mimm St. 66 mirnimi ^tbaJa. LrvzeffiSI poadctjek. mk d« tjotraj. CredaStvo: ulic? * Asiikegt »L 20. L iu 3 pno* se m sprefcflujo, rokopL^^ —Izdsjrftf -« Afitoa Oerbec. — Lastnik tis." un«L Tkk tisk* u mesitc L 7.—, 3 mesecc L .9-50, pol teta L 32.- - krcesastvo mesečno 5 Ur več. — Telefon urcdnlfira tn uprave št 11-57- Posamezna Številka 20 cest, Letnik XUX Potameine Številke v Trstu In okolici po 30 cent. — OgtasI se račnnajo v širokosti ene kolone (72 cms.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice* rab vale, poslanice ls vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo htključno uprav edinosti, v Trst«, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nsdatropfe. — Telefon uredništvi to uprava UST. Slavenski izbornici Julijske Krajine! Do malo tjedana, 6. aprila, vršit če se dr- > gospodarstvenim i socijalnim interesima na-Žavni izbori. Najjačoj stranci pripast će po šeg seljačkog i radničkog pučanstva te da novom izbornom zakonu dvije trećine svih se u duhu prave demokracije uvede što Sira mandata, ako dobije barem četvrtinu sviju samouprava u općinama, kotarima i zeml)i gasova. Za tim teži fašistička stranka, za sve lokalne stvari, koje se ne ticu dr-Preina tome ostaje u našem Izbornom ] ravne cjelokupnosti. okružju od 23 mandata samo 8 za druge i Naši zastupnici morat će pak prije svega stranke po razmjeru glasova. napregnuti sve sile, da se položaj slavenske Slavenski izbornici! Pozivljemo vas, da manjine uredi bez strasti i predrasuda, idete 6. aprila na biralište i da dadete glas sa stvarnošću, pravednošću i dobrohotno-za slavensku kandidatska listu, da dakle Šću, kao zapravo čisto tehničko pitanje, povučete crtu samo preko našeg 'izbornog. bez improvizacija i diletaastva, ne po pomaka: i dredjenim, više puta neiskusnim ili nespo- . sobnim funkcionarima, nego jedinstveno, Kipove granate i runohsca s^sn Učinite to, složno i odvažno, svi do zad- j presudjivati i urediti položaj Ravenske njega, da cridobiiete svojoj listi toliko man- i manjine samo poredeci njezin broj sa onih data. kolike- joj ide do isiinskom broju na-1 četrdeset mili,una svih jtahjanskih drzav- razlika v naziranjih med obema je obstojala v tem, da je Venizelos predvsem želel plebiscit in da bi potem ustavodajna skupščina sankcijomrala izid. Nasprotno pa meni načelnik republikancev, da se itora konstituanta takoj izreči o obliki vladavine, nakar se bo na podlagi tega sklepa razpisalo ljudsko glasovanje, za Katero je treba pripraviti vse potrebno. Tako bi država ostala v negotovosti in z negotovostjo bi bila izročena naravnim neprilikam, medtem ko bi takojšnja rešitev prinesla državi oni" mir, ki ga tako nujno potrebuje. Zaenkrat ni dvoma, da se bo ustavodajna. skupščina, izrekla proti monarhiji; vsa dežela je za republiko. Je tu seveda tudi kraljeva stranka, ki pa je šibka in ne uživa nikakega ugled? Monarhija se je odtujila duši ljudstva s t?m, da se je preveč udala političnemu vrtincu ter se pri tem udinjala za ta ali oni program. Rodićsud ne pridejo še o Beosrsd BEOGRAD, 15. Včeraj je imel opozi še^a pučanstva. Ne vodi nas pri tome i niti Ijana ili u znaku više ili manje prikrivene cijonalni bjok' dve sejj. Na če vas voditi suprotstvo protiv države ni & otkrivene asimilacijske politike, blaven- DO|aratističmm gibanjem T Palatinatu PARIZ, 15. Iz Koelna poročajo, da se je ustanovila v Palatinatu pod imenom po-renske delavske stranke nova politična stranka, ki namerava baje obnoviti na drug način separatistično gibanje v Palatinatu s pomočjo brezposelnih. Za načelnika te nove stranke je bil imenovan bivši načelnik separatistov Kunz. taci pognali o feeš ostale o Maroku MELILLA, 15. V pokrajini Hanao je prišlo do boja med špansko policijo in vsiaši. Ti-le so pustili na bojišču 48 mrtvih Ler zbežali s svojim poveljnikom. Španci so imeli 6 ranjenih. Te?aven gospodarski položaj na Španskem MADRID, 15. General Primo de Rivcra je sprejel zastopnike tiska, katerim je po-imela pogajanja dober izid. V sredo je dal izjave o delovanju direktorija; izjavil banka Morgan v New-Yorku naznanila, da, je, da je finančni položaj precej zadovoljiv, " " " ban-;medtem ko se bori državno gospodarstvo neštetim težavam. Povdaril je, da ______________^___________________ .obramba pezete stala mnogo napo- Višina ameriškega posojila ni še natančno rov in da so izmišljene vesti o položaju v znana; nekateri listi pišejo o 100 milijonih Maroku hotele le odpreti prosto pot špe-dolarjev, drugi pa o 50 milijonih. Posojilo kulaciji. Naredil da bo vse mogoče za re-bo dano za zelo kratek čas; tudi gledejšitev vprašanja Maroka. Direktorij misli tega listi so tu prišteli 430 milijonom mark, ki Radičevi poslanci med glasnim odohra-so bile v resnici dovoljene za državno vanjem vse skupščine in iskrenim veseljem ..Jn^lm .>• nnli/iiJ.i I or i-crtJ-i ftalfi.-vlAv clrtriii tltr4i 1\fvsJf>fillU kf)i"SK Asglo-ameilSkl vpliv v Fraadli se veča Posojilo angleških in ameriških bank Franciji - Frank raste PARIZ, 15. O pogajanjih med ravnateljem francoske državne banke in ameriškimi in angleškimi bankirji za dovolitev posojila Franciji ni bik> sicer še izdano uradno poročilo; vendar je že gotovo, da so katerega dne se imajo predstaviti direktno vojaškemu poveljstvu, ako stanujejo v občini, kjer je tako poveljništvo, ali pa županstvu, ki jih bo odposlalo v določen kraj. Izdan bo — kakor vselej — proglas, v katerem bodo splošne določbe glede vpoklica in ki bo veljal tudi za one, ki niso prejeli omenjene vpoklicne dopisnice. Novinci ne bodo vnovič zdravniško preiskani, razen, ako je razvidno, da niso sposobni za vojaško službo. Melos m poti sRozl mm Vzroki njegovega spora s Papanastasioujem RIM, 15. Včeraj zjutraj je prispel tu sem Venizelos v spremstvu svoje žene. Sinoči sta oba nadaljevala svojo pot v Cannes. Pri njegovem prihodu je Venizelosa sprejel grški odpravnik poslov Psarudas, ki je izjavil uredniku •«Tribune®, da bo brezdvomno v najkrajšem času proglašena v Grčiji republika, katere predsednik — Papanastasiou — je čist republikanec, mož, ki piše že dolgo časa in se bori za republikansko idejo. Njegova propaganda ni imela niti v Časih kralja Konstantina osebnega značaja; nikoli se ni boril proti možu, ampak vedno proti ustanovi. Napram Venizelosu je v dobrih odnošajih in spor med obema je nastal ne toliko glede cilja, ki ga je treba doseči, ampak z ozi-rom na sredstva, ki jih je treba uporabiti za njega dosego. Papanastasiou je bil minister za občila v Venizelosovi vladi v letih 1917 do 1920; o 3 mesecih, Kot zalog bo poslala francoska državna banka 1 milijon v zlatu ameriškim bankam. Poleg posojila v dolarjih bo Francija najela posojilo 5 milijonov šterlingov na Angleškem. Na ukaz angleškega ministrskega predsednika MacDonalda je prispel iz Londona v Pariz ravnatelj