih avtoritet znanosti sijajno preizkušenim, ki se tako izvrstno obnaša kakor pri prehrani zdravih, tako zlasti pri črevesno bolnih dojenčkih in starejših oirokih, da ga povsod «adi jemljejo in priporočajo še naprej. Iveza narodnih društev. Kmečko izobr. društvo »Zarja« v Lo-žicah priredi dne 2. svečana t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih g. Janeza Juga v Anhovem veselico z lepim vsporedom. Domačine sosedne Deskljane, Kanalce, Plavi Jane in druge vabi najuljudneje odbor. Trgovsko-aMii in gospodarske vesti. Izvrstno alpsko maslo ima na prodaj neki trgovec v naših Gorah. Kdor bi ga rabil, naj se obrne na naše upravništvo, kjer izve natančen naslov. Politični pregled. Državni zbor je imel biti sklican v sredi meseca febr. najkasneje; sedaj pa poročajo, da se sklicanje zavleče za nekaj dni. V kranjskem deželnem zboru je v pondeljek v popoldanski razpravi prišla na vrsto tudi ljubljanska občinska volilna reforma, kakor smo poročali. V govorniškem dvoboju med naprednjaki in klerikalci je prišlo do burnih prizorov, Klerikalna večina sklene prehod v specijelno debato, ki se je v sredo nadaljevala. V popoldanski seji ie bil seveda novi občinski statut in volilni red za mesto Ljubljano sklenjen. Dr. Šusteršič je predlagal dodatni predlog, naj se izroči sklenjeni zakonski načrt mestni občini ljubljanski, da se najkasneje tekom dveh mesecev izjavi, in ta izjava se naj priloži aktu, ki bo predložen v sankcijo. Ganglov nujni predlog za 35%no draginjsko doklado učiteljstvu je bil odklonjen. Zanj so glasovali naprednjaki in Nemci, proti pa klerikalci, oba klerikalna poslanca — učitelja Jaklič in Ravnihar. Koroški deželni zbor je sklenil oster protest proti zvišanju tarifov na južni železnici. Štajerski deželni zbor. — Med drugimi poročili deželnega odbora je t»?di poročilo o gradnji bolnišnice za jetične žene in otroke. Sprejeli so zakon v varstvo žlahtnih planinskih cvetlic. Sklenilo se je pozvati deželni odbor, naj dela z vsemi silami na to, da se ne dovoli splošni vinski davek. Češki dt elni zbor bo sklican drugi teden. Če ne pride do sporazuma med Čehi in Nemci, bo zasedanje prav kratko. V ogrskem državnem zboru je bil z veliko večino sprejet Justhov predlog, s katerim se izreka nezaupnica ministerstvu Khuen - Hedervarvjevemu. Ministerski predsednik je na to s kraljevskim dekretom odgodil zbornico do 24. marca. Priporočamo našim rodbinam yoUxvsfao c\tiotv\o. Razne vesti. Povodnji na Francoskem. — Še vedno ne vpadajo francoske reke, kakor Sena, Rona, Loire itd., pač pa nekatere še naraščajo. Sena ni bila še nikdar tako, ve-, lika in deroča. V Parizu vlada zbeganost. Nekateri mostovi so v nevarnosti. Najlepša promenada na svetu ob Seni skozi Pariz je tudi ogrožena. Nekatere okraje ob Seni so morali Parižani zapustiti. Na lvay-skern kolodvoru je poplavila voda vse blago. Velika trgovina »Printemp« j* zaprta, ker je' udria voda vanjo. Nekaj ljudij se je ponesrečilo. Nemški poslanik knez Radolin je moral zapustiti svoje poslaništvo, ker je voda prišla že v kurilnico in v kuhinjske prostore. V nevarnosti je tu^li mestna razsvetljava. Ljudstvo se boji epidemij. Agahijcradejp in ropajo. Papež je dal 30.000 frankov, car Nikolaj 10.000 frankov za ponesrečene Parižane. V Lvovu se je ustrelil v parni kopelji jethiški ravnatelj Meyer, bivši poročnik. Ljubeznjiv brat. — V Diozot-u, malem mestecu na Francoskem, je ukradel Feliks Clapac svoji sestri 750 frankov, zapravil celo svoto z ženskami, streljal štirikrat s samokresom na svojo sestro, ki ga je oštevala radi tatvine, prerezal jej vrat in ranil tudi nekaj drugih ljudij, ki so prišli sestri na pomoč. .. Zlato kolajno je izročila kraljeva geografska družba v.Londonu kapitanu Pe-aryTju kot odkritelju severnega tečaja. Lep honorar. —¦ Splošno znani tie\v-yorški odvetnik Untermeyer je dobil za razna zastopstva pri Utah-companiji 3250 akcij, kojih vrednost dosega 80'0.000 K. Bojkot proti mesarskemu trustu radi povišanja cen mesu v Severni Ameriki narašča bolj in bolj. Več 100 tisočev ljudij nosi vidno znamenje z napisom: »Dol s kravo!« Krava se imenuje namreč mesarski trust. Že par dni ni zaužilo par milijonov ljudij prav nič mesa. Nekateri mesarji so morali zapreti mesnice. Najbolj ogorčene v tem boju so »hčerke revolucije«, žene, ki so se združile v velikansko organizacijo proti 'mesa. Nečak kardinala Rampolle, vojvoda Cainpobello, je prišel pod rjolieijsko nadzorstvo v Bologni. Ponarejal je menjice, pri čemur je bil Škodovati stric Rampolla za mnogo tisočakov. Ta stric je dosegel zanj pri papežu naslov komornika. Odda se dobroidoča velika irpiiDr s špecerijskim blagom in dež. pridelki v večjem mestu na Kranjskem v najbolj prometnem prostoru. Pismene ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. j' Pozor! Dobro vpeljana, 10 let ob- ( stoječa, manufakturna trgovina, ki nese letno 25000 dO 30.000 kron čistega [dobička - se proda s hišo vred. Dokazi na razpolag. — Vprašanja na naše upravništvo. