st le. V Gorici, 19 aprila 1889 „So6a" ishsja v*nk patek in veljs popoitiprcjMnsas aliTQorici na flora poSHjana: Vie lr to . . . . . f. 4.4ft Pol 'let* . . . • . ; „ «•«' ¦ Cetwt tela . . . . „ 1.10 Pri otuanilih iu tako tudi pri „po. lanicah" ae pla&ijc za uavadwo tristop. no trato: 8 kr. is as tiska 1 krat - I " " " M % " « ii ii ii »i * i» Za ?eie firke po proatoru. .. -. ,......m* Posame?ne Sterilke jp dobitajo ?o 8 kr. V tobakarni^1 na Storsnr te$u in y Nvnski ulicj in v prodsjalnici $, Likarjn v SemenUWh ulioalL.h.sgt, It, ; Dopisi naj so poSHjajo ure&dStyu Via Heroato 12, narooninH.pa opt-ar- : n«tYa „Soce", Via SSminario at; IOC ' Rokopisi sc ne rcatajoV dopisi aaj se blagovoljno frantajejo. -^ Dfclatcem in driigim nepremoinim se ncrofintoa Kiiiia, tikoap. i>k!»sl> pt>i opr&vutsfvu? Velika nod. Cerkveno leto donetlo nam .je vesele dni, Id a Bkoz ve$ desetletij dajalt pciliko fldovako liberal aim ^istora, da so najostudnejSe reel pisali o kr&canski veri. Pisali so tako, ker so smeli in ker v sroji se-m'Uaki pre&irnosti niao poznali mejo v zani6evanji kriianega, njegovih nankor in njegovih ueenoev. Smeli so, ker oni, ki so bili krSoeni v iraonu kriia-nega, so so sramovaH kriza ter smatrali kot najviSjo cast slufUi obrezancem ter tajiti in zanicevati krii Casi so se premenili; Bog jo razpihal iskro krSfianatva, kt je tlela pod pepelom bogotajatva, ver-ske nemarnosti in strahu pred svetom. Zopet se ogla-iajo ljudje, ki izjavljajo, da so kristijani, da verujejo v stvarnika, odreSeuika in sodnika; zopet se more govoriti in pisati o kcS6an*tvu, ne da bi Slovek sliSai radi tega pscvske od vseh strani ali da bi ai nakopnl povsod ime duSevnega revfika, nazadnjaka in mra-cnjaka. Zato so tudi krscanski praznikt dobili zopet sroj prvotni poroen in nze mnogo jib je, ki se ssa-nimajo za njihovo dostojno praznovanje. Dili bozji diha, kjer kooe, ter pronavlja zem-)ji oblige in ljudem trda area, kakor da bi bila vo-Sceoa. Potnlajeni svet jo znak mool boije. no pa filo-veske hiodrosti in spretnosti; kdor mis'i, da stvarja velike refii, je vendar le orodje, ee tudi iivo in prosto, v soki onega, od katerega izvira gibanje. Zato ni povoda, poyeli6evati napredok cMoveStva (evropskega), ki fe dostona rob pogina, pafi L& ttsmiljenje boijega bitja, ki podaje roko tonecemu 6!ovcitru. PrazQujoio,Tesele vetikonodne praznike po nji-hovem prvem poraenu kot praznik Kristove zmage nad ppklom in smrtjo; dodajmo jim pomena iz da-naSnjih dnij kot prazniktt uamiljenja bozjega, let bio-delta dlovestvo vodi do luCi, ki je izsla is Izraela po starodavnih prorokbah. Praznujmo te dneve v prvi Trsti z oziroDi na svoje sedanjo du§evno vsta-jonje iz zmot in slabostij k svitlobi ia kreposti mi-lost; bozje, da bomo imeli porostvo drugega voli-dastnega vatajenja, ki ne ba poznalo ni uoLi ni zatona. A praznujmo voaelo vstsjeoje tudi v vsaktoretn drugero oziru, kolikor je od nas odvisno; kajti pra-zno je beaed«5eoje, da smo Bogu dolz.ii le nad el jo in praanike, ko je ves 6as njegov. Djlzai smo mu vse iivljeaje in ves Cas, kratek ali dolg; dolzni erao mn vse svoje dejanje in nehanje. V resnici smo Io tedaj vstali, ce stoji mo na obeh nogah, fie ne delitna dejaoj med Bog>m in svetom, 6e so vsa naSa dejanje ha svetu, pa vsa z Bogom in za Boga. Broz te so-glasne edinosti je vatajenje le navidezuo; & njo pa je vstal 61oyek in resnicno stoji, 6e tudi je sicer sklju&en ali morda cob left pod teSko butaro skrbi in tezav. Resniioo in stalno vatajenje voXSimo vsem svo-jim narocnikom, iitateljem in prijateljem. Stari kvas. Kot politicuerou Hstu nam no priatoja govoriti o kvaau, kt ga omenja av. Pavel, ki naj bi ga postr-gal vsakdo iz svojega area, da bi hvalil Boga v opre-sooati novega dnha. O tern kvaau govorijo cerkveni uSitelji ter kaiejo vernikora, kako ga treba postrgati iz seca, ki je s svetom zaiarjeno. Nam je naloga govoriti in razpravljali o vpraSanjih javno uprave, ki globoko sega v na§e 2ivljenje in v nase — 2epe. Ta okoiisfiina, da se bliLa velika nod, o kateri se sliSi nank o kvaau v prenesenem pomenu v duSevnem oziro, dala nam je povod, da smo izbrah ta izraz v zaznam staroga, biviega, tfga, kar se bliza konou, tudi na potiticnem polji. Tadi tukaj bo t eba postrgati stari kvas in znmes'ti moko za hov kruh, ki naj bi nam Yzdrk'Vtil i uaa» politifino iivljenje. To se bo godilo letoSnjo pomlal ali v poletji, ko bo razpu$Len sedanji deLelni zbor in boao raz-pisane nove volitve. Takrat bo dana prilika in se bo zahtevalo od deielaaov, da so pogovorijo in spora-zumejo gled6 novega peoila, katero nnj bi bilo tako, da bi popolcoma ojitrewlp fly^jeniu mmeuu, Ue% da obstojeSi dezelni zbor ni Se razpu§6en irt da nove volitve niso Se razpis^ae, vendar gotnvo je, da te se bodo vreile v nekaterik meaecih, ako jib ne zaprefiijo ka-ki poaebni dogodki, in da je treba za goda na to misliti, kar se hoCe dobro opraviti. VelikonoSni pra-zniki, ki oprostijo 6Ioveka za nekaf dnij navadnega dela, dajojo priliko, da se marsikdo tudi a tern vpra-Sanjem vsaj nekoliko labko bavi. Kimamo namena segati v delokrog nasih vo-lilcev ali usiljsvati jim naSo nazore; le opomniti ali 8pomnitijih hoSemona marsikstero reL, ki jim ntegne biti kqristna o bodoiih volttvak, kakor smo po drngi strani pripravljent sprejemati od voliloev njihovo opazke ter po okolis6inah priob'ievati jib v splosno rabo. Danes se hoe'emo drzati na/sa, ki smo ga po-.stavili na 6elo tern vrsticam, ter omeniti svojim t\U\-teljem, kateri je oni stari kvas, ki bo treba postrgati ga, da o pravem dasu premislijo, ali ee more porabiti tudi za novo testo, ali pa bo treba s cela ali deloma iskati novo moke. Z drngimi besedami, hofiemo imenom navesti naSe dosedanjo dezelne po-slanee, ker maruikomu morda niti znani niso, ter do-ataviti, kar je nam o ajih znano, da bodo mogli vo-lilei uie zdaj o dani priltki razgovarjati se o njih ter priporoCati jih v zopecno volitev, ako jib spoznajo vredne svojega zaupanja. Znano jc, da slovenski del nase dezele voli v dezelni zbor deset poslancev in eicer: kmooke ob-6ioe sest, trgi enega in veliko poaestvo tri, skupaj deset. V trgih, namrefi v Boloi, Koboridu, Tolminu, ! Kanalu in v AidovBomi, z edinim voltBcem v Tolminu, I volijo oni prebivalci naatctih trgov, ki so bili pri zadojib obemskih volitvah svoje oboine vpisani v prvi ali v drugi volilni razred. V akupini veleposestnikov, z edinim voiiSeem v Gorici, volijo oni avstrijskt dr-zavljani tolminakega, goriskog.i in S'.