Učiteljski konvikt v Ljubljani. Ob prihodnjem Božiču mine 10 let, odkar si je ustanovilo kranjsko učiteljstvo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. V teku teh let si je že nabralo 20.000 K zgradbenega kapitala, tako da pride povprečno na vsako leto 2000 K. Če upoštevamo žalostne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, smemo reči, da je vsota, ki si jo je učiteljstvo takorekoč po krajcarjih pritrgalo, naravnost velikanska, prelep znak naše požrtvovalnosti in našega idealnega prizadevanja. Temelj je torej položen! Društveni odbor pa je sklenil, da razširi svoje delovanje tudi preko mej kranjske dežele, da si zgradi vse v »Zavezi« združeno učiteljstvo svoj dom v Ljubljani in da pridemo čimprej z združenimi močmi do zaželenega smotra. Ta namera se nam zdi tako lepa in plemenita, da jo priporočamo v najresnejše uvaževanje! > Naš skupni smoter je: Vse učiteljstvo vseh slovenskih pokrajin imej v Ljubljani svojo streho, kjer bo drugi dom njega sirotam in otrokom. To nam bodi glavno! Poleg tega bodo imela tamkaj svoj varni kot naša društva, ki reprezentujejo moč naše organizacij e. Do tega smotra pa ne pridemo s samimi besedami, nego je treba živahnega dela, mnogo žrtev in mnogo — d enarja. Ako združimo vse sile in napnemo vse moči, je lahko mogoče, da imamo po preteku drugega desetletja svoj »Učiteljski konvikt«, tako da bomo obhajali petindvajsetletnico »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« v — lastnem domul Ta majlepši praznik svoje požrtvovalnosti bi še radi učakali. Potem bi bila naša naloga končana, in na tem mejniku našega prizadevanja in trudapolnega delovanja bi morale potem zastaviti mlajše in krepkejše sile, da izvrše druga dela, ki nas še čakajo. Težki so neprestani, hudi viharji dolgih let večnega boja in žrtvovanja. Še tako jake moči opešajo, če se vedno izčrpavajo, a ni zanje nadomestila in novih, okrepčujočih snovi. Naše sedanje učiteljstvo ne pozna odmora in počitkaNoč in dan je vpreženo v delo, ki srka njegove moči ter ubija njega psihično in fizično silo. Sedaj je zakipela do kulminacije naša tvorna moč. Več nego sedaj ne more delati učiteljstvo, živeče in trpeče v tako obupno žalostnih, vsako dostojno plačo poštenih delavcev ironizujočih razmerah. Na nas pritiska najskrajnejša potreba izdatne samopomoči, da ne pocepamo od pomanjkanja v sramoto gabnega sistema, ki žene v propast naše šolstvo in nas in domovino ! Kot hrast na gori, ki kljubuje viharjem, tako stoji naše učiteljstvo v vrtincu politiških viharjev in birokratskih navalov. Toda temu hrastu so omajani koreni, zakaj ni zemlje okolo njih, da bi jim dajala tečne in zdrave hrane ! Najtežja skrb navda učitelja takrat, ko se ozre po svojih otrokih, ki ga prosijo kruha. Rad bi jim napravil življenje lepše in lažje nego je njegovo, življenje sužnja in neplačanega, vedno zasmehovanega, vedno zapostavljanega delavca. Kje ima danes učitelj zaslombo ? Celo šolske oblasti, ki bi ga morale ščititi, ne čuvajo njegovega žalostnega življenja in nimajo usmiljenja z njegovo izčrpano fizično močjo. In zato ima učitelj zaslombo v samem sebi, v svoji organizaciji in v redkem številu pravih, požrtvovalnih svojih prijateljev. In če ne več mi, imeli bodo naši otroci in zanamci zaslombo v »Učiteljskem konviktu«, ki bo sezidan na naših prihrankih, takorekoč na krvavo prisluženih in od lačnih ust pritrganih krajcarjih. Zato pa mora vse učiteljstvo na delo, in sicer nemudoma! Po vseh slovenskih kronovinah je treba razviti živahno agitacijo v prid »Učiteljskemu konviktu«. Zastaviti moramo vse sile, da nabere vsaka kronovina v naslednjem desetletju po 20.000 K, in prizadevati si moramo, da dobimo v tem času od svojih prijateljev tudi 20.000 K. Koncem drugega desetletja bi imeli na ta način sedanjih 20.000 K, potem novih kranjskih 20.000 K, štajerskih 20.000 K, primorskih 20.000 K in prijateljskih 20.000 K, t. j. skupaj 100.000 K kapitala in še obresti. Kako pridemo do tega? »Učiteljski konvikt« ima svojo krajcarsko podružnico. Z dotičnimi knjižicami mora učiteljstvo med Ijudi! Če nam knjižice plesnijo doma, nam ne bo s tem nič pomagano. — Vsako učiteljsko društvo mora pristopiti k »Učiteljskemu konviktu« kot pokrovitelj z 200 K. Vsako učiteljsko