TRST, četrtek 25. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 241 (3479) PRINORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 HUDE POSLEDICE STALINISTIČNE POLITIKE NA MADŽARSKEM led začetkom oboroženih spopadov v Budimpešti Ipre Hagy postavljen za predsednika vlade Demonstracija visokošolcev se je spremenila v oborožen upor z vmešanjem mladih madžarskih častnikov - Vlada poklicala na pomoč sovjetske vojaške enote v okviru določb varšavskega pakta - Poziv Nagyja ljudstvu po radiu - V teku noči red še ni bil docela vzpostavljen v BudirJ^1Je- 111 S0 se za^ele ij tra; ,Peatl včeiai popoldne 'KevtepT vso r°č >n -SG se «p0t 1 v pravi oborožen te.a \ em°nstracije so se zait rt. °h 15 uri popoldne jžars£0n!,,rantl so nosili ma- čit. e ITI V\nl inlr/\ 'i».nlniro poljske zastave. ESTA. 24. — V svojem, zadnjem poročilu opol-Hošn .d^mpeštanski radio poročal, da «se je položaj na in da so iiuporniki vedno bolj izolira-,'titožil 00 dezele. Govornik je 'ije, rta0^6^10 vodite je par. da v , VJUIie je pa:. !ističn; oočeio obnoviti tero-k°sija Jez'm Stalina in Ra-rtsoiu-a koncu so prebrali h, Ba:30> s katero se zahte-5tt Ba' _“Ore Nagy pride zo- oblast. vedno bolj na-v povorkah po Proti ji ‘ "*em ie vzklikala Proti vlav’Jornu tajniku KP in Šali • ’ Erav tako so se *iMJ‘«vilni vzkliki prot: kevu tvezi in proti Hru-V * Ee je policiji poji t0(, demonstrante razgna-Pton«t V ,n°čnih urah so se vočj0 ..foojje ponovile s še ^silovitostjo in med de-ltkiii a,n,t' so bili tudi oboril V Med spopadi, do kate-t;v( Prišlo ponoči, so padle 'kiij ?r*ve. Budimpeštanski ■l(kki danes javil, da je •:V‘° noč bilo ubitih ti vo- iSttiL-1 mai°r- k0 s0 de' ‘1'llSt napadli sedež bu-'t dju nskega radia. Vlada iSi . uka>. vojski, naj na-' k it1' demonstrantom, ko '^Oi. aza °> da s0 obo" ;klai u,°it nočni seji je cenit^ *°mite KP sklenil koop-|!ajs £agyja in njegove pri-'ti s,^°nata in Lukasa. Na i® bil Geroe potrjen Nta ®a tajnika, Nagy in He-B.'a sta bila imenovana ^Pik! sednika in podpred-P0 v'ade. |l,rtijj*®r®an'zaciii ie vodstvo v' člani . postavljeno: no- 'rme' tajništva so. prvi taj- *>rv> komentarji v “ S^RAD, 24. — Agencija l^i Cr.oe“- d« i; beograj-.["k, jjdičnih krogih izjav-.. Pl dogodki na Mudžar-,,c la , edstau!jajo hud uda-kn°' do ■ r socializma. Dej-"PisfiJ6 v držat)i, kjer je ji let a stranka te d?" Dr° oblasti, lahko pri- tj'1. dok budil: pojavov u-p ZuJe, da ta partija '^PoijtiJczealistične in Ijud- kiLCiiaU9e strani' pripominja d»i b|j’ P“ izhaja največja Ij t’«, ^st Jugoslovanov iz ,o so Madžari ime-h #n!rebno poklicati na kPiogi ^tske čete, ker ni- prebivalstva. Po vzpostavitvi reda se bodo sovjetske čete vrnile v svoje vojašnice. Budimpeštanski de.avci, sprejmite naše prijatelje in zaveznike z ljubeznijo«. Budimpeštanski radio je oddajal tudi poziv patriotične ljudske fronte, ki zajema vse madžarske stranke, s katerim poziva matere in žene, naj «ne dovolijo možem in sinovom, da gredo v nevarnosti). Radio je pripomnil: «Mirno demonstracijo študentov so protirevolucionarne sile izkoristile da povzročijo nerede in prelivanje krvi. Imejte zaupanje v vlado, zato da bo iahko v čini krajšem času vzpostavila red in gradila našo bodočnost. Izzivanja so se zače.a prav v trenutku, ko je vlada hotela izvesti popolno demokratizacijo«. Na budimpeštanskih ulicah so se pojavili sovjetski tanki -'i so streljali proti demon-st’antom. Madžarska vlada je pozvala prebivalstvo, naj se umakne v svoja stanovanja ter naj pomaga policiji in sovjetskim četam za vzpostavitev reda. Ob 5-50 je budimpeštanski radio sporočil, da je til za novega predsednika vlade ;-menovan Imre Nagy. Ta je pozneje govori.1 po radiu, ki je poudaril, da bo nova vlada zvesta programu, ki je bil določen julija 1953, ko je bil on odstavljen ter da bo v kratkem objavljen načrt o demokratizaciji. Istočasno je bilo proglašene tudi obsedno stanje in začela so delovati vojaška sodišča. Demonstrante