gih de javn ikov je tre b a računati še s trad ic ijo , k i ponavadi p rece j sam o­ svoje zavira nadaljn ji razvoj km etijstva. D rugi del kn jige — System s o f E xploita tion — p rin aša p rikaz glavnih tipov in sistem ov k m etijs tv a po svetu. V uvodnem pog lav ju je p rik azan ih 13 tipov k m e tijs tv a (str. 96—97). V n as led n jih š tir ih pog lav jih so p rikazan i osnovni ozirom a prevladujoči siistemi km etijstva. Kot p rim er »mešanega km e­ tijstva« (ki p a im a več podsistem ov) nam av to r podaja s tru k tu ro in podobo k m e tijsk eg a gospodarstva na B ritanskem otočju in v Novi Zelandiji. Značil­ nosti tega sistem a so te-le: razv ita tehno log ija obdelave in p rede lave km e­ tijsk ih pridelkov, ogrom ne investicije, visoka stopn ja m ehanizacije, velika in h itro se razv ijajoča u rbana središča, znatna podpora s stran i države itd. M alaja je p rik az an a k o t p rim er sistem a »plantažnega km etijstva« . P isec p rav ilno poudarja , da so ogrom ne p lan taže gum ijevca nas ta le ko t posledica ko lonia lne oblasti, m edtem ko je v novejšem času, ko sin tetičn i izdelki m oč­ no izpodrivajo n arav n e proizvode, pospeševan je m onoku ltu rn ih p lan taž v ed ­ no bo lj tvegano. V posebnem pog lav ju je p rikazali sistem »državnega in ko- lek ivnega km etijstva« . Kot n a jb o lj tip ičen p rim er za to m u je služila raz ­ člem ba in oznaka k m e tijs tv a v ZSSR. Poleg teh treh osnovnih sistem ov km e­ tovanja nava ja Svmons še nekatere vmesne ozirom a prehodne stopnje (Sub­ sistence Agriculture). T re tji del k n jig e je posvečen regionalnim analizam km etijs tva . Tu so p rik azan e in k ritično ocen jene n ek a te re m etode k m etijsk e ra jon izac ije , teo­ r ije o p ro sto rsk i razm eščenosti km etijs tv a , k r i te r i j i za tip izacijo km etijs tv a itd. P rav tako se v tem delu k n jig e podrobno seznanim o s posam eznim i p r i­ m eri izrabe tal, z zem ljišk im katastrom , s k lasifikac ijo k m e tijsk ih zem ljišč in drug ih površin. Sym ons-ova k n jig a je solidno delo, k i nas po p red stav itv i in obrazložitvi p isane p rob lem atike k m e tijsk eg a gospodarstva sili k razm išljan ju . Res p a je tudi, da so n ek a te ri po jav i ag ra rn e p o k ra jin e le obrobno p rik azan i ali samo om enjeni, k a r je povsem razum ljivo spričo dejstva , da k n jig a p rin aša glo­ balno prob lem atiko »agrarne geografije« z vseh kon tinen tov sveta. Podoba pa je , da bomo m orali tud i našim agrarnogeografsk im štu d ijam poleg spe­ cifičnih razčlem b in p rikazov dodati še širši in seveda s tem kom pleksnejši geografski prikaz. P rav to lahko daje našem u delu širšo veljavo in druž- beno-gospodarsko koristnost. M ilan N atek G eografska kn jižev n o st o tu rizm u G ospodarsko-geografskega inštitu ta un iverze v M iinchnu V okviru G ospodarsko-geografskega in š titu ta U niverze v M iinchenu so pod vodstvom K. R u p p e r t a in n jegovega sodelavca J. M a i e r j a v zad­ n jih dveh le tih op rede ljeva li naloge geografije n a področju tu rizm a v nič m anj kot 31 knjigah ali razpravah . V njihovih delih je turizem člen, ki p rosto rsko povezu je podeželje z m estom v regionalno enoto. Turizem dobiva v pokrajinah , k jer se oblikuje m oderna m obilna industrijska u rban iz irana družba, enak geografski znača j k o t ga im a fu n k c ija b iv a n ja človeka, n je g o ­ vega dela, oskrbe, izob raževan ja in n jegove udeležbe v prom etu. Turizem ob rav n av ajo k o t posledico v ečan ja p roduk tivnosti dela in dohodka te r živ­ lje n jsk e ravn i p reb iva lstva , razv o ja m oto rizac ije in da ljšega p rostega časa. K er je število p reb iva lstva , k i lahko u p o rab lja del svo jega prostega časa in dohodka za