angleške državne banke (Bank of England), ki je ponudil francoski banki posojilo. Poleg tega je tudi banka Rotschild dovolila posojilo Franciji Včeraj se je pripeljal iz Amerike veliki bankir Pierpout Morgan; izkrcal se je v Cherbourgu. V gospodarskih krogih so mnenja, £ je prišel Morgan v Evropo zato, da organizira z denarno pomočjo ameriških bank delo za zboljšanje franka. Kakor znano se delijo ameriške banke v dve skupini. Ena skupina je germanofilska; ta skupina je ttsdi veliko pripomogla k padcu franka. Drugi skupini, ki je frankofilska, stoji na čelu Morgan. Zdi se, da je v zadnjem prva skupina precej popustila proti drugi. Sicer pa je tudi ameriška vlada sama zelo naklonjena Franciji glede njene gospodarske obnovitve. Pariški listi pišejo danes, da je trila ameriška vlada gotovo obveščena o pogajanjih za posojilo med banko Morgan in francosko državno banko. Vlada nima nič proti posojilu, ker je pač v njenem interesu, da st Francija, ki dolguje Ameriki ogromne vsote, gospodarski opomore. Francija mora biti pač hvaležna Ameriki in Angliji za tako hitro pomoč. Toda tičnem smislu. De Rivera je na zaključku svojih izvajanj zagotovil, da bo podpiral organizacijo političnih skupin, ki bi lahko stopile na mesto direktorja. Avstrijsko gospodarstvo se boljša DUNAJ, 15. Po podatkih prvih mesecev tekočega finančnega leta se ugotavlja y> tovo zboljšanje v državnih financah, ako-ravno še ne v predvideni meri. V preteklem januarju je iznašala razlika med dohodki in izdatki 79 milijard kron primanjkljaja, ki je v februarju padel na 50 milijard. Tobak in carine so prinesle v januarju 360 milijard napram 308 milijardam decembra preteklega leta. Na drugi strani je pa število brezposelnih narastlo v prvih dveh mesecih tega leta od 95 tisoč na 119 tisoč. _ Imenovanje predsednika donavske komisije 2ENEVA, 15. V današnji seji je svet Društva narodov imenoval poveljnika Karla Rossettija za predsednika donavske komisije. Ne zavrzlte volilnih legitimaciji Brez legftlmacii ne morete voliti! vseh patriotov storili tudi poslednji korak ?» prisegli zvestobo kralju in ustavi. V tem je namreč bistvo vsega našega parlamentarnega položaja. Ali bo mogoče pripraviti Radića do tega, da pris kralju, ali pa bo Radič v zadnjem grešil zopet enega svojih tipični! in se ustrašil pred morebitnimi cami prisege in iz trezne politih*. . zopet v kričavo dernagasivo. Naj bo že odločitev Radića kakršnakoli. Eno je gotovo na vsak način. Će priseže Radič, potem je enotiiosi našega naroda nesporna, potem je ostrota plemenskih bojev — za nami. Će pa Radič ne priseže, potem je njegova neresnost dokazana in njegova blamaža zapečatena. Tedaj pa imajo vsi njegovi nasprotniki lahko deio( kajti politik, ki se je blamira!, je prič. 1 s pisanjem svojega zadnjega poglavja. Tedai pa je tudi moralni vpliv Radića padel. Zakaj dosedaj je bil eden najjačjih adu lov Radića ta, da je mogel vedno govoriti o nasilju Beograda. S soglasnim i.i hitrim verificiranjem Radičevih mandatov pa je Beograd Radiću ta adut izbil iz rok. Priznati je treba, da so se radikali v vprašanju verifikacije mandatov izkazali kot državniki in da je Pašič tudi to preizLinjo z grožnjo Radičevega prihoda v Beo^ ad dobro prestal. Po položitvi prisege s strani Radičevih poslancev pa se spremeni parlamentarni položaj v Beogradu in prične se boj opozicijonalnega bloka za vlado. Da bi se ta bej preje pričel, je izključeno, zak j radikali niso voljni iz teoretičnih mcžiiosti delati realne zaključke. Kak uspeh bo imel opozicijonalni h lok, o tem so pri nas mnenja deljena. Propada-torji opozicijonalnega bloka vidijo seveda vse rožnato, radikali s svoje strani zagotavljajo svojo pripravljenost na v^aka eventualnost, toda ne enim ne drugim ni popolnoma verjeti, zakaj z nastopem Radića bo vpeljana v naše parlamentarno življenje nova neznanka, ki bo razrešena šele po prvem nastopu Radičevcev v skupščini. Ali bodo nastopili poslanci Radića pomirjevalno, ali pa bodo udarili na boben Uvoje dosedanje kričave taktike. Ce bo njihova izjava takšna, da jo morejo patrioti sprejeti, potem bo okrepljen op -/t-cionalni blok. Če bodo pa Radičevi poslanci s svojo izjavo zadeli v temelje našega ujedi-jenja, potem je opozicionalnl blok zaigral —- in zmaga radikalov je sigurna. Pozabiti se namreč ne sme, da je skupščina za vse državnopravne izjave silno občutljiva in da se tu pretehta vsaka beseda čisto drugače ko pa na kakšnem volilnem shodu. In ves ambient skupščine je naravnost prenasičen s patriotizmom in v skupščini je vse drugače težko glasovati z onim, ki podaja separatistično izjavo, kakor pa se z njim pogovarjati za zeleno mizo. Končno pa je treba preudariti še to, da imajo radikali skupno z demokrati absolutno večino v skupščini in da so poslanci ene ko druge stranke izvoljeni kot pri« padniki vidovdanske ustave. Zato je čisto naravno, da more nepremišljena izjava Radića v hipu razrušiti opozicionalni biok in dati podne t k obnovitvi radikalno-de-mokratske koalicije. To je jasno pokazala tudi debata na seji poslanskega kluba demokratske stranke. ko so prečanski poslanci in Srbijanec Timotijević odločno odklanjali opozicionalni blok. Niso brez zanimivosti njihovi argumenti, zato jih v kratkem prinašam. Gospod Timotijević je dejal, da je naj-odločnejše proti opozicionalnemu bloku, ker so radićevci izdajalci in antidržaven element. Timotijević je za radikalno-de-mokratsko koalicijo, ker je ona edini izhod iz sedanjega položaja, fcer ste obe stranki državotvorni. Opozicijonalni blok hoće samo Srbe razjediniti, da bi tako oslabil državo. Vseeno se bo pokoril dijseiplini, toda v uspeh opozicionalnega bloka ne veruje. Nasprotno je verjetno, da bo izzval v narodu silno reakcijo. Ni bilo dobro, kar so počeli radikali z radićevci, toda še slabše je to, kar uganjajo sedaj demokrati. Zato bo glasoval proti. ć G. Pribićević pa je dejal, da si umije roke. Kriči se na radikale, kadar smo ž njimi v vladi, in kriči se, kadar smo proti njim v opoziciji. Kaj se pravzaprav hoče. Preje ste zahtevali opozicijo. Dobili ste jo. Sedaj vam opozicija ne ugaja več, sedaj hočete vlade. Mi smo se dosedaj borili za demokratično državotvorno obliko in dosedaj smo igrali častno vlogo. Sedaj hočete, da jo zaigramo. Kako naj gremo mi v blok s Korošcem, Spahom in Radićem? Vse to so same heterogene stranke. Ali je sploh mogoč blok, v katerem vsaka varuje svoj program? Vlada opozicionalnega bloka bo večno odvisna od Radića in kadar pade njemu v glavo, pade naša vlada. Treba mu ni storiti dnigega, ko da odpokliče svoje poslance. Zato jaz in moji tovariši ne moremo glasovali za opozicionalni blok, čeprav se bomo pokorili sklepu kluba. Da je argumentacija Pribičevića možna, je jasno na prvi pogled in zato tvega demokratska stranka svojo enotnost ko vistopa v