*2anakega okraj- i nega glavarBtva, gorigkega meata ter dozinske, do-berdobske medanake in dolenjske zupanije v okraj-nem glayacatvu gradiSkem, ki plafiujejo najmanj 50 j gl. zemljiskega in hisaega davka, pa tako da spada vaij 40 gl. na zemljiski davek. V skupiui kmeckih obfiin so tri voliSCa: v Tolminu, v Gorici in v Se-&mi, kjer imajo okraj na glavaratva svoje eedeze. V vsakem okrajnem glavarstvu, oziroma na vsakem vo-lisdi te skupiuo volita se dva dezelna posltnca. Zgo-raj navedene slovonske obLine v glavarstvu gradiikem volijo poslauca iz kme6kih obfiin skupno s furlan-skimi ob6iuami istega glavarstva v Gradifi5i in bodo letos odlofievalo pri volitvi, na kur jih uLe zdaj opo-zarjamo. Ako bo v gradiSkem okrajt borba med kon-Bervativci in liberaici (tu bo ti pravi in pravcati H-botalci, katerih ni treba Se le v sofiBticni retorti dt-Btiliratil), ka?»» Slovenccm vedno stati na strani kon» servaticev, ki so nam maoj npprijazni od liberalcev in kateriin u2e oziri na zunanjo dostojoost ne do-pus6ajo prekorafiiti nekih mej. V skupini trgov bil je v zadnji Sestletni dobi nai zastopnik Matija Jonko, \elepoaestnik, trgoveo in 2upao v Bold. Pri zadnjih volitvah r deielni zbor ae je Sbvenoam aovraina stranka mnogo prizadevala ter tudi obecevata, da bi bjla Jonka in njegov upliv pridobila za se; ali Jonko je ostal mo2 beseda pri tern, kar je bil obljubil narodni stranki, ter se je vztraJDo in vspeSno vstavljal zapeljivim becadam uplivnih zapsljivoev, kakor je tudi pozneje skoz vseh Sest let. vudao stal nepremakljiv znarodnimi poslanci. Udeleieral se je redno sej, ako ni bil resuiino za-diian, in ni bo bal ni dolge poti ni slabega zimskega vremena, kadar je Slo za kako vaSno stvar. Deloval je navadno r petioijskem odseku razen pri zadnjem zasedanji, ko je prosil, naj bi ga opros'Mi, ker redi bolezni v hiSi ni bil gotov, da bi se mogel redno udeleiovati ,vaoh sej tega vaSnega odseka. V \elkim posestvu za-^topali so nas dr. Anton Ghregorcic, Josip Ivan6i6 in Andrej Kocijanfiic. Anton GregorSitS je doktor svetega piama in profeaor bogo-elovja v goriakem osrodnjem semeni§6i. Izvoljen je bil Se le v tretjem letu tekofie dobe, potem ko se je bil odpovedal dezelnemu poalanstvu ravnatelj Franu Petto, in j« 4w*j Mjmbj/b potiVk ? f*im zbore> Naravno je, da od njega ni preveC prifiakovati, kec ima rnalo izkuSnje in je v redki do'tiki z ljud$tvbmr a vendar je nekatcre krat; pokazal precej5nje zani-' manje za javne zadeve bodisi a primernimi interpela-eijami, nasveti, motivacijami all ra^nimi poroCili. Bedel je stalno v finanfinem in po potrebi v raznih po-aebuih odsekih ter spada r ono malo Stevilo poslao-oev, ki niso izpustili nobene eeje. — Josip Iva'nCifi je pravi biser nasemu deSelnemn zboru. Kot pOBoafc-nik in o. k. notar v Tolminu ter kot izSelan praynik in veS5 v beaedi in v pismu slovenskega, italijanakega in nemSkega jezika ima potrebno Bposobnost za raz- ¦ pravljanje v3akovrstnih predmetov, ki pridejo v de* zel nem zboru na vrato. Zaporedora je bil toljen v legalni in peticijski, kakor tudi v druge posebne od-seke, v katerih je razdelaval tvarino ter sestavljal po-ro&la, ki so so odiikovala po vsebini fn po obliki. Moz je naroden, vnet, dclaven, srfien in znaoajea ter se ni bal ni daljave ni zgnbe v stsnovskem zasluiku, ko je bilo treba zaporedom o boiifit ioonovem letu dobajati k sejam, ko je uajvec opravka se Btranka-mi, ki piSejo razne pogodbe. — Andrej Eocijanci6, veleposestnik in podiupan ter bivSi cerkveni kljuear v Podgori, ima mnogo posestva ter pozaa iz svoje skuSnje teiave kmefikega at*nu v naSih casta ter go-spudarske razmera v vecjem dela nase deLele. Kot naCelnik cestnega odbora za okolieo goriSko in ad okraj nega Solskcga sveta ima priliko, seznanitl Be z onimi zadevami, ki so potrebne, ft ki zdaj najbolj tladijo ubogega kmeta, namreC Sole in ceiste. Vtem o-ziru in aploh y gospodarskih atvareh je tudi vedno deloval bodisi z nasveti (o eksekuoijah, o fkodijivih ti6 li), bodisi kot ud ali pcrofievalee raznih odsekov. Kme&ke obCiue imajo po Stevilii najye5 aastop-nikov. Tolminaki okraj zastopata dr. Nikdlaj Tonkli in Jgnro Kovaci6. D.r N. Tonkli pozaa Koborisko kot svo'o ozjo domaSijo, BoISko, Cerkljansko, Kanal-sko, Ajdovsko po veSkrataih opravihh, Toluiiaako in Poi-ico z okolieo po svojem prej^pjem in eedanjem scalnem delokrogu kot odvetnik. Brda in Kras mu tudi nista neznana; tako da pozaa okoliSfiine in po-< fiebo vae deiele. Jurldio.ia ali pravaa kakor tudi spl ana izomika in znanje dezelnih ia liemskega je-zV i\ dela ga sposobnega za pravega zag >vornika ljud«, ak„ koristi. Da zna to svojo spoaobuoat izkoristiti, pokazal je z :nterpelacijami sploaue koristi iu z raz-nimi porbfiili, katera je imel kot ad legalnega> ;ili pravuega odseka. — TovariS mu Igaaoij KovaCifi, Va-lepoBeatnik in 2upan pri Sv. Luciji, ud okrajnega Solakega sveta v Tolminu in kot najvecji obdafienec v vsem okraji tudi ud cestnega odbora tolrainskega, zastopa dezelo vze mnogo let v dezelnem zboru. Bil \q tovariS moiem, ki ao lzvrstuo de'aiiza dezelo,. katerih zdaj ni ve5 v zbornioi, ker so utnrli, preaelili se, ali ker so dragafie zadr2ani, z ranjkim Izidorom Pagliaruzzijem, svetovalcem Antonom Grorjupom, Se 2ivim grofom Pace-torn, baronom Winklerjem. vitezem Doliaoom in drugimi, in inn torej obiluo sknSnje v zadevah