katerim je uspelo polastiti se znatne ko.ičine orožja, je vlada po radiu pozvala, naj se do 14. ure vdajo in jim je obljubila v tem primeru amnestijo. Radio je vsakih 30 minut ponavljal poziv demonstrantom, naj se vdajo. se pomešali med mladino, je po budimpeštanskih ulicah tekla kri. Toda vlada nadzoruje položaj«. Poziv vabi delavce, naj pomagajo mladini, da je lz/ivači ne bodo zapeljali. Krožek Petoefi pa je objavil izjavo, ki pravi, da ima zaupanje v Nagyja in njegovo vlado. Po poročilih madžarskega radia so se neredi dogodili tudi v drugih krajih. Skupine upornikov so skušale zaman zavzeti rudnike magnezija v Tatbanya in Salgotar-jan severnozahodno od prestolnice. Okoli 16. ure so se podale druge skupine upornikov v raznih predelih Budimpešte. Tako so dvignili bele zastavo v tovarni «Rada Ut-ca». Delavci so ustanovili oboroženo delavsko milico, da zaščitijo tovarne. Do streljanja je prišlo tudi pri številnih bolnišnicah m klinikah, ko so so skušali zavzeti tudi budim-peštansko radijsko postajo tet so vdrli v poslopje. Poslopje so obkolili vojaški oddelki in uporniki so se po pogajanjih s predsedstvom vlade vdali. Po vesteh, ki prihajajo z Dunaja, so sovjetske čete obkolile Budimpešto ob pomoči tankov in oklepnih vozil. Budimpeštanski radio je sporočil, da je skupen odbor treh univerz podal izjavo, s katero podpira Nagyja in centralni komite v borbi za socialistično Madžarsko. Občinski svet v Budimpešti pa je sporočil. da čeprav so neredi povzročili veliko škodo, se prebivalstvo nima bati pomanjkanja živil. Trgovine se bodo zopet odpile. takoj ko bo vzpostavljen red. Nekoliko pred 18. uro je radio ponovno pozval še ostale odpornike, da ob 18. poteče rok za vdajo in da bodo na to oborožene sile skušali uporniki prevzeti nad-1 napravile svojo dolžnost v okvi-zorstvo nad njimi. Uporniki | ru izrednih ukrepov, ki dolo- čajo tudi smrtno kazen za udeležence upora. Ob 20. uri je budimpeštanski radio sporočil, da vlada nadzoruje položaj, da pa so še v teku borbe z manjšimi skupinami. Radio je tudi sporočil, da je vojašnica «Robert Karoly» v rokah vojske, ki je odbila močan napad protirevolucionarnih sil. Odredili so vse potrebno, da odbijejo vsak morebitni nov napad odpornikov. Radio je tudi v več presledkih pozval dajalce krvi, naj se javijo na potrebnih mestih. Prebivalstvo pa je pozval, naj pomaga pri delu ambulant, ki prevažajo ranjence. Ravnateljstvo avstrijskih železnic je sporočilo, da sta dva potniška vlaka popoldne odpotovala z Dunaja na Madžarsko. Potniško letalo na poti Moskva-Dunaj pa ni se pristalo v Schwechatu, kjer je letališče za avstrijsko prestolnico. Komentar «Unita» in «Avanti» o dogodkih na Madžarskem Neprizanesljivo pisanje socialističnega glasila o Nagyju, med* tem ko glasilo KPI obžaluje zahtevo za nastop sovjetskih čet (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Razumljivo je, da spremljajo dogodke na Madžarskem tudi v Rimu z ogromnim zanimanjem. Glasilo KPI bo jutri objavilo nepodpisan uvočnik, ki ga bo možno imeti za uradno mnenje partije. Ta uvodnik na najbolj energičen način obsoja »protirevolucionarni puč«. ki bi hotel zrušiti ljudsko demokratično vlado na Madžarskem. Članek podčrtava, da je bil prav sedaj na Madžarskem proces- demokratizacije režima, poprave napak iz preteklosti in političnih sprememb, ki naj bi razširile osnovo ljudske oblasti. Ta proces je povzročil zelo razgibano politično življenje, pa tuči nerazumevanja, upiranje in zamude. Vsekakor pa je bila politična smer jasna. Toda ljudski oblasti eovražne sile so se hotele vriniti v ta proces, da bi ga spremenile v nasilno vzpostavitev prejšnjega stanja. Zelo nas boli, piše nadalje «Uni-ta». zahteva, ki jo je madžarska vlada naelovila na sovjetske čete, kajti ta zahteva dokumentira nevarnost napada na ljudski režim, kakor tudi nekatere resne slabosti režima samega, ki se jih je treba lotiti z energijo in po- gumom. Težke so naloge stranke pri