opozicionalni blok. Kajti danes se še pokorava g. Pribićević disciplini kluba, jutri pa, ko pade s strani Radija nepremišljena izjava, pa ne bo samo njegova skupina, temveč tudi skupina g. Voje Marinkoviča frondirala in •— demokratski klub je potem bil. Pa recimo, da bo imel Opozicionalni blok srečo in da bo vzdržal enotnost vsaj tako dolgo, dokler se bodo vodili pregovori za sestavo poslovne vlade. Pri teh pregovorih bo moral dobiti opozicionalni blok sigurno jamstvo, da ga bo Radić podpiral pri dovršitvi njegovega vladnega programa. Zelo problematično pa- je, da bo Radič glasoval za, kajti to bi bila že četrta senzacija, Id se je niti Radić ne bi mogel privoščiti, V tem slučaju pa pade poslovna vlada opozicionalnega bloka m verjetni sta le dve možnosti. Ali se posreči radikalom, da dobe sami ali pa okrepljeni z demokrati ali SLS izborno vlado, ali pa nas more zadeti težka peza diktature. Treba poudariti, da ni ta možnost nikakor izključena in da se z njo že računa. Upam pa, da do te možnosti vseeno ne pride, ker bi bil z njo naravni razvoj preprečen in naša konsolidacija bi bila zadržana. Kakor poročajo današnja za^ebška poročila, pošljejo Radićevci danes še 30 po-verilnic, da tako opozicionalnemu bloku zasigurajo trdno večino. To kaže. da je Radi će va namera trdna in da je zato vprašanje diktature še preuranjeno. Jasen pa bo ves položaj tedaj, ko bo znana podlaga, na kateri je stvorjen opozicionalni blok. Dosedaj trde še vsi štiri blokaške stranke, da ni nobena popustila od svojega programa. Bližnja bodočnost bo skoraj pokazala, koliko je na tem resnice in tedaj bo odločeno, če dobimo vlado opozicionalnega bloka ali vojaško diktaturo, ali pa ostane vse pri starem. Končno določitev o vsem tem pa bo imel v rokah kralj in to more vse rodoljube pomiriti. Še na en moment bi opozoril. Da priseže Radič kralju in ustavi, ni interesirana samo rodoljubna javnost, temveč predvsem so na tem interesiram zavezniki Radića. Najslabša točka opozicionalnega bloka je ravno v tem, da si stoje v volilni borbi ravno očetje opozicionalnega bloka nasproti v najtežji borbi. S SLS. s Spahovci, z demokrati bo vodil Radič boj, le z radikali ga po vsej verjetnosti ne bo mogel vouiti. Zato so Spahovci, demokrati in pristaši SLS interesiram na tem, da kolikor mogoče oslabe radikalna gesla g. Radića in da mu z v siljenjem prisege kralju in usiavi dokažejo popustljivost ter ga tako pred volivci diskreditirajo. Že samo ta moment pa dokazuje slabost opozicionalnega bloka, ker tudi g. Radič ve, kakšnim nevarnostim se izpostavlja in zato bodo eventualni skoki Radića dokaz uspešne špekulacije njegovih «zavezni-kov», dočim bo doslednost dokaz sile. Vse te kombinacije pa zaenkrat še daleko ne odtehtajo dejstva, da je Radić preše! iz pasivnosti v aktivno borbo in da je tudi zadnji demagog položi! hujskaško orožje ter moral priznati i naše ujedinjenje i našo ustavo. S tem pa je storjen prvi korak k skupnemu delu Hrvatov in Srbov, s čimer je procvit Jugoslavije utemeljen. In v tem znamenju naj celo jaz — pozdravljam Radića. O* P. Glasovnica za Julijsko Krajino L Zunanja stran sloitnt gl LEGISLATURA XXVII j 9 g . ELEZION! POLITICHE i i SCREDA m LA U0TAZI0HE Timbro delta seaionc c numero . „~ o * II. N^iraai* str«m razgrnjena glasovnice s vek znaki i Kakor se vidi* je naš znak prvi na desni strani od zgoraj. Samo ta znak bodo prečrtali naši volilci, vse druge je treba pustiti pri fltfrn, ker bi bila sicer glasovnica neveljavna. V srednjem spodnjem delu, kjer so tri črt«, ae napSejo prednostni glasovi s tem, da se napišejo drago ped drugo Števila 1, 2, 3, t. j. n* prvo črto Število 1, na drugo Število 2 in na tretjo število X Glasovnica za naše volilno okrožje i na osem znakov, ker nastopi osem strank. V levi vrsti začenši od zgoraj je prvi znak socijafistov unitarcev, dragi popolarov, tretji republikancev, četrti demokratov; ▼ desni vrsti tudi od zgoraj prvi naš slovanski znak (lipova vejica In planika), drugi komunistični, tretji lašistovski in četrti maksimalističnih socijaKstov. ZA VELIKE STVARI GRE 1 riti med seboj, da smo se začeli nekoliko gledati iz lica v lice in ogledovati drug dragega* Seveda ne moremo reči še, da so Spominjajte se ob vsaki priliki ,Dijaške Matice' mummrntr ^ Mislimo si dva tabora. Ločuje ju Široka Teka. Nasprotna sta si in ne moreta se približati drug k drugemu, ne morena poslati svojik odposlancev na sestanek v svrho morebitnega dogovora in sporazuma. Ni mostu črez reko. Tako si ostajata j kovali kaj takega. Tkke evolucije od skraj-tuja in nasprotna, ker poznata arugjnosti k pametni liniji ne dopušča že člo-drugega. Na desnem bregu reke ne vedo,! veška narav. Za sedaj bodimo zadovoljni kaki ljudje so prav za prav na levem, kaj j s tem, da se je začel graditi most, ki naj hočejo, kaki so njihovi nameni! Če pa bi |nas bo zbliževal polagoma. In velike pobil postavljen most črez reko, *če bi se;inembnosti je, da je — kakor kaže nazor-mogli približati drug drugemu, ogledati no zadnji razgovor med Mussolinijem in drug drugega od bližje poslušati z blago J drom. Wilfanom in drom. Besednjakom — vntm hesede s te m one strani: notem bi na drugi strani Je torej, da poidejo v rimski | vedno stvari tako, kakor oni tam gori parlament kot zastopniki naše narodne manjšine pravi možje! Možje, ki jim ljud- stvo zaupa, ker ve, da ga ljubijo, da so že po svojem rojstvu zraSčeni s to našo grudo, ki so meso od mesa našega ljudstva, in ki — in to je odločilne pomembnosti — poznajo potrebe in nadloge, ki tarejo njih ljudstvo. Značajni in odkriti možje, ki bodo brez ovinkov in obzirov govorili odločilnim krogom o tem, kar tare in boli njih, ki so jim poverili mandati Niso pravi posredovalci za dosego sporazuma in po-mirjenja ljudje, ki (kakor učijo krivi pro-roki — nove dobe) ne morejo, ne smejo in nočejo govoriti odkrito, ker so v vednem strahu pred tistim, kateremu govorijo. Če se hočeta sporazumeti človeka, ki sta si bila doslej ostra nasprotnika, si morata moško pogledati iz očesa v oko, povedati brezobzirno, kar jima teži dušo, vse krivice, ki sta si jih storila. Potem Šele — ko je vse razčiščeno med njima — si moreta moško, iskreno in pošteno seči v roko! Taka bodi naloga naših bodočih za~ stopaikov v rimskem parlamenta! Odkrito in brezobzirno naj bodo govorili o krivicah, ki se godijo našemu ljudstvu, isto-tako neustrašeno naj bodo govorili o željah in zahtevah naše narodne manjšine — njihovih mandatov! Poslanec, ki ne vrši tako odkrito in neustrašeno svoje poslanske naloge, ki marveč vedno tiplje in tapije okolo v večnem strahu, da bi se ne zameril komu, pred vsem pa tistim, želijo! Ko pa stopa med ljudstvo, le tolaži in obljublja, ne da bi niti mislil na to, da bi tudi kaj resničnega storil za ljudstvo, ali da bi celo v obrambo njegovih koristi