dezelaegi zbora in v drugih. V zadnji dobi bil je vedoo ud petioijakeg* odaeka, ki muje izroie-val marsikatero poroSilo iu >v katerem se jo krepkp poganjal za podpore tolminskim skladovnim oestam. V tezavnih okoli§5iaah deielnega abpra yedol se je vselej mo2ato in pravilno. GoriSko okolieo zastopata dr. Josip vitez Tonkli in dr. Alekaij Rojio. D.r Tonkli, brat Eftkolajev, je pirlamentareo stare korentke, delujoc" u26 ve6 deaot-ietij na politifinem polji, slovenski zastopnik v de^ 2elnem in v drLt»vnem zboru ter v kmetijaki druibi goriSki, do zadnjega casa tudi v deSelnemodbom, dezelnem SolBkem sveta in v delegacijah, ptedaednik druStva „Slog*tf, ki je uatanovilo in vzdrioje v, Gorici alovenski otrafiki vrt ia de'diSko Solo*, po raznih vo* lilnih ahodih in po svojem deiovanji znaapo vsej de-zeli, kakor bo tudi njemu znane potrebe in bede raznih krajev, na5elnik slovenskega kluba deielnih po-slancev, apreten zagovornik narodovih zalj in tezeuj. Mnogo let bil je poroievaleo o dezelnem salogav, 7adoja leta naeelnik ananfin^ga odseka* Dalje govoriti u...........- lL *•** ''•YIP- O. " -""•'' _-Jr^te nfctf! ^ofrcbt»dTKBJri 'ttfrnVdabiset* fero-fm*-tftkd pogosto izreklo v razgovorih o na&ih javnih aadevah kakor dr. vifc. Tonklija, na katerega gleda vsa deiela v vaeh splosnih zadevab. — D.r Alekstf Eojio bit jc zdaj prvo dobo v deielnc- -1-T&t Zdravnisk* yeda in lju&ezen do narada va^ast* mtt lefa 1803 predlog ogoriskih L * ki ae je pbtem razpravijal na ta ali oni i nainjega dne in ki ni Se kon&n. Zadnja 1< se je mnogo na bolje ˇ goriskib javnih * in v oddelku z& blazne, in za vae to zato neposredno ali poaredno dr. Al. Rojcu, P< bojjae bolnilnicae rasmere state je narodr alanea mnogo truda, denara in zemeie i B.r Rojio si ae tega natraSil in xdaj inn da Tiled njegovih prwadetfj ae vie dc z% novo deielno norisnieo ali blazoico. iboljia tndi javna bolniinica, ako ne bo roka ttvirala javnih koristij radi zasebnib, ume ae >W JtVlghk DtJf Jtojio bU je delaven tudi v finau-dnem odaeku. Sezantki okraj sta aaatopala dr. Joaip Abram in Bajmuad Mahor«i«. D.r Abram je odvetnik v Oenoi in deieloi odboraik uze ved dob. Prej je bil dezelni tajnik in je xgqbil syoje meato na uadin, ki je goto-vo edin v Avatriji, namred ker je bil avest svojemu pokliott kot deielni poalanec. Kot tak sapaatil jcsejo « djugimt alovenakiini pqalanei vied; a dezelni odbor, oaitom g&vat, ie sabieval, naj oatane v zbornici, k e r je bil degelni tajnfc, kot tajnik in, k ot poalauecD.r Abram je'epoznal krividooat take zabteve iri ae oi udal; sato ja agubil dezeluo tajhisW KakerSnegase je pokazat kraSki poslanec v tern sludaji, tak je ves das svojega parlamentarnega delovanja: bistroiijnen, da koj in brez teiave premisli in spozna zadevo, o kateri se razpravlja, navae etrani; hladnokrven, da so ae da rasdraiiti ni po" rieapamentnih ugovorili ni po slabo prikriti ali volji nasprotnikovi; pravicoljuben, da se ae da odmakniki od potf poStenoati oiti za en laa ni 8 hralisaojem, ni s BproSajami, ni z ^uganjem, ni a katerim koli drugsm sredatvom; znadajen, kateremu je ˇodilo raanm in pravioa, a pomoCnica Jefeana volja, ki ae ne da ukloniti; delaveD, da more biti v izgled TsakteremJi deielnemn, obcSinakemu ali kateremu koli aastopaik in dobrega area., SploSno apoStoyanje pri Sloveadb in ^Tealoveacib spricaje to, karamo onjem rekli. — Bsjmand MaborCid je.po zemljepisni legi in po naSi razvretitti naj bolj oddaljen od Matije Jonka; a po nekaterih zunaojih razmccah mu je sli-Len; kajti tudi on je veleppsestnik, 2upan ae^anski, nadelnik cestnega odbpra, ud okrajnega Solskcga. arete, Bazlikuje ae pa od njega tndi po zanaajih oko-liSJSinab y tern, da ni frgoYec. ampak vedkrat podjet-nik jaYfiih ddk d. pr. ceat, a|avb, itd. in po vaer. osebnib avdjinabr ki ao vaakemn cloveku drugaduH. Mahordid je razamen in podjeten mb5, izveden v go-apodarakih in obcinakib zadevab, spoStovan in cenjen t sroji ziipaniji in po vaem Krasu; zato tudi kori-sten indobra pomod t posretovanji o sploSnih kori-atifa njegovega «ikraja in vse dezele. Baznm za dejanske potrebe in sree za Ijodsko bedo pokazal je v par nasvetib o bolnikih y javnih bolnianicab, Ce tudi nista bila aprejets radi drngib ieiar. Deloval je skoz vsa Iota y peticijskem odaekn, ki ma je izro5eval tudi porodila or nekat^b predmetih. Drzal ae je atrogo dlaeipline slovenBkega kluba. Tako smo na kratkem oznadili stari kvas, ki ga bo treba poatrgati y nekaterih meaeoib. Volilci naj pomiaHja, ali je tak; da bi ae dal tndi v drn-gi6 rsbiti, ali pa je treba odbrafi nov kvas, ki bi drogaceyzdigaYaldezelnozborsko delo.Na Eranjskiem, na Oefikena, y Galieiji zaCele so se ze priprave za bodode Yolitve y deielne zbore, v katere ae bo vo-lilo ob iatom casa kakor pri nas. Zato amo menili, da je treba enkrat izpregovoriti inomeniti to zadevo, da ne dobijo Yolitve volilcev nepripravljenib, temved da zadnejo o pravem dara o tern racmialjevanja in razgoYon. On-ini- «* *Q&m Dopisi. Iz BriH 10, aprHa. — O nesredi, ki se je do-godila 8. t. m. ob 5. popoldne v Mu5i pod Gorico, ni vain Se nikdo porodal* Zato aprejmite od mene par vratio y t# xadevi. Zadei je fzeleznidni vlak v neki voz, ki je hotel iti prav takrat 6ez zelezniLno progo. V tiatem frenotkn prisopiha vlak in treSdi v toz, da se je razletel, kakor bi bil od atrele zadet; vaak koa odie**! je y svojo atran. ITa vozu; je mo* peljal prazno Ttnako posodo,. in vae je dlo rakom iviigat. Bili so pa atirje vozoiki in prvi je bil tako nesredea. Pri tern je bila pa areda, da ae je vprezna priprava pretrgala, da ni vlak vdlov seboj zavlekel. Vozno krmilo ali 6je je enega v51a vrg.o na tla brez poaebnega 'poikod^acja Voxnik je o pravem daan pote odneBel. Oni vozniki trdijo, da je bil cestni zaporni tram odprt, da so Hi naprej brez kake wire. Ona star je zdaj v prewkafi. irila 1689. — Slavno urednistvo Ijeti sicer od okorne roke pa za n dopia. Delati