odstranjevanju teh slabosti, vendar pa je predvsem treba, da se protirevolucionarno gibanje zatre, kajti sicer bi se povrnili k režimu bele garde fašističnega tipa, kot je bil Horthy-jev, in k režimu fevdalcev, kot' je bil Esterhazyjev. Tretje poti ni. Izbrati je treba, zaključuje list, med obrambo revolucije in obrambo bele protirevolucije. Po zmagi v oboroženi vojni bo ostalo še dovolj dela, da madžarski «o-cialistični režim odstrani lastne slabosti ter utrdi okrog sebe demokratično soglasje ljudstva. Članek v «TJnita» zveni že deloma kot odgovor na jutrišnji člsmek v socialističnem glusi.o »Avanti!#. Tullio Vecchietti, glavni urednik lista je imel danes zvečer sestanek z Nen-nijem, Lombardijem, Mancinijem in drugimi voditelji stranke, da se je z njimi zmenil o smernicah za članek o zadnjih dogodkih na Madžarskem, ki bo objavljen v jutrišnji številki, V članku obravnava Vecchietti včerajšnje in današnje dogodke na Madžarskem ter jih primerja z dogodki na Poljskem. Pri tem pravi, da je šel razvoj pri Govor predsednika Nagyja .Dl' aJNfc: ’ .^Postaviti reda z •C*!i sil — -------- Ciljno PoseV sovjet- VhSo hh oddelkov - se * krogih - bo argument tistim Proti destalinaza- .ki Sovjetski tji’ Proti destalindza- ki ’ in s P satelitskih drža■ Vzletni 'j° proti tistim, Antiču izrazito de- ^ s p°roc;ipot'ti,co.» *** je l-stegu dopisni- 4 ** predstaiinik tajniš-4 ke Pou1nie z«deve izjavil, 'ti 1 6j[ U še nejasen ter 4» Preu,.,,s?,c uradni komen-'1 “is^a nji ske delegacije v hej,-Pa Poroča dopis-"dsta ^ns“. da jugo-- * "iso skriva' S^nci ,An*a, da jugo- „ Ge!01"0« i« »lede poteka lS(,i°eki P S0 tudi kritizira % kot 50 nekateri so tudi kritizira I* nN to *ian‘mino sintezo V°’'tUni»eti,ca *n lokave-Pr"v tako v '}htflPa ? skrivali neza-S*i. ijhja ® e počasnega Ben',tare Rakošijeve r«ziji?radu se tudi po-Aij./ske ;a mpd sprejemom Si' -'»run r°muln*ke dele- a bili na isti l,1ilt Tito lT,ko je sprejel liti 3u0oi?„ Je b'1 t“di na-ij*1 S°z0o„?a?sk' delegaci- •,‘_>a„Q(ižarour ; ™ed pr’h°' IMRE NAGV bodočnosti naše ZAOSTRITEV BORBE ALŽIRSKEGA LJUDSTVA kot odgovor na akcijo francoskih imperialistov Ostre besede maroškega sultana in predsednika vlade - Protestna stavka in demonstracije v Libiji - V nedeljo splošna protestna stavka v vsem arabskem svetu - Pri neredih v Meknesu je bilo ubitih 29 Francozov ni uspelo. V svojem govoru je Imre Ntogv pozval delavce, naj bodo mirni in disciplinirani ter naj branijo svoje tovarne. V-pornike pa je pozval, naj se vdajo ter podprejo vlado pri njenih naporih za vzpostavitev reda. Tisti, ki bodo položili orožje do 14. ure, ne bo' do prišli pred vojaška sodišča. Nagy je poudaril, da bo v kratkem pred parlamentom obrazložil program, ki bo temeljil na načelih njegove vladne izjave leta 1953. «Danes so vse možnosti, da lahko uresničim vladni program s podporo n.aroda.s je dejal Nagg in naduljeval: «Podlaga tega programa je razvoj demokratizacije javnega življenja na Madžarskem razvoj socializma v skladu z našimi lastnimi pogoji, uresničenje naših velikih narodnih smotrov in izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva-« «Da pa bom lahko izpolnil te naloge, so glavni pogoji red, disciplina in mir. Sovražni elementi so se pomešali med mirno demonstracijo mladih Madžarov, povzročili so zmedo med delovnim ljudstvom in so nastopili proti ljudskemu demokratičnemu režimu ter proti volji ljudstva, Prva in najvažnejša naloga je sedaj vzpostaviti red. Mislim, da smo istega mnenja glede vseh vprašanj, ker ljudstvo in madžarska vlada hočeta isto.« ePozivam vas. da pokažete svojo odgovornost za uresničenje teh velikih ciljev. O-hranite red in sodelujte za vzpostavitev reda. Podprite organe, ki imajo nalogo vzpostaviti red. Branite tovarne in stroje, kajti tisti, ki plenijo in uničujejo. škodujejo vsej državi. Mir, disciplina in red so seda j naše, geslo.