izložil nevarnosti — sebe!! Kdor ni slepec, mu mora biti jaano, kako potrebno je, da si naše ljudstvo na sedanjih volitvah izbere za svoje zastopnike v rimskem parlamentu prave može, ki bodo imeli v misli in skrbi izključno le njegove potrebe in zahteve; značajne, neustrašene in na vse strani neodvisne poslance, TakS možje so — to trdimo z mirno vestjo in polno zavestjo — kandidati naše slovanske narodne liste. Ako naše ljudstvo hoče sebi dobro, bo volilo zložno in eno« dušno te može in se ne bo puščalo zavajati od krivih prerokov, ki sicer mnogo kričijo o ubogem ljudstvu, pri tem pa mislijo le —■ nase! Z izvolitvijo teh mož pa bodo naši volilci — iz razlogov, ki smo jih višje gori navedli — služili tudi vt:likemu cilju, po katerem mora hrepeneti vsak blag človek v teh pokrajinah: dosegi sporazuma in mirnega sožitja z državljani druge narodnosti J Podčrtujemo še enkrat: le odločna odkrita beseda mere dovesti do razcišče-nja v vsakem sporu. Vsako slepomišenje in klečeplastvo pa le zatemneva resnico in s tem zapleta še bolj sporna vprašanja. Zato zaključujemo: veliki stvari bodo služili naši volilci, če oddajo svoje glasove možem naše kandidatske liste: svoji na- od katerih je odvisen s svojimi osebnimi ko-j rodni stvari in državi, ker bo v nje naj ristmi: tak poslanec ni pravi ljudski za-j višjem interesu, čc pride do povoljne stopnik, borec in gromovnik za pravice ■ uredbe razmerja med obema plemenoma ljudstva! Marveč le klečeplazec, ki opisuje j na tem našem ozemlju! DNEVNI VEST! t Prof. dr. Fran Kos Ljubljana, 14. marca. V petek predpoldnc je nenadoma umrl v Ljubljani nestor slovenskega zgodovinarstva dr. Pran Kos, prof. v pokoju. S svojimi epo-kaJnimi zgodovinskimi deli je ustvaril temelje znanstvenega preiskovanja naše preteklosti. Ožji prijatelji pokojnikovi so sicer vedeli, da boleha že deij časa na bolezni, ki si jo je nakopal v mladih letih v Istri, ko je vržil težavno Ijudskošolsko nadzorniško službo, veadar niso pričakovali, da letošnja pomlad tako za-vralno ugrabi moža, ki je toiiko let kljuboval zavratni bolezni- Slovensko zgodovinarsivo je druge potrebe mislimo vendar, da tako vdomačenih naprav, ki so pomenile resničen napredek in občutno olajšavo, ae bi kazalo odpravljati, povsem ne na tako brezobziren način. Med objavo kr. odloka in njegovim uv^ljavljenjem bi moral preteči vsaj normalni zakonski rok, da ne bi se moglo pripetili, kakor se je bržkone, da bi namreč tu aH tam še po 11. t. m. postopali po odpravljenih predpisih. Če se je to smelo goditi do 11. t. m., ne da bi svet propadel, bi se bilo s tem tudi moglo Še počakati dva tedna. molilna norim in naše fossnlsje in tihega moža, ki je živel samo svoji družini in svoji znanosti ter jima posvetil vse svoje življenje. Še zadnje dni je marljivo delal na svojem najnovejšem delu, na peti knjigi svojega znamenitega «-Gradiva=. Prof. dr. Kos se je redil 24. dec. 1853. v Selcih pri Škof ji Loki. Gimnazijo je Študiral Slovanski volilni odbor nam je poslal: Podpisani odbor je na svoji današnji seji ugotovil, da se naše časopisje tu pa tam j v svojem pisanju ne drži sklenjenega spo-I razuma toliko glede opuščanja medsebojnih napadov, kolikor glede prednostnih najprvo v Kranju, nato v Ljubljani, odkoder glasov. Odbor ne mara preiskovati, Kateri se je po maturi preselil na Dunaj ter se tamkaj list se je v večji ali manjši meri oddaljil osvetil zgodovinski vedi. Njegovi drugi so bili od sporazuma, poziva pa ponovno vse naj se strogo drži ne!c či ke, ampak tudi duha sklenjenega sporazuma. N Trstu, dne 15. marca 1924. Slovanski volilni odbor. R5 Kaspret, Vrbovec. Vrhovnik, Rutar, vsi po- naše časo-pisje, kojniki in še živeči prof. Šuklje. Ves ta krog - - je pozneje zaslovel v Sloveniji z večjimi aii manjšimi zgodovinskimi deli in ta generacija je pravzaprav ustvarila slovensko zgodovinarsko šolo, katere najodličnejši č.'an je postal ranjki prof. Kos. Po položenem doktoratu se je prof. Kos napotil v Gorico in prevzel su-plentsko rresio najprvo na ženskem učiteljišču v Gorici. Pozneje je bil radi prevnetega raziskovanja slovenskega *idijoma» kazensko premeščen na koprsko žensko učiteljišče. Tamkaj je vršil tudi službo šolskega nadzornika. Pri izvrševanju te naporne službe, ki jo je pokojni vršil, kakor vse v svojem življenju, z veliko vnemo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, si jc nakopal zavratno bolezen. Pozneje se je znova preselil v Gorico. L. 1910. je stopil v pokoj. Na Goriškem in Istri je vzgojil cele generacije učiteljic, ki ne bodo pozabile vzorov svojega učitelja. Vojna je prof. Kosa pregnala iz Gorice in ga pripeljala n Dunaj, kjer se je posvetil intenzivnim arhiva!nim študijam. Cele Mnogo smo >zgub!i eno pa smo ohranili. Ohranili smo sv dostojanstvo! Tako vzklika «Istar. Rije » v lepem članku. Ohranili smo dostojanstvo 'judi; zavedajočih se svo," lep< pradedovskega imena in svojih najbolj vzvišenih narodnih dolžnosti. Mnogo s \o izgubili, toda ostali smo še živi. Še več: ostali smo naši, naši! Ko so novi gospodarji došli v te nove kraje, so jim nekateri govorili, da ne mineta dve leti in da izginemo. In rekli smo _________________ _____________- še: razženite jim pastirje, pa boste videli, dneve je sedel po dvornih arhivih in knjižnicah kako se čreda skoro razkropi! In ra'gnali ter marljivo zbiral, kar se je količkaj dotikalo — i usode ter poti slovenskega naroda v preteklosti. Po vojni se je nastanil v Ljubljani. Glavno živi;enjsko delo pokojnega prof. Ko-tvorijo njegove štiri knjige ^Gradiva za sa voljo besede s te in one strani; potem prišli morda do spoznanja, v kaki zmoti so bili, kako napačno so sodiii drug o drugem in kako bi mogli prav za prav živeti skupno v enem taboru! S tem primerom smo menda precej pravilno označili dosedanje razmerje med obema plemenoma v naših pokrajinah, straneh. y prvi vrsti pa tisti, ki vodijo Prav za prav dolamo s to primero krivico — sebi, ko mečemo senco enakomerno na obe strani. Kajti zavedamo se, da se le oni na onem drugem bregu niso hoteli približati nam, da jim ni bifb nikdar do tega, da bi prav spoznali nas, našo svojstvenost, naše namere m naše razpoloženje za ugodno razmerje med nami in njimi. Oni so bili, ki so vedno odklanjafi misel, da bi se zgradil most, ki naj bi nas zbližal k medsebojnemu spoznavanju. Pa pustimo rekriminacije, spomine na to, kar in kakor je bilo, in zadovoljimo se z ugotovitvijo, da so se stvari vendar začele nekoliko obračati na boljše. Kako je to prišlo? O tem ne moremo razpravljati tu, tvorilo bi preveliko poglavje. Ugotavljamo le dejstvo, da smo začeli vsai tfovo- odstranjeni vsi predsodki in vse krive do- j nega društva za humanistične vede v Ljubljani, mneve o nas. Naivno bi bilo, če bi priča- I Nanaša se na zgodovino Primorja odnosno dc-- - - — - - - - vinskih