se imajo v na§i fnpotrebne reci, in aicer cerkev. Sola ie naravna Crta od Bafte, do Eneie. "in «d vedioe tntajSnjega Ijndstwa ^mtf;M&$. Dala Wt;ee,'ta*drta lahko in dobro izpeljati. Pa ttiui lo ima svoja Zelo smo jepotrebaji ia vredni ^> vredni D storilravojih dol^uosti? po- ter s ko&6» oprti take, da mo- »te io oinje vse na hrbt,n zno- m tudi ^druga domadi'opra- mil Pa da bi je 2e,Y^aj koa Hdovne ceste nareditf. vsaj iz M 10 minn^ .aaUaVfij a]| niorda ? ali pa dttfero iipjane ceste nSode«, bffi aas kraj ji fari preimenii in cesta, ki * Ta je pri '" tezkc prav I nasprnf redem, ali nismo^vi trebni, ker smo zapi rarao do, skladovoe siti. Kakoje potrebi viia, lop" 'o enes_ .lavi tudi tega% Ihieti ne aruei Cakamo obljubljeno cesto ie predolgo, pa tudi zda> §e ne akjazujemo, arapak le pouiino jJroai-uio in ,vi, ki dajete, Ce innate kaj poStenega odetov-skega groa, oain li daste? Zelo premajhoa &rna cerkev y Melcah stojj sedaj na fiisto neprimernem kraji ia pray na konei naSe fare. Potreba pa je z nova pokriti jo in za silo kaj z uevclikioii stroski, ako mogofie, razsiriti. Veliko ttoait's pa ne, ka2e na onem prostoru, ker. imaiho v Srednji vasi (to je ravno v jsredi ;ned Melcami in Kneio 10 minnt dalec) tako iprimeren prostor za naso farno orkev, da si lepsega in pripravm>j§ega izbrati ne moremo. Tukaj je ze stala nekedaj cerkev sv. Jurija. Ako se na ta s skal-natim pddnozjem uckoliko vzviSeni, tik ob vodi Baci vzboCcni prostor ustopis, vidis do maloga vao uaso faro. Tudi bi.se od lam zvon sliSal po vsej naSi fari, kakor mislim, gotovo no bolje odnikjcr drugod. Fara naaa bi dobtla vso vedo vrednost in jako lepo lice. Kje naj se pa tudi na§a S ola zida, ali ne tudi v Srednji vcvsi? Tukaj imamo tudi za Solo in solski vrt, ki je, kakor v vsakem kraji, tako tudi pri nas zelo potrebeo, na izbiro prav /ep prostor. Tukaj je meja MelSke in Kne^Ske obdine; dobi ae pa "Se lepsi proator v Kneiki kakor ? Mel§ki ob^iui. Meldani se 8klioujejo na avoje piedpravice, ker imajo' ie okoli 10 )2t Solo y svoji vasi; toda kaj koristi to? ati se pa sine s tem Skodovati vsem dragim, ki imujo pta-vico do Sole? Tukaj imajo vsi naj ptipraynejSo pot do sole, ker tudi Melee so le 5 minut odaaljene od Srednje vasi. Ali imajo res kak pravi6en vzrok Mel-caui, nasprotovati bodi si cerkvi ati soli v Srednji vasi? Da oni oerkve in sole tadi ne izpQstijo, vomo; pa vemo tudi, zakaj. Toda kedo more zato, ako je ze naravna lega taka, da je izvan Melske vasi vsem drugim far an om Srednja vas najprimernejSi kraj za omenjeua poslopja? Tega mi ni treba tukaj posebno dokazovati, ker to lahko spozna vsak pravifien do-madinec in ptujec, ce se le nekoliko ozre po nafiem kraji. Kedo bo tedaj nasprotoval praviCnim zahtevam in tako naravni legi? Farani in drugi oblastniki, ki imate za to ali ono za naS kraj oblast v svojih rokah, delajte ob svo-jem Lasa po avojem poStenem prepriLanji in zago-to^ljeni bodite, da ae bote veselili svojega modrega in bvale vrednega iina, in farani nasi vam bodo na veke hvalezni. 12 ViSOklh hribOV, 13. apriia. — Sprejmi, draga ASudaK, vsaj enkrat dopia iz oaSih hribov in privoidi mi majhen proatordek v avojem listn, da poprasam moje tlavno tovariSe dopisnike, kaj mi je zdaj storiti, ko sem prifiel v tako velike zadrege. Prav modoo nas zanimajo tudi nas gorake kmeti6e daaopiai, dobro nas poueajejo ,8ofiau, „Yrtnar", NGo-apodarski list", poaebno pa „Kmetovalec* » Lju-bljane. Zdrav dlovek bi ne mogel konea vzeti; a kaj mi je pa zdaj podeti, ko aem priSel v take zadrege P I. Eot poaten ode imam 7 otrok, iiateri so u?o vsi dqbri, da jejo; eden, 2 leti star, rai Ieii bote:? na poatelji uLe 30 dni, drugim Seatim uem napravit y zadetbn zime vsakemu nekoliko obutve; a zdaj ad jo nie potrgali in zima ae node odjenjati, da bi v boaicah po polji hodili; Se vaak dan nov so eg pripada. V zadetkn zime sem najel voznika, da mi je del v Gorico po sirek (turaico) za zivljeaje in mi ga je privlekel do ateze, ki pelje v na§e Btrme bribe, ki aem ga moral potle Se 2 nri na svojem hrbtu nositi; a ooi airek mi je kmalu poiel. Denara imam tako pidio, da se skoraj nijeden v mojem iepu ne ugreje in 2e ga moram drugemu oddati. No res, da aem prodal 2' govedi pozimi, vaako po 40 gold.^ pa moral sem o by. Jelerji (Hilarjt) odrajtati obreati od 900 gold, po 7 od ato, in zraven toga imam go 2 pravdi, ker roe obdina preganja se z obdinskih paSnikov, in moram. braniti ae it% od-vetoikom zasloiek poiteno odrajtovati, drngade mi nodejo zagovarjati mojih dozdevnih pravie. In eno sestrioo imam in ni hotela drugade, ko da se je omoiila; ooa me tudi uze tirja obljubljeno ji doto 1000 gold, V jeteni aem poaejal aa evaje .....¦.....•......... .¦;¦ ................Jflf.i ...I ;- njive 3 mirnike zita, to je r$i; — a ker sem pozno aejal in je zima hudo pritianila v zadojem konci, je vae pozeblo, da s«»m moral apet poorati iu j< dmen usejati. Na svojem poalopji imam uSe alabo atreho, da ni mogode dezju skoz braniti. Res, da imam tudi nekaj repov divine v staii, pa seneno leto je tako padio, da uie zdaj nimum divine S 6em krmiti. Imam tndi 12 alabih konjskih nog, katere bi rad prodai, par nihrje mi ne ponuja krajearja. Imam nekaj gozda, pa je tako od soloca obr&jen, da ko jc enkrat zgoda v jeseni sneg zapadel, ja bilo potem malo ve2 kopno. Zato tin* sti.'lje imam prav piclo. Kaj mi je v takih iilpBpb storiti, ne vein. Bog pomagaj, iti bode treba v AmeV.ko. Proatm, da mi obj&vite mojo za-drego zato, da se bo vedelo, da tako zivimo, da vdaaih dve solnci vidimo. Kraet. Politidni razgled. Na cesarskera dvoru dunajskem bile so draga leta veliki teden lepe oerkvone slovesno-sti, ki so dotovale poseben sij in kras po ude-k'zitvi presvitlega cesarja in cesarske rod ovine. Letos bodo sicer slovesnosti po cerkvenem ob-redu, ali dvor se jih ne udeleSi vsled zalostnih dpgodkov v ccsarski hi§i. Presvitli cesar se \e odpeljal