oddih v m estu ali izven n jega, v stalnem porastu , je zato tud i učinek tu rizm a v p o k ra jin i vse večji. T eoretično in m etodološko izhodišče raz iskav je zasnovano n a socialno- geografskem konceptu . L e-ta se kaže v raz k riv a n ju odnosov m ed razvo jem in s tru k tu ro tu rizm a n a eni s tran i te r m ed razvojem in s tru k tu ro d ružbe in p o k ra jin e na drug i stran i. Nosilci tu rizm a so različne socialne skupine p re ­ bivalstva , k i se m ed seboj ra z lik u je jo po svojem načinu izk o riščan ja p ro ­ stega časa za rek reac ijo . Te raz like se odražajo tud i v ob likovan ju različn ih tipov tu rističn ih p o k ra jin . Pod vplivom razvo ja tu rizm a se o b lik u je jo nove oblike izko riščan ja zem lje in novi tip i naselij. Poleg stalno nase ljen ih hiš se vse bo lj u v e lja v lja nov tip sekundarn ih počitn iških bivališč, k i s svojo razpo red itv ijo in značilno zunan jo podobo o b lik u je jo poseben tip pokrajine . N asta ja jo tu rističn i cen tra ln i k ra j i s tu rističn im i »city jedri« v k ra jih , ki so b ili še do nedavnega nepom em bna trž n a ali ag ra rn a nase lja . V ta k ih pod ­ ročjih se pod vplivom turizm a m en ja celo tna dem ografska s tru k tu ra p re b i­ valstva. Š tud ij teh pojavov n a j služi po m nen ju av to rjev ko t osnova za p ro ­ gnoze n a d a ljn je g a razvo ja turizm a, h k ra ti pa tudi ko t p rispevek k razv i­ ja n ju socialnogeografske koncepcije, zasnovane n a fu n k cijsk i antropogeogra- fiji. Š tud ij geografije tu rizm a raz v ija jo m eddiscip linarno v sodelovanju s sociologi, ekonom isti, agronom i in psihologi. R ezultate svojega dela p re v e r­ ja jo z raziskavam i tu rizm a v drug ih evropsk ih državah. P ri n jihovem delu sodelu je jo tudi sodelavci iz Jugoslavije , M adžarske, Cehoslovaške in F ran - cije. N ačela teo re tičn ih in m etodoloških izhodišč geografije tu rizm a so ob­ ja v lje n a v zb irk i petih razprav , ki nosi naslov »G eografija človekovega re a ­ g iran ja v prostem času«.1 V uvodni štu d iji o p re d e lju je ta R u p p e r t in M a i e r koncepcijo in položaj geografije tu rizm a te r n je n e naloge v okviru geografije .13 V nasledn ji š tu d iji raz g lab lja ta o tu rističnem prostoru v luči re a g ira n ja človeka v p ro ­ stem času.lb O be š tud iji sta sintezi desetih razprav , v k a te r ih so ob jav ljen i rezu lta ti raziskav posam eznih p ok ra jin sko relevan tn ih elem entov tu rizm a te r tu ris tič ­ nih zon ali področij. To so štud ije regionalnogeografskega značaja, k i o b rav ­ navajo turizem v nem ških A lpah,2 na območju M iinchna,3 na področjih zgo­ stitve p reb iva lstva .4 prosto rsko u re ja n je tu rističnega pod ročja Južne B a­ varske,5 gospodarski vpliv tu rizm a n a razvo j izb ran ih skupin te rc ia rnega se k to rja6 in gospodarske moči tu ris tičn e občine.7 O stale tr i š tu d ije v k n jig i »Zur G eographie des F re ize itverha ltens« so m etodološke narave in ob ravnavajo geografsko prob lem atiko tu rizm a v n e­ k a te r ih evropskih d ržavah : M a r i o t lc ob ravnava problem e tipo log ije tu ­ rističn ih k ra je v na Češkoslovaškem , J e r š i č ld funkcije tu rizm a n a p rim eru Bleda, F r e i t a g le p a tu ristično obm očje n a p rim eru Pariza . N aj za ilu s trac ijo navedem o n ek a j za geografijo tu rizm a pom em bnih značilnosti. O d prebivalcev M iinchna izkorišča del svojega p rostega časa za oddih v m estu ali izven n jeg a 80% preb iva lstva . R adij enodnevnih izletov P arižanov sega v okolico m esta do 100, pa tudi več kilom etrov. Za Parižane, k i im ajo svo ja počitn iška bivališča, je značilno, da im ajo teh več ko t polovico v oddaljenosti od 20—50 km ; v oddaljenosti 1 Z u r G e o g r a p h ie des F r e i z e i t v e r h a l t e n s , M ü n c h n e r S tu d i e n z u r S ozia l- u n d W i r t s c h a f t s ­ g e o g r a p h ie . B a n d VI. M ü n c h e n 1971, s t r . 