društvo mora prirediti vsaj enkrat v letu koncert v prid »Učiteljskemu konviktu«. — Potrkati je treba pri občinah, raznih društvih in korporacijah, pri posojilnicah in hranilnicah, da nam priskočijo na pomoč. — Nadalje bi moral biti pravi društveni član vsak učitelj in vsaka učiteljica ter v ta namen plačati na leto 2 K. Če bi se zgodilo samo to, bi imeli vsako 222 leto nad 2000 K gotovega dohodka. — Goriško in štajersko deželno učiteljsko društvo se mora obrniti z dobro utemeljenimi prošnjami na deželni zbor, da dovoli v ta namen večjprispevek. Odbor »Učiteljskega konvikta« mora stopiti s takimi prošnjami pred občinski svet ljubljanski, pred deželnzbor kranjski in tudi pred »Kranjsko hranilnico«. — Vsaučitelj in vsaka učiteljica se mora posluževati edino in sam»Gosp odarske g a programa«. Toda »Gospodarski program« je treba razširiti tudi izven Ljubljane po drugih kranskih mestih (n. pr. Kranj, Škofja Loka, Radovljica, KamniPostojna, Idrija, Vipava, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Ltija itd. — koder daje dobiček učiteljstvo iz kraja in oklice), in »Gospodarski program« naj ustanove tudi za Štjersko (n. pr. Celje, Maribor, Brežice, Ptuj, Ljutomer, Rogateitd.) in za Primorsko (n. pr. Gorica, Trst, Divača, Ajdoščina itd) Učiteljstvopa sme naročati in kupovai mesto v srednjo šolo. Če je pa že učitelj-oče v taki stiski, pač ni treba poudarjati, kake reve so v tem oziru šele učiteljske vdove in učiteljske sirote. Po geslu: »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog« smo učitelji leta 1894. ustanovili »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«, katerega namen je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem bo skrbljeno za učiteljske otroke in sirote, da bi se pripravljali za življenje ter bili za svojih študij preskrbljeni kakor v uravnanem očetovem domu. V desetih letih smo nabrali 20.000 K zgradbenega kapitala, ki smo ga zložili večinoma učitelji sami. Potreba učiteljskega konvikta postaja dan za dnevom večja in nujnejša. Iz lastne moči pa ne pridemo učitelji še kmalu do zaželenega cilja, če ne dobimo podpore in pomoči pri šolskih in učiteljskih prijateljih. Upamo pa, da bomo uslišani (Pročelje.) samo pri tistih tvrdkah, ki se vpišejo v »Gospodarsk|i program«. O »Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta« n o nje pomenu za »Učiteljski konvikt« smo govorili zadnji na tem mestu. — Odbor pripravlja tudi efektno loterijo, indobiti bo še druge vire dohodkov. Društveni odbor se je tudi odločil, da razpošlje znnim prijateljem učiteljstva in Šolstva tako-le prošnjo: P. n.! Poznamo Vas, da ste prijatelj šolstva in učiteljstva To nam daje pogum, da se obračamo do Vašega blagoroja s ponižno prošnjo. Znano je Vašemu blagorodju, da se ljudski učitelji udo borimo za vsakdanji kruh. Z malo plačo, ki jo dobiva učitelj, komaj samec izhaja, ne pa učitelj z družino. In vndar jjee njeggova dolžnost,, da vzgoji svojo deco stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče, poslati svoje otroke v ter nas bo narod, ki nam izroča in zaupa svoj najdražji zaklad: svojo deco — iz hvaležnosti dragevolje podpiral pri tem podjetju, ki ima edino skrbeti za učiteljske otroke in siroie. Z ozirom na blagi namen se usojamo tudi Vaše blagorodje ponižno prositi denarne podpore ter se blagovolite v ta namen poslužiti priložene položnice. Vsak, tudi najmanjšdar, bomo sprejeli z največjo hvaležnostjo. »Kamen do kamena palača.* Preverjeni smo, da ne ostane ta prošnja glas vpijočegv puščavi. Nekateri naši prijatelji, ki so že prejeli to prošnjoso se tudi že odzvali z znatnimi zneski. Pričakujemo, dse jih odzove še mnogo! Da bo vedel društveni odbor, komu je poslati tu priobčeno prošnjo, naj nemudoma nznani vsak šolski vodiitellj  aali kdoorkoli izmeidll nadinžener Fran Žužek, zakar mu izrekamo najlepšo zahvalo! Unaših tovarišev in tovarišic društvenemu blagajniku Jakobu Dimaiku iz svojega kraja naslove šolskih prijateljev, o katerih je pričakovati, da bodo kaj darovali za »Učiteljski k o av i k t«. Koačujemo s Simoaom Gregorčičem : Le vkup, lc vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj, i m č si proslavite, dom skupni nam zgradite! Cž o : > PS l Hv ¦""N - if"'* Učiteljski konvikt.*)