gospodov. Pokojnik je bi! član dopisnik «Jugoslovenske akadeirti'e» v Zagrebu, častni član -Leonove družbe® v Liubljani in «Zgodo vinskega dru-štva» v Mariboru. Ne, to ni prav! S kr. odlokom od 28. pr. m., Št. 270, ki je objavljen v uradnem listu od 11. t. m., se z dnevom objave odpravljajo zakonske so pastirje, čreda pa se ni razkropila! Ostala je na tej grudi, pa kar Bog da in sreča^ junaška! In to ljudstvo si je bilo izbralo svoje prvake, ki bodo govorili zanje in v njegovem imenu pred našimi -lovimi gospodarji. To je te poslednje osupnilo. Ntso pričakovali tega, ker so bili krivo obveščeni od tistih, ki so nam vedno slabo želeli. Pravi Italijani, tisti v Rimu, so pa prišli do uverjenja, da so glave našega ljudstva trde. Videli so, da Slovani v Italiji zejskega'Društva», v «Vedi», -Dom in Sveju*, hočejo živeti svoje življenje, videli so, da ▼ «Ljublianskem Zvonu* in «Casu» Zadnje ; • sto,vanska volja močna! In zgodilo se je, nietfovr. delo je izšlo v «Razpravah» Znanstve- - - ... zgodovino Slovencev v Srednjem veku», ki tvorijo temelj slovenskega zgodovinarstva. Peto knjigo je nedavno zaključil v rokopisu in jo pravkar pripravljal za tisk. Poleg tega je pok. dr. Kos objavil Številne manjše razprave zgodovinskega značaja v publikacijah -Slovenske Matice*, «Izvestij Mu- sedanji načelnik italijanske vlade jel pc lagati temelje za tak most. Stebelce zbliževanja je vsajeno. Danes bi mu trebalo le pridno in razumno prili-vati, da se mu pospeši rast, da se razvije in da bo donašalo dober sad. V to so poklicani javni činitelji blage volje -ia cbeh krmilo države na eni in pravi možje na drugi strani. Pravi možje na naši strani pa so tisti, ki uživajo polno zaapanje našega ljudstva in ki jim to poslednje sledi, uver-jeno, da mu hočejo dobro, da je v njih volja in sposobnost za neustrašeno borbo v obrambo njegovih mnogoterih in življenjskih koristi. Ce taki možje porečejo ljudstvu: sezi bratski v roko, njim, ki si videlo doslej v njih nasprotnike svojih koristi in nevarnost za svoj obstanek, sledilo bo temu klicu iskreno in s srčnim zadovoljstvom. V tem) dejstvu je označba velike pomembnosti sedanjih političnih volitev. V interesu našega ljudstva in dobrega razmerja med našo narodno manjšino na eni in državo in sodržavljani drugega plemena da smo pred samim Mussolinijem poskočili v ceni. To je tolažljiv predznak mirnejšega in znosljivejše£a življenja v teh kraj'h. Mussoliniju smo ljubši, če govorimo pred zastopstvom vse Italije odločno in energično, nego da bi se plazili pred njim kot ponižni črvi, kot prodane duše On jc — državnik. Naša odločna volja, da ostanemo zvesti svojemu ma'erinemu mleku, rain je pridobila sooštovanje celo pri naših nasprotnikih. To pomeni, da moramo vztrajati na tej poti, da pokažemo tistim, ki nas ne določbe, po katerih so se doslej mogli po- j marajo, da smo dostojen narod, »reden trjevati (legalizirati) podpisi in (vidimirafi) tega imena. In sedaj prepisi na naših sodiščih brez posebnih formalnosti in, kar je glavno, brez posebnih stroškov, Z istim kr. odlokom so tudi odpravljene določbe zakona od 4. 6. 1882., s katerim so bile uvedene olajšave za legalizacije podpisov na zemlje-knjižnih listinah in olajšave glede izkaza istovetnosti oseb pri legalizacijah in drugih overovljenjih. (Ta zakon je določal med drugim, da ni treba legalizacije podpisov na zasebnih listinah, če so opremljene z odobrit veno izjavo kakega državnega, deželnega ali okrajnega oblastva, tako da se bodo morali odslej legalizirati na primer tudi podpisi varuhov in skrbnikov vkljub pridejani sodni odobritvi.) Kolikor vemo, se ni objavilo nobeno poročilo ali pojasnilo, ki bi opravičevalo označeni zakonski ukrep. Težko si ga je razlagati drugače, nego s tem, da so hoteli povečati dohodke državnih kas ali notarskih žepov ali pa obojih. Ob vsem razumevanju za on* in tega imena. In sedaj se nnm nudi prilika, da manifestiramo to pred vsemi — na volišču! Vsakdo imej zavest, da smo mi sami kovači svoje sreče! To se je videlo že do sedaj. Ako bi bili mi poslusali p?a-šljivce, bi danes ne bilo več glasu o nas. Dne 6. aprila moramo storiti še en korak: treba, da zopet pokažemo vsi na volišču, da smo še tu in da nas je mnogo! Zato — vsi na volišče! _ Zavarovana pisma za v Čili (južna Amerika) se zopet sprejemajo. Čajanka pri Sv. fvanu O tej prireditvi smo prejeli še sledeče poročilo: Čajanka pri Sv. Ivanu )e prav dobro uspela. Lepo izbran in izveden program je dal Številnemu občinstvu par uric prijetnega duševnega užitka, bogati darovi pa so napolni1 i bulfet in pripomogli vsej prireditvi, da je donesla blagajni «2en. dobr. udruženja* lepo v*oto, '<» se uporabi izključno za počiini^! > ;ne dece. Odbor izreka tem potom r-isr- r, zr.I . alo vsem onira, ki so požrtvovalno in brezžično sodelovali; s hvaležnostjo in pri-7«3oiem imenuje gg. Marija Silo in A.berta Široka prof. Mirka in Pahorja, g. Baretla in ve\r.\ pevski zbor, gdč. Kraljevo, g. akademika Bambiča (za slikanje kulis), g. Trobca in vso družino Gcrmekovo. Za bufet so darovali: trg. Jahlič, Sv. Ivan: j zavoj biškotov — pekarna 2crjal: krofe — j. P.: 2 zavoja biškotov — Vovk Grozdana: 1 Sartclj — Cernigoj Milica: ! kg piškotov — Ribičič R.: pecivo — Dr. Slavikova: 1 potica pecivo — Kncžič '/.: 2 šartlja — trg. Štrekelj: 6 zav. biškotov— Martelanc M.:*l stckl. likerja, sendviče — Pfeifer M.: 1 stckl. maršale — Germck A.: črešnje v rumu — Dr. Furlanova: necivo — Godina S.: 1 potica — Kumar L.: pecivo — Cok Zora, Opčine L 16, Hočevar r. 10. Košir V. 10, Milka P. 5. namesto peciva. _ Dohodki L 912.40, stroški L 243.70 — čisti dobiček: L 668.70. Vsem darovalcem srčna hvala! ____ Društvene vesta ea Gpčinah, Dramatični odsek -in živahni. Pripomniti moram le to, da je so- VJ D P _ Opčine, oriredi danes dne 16. t. lopevcu v kvar preglasno 6premljevanje zbora, m Ckrsicckerjcvo dramo v petih dejanjih kar se je posebno opazilo pri sopranu-solu. Lovski taU Prireditev se vrši v Ketejevi Pevskemu sporedu je sledila veseloigra «Kjer dvorani in sicer prvič ob 3.30 pop. drugič ob sta dva». Izvrstno je bil podan nerodni, naivni 8 2v Orke-icr radi tehtnih vzrokov ne more hotelski sluga, ravnotako nekoliko surovi «di- ■ delovati Nadejaje se, da to ne bo oviralo rektor cirkusa*. Tudi vse ostale uloge so bile oveća uspeha ^rve predstave tega društva, naravno in dobro podane, k šolski ravnatelj je T Li ni udeležbi vljudno vabi — Odbor. bil premrtev in nekoliko neroden, ravnotako Društvo «Koio». Ker zahteva var. obi. ! njegova hčerka. Igri ,e sledil ples. Videla smo datke posameznih članov }e razgovor nujno nekai okusnih mask, a tud, neka, neokusnih m i ir i j Storil vei neroanm. DOBROEDOCA trgovina, na Vipavskem se da v najem. Naslov pri upravnistvu. 2o3 DVA VRTALNA stroja, voz na vzmeteh za L 300.