90. 1 a K. R u p p e r t - J . M aie r , Z um S ta n d o r t d e r F r e m d e n v e r k k c h r s g e o g r a p h i c — V e r s u c h eines K o nzep ts , s t r . 9—36. 1 b K. R u p p e r t - J . M aie r , N a h e r h o l u n g s r a u m u n d N a h e r h o l u n g s v e r k e h r — G e o g r a p h is c h e A s p e k te e ines spezie ll en F r e j z e i t v c r h a l t c n s , s t r . 55—78. 2 K. R u p p e r t , B e i t r äg e zu e in e r F r e m d e n v e r k e h r s g e o g r a p h i e . Beisp ie l: D e u t s c h e A lp en . W iss . A b h : d. G eo g r . Ges. d e r D D R , Bd. 6, L e ipz ig 1967, s t r . 157—165. . 3 K. R u p p e r t , D ie N a h e r h o lu n g s z i e l e d e r M ü n c h n e r S t a d t a n z e i g e r 4/1968 ( g em e in sam m i t J. M aie r ). 4 K. R u p p e r t , Z u r N a h e r h o lu n g im B ere ich v o n V c rd ic h t u n g s g e b ic t e n — E r k e n n tn i s s e u n d P e r s p e k t i v e n au s w i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e r S ich t , N a t u r u n d L a n d s c h a f t 5/1970, s tr . 122— 124. 5 J . M a ie r , R a u m o r d n u n g s s t u d i e .» F rem d e n v c rk ch rs g eb ie t Südosty l> ayern< , M ü n c h e n 1970 ( g em e insam m i t D . S to c k b u r g e r ) . 6 D i r k Rosa , D e r E in f lu s s des F r e m d e n v e r k e h r s a u f a u s g e w ä h l t c B r a n c h e n des t e r t i ä r e n S e k to r s im B a y e r i s c h e n A l p e n v o r l a n d . B e r i ch te z u r R e g i o n a l f o r s c h u n g , W i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e s I n s t i t u t , U n iv e r s i t ä t M ü n c h e n , H e f t I I . , M ü n c h e n 1970. 7 J. M a ie r , D ie L e i s tu n g s k r a f t e i n e r F r e m d e n v e r k e h r s g e m e in d e — M o d e l l a n a ly se d e s M ark te s H i n d e l a n g /A l l g ä u . B e r i ch te z u r R e g i o n a l f o r s c h u n g , W i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e s I n s t i t u t , U n iv c i - s i t ä t M ü n c h e n , H e f t I I I . , M ü n ch en 1970. lc P. M ar io t , P r o b le m e d e r T y p i s i e r u n g von F r e m d e n v e r k e h r s o r t e n in d e r Č S S R , s t r . 37—48. l d M. J e rš ič , Z u m P r o b le m d e r F r e m d e n v e r k e h r s f u n k t i o n e n , d a r g e s t e l l t a m Beisp ie l von B le d , s t r . 49—54. l e R. D . F r e i t a g : N a h e r h o l u n g s r a u m u n d N a h e r h o lu n g s v e r k e h r : B e isp ie l P a r i s , s t r . 79—88. od 50—70 km pa p re v la d u je jo m ed počitn iškim i hišicam i take, k i so jih ad ap ­ tira li iz km ečkih hiš. N a Švedskem je im elo že le ta 1967 vsako če trto gospodinjstvo počitn i­ ško bivališče. P roblem i reg ionaln ih s tru k tu r tu rizm a te r povezanost in in tenzivnost tu ris tičn ih tokov, k i se odv ija jo med Jugovzhodno Evropo in ZR N em čijo, so o sve tljen i v zb irk i re fera tov m ednarodnega posvetovanja, k i je b ilo le ta 1970 v M iinchnu, pod naslovom »Turizem in n jegove perspek tive za Jugovzhodno Evropo«.8 V te j p u b lik ac iji je R u p p e r t p red stav il v dveh p rispevk ih (»R eagiranje človeka v p rostem času« in »Oddih v u rb an iz iran i družbi«) učinke tu rizm a v p ro sto ru z u rb an iz irano družbo.838b M a r i o t in O č o v s k y iz B ratislave sta gospodarskogeografsko ra jo n iz ira la S lovaško po tu rističn ih obm očjih glede n a dohodek od tu rizm a.80 J e r š i č nas seznan ja s turizm om in p la n iran je m tu rizm a na jugoslovansk i obali8d, Bela G e r t i g pa op isu je razvo