« «V kratkem vam bom obširno obrazložil vladni program. Parlament, ki je bil skličan, bo razpravljal o tem programu, Ta se tiče naša bodočnosti, države.# «Vlada je odločena, da ne bo zapustila reform, o katerih se sedaj razpravlja med ljudskimi množicami. Naš program ima n amen dati zadoščenje ljudstvu, ne pa maščevanje. Nadaljevali bomo svojo politiko. Zato je vlada sklenila, da vsi tisti, ki bodo položili orožje in prenehali z bojem, ne bodo prišli pred vojaška sodišča. Imejte zaupanje v novo vlado. Podprite jo, zato da se bo mirno delo obnove lahko nadaljevalo.» Budimpeštanski radio je začel svoje današnje jutranje oddaje s sporočilom: »Faši- stični in reakcionarni elemem ti so izvršili oborožen napad proti javnim poslopjem, policiji in madžarskim varnostnim oddelkom. Da i-e vzpostavi red, so prepovedane do novega ukaza vse demonstracije, zborovanja in sleherno zbiranje oseb. Prvotno je bila tudi določena policijska ura do 14. popoldne, ki je bila pozneje podaljšana do jutri zjutraj.# Pozneje je radio oddajal govor novega predsednika vlade Nagyja, ki ga je potem še večkrat ponavljal in poudarjal, da bo vlada napravila vse, kar je v njeni moči, da uresniči program reform, ki je bil objavljen leta 1953 za izgradnjo socializma. Nekoliko po deseti uri je budimpeštanski radio sporočil, da se je «delovanje protirevolucionarnih sil v noči zelo razširilo«. Tolpe so uspele vdreti v javna poslopja in privatna stanovanja. Zaradi tega se je madžarska vlada obrnila na sovjetske čete za pomoč. Kmalu popoldne pa je začel radio javljati, da so se prve skupine u-pornikov začele vdajati. Sporočil je tudi, da je predsednik vlade Nagy sprejel delegacijo protirevolucionarnih sil ki je obljubila predajo, če se zagotovi amnestija. Nagy je predlog sprejel. Nocoj je budimpeštanski radio oddajal poziv madžarske patriotične fronte, ki pravi: «Sovražne tolpe so se vdale. Nagy jim odpušča in mi se z njim strinjamo. Pozivamo vse Madžare, ki so vredni tega imena, naj gradijo, namesto da bi rušili. Bodočnost je namreč v naših rokah.« Isti radio je javil tudi, da je prišlo do sabotažnih poizkusov, ki so jih povzročili prevratni elementi v velikih industrijskih centrih Gyor Nziregy-Haza in Szeged, dodal pa je, da so delavci preprečili poizkuse protirevolucionarnih sil. Radio je oddajal tudi poziv bivšega predsednika republike Szakasitsa. ki je bil nedavno rehabilitiran. V pozivu je rečeno: «Sedaj imamo vsa jamstva, da bo madžarska vlada šla po poti, k’ vodi v pravi socializem. Zato poziva svoje tovariše, naj nastopijo proti kontrarevolucionarnem in na) se borijo proti njim brez usmiljenja.« Madžarski sindikati pa so izdali po radiu poziv, ki pravi: »Po krivdi izzivačev, ki so TUNIS, 24. — Maroški sultan je danes pred odhodom iz Tunisa dal prebrati skupno tunizijsko-maroško izjavo, v kateri se javlja, da bosta obe državi v kratkem podpisali pogodbo o sodelovanju glede skupnih problemov. Izjava pravi tudi, da imata obe vladi enake poglede glede alžirskega vprašanja in da sta popolnoma solidarni z alžirskim ljudstvom. Sultanov predstavnik je prebral tudi izjavo, v kateri sultan pravi, da ni mogel izpolniti programa, ki je določal njegovo enotedensko bivanje v Tunisu, in to zaradi »žalostne vesti o napadu, katerega so postali žrtev naši bratje Alžirci, ki so prišli k nam na obisk v našo palačo v Rabatu«. Izjava dodaja: «Ta napad, ki ga mi imamo za izredno resnega, je v nasprotju z mednarodnim pravom .n ni v skladu z načeli vljudnosti, ki urejajo odnose med narodi. Upajmo, da se bo francosko javno mnenje zavedlo posledic, ki bi jih to dejanje utegnilo imeti za prihodnost v francosko-maroških odnosih.« Sultan je iz Tunisa odpotoval z italijanskim letalom, njegov sin Mulaj Hasan pa s španskim letalom. Namenoma nista hotela potovati francoskimi letali iz protesta proti aretaciji alžirskih voditeljev. Predsednik maroške vlade Si Bekkai pa je pred odhodom iz Pariza izjavil: «Prise> sem v Pariz, da zahtevam izpustitev petih povabljencev njegovega veličanstva. Nisem mogel dobiti zadoščenja. Gre torej za prestiž vladarja ib tudi Maroka. Mislim, da smo bili žrtev prave zlorabe zaupanja in položaj je zelo resen.