— in novo kolo se prodajo po nizki ceni. Lokev 77, pri Divači. 317 SOBICA, meblirana, v bližini via Udine — Scorcola, se išče. Ponudbe pod «Mladenič* na upravništvo. _*_331 2itt£KftA F„ via Battisti 20, pere in lika perilo, čisti obleke kemično. 322 E3SIIII IIK^II «IC3liaa Mana tovarna \iMi ote! in m Giuseppe Fforenz & C£ o via Ant Cucla 6, Telefon 13-64 z bogato izbero utež, mer in tu-in inozemskih piilno Um b Ml \iMi Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah. Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma brezplačno, (183) Zaloga vina Trst - Via Oga Pehalo it. 3 (orel Bachi) Prodaja briškega, furlanskega in istrskega vina po najnižjih cenah. Briško L 2 80 — 2 litra L 5.20 Furlansko 1# 2.80 — 2 litra L 5.20 Istrsko L 2.60 — 2 litra L 4.80 ' Za krčmarje in gostilničarje cene po dogovoru (208) Cesare Zorzettig. MLADA služkinja se sprejme takoj. Via S. Mi-chele 27, pritličje, levo. 323 Pustna nedelja je minila v splošnem veselju in zadovoljnosii. Društvo «Zvezda» se lahko veseli velikega moralnega in gmotnega uspeha Ez tržaška pokrajina Sežana: Dne 12. januarja t. 1. je bilo prigna- potreben. Vsled lega udeležite se istega, vsi člani, danes ob navadni uri pri pevski vaji. — Ta;nik. , Pog-ebno in podpora© društvo pri Sv. M, ------------- . Magd. vabi vse svoje člane in članice na svoje pustne prireditve. letni redni obč. zbor, ki se bo vršil v nedelo, ero 23- rsarca ob 9. uri predp. v dvorani = kcssutnnega društva® pri Sv. M. Magd. spod-___ nji z navadnim dnevnim redom. , ' nih na tukajšnji "semenj 285 glav'goveje'živ .ne, Šentjakobska citaliuca. Jutri zvečer ob S A ^ kcnj ^ 245 pražičev. Cena goveji živini redna cJborova seja, ki se bo vršila odslej $ Ur e kon}e pQ kakovosli do 3000 'Td.?SCT&ftoS ^ponedeljek redni ^[^TLf * ^ ^ ^ ^T*^'n^Vo^ izebraž^ ^ ^e 22. januarja t 1 je. bilo prignanih 327 teJfbo vrii^v^^^ 22 t. m. Začetek glav goveje živine. 83 kon, m samo 93 praSl-\olno dh 10 uri zvečer. Vstopnina za gospode čev. Cene živim nespremenjene 10 ir za dame 5 lir. Vabila so se že pričela 12. februarja t. L je bilo na trgu 491 glav raz > iliati Ako ga kdo ne dobi, naj se blago- goveje živine, 122, konj, in 297 prašičev. Cene voh ia vi ti ori d ruši /enem tajniku v T. O. Z. goveji živini od f50-5 lir kg. žive vage. Konji do 4C00 lir glava. Prašiči od 6 tednov cd PEKARNA, dobroidoča, se da v najem, radi selitve. Naslov pri upravništvu._324 KROMPIR za seme, tolminski; detelna, travna m druga semena prodaja bkuk Anton, trgovec — Vipava.____325 Pri tvrdki i Trst, Via Mazani vogal tla L (Ma bogata izbera volnenega blaga in bombaževinastega blaga, svilenine, perila, nogavic, pletenin, rokavic, svilenih lerp, zaves, modercev, okraskov, vezenin in čipk. Dnevno novi dohodi zadnjih sezij-skih novosti po tovarniških cenah. TiSKAKNA, v najboljšem obratu se proda. Kavcije zmožnemu strokovn,aku se da tudi ▼ najem. Eventuelno se prodajo tiskarski stroji in materijal posamezno. Ponudbe ped «Tiskarna* ha upraviiištvo. 326 OBLEKA, moška modra, skoraj nova se proda v Via Gatteri 34/!, levo._327 POSTELJA, bela, otroška, z žimnico iti umi-vamik z marmorjem se prodata po niz*i ceni v Via Gatteri 34/1, levo._3^8 FRANCOSKO-nemško, od začetka do spopol-niive L 25.— mesečno. Via del Toro 14/IL 329 RAKOS & C.o Trst — Via M>ianot 19 Ttklon štev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) Pohištvo po cenah brez konkurence Obiščrte veliko skladišče 1- Via Udine štev* 25. Pošiljata sa dežela i jamstvom gotavegadefioila. SKLAĐISČE, pripravno za vsako trgovino se odda takoj. Via Giufia 33. 330 SKLADIŠČARJA, veščega v prodaji semen, i umetnih gnojil itžVia SADIKE vrtnic (grmičje in plezajoče) po L 2.—. Sadike sadnih dreves, hrušk in češpelj po L 2—3 dobavlja Santo Peteani, Gorica, Via Lunga 57. 292 mihodilnica MikmO FERiSiNl Sv. H. Ka:i narala 2 Eivio. Tel. m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. Hočete prihraniti ? ! ? Hočete Kep dar?!? Hočete dober liker?!? Kupite odlikovano JalUno Crcma Marsalo R. Crlsmancldi Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker. 4 Kinemiitogrsf „Aurlsina" Danes, 16* marca cd 3. ure m naprej L Beneške regate. IL Judinja iz opere v 4. dejanjih. 111. Nevidni Poiidor. Vstopnina : I. prostor L 2.— in \ .30 (20o) 11. * L 1.30 in —.80 STAVSENO PODJETJS IVAH HA8TELAHC & DR. Barhovlje tri Trs n il 62 - Tel. 17-13 izvršuje vsake vrste stavb, male in velike, šole, cerkve, občinska poslopja, ceste, \o-dovode, mostove, betonska in železobeton-ska kakor tudi pomoiska dela. - Preurejuje stara poslopja ter izdeluje projekte in proračune po najnižjih cenah. (201) milijona lir. Dvajset vagonov sladkorja je popolnoma uničenih. Tudi drugo blagd, ki je b^lo aakupičeno v istem skladišču, je precej poškodovano, . Požar v gozdu. Predpreteklo noč okoli 24. ure so bili mestni gasilci telefonično poklicani na Opčine, kjer je v bližini železniškega predora izbruhnil v gozdu ogenj. Ko so gasilci dospeli ca lice mesta, se je bil ogenj že razširil na kakih 1500 kvadratnih metrov. Po dveurnem gašenju je bil ogenj končno pogašen. Ogenj so zanetile iskre lokomotive. Čudno izkazovanje ljubezni. Na čuden na- Postrežba po gostilnah dobra in točna. Točijo se boljša vipavska in istrska vina, pred vsem pa izborni kraški teran. Cene solidne. V slučaju slabega vremena je na razpolago za živino nad 12 hlevov, v katerih stoji od 400 do 500 glav živine. Obiskovalci semnja imajo lepe železniške zveze za prihod v Sežano kakor tudi za odhod proti domu. ^ Razen železnice «vozijo v Sežano in iz Sežane razni avtomobili, vozovi itd. Velike množine goveje živine, zlasti volov, prihaja iz Jugoslavije in Istre. Trgovcem iz BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Cene nizke, Corso Gari-baldi 23/1 ' 298 O IJ nUM'»a t)C ijul-vm". vumui ■■ r *----> — - o— . — J. . čin izkazuje ljubezen svoji ljubimki 26-letni Julijske Krajine in ostale Italre se nudi na,u t___i r«____m«! „ „I^i *t rfndneiša oriiika za nakuo vsakovrstne živine Just Cavallini, stanujoč v ulici Settefontane št. 18. Včeraj popoldne se je izvoljenka njegovega srca, 22-lctna branjevka Marija Rencich, stanujoča v Rocolu št. 740, mudila na njegovem godnejša prilika za nakup vsakovrstne živine. Kakor jc razvidno iz prodajnih cen, se vrši vedno najboljša in najživahnejša kupčija z govejo živino in zlasti Še s prašiči. Vsled tega bi BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 ZASTOPNIK, ki obiskuje stalno jeatvinčarje slovandrik krajev Julijske Krajine, se išče za veliko tovarno aula, — Ponudbe m spričevali Ia sakteraan na apravniitvo «Edl-nosti» pod Milo 45». 