j in geografsko razpored itev tu rizm a na M adžarskem s težiščem n a ob­ m očju B latnega jezera 8e. Vse te tr i študije so izrazito geografske. A vtorji upo­ štev a jo v polni m eri p ri rodne in družbeno-geografske č in ite lje razvo ja tu ­ rizm a na Slovaškem , v Jugoslav iji in na M adžarskem . N azorno so označene geografske poteze sodobnega razvo ja turizm a, ob likovan je tu ris tičn ih k r a ­ je v in tu ris tičn ih reg ij, izkoriščenost tu rističn ih zm ogljivosti in persp ek tiv e n a d a ljn je g a razv o ja turizm a. Pozornost zasluži tudi M a i e r j e v p rispevek o m etodah p ro g n o ziran ja v tu rizm u.8f V drug ih p rispevk ih o tu rizm u v R om uniji, B olgariji, G rč iji in v T u rč iji, k i so o b ja v lje n i v isti pub lik ac iji, se o m e ju je jo a v to rji zgolj n a problem e gospodarsko-podjetn iške na rav e tu rizm a in na p red v id ev an je n je ­ govega n a d a ljn je g a razvoja. Za geografijo tu rizm a sicer m an j pom em bne, toda za poznavan je tu rizm a k o t celotne, so v te j k n jig i zanim ive tud i raz ­ p rave , k i o b ravnavajo psihološke aspek te tu rizm a, vlogo d ržave v po litik i u sm e rja n ja razvo ja turizm a, te r razvoj tu rizm a m ed ZR N em čijo in d ržavam i Jugovzhodne Evrope. M anj geografski sta še razp rav i V i r a g a iz B eograda »Razvoj tu rizm a v Jugoslaviji« in V u k i č e v i č a iz Novega Sada, »Turizem v socializm u ko t o b jek t d ržavne in tervencije« . V ladim ir K lem enčič Nekaj novosti iz sovjetske geografske književnosti S V. Kalesnik, Ouščie geografičeskie zakonomernosti Zemli. fzd a te l’stvo »Misl«, M oskva 1970. S tran i 284. Nova K alesn ikova k n jig a v sebu je ta le pog lav ja : Zem lja ko t p lanet, osnovne poteze zgradbe zem eljskega površja , celotnost p o k ra jin sk e sfere (landšaftnaja oboločka) Zemlje, kroženje snovi in energije, ritm ični pojavi v pokrajinsk i sferi, zakonitost zonalnosti, azonalni vplivi v pokrajinsk i sferi, p o la rn a as im e trija Zem lje, razvoj p o k ra jin sk e sfere Zem lje, človek in geografsko okolje. Iz te vsebine se vidi, da je av to r skušal zd ruž iti dva nam ena: da do neke m ere p riročn iško poda zn an je o zakonitostih razvo ja Zem lje in n je n e »pokrajinske sfere«, p r i tem pa jasno p red stav i svoje po jm o­ van je geografije kot vede o »pokrajin sk i sferi« Zem lje. K njiga nas zan im a predvsem po te j d rug i plati. K alesnikova po jm ovan ja so nam sicer že znana in tudi naše k ritičn e pripom be o n jih so lahko samo 8 D o r T u r i s m u s u n d se in e P e r s p e k t i v e n f ü r S ü d o s t e u r o p a . B e r i c h t e z u r R e g i o n a l f o r s c h u n g , W i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e s I n s t i t u t M ü n c h e n 1971, š t. 6. 8a K. H u p p e r t . D a s F r e iz e i t v e r h a l t e n a ls G r u n d d a s e i n s f u n k t i o n , s tr . 1—4. 8b K. R u p p e r t . N a h e r h o l u n g in d e r u r b a n i s i e r t e n G es e l l sc h a f t , s t r . 55—60. 8c P . M a r io t , Š. O c o v s k y , F r e m d e n v e r k e h r u n d F r e m d e n v e r k e h r s p l a n u n g in d e r S lo w ak e i , s t r . 79— 102. 8d M. J e r š ič , F r e m d e n v e r k e h r u n d F r e m d e n v e r k e h r s p l a n u n g a n d e r ju g o s l a w i s c h e n K ü s te , s t r . 105— 116. 8e B. G e r t i g , D ie E n t w i c k l u n g u n d g e o g r a p h i s c h e V e r t e i l u n g des F r e m d e n v e r k e h r s in U n g a r n u n t e r b e s o n d e r e r B e r ü c k s i c h t i g u n g des E r h o l u n g s b e z i r k e s B a l a to n , s t r . 129—148. 8f J. M aie r , M e th o d e n u n d P r o b le m e « on F r e m d e n v e r k e h r s p r o g n o s e n , s t r . 55—47.