« Ko so ga vprašali o možnosti prekinitve diplomatskih odnosov s Francijo, je Si Bekkai odgovoril; «To ni nemogoče spričo i-azvoja dogodkov.« Maroški poslanik v Parizu pa je sporočil, da bo odpotoval jutri v Maroko. Maroška federacija SFIO izjavlja v posebni izjavi, da upa, .ta te »r-tacija alžirskih voditeljev bila izvršena brez pristanka francoske vlade, in zahteva njih izpustitev ter kaznovanje krivcev. Maroška stranka Istiklal poudarja v svoji izjavi, da mora maroško ljudstvo ostati budno v borbi za obrambo neodvisnosti, ki si jo je priborilo s toliko žrtvami. Splošna stavka, ki se je začela včeraj v vsej Tuniziji, se je končala opolnoči. Iz Kaira pa javljajo, da je »kongres arabskih narodov« nocoj izdal poziv za splošno stavko, ki naj bo v nedeljo v vsem arabskem svetu v znak solidarnosti z voditelji alžirske fronte narodne osvoboditve. V Tripolisu, v Libiji, pa se je danes začela splošna 24-urna stavka v znak solidarnosti z Alžirom. Libijski ministrski predsednik* je včeraj sprejel francoskega poslanika \n mu sporočil protest zaradi aretacije alžirskih voditeljev. V mestu je prišlo tudi do incidentov, ko so demonstranti napadli britansko in turško poslaništvo s kamenjem, Skušali so napasti tudi francosko poslaništvo, a jim je policija to preprečila. V alžirskih krogih v Kairu pa se je zvedelo, da je bil imenovan nov vojaški voditelj osvobodilne vojske. Njegovo ime je tajno. Tevfik El Ma-dani ima nalogo političnega vodstva fronte za narodno osvoboditev namesto aretiranega Mohameda Khaydera. Tevfik El Madani je danes dopisniku italijanske agencije Ansa izjavil, da bo ugrabitev petih alžirskih voditeljev imela za Francijo gotovo prav nasproten učinek. »Francija se moti, je izjavil, akcija Francije. da bi ugrabitev uporabila kot sredstvo pritiska, bo povzročila zaostritev borbe za osvoboditev Alžira.n Madani je poudaril, da je ugrabitev imela sledeče posledice: «1. Galvanizirala je energijo in odločnost vseh Alžircev. 2. Vrgla je v borbo ljudstvo Tunizije in Maroka. 3. S to akcijo je Francija dvignila odločne proteste vsega svobodnega sveta in je okrepila naš položaj v OZN.ii Madani je dodal, da aretacija petih voditeljev ni povzročila nobene dezorganizacije v narodni fronti in da je bila praznina že izpolnjena, tako da se bo borba lahko še zaostrila. Iz Meknesa pa javljajo, da je bil tam vzpostavljen red. francoskih posestev. Ubitih je t pravljanje Sueškega prekopa bilo 29 Francozov, 25 pa ra-1 s pomočjo «obla-sti za Sueški njenih. Tudi v Casablanci je mirno in prav tako drugod. Francosko poslaništvo v Rabatu pa je objavilo izjavo, v kateri pravi, da je francoski odpravnik poslov opozoril maroško vlado na nujnost učinkovitih ukrepov za zaščito francoskih naseljencev in njihovega imetja in da je poslaništvo v stalni zvezi z maroško vlado. j s Indijski predlog o Suezu NOVI DELHI, 24. — Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je danes obrazložil indijski načrt o Suezu, ki ga je Krišna Menon predlagal med razgovori v Londonu in New Vorku. _____________________________ Na podlagi tega načrta bi Včeraj je bilo zažganih 26 egiptovska vlada prevzela u- prekop«; na drugi strani pa bi priznala združenje koristnikov piekopa, ki bi imelo na logo skrbeti za sodelovanje med omenjeno oblastjo in sedanjimi koristniki. To združenje naj bi sestavljali predstavniki Francije, Anglije, ZDA SZ, Indije in Japonske. Poleg tega pa se po en predstavnik sledečih področij: za avstralsko Azijo (Avstralija in Nova Zelanda). za jugovzhodno Azijo, Srednji vzhod, Afriko Vzhodno Evropo, Južno Evropo, Severno Evropo, Zahodno Evropo in Latinsko Ameriko Egiptovska oblast in združenje koristnikov naj bi na skupnih sejah razpravljali o tarifah, o pogojih, v katerih je prekop, o spoštovanju pravilnika