319 znoi zii kmetovalce, trgovce in zadruge! Vsakovrstna vrtna, travnata in cvetlična semena. Superlosfat, kalijeva sol, čilski soliter, mešanica itd. Trte, bilfe, sadike, semenski krompir «Rožnik»; šure, žica, gumijevi traki za cepljenje. Plugi, brane, slamoreznice, šape okoličanske in drugo kmetijsko orodje. Žveplo, galica, klajno apno itd. Vse najboljše in najcenejie blago! TigonlD dmitrs Dl Eolooit & (o. Trst, via Raiiineria 4 - TeL 36-75 !iaiQ prilika! Samo v prodajalni, Corso Vitt. Em, III, 20 (tik tvrdke Singer) dobite blago po neverjetno nizkih cenah. Velika izbera izgotovljenih oblek lastnega izdelka, iz pristne volne od L 140.— naprej. i«is Izredna rriliKn! OBLEKE po meti na obroke Iz volnenega, anglešk. b:a;a, kroji 1. vrste po L 390"— RrolDCnlCB M. ZAHARDOt TfSt Corso Viti Eman. HI. 26 I l joga tt- in iiiDzifisbia Mm po kockureaEnib iml flANINO aK glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, U. Sprejema vsa popravila in ugla sevanje po zmernih cenah. 6 IllMOCa v AOCOIU SV. I1U, 1UUU11- • ' —---—------. » ., . . — stanovanju. Njen dragi pa je bil najbrž zelo bilo nujno svetovati, da se nasi kmetje čim slabe volje, kajti kmalu se je iz maclnkosinih boli poprimejo živmore)e m zlasti se prašiče-vzrokov spri 7 Maričko. Podprl je svoje be- I reje ter si na ta način zboljšato svoio gospo-sedc tako krepko s pestmi, da je morala Ben- ; darsko stanje; a tudi denar, bi moral v na-ciclieva ifkati pomoči v mestni bolnišnici. Ime- | sprotnem slučaju v tuje kraje, ostane na ta na-li ie več ^ " -ih bunk po obrazu in nosne ■ čin doma. m . zdrobMcne Sprejeli so jo v kirurgični oddelek.! Sežanski semnji, ki so brezdvomno največji Ncnadsa smrt v go-itilni. Kamnosek Karel v celi Julijski Krajini, se vrše vsaJiega 12. in Ferlatti star 45 let, stanujoč v ulici Galvani 22. dne v mesecu. V slučaju, da je isti dan ne-t 5 je snoči večerjal v gostilni «Naia >, v ulici delja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. G. DOLLINAK Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81. nvoz —Izvoz. Velika naloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih visčic Ve* valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov- Pri večjih naročbah gopusL Trtnic* Forčič Ivan, Preserje p. x>men. 136 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/L desno, podlistek Faul Bourgot; JECA (U Gedle) Poslovenil F. P. (80) Med temi incidenti je bi?a v prvi vrsti nekaka skesana ljubeznivost, ki ji jo je izkazoval Ivan-Marija trkoj, ko se je bila, vrnila domov, in tudi pri kosilu. Toda še isti dan popoldne se je moral zopet potožiti svoji materi: — «Mama, ravnal sem se po svojem svetu, toda imam občutek, da jo s poniževanjem samega sebe — kajti moški, ki prosi odpuščenje ta Krivice, ki jih ni storil, se pač ponižuje — še bolj žalim nego če bi z njo kruto postopal.« Ta zaljubljeni a nesrečni soprog je sodil prav. Sabina se je bila razjezila, ko ga je videla tako nežnega, tako dobrega in tako pripravljenega prenašati vse od njene strani. Kljub svojim zablodam je imela ona preveč vzvišen značaj, da bi ne trpela spričo plemenitosti, ki jc sedaj ni več hotela smatrati za smešno. Raje bi bila videla — in on jc to uge-nil — kruto preiskavo ljubosumnega človeka a!i robato poživinjenest poželenja, ki bi jo bil? ooravičiia v n;enih lastnik očeh. Nietfovo današnje zadržanje je primerjala z zadržanjem To je * " navijala sama pri sebi, ko se je peljala v prejšnjega dne. je hujše, hujše,» si je ■ C čiji k svojemu dragotinarju na trg Vend6me. S seboj jc nesla to pot v svoji mali torbici tisto kolajno iz biserov, ki jo je bil Saintenois odklonil, in pa svoj nakit z demanti Tudi tu je bila nevarnost, kakor v agenciji Margeret, da njen mož izve o njenem koraku in da bo sledila preiskava. Trgovcu pa je bila dala že vnaprej pripravljeno pojasnilo, ko je bil prejšnji dan pri njej iz nekega drugega razloga. Rekla je, da hoče vedeti ceno svojih biserov in demanlov, ker da jih namerava menjati za druge. — «Torej imam tu dvesto tisoč frankov...« je rekla sama pri sebi, ko je bila zopet v svoji kočiji. To vrednost je dal dragotinar mojim draguljem. »Najmanj toliko.» je dodal. In v nadaljevanju svojega samogovora je rekla Sabina dalje: «S tem bom lahko počakala, dokler se ne uredi vprašanje mojega osebnega imetja. Saj mi bodo pač morali vrniti svobodno razpolaganje z njim. Sicer pa Ivan-Marija ni človek, ki bi hotel delati sitnosti glede te točke.» Proti svoji volji je svojega soproga cenila vsled te njegove obzirnosti, radi katere ga je še pred dvema urama črtila. V tem svojem spoštovanju pa je našla nov razlog, da se tem hitreje odpravi na ta beg. ki si ga je tako strastno želela. «En razlog več, da mu ne delam več te komediie. ki nima nobenega smisla več. Radi Jurija sem lagala, ker bi me pekla vest, če bi mu vzela vse njegovo življenje. Ako mu dam sedaj svoje življenje, mu ne vzamem nič, ker nima več nič. Toda ne, imel bo mene.B Ko je šla z doma, Je vzela s seboj pismo za svojega ljubavnika. Ko se ie peljala mimo poštnega urada, je stopila iz kočije ter šla k skrinjici. Zavitek je vteknila v odprtino, a preden ga je izpustila, se je malo obotavljala. «Pa če bi ga zopet odprla.s si je mislila, «da bi pripisala, da pridem jutri« No pa naj Nato je izpustila pismo. «Ne, ker hoče, da moram počaKati... Toda čemuf... Pa saj bo le za kratek čas.» Misel na svoj skorajšnji odhod jo je tako globoko prevzemala, da je skoraj na avtomatičen način nadaljevala svoje priprave. Kakor je bila šla predpoldne k agentu in k dragotinarju, tako je popoldne nekako nagonsko hodila od prodajalne do prodajalne ter nakupovala razne male stvari za na pot: najnujnejše potrebščine za svojo hčer, usnjene svi tke za zlat denar, popotno lekarnico. Šla je i tudi h kožuhoviaarju ter naročila, naj se ji njena zimska suknja In suknja njene hčere, ki sta t»ilx shranjeni pri njem, pošljete v London na naslov hotela, kjer se je mislila nastaniti V neki menjalnici d je preskrbela angleške bankovec. Ko je opravljala te posle, je mislila, da se njena Salja ie izpolnjuj«. Imela je ohčtt-, tek nekakega pomirjen ja, kl pa ni. trajal I dolgo. vsega blaga ki io nahaja v našem skladišču VSa Nasiini štev. 39 ŽIVNOSTENSKA BANKA Središnjica v Pragi PodrUŽfllca V TrStU Ustanovljena 1.1868 Lastna palaia: Ulica Roma 7 DelnUko glavnico Rt 200,000.000*- Ktserve Rt 131.600.000*— SAFES BLAGOVNI ODDELEK M Isvriuf« «m binlM potf po« najboljim« pogoji. - MoJo ■alfami™ (vaglia) Baaca d* Itollo prosto provizijo. B^ri, llVNOSTCNSKA - THMtt. TZl.trONI » VOTt MM«, StST, 4S)fl. :B Škocijan. (Kaša pošta), imeli smo tako lepo reformami in z najboljšimi metodami celega urejeno poštno zvezo iz Divače v Škocijan, da je bila dostavljena vsaka poitoa poiiljatev n. pr. iz Trsta v Škocijan isti dan. Dobivali smo dalje vsak čaeopis, iz Gorice, Trsta, Ljubljane isti dan, kako rje bil datiran. In danesf Neko avtomobilsko podjetje je baje že pred letom zaprosilo za prevažanje pošte iz Trsta v Vrem-ski