s cesarico in nadvojvodinjo Valerijo iz B>idape§te naravnost v IS), kjer ostanejo ve-likonodne praznike. Presvitla cesarica boleba vsled hudega udarca, kiga je z mozko srdnostjo prestala to zimo; a govori se, da imajo nado popolnega ozdravljenja. Nadvojvodinja vdova Stefanija v Miramaru ima zdaj pri sebi mater in sedemnajsletno sestro Kleitoentino, o kateri se pripovedujc, da se zarodi s kraljevidem na-slednikom italijanskim. Zadnje dni dogel je v Miramar tudi princ Koburiki sL svojo soprogo princesnijo Lujizo, starejSo sestro aadvojvodinje Stefanije, in govori se, da kasneje bi znal priti tudi ode, kralj belgijski. Vsak dlovek 2eli naj-viSjim druzinam v Islu in v Miramaru, kolikor Imogode, najveselej§e in mirne velikonodne praznike. Drzavni zbor je imel pretekli teden li2. t. m.zadnjo sejo pred prazniki ter zadne nad&ljno zborovanje se le v detrtek 2. roaja. Predno so se poslanci razsli, predlozila je vlada nadrt no-vega kazenskega zakona, ki obsega 47 dlenov, govoredih o vpeljavi te postave, in 516 para-grafov o hudodelstvih, pregreskib in prestopkih. Nova postava ohrani smrtno kazen in uvede ne-katere oove vrste zapora. Sodstvo o zalitvi da-sti po dasnikih in tiskovinah odr/ame se porotni-kom in izrodi rednim sodnikom. Sprejele so se v nadrt nove dolodbe^glede bogokletja, zanidevanja vere in sluzbe boije, kakor*tudi gledd zanidevanja in sramodenja posameznih stanov in na-rodnostij in hujskanja proti njim. Tadi dobeda-nja postava zabranjuje take redi, pa vendar se godi v javnih listih in na javnih prostorih tako, kakor vidimo in vemo. Dalje je vlada predlozila nadrt postave, po kateri se zboljsajo plade po§tnim in brzojavnitn sluiabnikom. Predlog kneza Lichtensteina, da naj se Avstrija odelezi mednarodnega posvetovanja, ki bo v Svici radi postavnih dolodeb, ki bi se morale uvesti v posameznih drzavah v varstvo delavcev, katerih po!o^,i je v nekaterih krajih malo bolji od oneg r.eumne divine, sprejme se soglasuo. Do-raobranski minister je zbornici naznani!, da cesar je potrdil novo voja§ko postavo. 0 italijanskem kralji Humbertu se pripo* veduje, da obiSde raeseca maja nem§kega cesarja Viljelma v Berolinu. Govorilo se je tudi o nasein cesarji in o ruskem caru, da pojdeta na obisk k mlademu cesarju nemSkemu, ali zdi se, da vsaj za zdaj ne bo nid iz tega. Kralju Humbertu, ki bo potoval se svojim ministrom Crispi-jem, pripravljajo se baje v Berolinu velike sve-danosti in vojaSki pregledi na suhem in na morji. Vsega vkup bi se mudtl italijanski kralj pri svojem zaveznika pet dnij. Francozi delajo velike priprave, da bi sla-vili vstajo leta I7S9 s svetovno razstavo. Ne-katere driave so obedale, da se je udelczyo, Te&iuom so pa odrekle in nodejo uradao sode,. lovati, ker slavnos*ielja ^rekudft katere nc morejo odobravati. Na prostoru, kjer bo razsta-va, postaVili so vclikansk s-toip od samega Le-leza, to ji! zeleznih palic in omrezja, kije 3o0 metrov visok. Stolp ima tri nadstropja in daje jako lep razgled 6ez Pariz in Sez okolico. V drugo nadstropje spravili so vze dva topa ali kanona, s katerimi bodo dajali znamenja vsak dan, ko zacne in ko se zapre razstava. Stolp je tako Sirok, da v prvem in drugem nadstropji so obSirni prostori, v katere spravijo krcme in kavarne s pivci in razgledovalci vred. To veselo doma<5e delo ima pa tudi pelina. katerega do-liva dan na dan znani Bouianger. Ta rooi je ubezat se* svojimi zvestimi pristaSi na belgij'ska tla, in pravijo, da ima. nat razpolago osem mili-jonov frankov. V Franciji sestavil se je senat ali gosposka zbdrnica. proti temu moza kot sodnik, des* da Bouianger je hotel' premeniti • drzavno obliko na Prancoskem; aii raoz ima mnogo zaveznikov po defceli^ ki pripravljajo shode in banketenjemu na 5ast ter mu naphrajo, prebirajo njegoya pisma ali manifeste ter se navduSujejo zarij, ko jim obe&ije, da hofie preu-strojiti in zboljsati ljudovlado. Domade in razne vesti. Vatajenje bo v Gorici v naalednjem redu: v soboto ob 4 3/4 popoludne v prvostolni cerkvi, ob 6. uri na Travniku, ob 61/, pri Sv. Roku, ob 7l/t na Placuti, 0 mraku pri kapacinih; y nedeljo zajutra ob 6. na Ko(*taojevici; v drugih manjsih cerkvah no gro procesija na pro etc Nadvojvodinja Siefanija bila je v petek 12. t. m. nad eao uro v Gorici. Z vecernira brzovlakom priala jo svoji materi in seatri naproti, ki ate se pri-peljali is Italije. Med torn ko jih je fokala na po-sfrajt v cakalnioi prvega reda, pripravili so jej ve-oerjo. Ko je doSel vlak iz Italije, Sla je materi in aestri do voza naproti in go se preprijazno pozdra-vil(\ B kraljico belgijsko bil je tudi en belgijaki dvor-nik, tee" dvornih gospa in potrebno 8luiabni§tvo. Nad-vujvodtnja Stefanija je visoke, krepke poatava in je bila ino$no zagrneua; njena sestra {Clementina na-redila je prav prijeten vtis na xb% ki so jo videli. Kraljica je bila jako gitvjeaa, koje zopetvidcla svojo hcer. Po kratkem odmoru zatcdle bo vozove in vlak zaoel 8e je pomikaU proti Trstu, kntnor so doSle visoke goape po deveti uri zvefcer. V M'rvamaru pre-bijejo te praznike. Drugi sploSni katoli&ki shod na Dunaji jo prod durmi. Kdor se zanima za javno iivljenje in komur je dano delovati ne le za sjojo osebo in uaj-blizje sorodnike, temvec" tudi za vecje L1 or cake kroge v obomi, okraji ali deieli, naj ne zamudi te lepe priiike in uaj se udeleii dela pri ptenovljenji (510-veske druibe po veinih resnicah krScanstva, katera je globoko padla in dale^ zabredla, ker je bila za-pustila kri2 in je sla za Hebrcjni r pui^avo plesat okolo zlatcga teleta. Opozarjamo one, ki nameravajo luleleziti se tega shoda, pri katevem se bodo razprav-ljala javua vprasanja na podlagi kr§6anskih reside, da je 6a8 oglasiti so samo ae do 20. t. 111., ker *po-tem s« bodo oddajaie vstopnice, kolikor jih So ostauo, dunajskim goapem, ki 00 se oglasile in bi bile rade nansooe pri javnih sejah. Ogjase sprejeraa dr. Simon Hagenauer na Dunaji, I. WoUzeile 