prekopa in o pritož bah. Znesek, ki bi ga moral Egipt določiti za razširitev in poglobitev prekopa, bi morala določiti arbitraža. obojnih v nasprotni smeri. Medtem ko je Gomulka v Varšavi sporočil, da se bodo sovjetske čete v dveh dneh vrnile v svoja oporišča in da se bodo poljsko-sovjetski odnosi uredili na prijateljski osnovi, toda ob popolni neodvisnosti in suverenosti Poljske, pa je bil v Budimpešti Nagy prisiljen podpisati dva odloka, s katerima je vlada postavila vojaška sodišča in e zahtevala posredovanje sovjetskih čet za zadušitev upora. Potem ko je poudaril, da ima poljska kriza podoben izvor kot madžarska in da je obeh državah stalinizem divjal v notranji in zunanji politiki, ne da bi v nobeni od obeh držav znali pravočasno razumeti pomen mednarodnega pomirjenja, pa je Poljska vendar znala najti v sebi toliko energije, da je stresla s sebe kominformizem in se uprla sovjetskemu pritisku, piše Vecchietti. Madžarska pa je strmoglavila v prepad državljanske vojne zaradi absolutne nesposobnosti svojih voditeljev. #Logika, ki ne prizanaša, piše Vecchietti, je hotela, da je moral prav Nagy prevzetij odgovornost za krvavo zadušitev upora; da je moral prav on zahtevati poseg sovjetskih čet, ki bo samo poslabšal že tako težak položaj v odnosih med-Madžarsko in SZ in ki bo samo zagrenil duhove Madžarov, ki 12 let po koncu vojne hočejo popolno neodvisnost. Med uporniki so gotovo proti-revolucionarji in reakcionarji, toda iskra se je le vžgala pri visokošolcih, pri intelektualcih, predlogi so se dvigali iz tovarn. Ze tedne se je zahtevalo več svobode, več demokracije, dejanske neodvisnosti ter resnično izboljšanje življenjskega standarda.« »Medtem ko je danes Gomulka v Varšavi dvignjen na ščit, zaključuje glavni urednik «Avanti», pa mora njegov tovariš v nesreči in preganjanju poslušati pod svojimi okni streljanje in ropotanje gosenic sovjetskih tankov, ki Jih je sam zahteval in ki jih je SZ nepreudarno dala na razpolago.« Tudi izvršni odbor republikanske stranke se je ukvarjal z zadnjimi dogodki na Poljskem in Madžarskem. Republikanci pozdravljajo v de.av-cih, intelektualcih in študentih Budimpešte kot Varšave borce za temeljne zahteve po neodvisnosti narodov in po spoštovanju osebnosti, kar predstavlja neuničljivo željo ljudi. Socialdemokratsko glasilo pa je popoidne v naslovu podčrta ..- vlogo sovjetskih čet. ne da bi objavilo kak komentar. Jutri se bo sei-talo vodstvo KPI kakor tudi vocstvo KD. Obojni bodo razpravljali o notranjem in mednarodnem položaju, posebno glede na madžarske dogodke. A. P. Gomulka o odnosih s SZ Zavrnjeni poizkusi neredov v Varšavi v zvezi z dogodki v Budimpešti - Spremembe v vladi VARŠAVA 24. — Poljski sejm je sklenil, naj bodo splošne volitve 20. januarja 1957 namesto 16, decembra letos, kakor je bilo prej določeno. PSI negativno ocenjuje demoitrščanslii kougres Minister lambroni brani konfinacijo RIM, 24. — Vznemirjenje jasnosti in doslednosti, s ka- zaradi Guglielmonovega predloga za spremembo čl. 17 Tremellonijevega zakona o davčnem izenač.enju se je nekoliko poleglo, zlasti ko so tudi liberalci izjavili, da je senator Battaglia podpieal predlog na osebno iniciativo. Danes je zasedalo vodstvo PSI, ki je razpravljalo o kongresu KD v Tridentu ter na koncu odobrilo resolucijo. Vodstvo PSI vidi v omenjenem kongres-u potrdilo cen-tristične politike, ki jo je doslej vodila največja vladna stranka. Nadalje je kongres potrdil voljo stranke, da rešuje vse politične alternative sama, zaradi česar igrajo njej pridružene stranke le podrejeno vlogo. Država je pričakovala od tega kongresa, da bo odstranil ovire, zaradi katerih še ni bil izveden program, sprejet na neapeljskem kongresu; te ovire je sama manjšina na kongresu zelo jasno ugotovila v odklonitvi odprtja na levo. Ovire pa niso bile odstranjene, zaradi česar je treba parlamentarno večino in njeno vlado obto- tero so se levičarske struje lotile vprašanja