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsftlncjši se računa za vsako besedo 3 vin. Najtprlpravne|Se inseriranje za trgovce in obrtnike. • '. Koliko jo liumjSili trgovcev in obrtnikov v Oorici, knterilMtn tiefceli (in celo v mostu) nihCo ne posuta, ker itikjor ne fiitteriraja. Skoda ni mnjhnn. Učenca q^'w&ysm ~moi?°r Bednaiik v Gorici. lHaF«v>!>© čistilo za zob« Eustomaticus v prahu ali v ceveh dr. Alfonza Milani ja. je edina zmes naravnih snovij, ki na škoduje zdravlju in je edino čistilo za zobo, ki dajo pravo beloto. Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Crar.J črtat, Carte iTOr, Asti Gennaro Ossoinack — Reka odlikovana klet šampanjca, Centki na zahtevo grutis. M ta svbžb pp«ldajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, 120, 1-2J 1* Mi J* i8a> l'~- 2'40-za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne.-------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s» pašča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne. Ko zdaj že vssik {o zraku leta, bodočnost zračna se obeta, !e vsak «OHO» naj si prispoga, da mu ne bo pretežka noga. Kdor pa ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljaii na Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah, Skriljali, Kamnjah, Brjali, Šmarjah in drugih vaseh velika množino izhornega vipavskega vina. Priporoča se cen j. gostilničarjem in drugim konsumentom. Dobiva se od 56 lit. naprej pa jako zmernih cenah. g — Q500 = | not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe prsne karamele ~ z z n a m k o treh smrek — hripavost, zasliženost, katar, krčni in oslovski kašelj. Zavoj stan« 20 in 40 vin. Doza ('¦() vin, Dobi se v lekarnah A. de Gironeoli Gorica, I. CristoColetti — Gorica, -ltug-giero Kiirner — Gorica, G. B. 1'onloiii — Gorica, L.. Gliubicli -.- Gorica, v mirodilnici K. Mazzoli Gorica, v lokami J Hus — Vipava, Maks Ko/.over Ajdovščina, L. Jursehe — Ajel. J. Medved, Gorica Tekališfie, Josia Verdi it. 33. Varstvena znamka: „8idro" liniotent. Gapsici comp. Nfdnnestek za Anker-Pain-[xpeller je povsod pripoznano kot najboljšo sredstvo proti prehlajenjn itd. /,n ceuo 80 vin., K J 40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah z našo varstveno znamko „si. drem", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ilatem leva" t-Pragi l?s^~ Klisabothgasse Štev. o aova. lf"| Unavno rsupoSUJtni«. Iz Lpbijane u JleuKlork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin Cecilie, Kaiser Wilhelm II. — Kronprinz Willielius K*iiser Willie1m cier Clrossc , dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Willielm, Kdnig Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družb«1.. Vožnja po morju traja samo B do 7 dni. Zclaine ugodnosti dovolji jejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur FdV/tPrl TflVPflP Kolodvorske ulice it. 35. v Ljubljani lili V ttl 11 luV UUl , fiasproti stari Tišlerjeri gostilni. Haute Noveaute! Nova moda za pomlad in poletja! Volneno blago------ za obleke in bluze; raznovrstna svila, - modni foulard,------ perkaliu, kambrik, liberti, organdi,------ batist, eefir,----------- paiiama in otoinan nove tkanine. — - blago, . Sifon za perilo,------------ i ubeljeno platno,-------- domače platno,-------: -— \ lino platno,--------— vezenine, čipke, vložki, i orijentalske čipke,-------- , fantastični motivi, — — ! čipkasti ovratniki,-------- šerpice, šerpice iz čipk (etabot) svilene šerpc. — Pregrad & Oernetič GORICA. — t--------Aplikacije,--------— novi okraski za obleke: traki in našivi, —------------ —-------------moderni pasovi, elastika za pasove, — — noffovicc, rokovice, perilo za ženske, in moške. Različne opreme za sobe: preproge, zavese (volnene in iz čipk), odeje volnene, flanelaste in šivane; žima. perje, in volna za postelje; cele oprave za novice — po najnovejši modi.-------- Razno sukiieno in volneno blago; najnovejši uzorei. — Potrebščine za šivilje in krojače, po najnižjih cenah. lTzorci se. razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Ostanki različnega blaga. se prodajajo za polovično ------------------eeno. — — — — Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode, j