Britof. Poštno ravnateljstvo mu je re« poverilo ta posel in sedaj imamo tako polževo pošto, če se sploh sme imenovati to pošta, da *e ni na celem svetu take. < Edinost* iz Trsta dobivamo po 4, 5 dnevih; iz Gorice časopisi sveta. Za iole bom zidal palače kot jih m j lepših nikjer. Tu bodo poučevali naio mladino strokovni učitelji m učeni profesorji; imeli bodo petkratno današnjo plačo in še posebno letno nagrado, dijaki bodo imeli obleko, hraao, stanovanje v konviktih brezplačno, sevć. Državi bom plačeval šolnino, pristojbine za izoite, davke za učitelje in profesorje itd. V počitnicah se bodo vozili v posebnih vlakih in na paraikih po tem božjem sveto. Izbrisal bom vse sledove svetovne vojne po vaseh, trgih in mestih, v obrti NA OBROKE pa spioh ne prispejo ter se ne ve kam izgi- J in trgovini, posebni poslaniki bodo v vseh slojih širili red, mir in spravo, pokazati ho- nejo, m ie kak prileze, ga dobiš 8 dni pozneje. Uradna pisma iz Sežane v Škocijan potrebujejo 4 dni. Tudi ' Edinosti* ne prihajajo vse številke v tednu. Kam se to zavozi, ne moremo umeti. Nam nc kaže več prav nobenega časopisa naročiti, kajti v Sibiriji so prej obveščeni o dnevnih dogodkih nego ško-cijanski naročniki. Ce pojde po sreči in se avtu prav nič ne zgodi, s= vozi naša pošta a. pr. iz Trsta skozi Škocijan v Vreraski Britof. Tam prenoči in še le drugi dan jo prifura* v Škocijan. Cc dospe kaka naša pošilja te v v Divačo, jo pošlje di vaška pošta v Trst. Iz Trsta odpošljejo potom nekega drugega istrskega avta do Bazovice. V Bazovici izroči istrski avto našo vrečo pivškerau in ta jo vozi skozi Škocijan prenočevat v Vremski Britof. Ce dospe recimo Edinost^ na divaško pošto !o ta vrne poštnemu uradu v Trst in ta jo še le pošlje ni pošto °Cave Auremianev. Prosimo vljudno in nujno slavno poštno ravnateljstvo v Trstu, da nam vrne vsaj to, kar saio že davno imeli in vživaii, namreč t da dobivamo še nadalje redno pošto vsak j dan iz Divače- Škocijan je po iuristih svetovno j '•nan in železniška uprava je znala sama toj upoštevati, ker je divaško postajo prekrstila j \ Divaca-Škocijan*. Tudi je v vseh kažipo- j t.h in rcklao^uih oglasih zabeleženo eškocijan, r čem vsemu svetu, da je možno živeti dvema narodnostima v bratski slogi med sabo, dokazal bom, da je mogoče že na zemlji ustvariti raj...* Nisem še izgovoril, ko zaslišim znam Jvlo)<-*li franki ......... .404.— ongteSkl funt! papirnati.....1 PRETIRANE CENE plačujem za v o kun, zlatic, lisic, | dihurjev, vider, jazbecev, mačk, Q veveric, krtov, di^ih i» domačih s zajcev. Pri slati g¥ezdl (Koncc) Si .inik s Katamavraa sVoči kot mlad poručnik in mi poda belo roko, na kateri ni Ivio videti sključenih prstor; navzlic vsej prijaznosti sem se bal, da me nahruli po svoji vi;.ri navadi... S čistim glasom zakliče: *Vin-i ::ic, še eno čašo za našega ljubega gosta!» Dobri naš Vincenc prinese zlato čašo, jo na-polni iz Vf'ikcga. umetno izdelanega vrča, ,r>futega z gostim biserjem, K^istelic pokliče >:.ara in Ferfilo in mi ponudi — bratovščino. V'es vinjen sem bil. Slastno popijem čašo in žutim, kako me je okrepčala ta božja kapljica. > Kd.steliccm sva se objela in poljubila na bolo lice, Ferfila in Baar pa sta potrdila najino prijateljstvo. Vincenc, v zasukanih rokavih :;v;>je snežno bele in globoko odpete srajce mi ratoči še enkrat in pravi z veselim nasmehom: «Tako dobre kapljice še jaz v Gorici nisem točil. To je nebeška oMtna, ki gasi žejo, tolaži glad in napolni srce s čudežno slastjo da pozabiš vse bridke ure in vsako trpljenje doli na zemlji--*. — S polnimi čašami hitijo nasproti prijatelji in z vsakim sem trčil, da so zvenele zlate posode kot najlepše ubrana harmonika. Zdaj pa igrajmo eno urico t ,trok S» predlaga Kragelj, ■ najmo ti zakladi uredim «?!oven«;ke in itafimnske v niši lepi Jutnski Krajin: -no n' od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — Ufale XX setiemltre 33 tel. 793. Čitajte! Naročajte! BazSirJalts! edini neodvisni in nadslr^KdrsKi list u ZOBOTEHNICNI AMBULATORU M. BIZJRK sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah od 10—12 Trst, Mole XX Settembre 33, I (prej Acquedotto) najbolj priljubljen slovenski list v Sloveniji in julijski Krajini radi obširne informacijske službe, izbornih političnih in gospodarskih člankov in notic in zabavnih in podučnih prispevkov. Me&ečna naročnina za Julijsko Krajino Din. 25.— danes okoli Lit. 7.—) posamezne šieviike cent 49 nedeljske cent. 70. Te'efon 23-09. mini 199 Telefon 23-09. H! se dobi v razprodaji na obeh kolodvorih v Trstu in Gorici kakor tudi v vseh razprodajah časopisov v omenjenih mestih. Nadaljnje razprodaje na deželi so: Postojna, Sv. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Opatija, Vipava, Ajdovščina, Tolmin. OGLASE za list sprejemajo: v Trstu Unione Pubblicite Itaiiana, Piazza Gol-doni h, v Gorici: tvrdka Vittorio Molesini, ufficio pubbliciti Via del Teatro. 173 D. WINDSPACH Trst, Via Ce&are Batilsll št. 10 II. nadsir.i vrala ifi Sprejemajo se pošiljatve po pošti# STIINE Via Pattliana št. t Via Geppa št. 17 2 Največja prikladnost Ium goriška tvrdka ELIJA CUK u mm Piazza Cavour St- 9 naznanja tem pciom slav občinstvu. <1* je prejeia zastopstvo najboijSih in svetov, šivalnih strojev „PFfeF.-*1. i ^ s s UL ^ cj SA* ^ ti ^ll — cc B^* -m CTJ i^P UL o ta 2 o « U.«3 Um « H» tt.fl a a v . Cs! P 1 o- 3 t 5 JE ^ "iS - s - E 5 oj; S> .„ S i ti e IS = C Q rsj > g rj «J o.ssa St toplo priporoča CS.UA ČUK, sodni irvtdenćc Piazia Cavour 9. - w ^ - O AJ ^ o □ ~ < C K cc A g« ^ ji ^ /.V 6J ^ ^ E o c « _ , b c S; ^ tfCN » O n 1? CX£Q > OBCDHC 50B6 vsake vrste in v vsakem slogu 7PALHe ?0BE v veliki izberi LAKMNE KUHINJE po izredno nizkih cenah 1-1 VIA RETTORt 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 ii ' ki hodo v Jdadu & Geotilctevinihi □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a p □ □ □ a □ a □ a □ □□□□aoaaaaaapDD □□□□ p n n □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ BANCA Ustanovljena leta 1905. DelnISka glavnica UL 15.000.000-- popoSnoma vplačana. Glavni sadni s Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnici s AB8AZIAf ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo i Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti dltlv* za nakup blaga. — lnfcaal afektov in raCunov. Informacija. — Kupuje In prodaja valuta. Jaaiatvana pisma la druga operacija po najugodnejših pogojih, v arak m hranilne knJUlce to Jih obrestuje po 4*/. letno netto, a vloge na tekoti račun P® I vazaee dm pral odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. * Sprejema vlogo v Dinarjih tor lito obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo | □ aaaaaaaa aaaaaaaoaaa □ a a □ □ □□□□ □ □ □ a a □□□□□□□□ □ d "a □ "o □ i ! □ i □ O |oj ! f □ □ j □ a ;oj □ i □ h iD| .al iS! ja| l°i 1° □