političnih izbir. ki lahko edine dajo konkretnost in veljavo programom socialnih reform. Po tridentinskem kongresu postaja politična borba v Italiji bolj jasna: za zamenjavo večine in vlade. Na koncu resolucije obvezuje vodstvo PSI ve« socialiste, da pospešujejo razvoj za socialistično združitev. V senatu so pravzaprav končali debato o zakonu o preventivnih ukrepih proti o-sebam, ki so nevarne za varnost in javne moralo. Mišin Franza se je po nekaterih pripombah končno izrazil za zakonski načrt, medtem ko je komunist Gramegna poudaril, de je ta načrt zakona v po-po.nem nasprotju z ustavo, saj so nekateri členi zakona še hujši kot dosedanji »enotni tekst«. Za njim je branil zakonski nečrt poročevalec Schiavone (KD), nato pa je govoril notranji minister Tam-bioni, ki je med drugim dejal, da se ustavno sodišče doslej ni ukvarjalo s konfinacijo, ki žiti negibnosti. Negativni zna-j se torej — ko še ni bila raz-čaj sklepov večine v Triden- veljavljena — ne more ime-tu je našel svoje nasprotje v | novati neustavna. VARŠAVA, 24. — Varšavski radio je nocoj javil, da so včeraj na podlagi sklepa o reviziji sodnega postopka v zvezi s poznanjskimi dogodki izpustili 94 oseb, ki so bile zaprte v Poznanju. Uradno poročilo javlja, da so bili izpuščeni vsi obtoženci ki so se udeležili poznani-skih neredov izvzemši treh mladeničev, ki so bili obsojeni zaradi umora nekega policista. Amnestija zajema 94 ljudi in 9 oseb, ki so bile obsojene na drugem procesu ter 8 oseb, ki so jih obsodili na tretjem procesu. Ves postopek bodo obnovili. Popoldne je bilo pred palačo kulture veliko zborovanje, ki se ga je udeležila ogromna množica in ha katerem je govoril Gomulka. V svojem govoru je Gomulka v zvezi ^ z odnosi s Sovjetsko zvezo izjavil: «Nasi odnosi morajo biti odnosi prijateljstva in ne samo uradna politika poljske partije in vlade. Lahko vam zagotovim, da se naša partija strinja s temi načeli in prav tako tudi KP Sovjetske zveze. Nedavni razgovori v Varšavi s sovjetsko delegacijo, ki jo je vodil Hruščev, so omogočili sovjetskim voditeljem, da bolje razumejo politični položaj na Poljskem. Dobili smo od Hruščeva zagotovilo, da ne vidi nobene ovire med našima dvema državama in partijama zaradi sklepov osmega plenarnega zasedanja centralnega komiteja naše partije. Odvisno je samo od nas koliko časa bodo sovjetski vojaški specialisti in svetovalci ostali v naši deželi. Dobili smo od Hruščeva zagotovila, da se bodo sovjetske sile na Poljskem vrnile v dveh dneh v svoje baze. Sovjetske čete so na Poljskem na podlagi mednarodnega sporazuma, varšavskega pakta. Navzočnost teh čet je tesno povezana i navzočnostjo sovjetskih čet v vzhodni Nemčiji. Poljsko ogroža na Zahodu atlantski pakt in zahteve Zahodne Nemčije proti poljskim mejam. Navzočnost sovjetskih čet je v skladu z našimi nacionalnimi interesi. Dokler bodo obstajale nove oboiožene sile v Zahodni Nemčiji in bodo v tej deželi imeli oblast militaristi, bo navzočnost sovjetskih čet potrebna in bo odgovarjala interesom poljske države kakor tudi interesom nemške demokratične republike. V takem položaju se morajo Poljani protiviti slehernemu poizkusu agitacije, ki jih delajo sile. ki nasprotujejo ljudstvu ter hočejo samo oši-biti zavezništvo med socialističnimi državami.« Govoreč o sodelovanju med socialističnimi državami, ie Gomulka izjavil: »Nerazumljive vezi družijo Poljsko z vse mi temi državami zlasti pa s Sovjetsko zvezo. Ti odnosi morajo temeljiti na leninističnih načelih in sodelovanju V okviru teh odnosov mora vsaka država imeti popolno suverenost in neodvisnost.« Zatem je Gomulka izjavil da je plenarno zasedanje centralnega komiteja bilo deležno popolne podpore poljskih delavcev. Na množičnih zborovanjih so delavci, kmetje študentje in vojaki izrekli zaupanje v vodstvo partije. «Ljudstvo lahko ima popolno zaupanje v oborožene sile in v njih poveljstvo, ki so popolnoma v službi vlade in države.