3. Bazen uze prej imenovanih cerkvenih dostojanstvenikov udekiita so tega sboda knezonadskofa goriSki ino praiki, nad* Skof lvoTgki, koezoskof krski (v Celovci), generalvi-kar skof feldkircbskt. Skofa triaikega bo Bftmeatoval kanonik Stcrk, ikofa dobrovniikega v Dalmaeiji pa srbidijkken G-regor. Rajoevik« i^# krSSanskega duba. Gor&ka ljudska posojilnica dobiva ai vedno ve& mo5ij id more vedno bolje ustrezati potrebam in verovati one, ki le ho^ejo varovati, pred oderuhi in marsikatero nevseCnoatjo. Z 31. decembrom 1888 imela je posojilnica t svoji blagajni gotovine 959 gl. 45V« kr. Y prvih treh meeecih teko5ega Icta, namrefi januarja, februarja iu marca imela je poaojilniea do-hodkov 14.878 gl. 77 kr., atroskov 14.248 gl. 55 krM vaega prometa akupaj 30 086 gl. 77 V, kr. in v bla-gajoici 1589 gl. 67l/t kr. gotovine, ki ae jc proneala v raLun za drugo letosnje 6etrtletje.. Badi vecjiti aredatev btlo je mogofie bolje in hitreje uatrezati mriim prosnjam nego lansko leto. Posojilnic'na giav* nioa iznjSa uze nad 12.000 gl.; a druSlveniki so za-vezani ra morebitne zgube 8 to vaoto in ie--.« drugo v enakem zneaku, torej akupoj a S4.000 gl., z re-s€rtHim isalogom, ki 4fe«j« blizu 2000 ^.,-. • fo'«"pfe» wakljivim prcmoienjem. Leta IddH 1% leto 1989 predplaiahe obreati iznaSajo id toliko, kolikor ireba za 50/0 deleinino od vphifanilr doleier, in fie veU Drugo, kar pride, bo za obreati hranilnfh vlog po 41/* od sto, za upravnfc stroSke, «a morebitne manjae zgube in za reaervni zalog. Ker je pri takih zavodih vapesnost delovanja odvisna razen od poStocega in previdnega delovanja posebno od mao^ioe irorcer, ki pridejo v promet. nadejati se je letoa, akb ne pride kaka posebna nezgoda, dobrega leta za ta naa edini denarni zavod, ki ga je narod ustanovil se svojimi zulji in prihranki. Naznanilo. ^Goriska ljudska poaojilniea" v Goiici naznauja, da radi velikono5nih praznikov ne bo imela uradnih nr 21. in 22. t. m. Prihodnji u-radni dan bo zopet v cetrtek 25. aprila. Oznanilo. Naznanja ae a tern, da se bodo doe 30. aprila 1889 ob 10. uri sjutraj v pitmrnici tu-kajanjega dfLelnega odbora javno sreokale obligaoije zemljiscno-odvecnega zaloga v zneaku. odmerjenem v razdolzitvenem na6rtu 3. marcija 1856 (Drl zak. II. dt. 4). Deielni odbor v Gorioi, due 5. aprila 2889. — Upravitelje javnih zavodov in zasebnike opoz&rja-mo, da od izsreeicanih obveznio se ne pladujejo ve6 obreati od tiatega 5asa naprej, ko ae lahko glavnica potegne. Ce kdo vkljub temu hrani take obligaeije iu dopla^uje obreati iz svojega iiepa, dela jako ne-apametno, posebno 6e mu denar ne prccsiaja ali <5o je po kakih razmerah dolman vea avoj preostanek dati v dobro na&ene, n. pr. ubogim. Tak &lo?ek jemlje krub reve2em iz uat ter plaouje & njim svojo nemarnoat. Ni res, da goapodarjenje z denarom je poavetna stvar, na katero Bog ne gleda, termed 0 goapodarstvu z denarom bo moral 61ovek prav tako natancen odgoyor dati, kakor od voakterega drugega dejanja. Tako neki nas uiitelj, ki je rekel, da prej ae odpuati alabo goapodaratvo onemu, ki le a e b i alabo gospodari, nego onemu, ki alabo gospodari tudi zeni, otrokom, ubogim ali poboLnim uatanovam. Nase mestno staraSinstvo imelo je pre* teklo sredo sejo, v kaferi je mod drugi mi reJSmi re-fievalo tudi reklamacije proti volilnemu imeniku, ki ga je sestavil nafi magiatrat za letoSnje dopoloilne volitve v staraaioatvo. Magiatt'atov „MoniteurM („Cor-riere") prinesel je poroctlo 0 tej aeji, v katerem pravi, da 0 reklamacijah je poroial odvetnik dr. Vinci, da mnogo onih, za katere ae je reklamirala volilna pravica, so bili 2e vpiaani v imenike, da ne* katerim se je morala volilua praviea odrefii zato, ker placcjtijo davka manje ko 5 gl. 25 kr., in drugim zopet zato, k e r ima jo priatojnost vdru-g 1 li 0 b 6 i n a h. One davkoplaoevalce, ki plafujejo najruanj 5 gl. 25 kr. in ki bo bili torej zavi-neni e d i n 0 le radi tega, ker iraajo priatojnost v kateri drugi obcini, proaimo, naj vloiijo utdft ali rekurz proti takemu sklepu rneatnega staraainatva os. viSjo oblast, -ker tak aklep je po naSem prepridanji pro-tipoataven in nima druge podlage razen izgleda tr-gaakega ataraainstva, katero je pa se vsak krat ob taki priliki propadlo pri naineatuistvu, pri minister-atvu in pri upravnem sodi&Sii Drlavua domovinska postavazdne 3. decembra 1863 (dri. taI.. St. 105) doloCuje v §. 2., da vsak avstrijski driavljan ima domovinsko pravico samo v eni obcini. Magiatratovi juristi morebiti inenijo, da domoviniska in volilna praviea je eno in isto alt da vohlna praviea je le del domovinske. To je pa po-polobma napadno. Volilna pravioa je nebdviana od domovinske ter urejena za posamezhe zastope po po-aebnih poatavab, Yoliino pravico za BtaraSinstvo go-ri&ko dolocuje mOatni statut z dne 28. qovembra 1850 (§§. 31. in 32.) in dezelna poatava s dne 11. novembra 1868. Poslednja pravi razlo^no: BTutt'i cittadini anatriaoi, ohe dim0rano nel oircondarXo comunale della oitti dt Gorizia e vi pagan 0 un' imposta aui loro beni atabili, sulle lero industrie e sui loro redditi, sono, oltre ai pertinent i eid ai ci 11adini del Comune, aierabri coraunali"della ctfta. — Se non sono, ne pertinenti, uo cittadini del Oomune, easi si chiamttno co^aorti 0 om u n a 1 i. — Ai consorti comunali. spetta il di-rittc attivo e pasaivo d'elezione alia Bappresentanza comunale 8otto le stease 00ndizioni come ai pertinenti del Comune" (nava|a>. pogoje iz §. 31. St. 2. a. io b. mcatnega Statute). S t^m, da ima kdo domovno pravico v Per'solah, n. pr. prvi podzupan goriski, ali v GradiSCi, n. pr. drugi podiupan goriiki, ne neha b:ti avstrijski drZavljan, in 5© atanuje y okoliSi goriSkega mesta in p I a 5 u j e davek, imeuuje ae conBorto comunale tanr ima aktivno in pasivno volilno pravico, kakor kaiejo izgledi. To velja pa tudi tedaj, ako bi imel kdo domovno pravico v Grgarji ali v Slivnem na Krwo. Y. April doneset nam je vremr, ki je popolnoma njega vredno. U4e prvi dan se je oblaCilo, je rosilo, jaeno bilo, pa zopet ae krem^ilo, kakor otrok, ki je nestalen v svojih sklepih. In to se je ponavljalo do danes skoro vsak dan a tern razlp^kom, da je viasih fie burja brila, da je pjretekli ponedeljek celo gromelo, • drugi- da* zopefe -sneiilo oelo- po- Wiiajih bribib ge-J rlikib, kakor on $f, Qdi% te todi Jo m male ^a, ker megla in aoTnee ^'inig'WI^^f^^'-yfiSllii'-tetttek pokazalJnanm je^opet prijazno lic«i a nika* -A keggi poroitya nimamo, da .takp,s oatane,; Vender na|k! si bo, kafcor ho«e, vaem prijateljdnY &iimtf•- veafeilo veliko uo6. Opatija v Istri, ob kvarnerskem zalivri,. v o-; kraji Yolovskenr, zasibvela je *adnja' let* iieriavadn6. /; Juzna zeleznica aezidala je turn poslopja, ki so po<-trebna tujceto,.ki s6:hodijp?k^i| YMftgjn P^lflo^ je colo kopaliSCe, v katwro je rad zahajal ranjki nad-> yojvoda preatolcnaslednrk; kakor tudi draga viookal in odiicna gospoda. 8 posebno dejelno poatavo mejao •' grofije idtrake, katero je potrdil te dni prearetlV ceaar, imenovana je Opatija zdravi8«em (Kurort) in je do-bila posebne pravice in pravila. Tnjdi, K bbd^^e"; dobajali, bodo morali placevati nekak darc^. Tudi*" nadvojvodinja Stefanija se je veiJkrat rada bavila v-. tern kopalifidi in tudi zdaj,. ko, ima pri aebi ˇ Mira-mara mater in seatro, peljuU jib je ? ta lepi.kraj,-da ai ngiedate naravne krasoto nait> deiele,; katero* povzdigujejo podjetja • iloveakega uma in dlani. Vi-j; sokim goatom jako dopada krasna lega Miramai-4 ob" jadranskem morji in Opatije v Kvarneru'. Jeruzalemski romarji z monsigporom JoXe-foin MaruSicem, 6astnim kanonikorc goriskimvaa6elu, ki 00 odpiuli dne 21. marca t. 1. iz Trata,lp'it6Va'U bo sre^no po morji ter so obiakali me«ta' Al^kBaridfijo in Eabiro v Egiptu, goro Karroel v Pal'eBtini^ra^ato Nazaret; morje fjezero) Tibereko ia oj^W Iwaje in ao priSli areCno v Jeruzalem, kjer ostanejo^pkMe--den na zveli^arjavein grobn. Iz Jeraxnleina odidejo' 24. aprila in pridejo v Trat 2. maja. Prihodnja ka-rsvana nameiraya oditi v aveto deSelO 0 boiifii teko-5ega leta 1889, Natandaeja pojasnila v tej zadevi daje knjigar Leon Woerl na Dhnaji, I. Spiegel-gasse 12. Emetn se dandanes ne godi dobw; dopisnik iz viaokih hribov v d&oaanji Stevilki. omenja picle' dohodke kinetove, a mnogo poti, katero Sakajo nay vaak krajcar, ki pride kmetu v roke. Kar dopianik omenja, ne godi se le njemu, ampak vefiini njegovih stanovskih sotrpiuor. pa, mnogo jih je, ki so ne morejo niti b tern potoziti, kar navaja dopisnik, ki iivijo §e v veojih Btiekah in vednih tezavflh. Veliko se je uze go-vorilo, kako bi ae dalo kmetu pomagati; ialibog da) do zdaj se ni nafiel Se sploSeu lek za obeo bedo in' rovo. Upajmo, da se to zgodi vsaj v priliodoje. V Podmelci na Tolminskem odo&Voje z dnem;-16. aprila nOv poStni urad in nabiraHsSe 0. k. pofitne brauilnice. Zvezo s Tolroinom in z Grahovim^bo po-aredovala dosedaoja voinja posta, ki prevozi vsak dan baiko dolino naprej in nazaj. Drugo primorsko voja§ko veteransko, druStvo za Gorieo in Gradi§Ce vabi k rednemu ob5nemu zboru v nedeljo dne 5. maja 1889; ob 10. uri predpoldne na trgu sv. Antona v gostilni „pri'-zvezdi." Dnevui red: 1. Odpre sezborovanje. 2. Pre-gled zapianika zadnjega obCnega zbor* dne:13i..maja 1888. 3. Poroeilo 0 razvitku in gospodarstvu drufitva. 4. Porocilo in razlaganje ra5unov. 5. PoroCilo4 0 pod* porah za druStvenike polit&nega okraja gcadi§kega> 6 Yolitev novega drnstvenega odbora. 7. Mnrebilni predlogi (oziraje se na §.J 40 drufiivenih prairii). Y* Gorici, due 14. aprila 1889. Drustveni odbor, Godec. Poleg narodne pravljice ob vrbskem jezeru. Spisal Anton Funtek. Pod. tern naslovom izSIa je nova kojiga v zalogi Ign. Eleinmayer & Bsmberg v Ljubljani. Piaatelj je uLe dobro znnn po svojih izvirnih pesniSki'h proizvodih, kakor tudi: po krasw prcstavi „Ztatoroge.u Nova knjiga Steje 100 Strang v mali osmerki ter atane nevezana 1 gl. 20 krM licSn^ vezaoa in z zlatim obrezkom.l gl. 80 krM po poftL 5 kr. ve6. Po svoji Jicni zunanji obliki priporooa s# posebno kot praznifino darilo. A-yi-z.- Pocaatim se p. n. obfiinstvu naznaniti, da. vbzt^ moj postni voz vsak dan iz Kobarida v Boiec* Ta: vOz, ki stoji v gostilni g. Fraoa Urban«i5-a;-Kotlarja, odrine iz Kobarida ob 3 popoiudne; Voznina je jako pTiinerna. 86 spoStotanjem ALOJZ0 SORC, c. k. poStar. BoUc, 17. aprila188$. Ganzseidene bedruckte Foulards ft 1.204 bis fl. 3.90 p. Mot. (ca. 350 y«woh. DafBin)---veiKntaia-f u. atackweiae porto- und sonfrei ia'a Haaa da« 8*Woe->?., Btftckweiae porto.- u. ?ftUM daa B^brfk-D^pot fe Senneberg (K.u. K^ HOflief) Sn«ch. Brwfokoaten 10 kn. Portoi Hitra ia gotova pomo6 prneloflciMeiliifliilmasMffl! Najboljsi in najdelavniSi pripomocek za vzdrfevanje xdrBTJa, xa Sigftenje in za fiiato aokor, kakor tudi kr»* in an poapelevanje dobtega prebavljanja je uie povaod ohranjenje znani in priynbljeni „dr. Rosa-e zivljenski balzani''. Izdelan it najboljaih zdravilnih zeltac jako akrbno, nplira dobro pri vseh teiavah v prebavljanji, vzlaatj Ipri slabem tokn, ielodcnem krci, kialem vzhukovanji, krvnem natokn, hemerojidah itd. Valed te svojo preiz-mine detaraoiti je postal le-ta balsam gotovo in utrjeno - Jjadako domaSe zdravtto. Velika steklenioa stane 1 gld., mala 50 lar. Tisoce prianalnih piaem ja na razpolago. SVARILO! Da ae ixogneft pretari, opoxarjam to, da ja vaaka siekfeftioa dr. Bosa-o balzarae, edino le po meal pre vilao prirejenega, v moder katton zavita in da W-<* na atrani napia: „Dr« Roaa-e zdravilni balzam is le-karne „pri crnem oriu" B. Fregnerje, Praga 205—3, v nemicini, deMini, madjarScini in franeoscini, ter da na procelji ima natianjeno mojo zakonito zavarovano varstveno xnamko. Fravi dr. Rosa-e zivljcnski balzam dobi ae aamo t glavne? zalogi B. FRAGNER-ja, lekarna „pri crnem orlu", __ Praga, st. 205-3. V ttorici prilekarjib: O. CRISTOFOLETTI, A. pi. GIRONCOLI, R. KttRNER, J. K. PONTONI Vae veeje lekarne v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega sivljenskega balzama. Tarn ae tudi dobi a risofii zahvalnih pisem priznano : PraSk* d«naLe mazllo zoper bale, rane in vuetje vsake vrate. Rabi se, 8e a» Jenam praa nnaroejo, zapirajo ali strdiio ko otroka odstavljajo; pri otekUnah vsake Trace; pri cttu t prafo in pri zanohtnici; $e si fado roko ali nogo zrije; pri morakej mrtvi koati, zoper revmatiSne otekline, kroni5no unetje t kolenih, Tokah in ledjih, zoper odprte rane na nogah in na vaakem dolu teleaa aploh, pri vratnej oteklini. Vae bale, otekline in ntrdine ozdravi t kratkem; ce ae gnoji, izTle&e ven Tea gnoj ter t kratkem ozdravi. X Skatijieah po 25 in 35 kr. SVAMLOl Ker ae PraSko uniTerzalno mazilo od veS stranij ponareja, opozarjam, da ga le jaz pra-vilno zdelnjem. Piistno. je; aamo, c"e imajo rameoe Skat-Ijice, t katerih je mazilo, nank, kako je rabiti, na ru-docem papirji, tiakaii ˇ devetih jezikih, in Se ao zavite svetlomoder fcarton, ki ima natianjeno vavstvono Qalvsm ¦» nlin SkuSeno in po ronozih poskusih DOIiMl TA IlilU. kotnajzaT^aljiTejSeBredstTOzna-no, odatrani nagluhoat, in po njem ae dobi popolno ie zgvbljen slab, l ateklenica 1 gld. »< 4+*-W4*W+<<«4'%W\*-&»*4**f { Lekarj 4 ViTChpW, ja R. Brandt-a so vie 10 let od pxofeaorjer in prakt. zdraToikor obiin8tra kot ceno, prijetno, gotoro in neSkodljivo doatie sredstro priporoSene* Poskueili ao jits Prof. dr. HProf. dr. pi. FrericiW, ^g^sjja^w JEerolin (f). Giell, .^BMiKVtfR^ pl* Scanzoni joecimn, r^jniAmSr% c- Witt, Lipako Cf) KgP**^ ¦¦f^at Copenhagen. pl.Nuaabaum, ES^gc/^Ls^BSI Zdekaner MonakoTo. p^gajj^py^ypjij Petrograd Hertz, «^H4*SH9VV Soederatadt Amsterdam. wsgML^JlKay Kazan p. Korzynaki ^fjfafiYXKMr Lambl. Krakovo. ^nuyjp^ Yariara Brandt, Foriter Klasaenborgt Birmingham, i pri motenji trebttJnjib. iivceT, jeterai I'Olezni, zabaaanj, slabem eilSenji, in a tern zdroie-mmiboleatimikot: glayobola, omitio. tiSCenji, tezkem sopenji, siabem tekn i.t.d. Lekarj« Rich. BRANDTA Sricarake krogljice nSirajo zenske prar rade valed njih olajternih nas-ledkoT in jim dajejo preduoat predaemi drugiai mocno delajofiimi aolimi. kislimi vodomi, k«pljio*mi ^ pL Giell, dfc HoaakoTO. 2a varnoat kupujodemu obdinatvu «aj bo ie poaebno poTedano, da ae prodajajo pcna-rejene sricarsk? krogljice t jako podobnih zavit»;ih. _ PropriSa naj se toraj Teak kup6ef alec na okoli skat- M. Ijice zariio narodilo, da ima zgoraj natisnen beli ^ krii na rndecem polji in ime Rich. Branet. Opotani m le poaebej, da ikatljice, ki ae v lebarnah kupijo, Teljajo 70 kr. in da ae ceneje ikatljice ne prodajajo. N 4*tf * W i \W*i»* $ ** A M 4 \%4*l STALXE €E\E ^vynvpnvy nvy >vr kvy-mv +u KDOR H06E Ionium dom po ceni in ob enem liiSno, naj ao poiradi t Teliko akladi52e ? I6IACIJA STillR-JA ˇ Gorici, Qosposike ulioe 6, k'er dobi vedno veliko zalogo gotove o-bleke po zadojein kr.iji, toliko za moie in mladenifie, koJinor za otroke, in xse po ceuah, ki so no bojijo tekmovanja, n. pr. vrlnw dukn^ pomludna . od 7.— f. viae poptliA jjfflapka z volne n 6.25 n hlaSe..< «^, ..... » 2.-r „ popoltfa obleka za te&ke m 4.50 » ob}a6ilce za otroke . . » 195 „ vrhna 6bhuxUa v.n otroke „ 2 75 „ ulster pomladni od . . „ 13.— „ chesterfield .,,..„ 20. - „ zaponke (i^cchetti) . . „ 4.35 „ in nu>?go drugili reci n. p. obleke za ftobo, dokolcnke, arajce hribolaz-cem, pokrivala kolesarjem, nepremoSm pbfiiSt, zafratnico, srajce, ovratniki, nogo-vice in reduo osi'fidnja asaloga zdravstvenih jpp prof. dr. 6. Jaieger-a po tovarnnih conah. Dalje najbog&tej&a zbirlia doma5ih in zananjth rob, loiiko za prodaj po metru, kolikor za delo po meri, ki se izTrSuje y avoji kro-jaSnioi. Kakor tudi velika in dobro izbrana zaloga izdelkor za g08{r? in deklicd z naslednjimi re5tni in cenami watberprof od 2l— f. vise zaponke „ 3.65 „ ' ¦ praSilke „ 7.— „ vizitno „ 7.60 „ jersey „ 1.95 „ krila in liJace s flanele, nepremocni do- prsniki DojnovejSe fceatave, in tako tudi za goape zdravatvono jope, hlace, nogovice, oprsniki prof. dr. G. Jftgra. Ge katera obloka ali ponamezen dtl ne gre prav, vzame se nazaj brer, zgubo za poSiljarca ter se zameni z drugim po izborn. Sejm v Tominu za iivino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, Stacunskp blago i. t. d. bode na av. Jurja dan 23. aprilja ia na av. Matevza dan 21. septombra vsako leto. ^upaostvo y Tominu, 80. marca 1889. VTSEH TBAFIKAH. mr Na drobno in ma defaelo. mm (hot v 60RICI v RA^TELJI; obilua in mnogovrritna zaloga norimberSkih, galantedj&kih, malih redi in igrac* N«jve5i iabor biaga za raznoSoeke (liatzirarje) krr.u^arje, fevljarje in krojace, potem molkov, »vetih podob, roLenkrance itd.; priporo^a svojo veliko zalogo ures ali lepotiiij, tapecerij, olepSovalncgn papirja kakor tudi 7,late in srebrne podhga za fmrtva&ke tmifge po f'lbii-cofb cenab, voliko zalogo sveL in veliko zalogo dovljev vsako «orto za male in velike cene in raoze itd. . _ POSEBNOST VRTNA SEMENA vsake vrste in gotove dobrofe. OBIVJE3 11 tako nizkc, da se ni bati tekmovanja. Na drobno in na debelo. Glavna zaioga za Avstro -Ogersko: OTTO KAKITZ A Co, I. Stoss im Himmel, Dunaj. Samo sredi Ka&telja at. 7. V GORIOI. Zaloga norioiber^kega drobnegaj blaga razprodaja na debeSo h na drobno. razne detelje, olepsevalne in zarastilne tra-ve, knnno rcpo In ra;sua zelenadna semena. Samo sredi Kastelja st. 7. ZA KOSABNO ST. 9. H lepemn (("vljii. ^go (Alia Tbella Scarpa). ^¦^Tr NaLaja «e zaloga obuvala, dobro izbrana, vsakovrstnega blags z% gospode, gospe in za otroke vsake starosti in velikosti, ter se debiva bogata zbitk* uanja prvih strojurij, tako da m more izvrsiti z vso Castjo vaaktero naro6rlo po tako oizkih cenab, da se ni bati uibikegu tekmovanja. SN3CZX>Ot—- Z im spostov&Djem i;. I COCMGIE. Ia4imi4--.ii o4oj9m Breo>ifc M. ~ HHarQatifika Tiakarfl* w Oorici