« Gomulka je zatem pozval prebivalstvo, naj odločno zavrne sleherno izzivanje in pripomnil: «Ne bomo dovolili, reakcionarjem, da bi postavljali ovire na naši poti k socializmu.« Ko je Gomulka končal govoriti, je stopil na tribuno general Spychalski. ki je Go-mulko pozdravil v imenu poljskih oboroženih sil, in zatem se je množica, ki je štela okoli pol milijona ljudi, začela mirno razhajati. Nocoj pa so bile v Varšavi nove manifestacije pred poslopjem, kjer ima sedež centralni komite partije. Več tisoč študentov je vzklikalo Go-mulki, zahtevalo odhod sovjetskih čet in odstop Roko-sovskega. Dve ikupini po dva tisoč mladeničev sta se po zborovanju. na katerem je govoril Gomulka, odpravili pred madžarsko poslaništvo, kjer so vzklikali, da so solidarni madžarskim ljudstvom. Pred jugoslovanskim poslaništvom so vzklikali »Tito, Tito!« V bližini madžarskega poslaništva so jih skupine aktivistov z rdečimi traki na rokavih in s palicami skušali prepričati, naj se razidejo. Prišlo je do spopadov. Prihitela je policija in vojaštvo, ki je zabranilo dostop do sovjetskega poslaništva. Spopadli so se samo demonstranti in skupine aktivistov, hujšega pa ni bilo. Ob 22 .uri je varšavski radio sporočil, da je danes prišlo na varšavskih ulicah do neredov zlasti pa pred palačo znanosti in kulture. S tem v zvezi je radio izjavil, da so neredi, ki so se dogodili v ponedeljek v Wroclawu in današnji neredi v Varšavi, delo malopridnežev, ki jih delavski razred obsoja. »Revolucionarna demokracija ni anarhija,« je poudaril radio. Moskovska «Pravda» pa objavlja članek pod naslovom »Delavski razred mora dati odločilen odgovor tujim geslom«. List piše, da poljski tisk in radio opozarjata, da se sovražni elementi vrinjajo v borbo za demokratizacijo m skušajo izkoristiti položaj, da vršijo sabotaže in da je »internacionalizem temeljni kamen politike poljske združene delavske stranke«. Poljska tiskovna agencija je nocoj javila, da je predsednik vlade Cyrankiewicz predlagal danes v tejmu preosnovo vla. del. de. Predlagal je, naj bo Stefan Ignar, član «Združene kmečke stranke« imenovan za ministrskega podpredsednika tei naj se ukine pet ministrski podpiedsedništev. Ta mesta zavzemajo sedaj Tadeusz Gede, Stefan Jedrychowski (ta bi še dalje ostal predsednik komisije za načrtovanje) Joz-wiak Witold Stanislaw La-pet in Eugene Stawinski (minister za lahko industrijo). Cvrankiewicz je predlagal tudi ukinitev mesta prvega ministrskega podpredsednika, ki ga zdaj zavzema Zenon No-wak, ki pa hi ostal ministrski podpredsednik Ta predlog je utemeljil s tem, da je treba vladi zagotoviti večjo oblast, ministrom pa popolno odgovornost za svoje delo. Pripomnil je tudi, da je po njegovem mesto prvega ministrskega podpredsednika odveč. Cyrankiewicz je v svojem govoru tud: sporočil, da se bodo prihodnje dni vse sovjetske čete na Poljskem u-maknile v svoje baze in da maršal Rokosovski izpolnjuje ukaze po.jske partije in vlade. Poudaril je nato prijateljstvo Poljske do Sovjetske zveze in je glede obiska Hruščeva v Varšavi izjavil; »Poudariti moram z največjim prepričanjem, da so bili med razgovori v Varšavi, ki so po. tekali v duhu iskrenosti, storjeni važni koraki. Nadaljevanje razgovorov v Moskvi bo imelo namen uresničiti načelo sodelovanja, ki naj temelji na enakopravnosti in na med. sebojnem spoštovanju neodvisnosti«. «V preteklosti, je dodal, je sta.inistični režim vrgel senco na načelo spoštovanja neodvisnosti. Toda ta senca je sedaj izginila Voditelji sovjet, ske in poljske partije se strinjajo o načelnih vprašanjih. Sedanji razv ij položaja je v interesu socializma na Poljskem in socialističnih sil, katerih je Poljska zelo važen sestavni 25. oktobra 1»M VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17,9, na-j-ntžja 12,6. ob 17. mri 17. zračni tlak 1021,2 stanoviten, veter 4 km na uro severozahodu ik. vlaga 81 odet., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,8. i1. |ggf iiiSk •v- Danes, ČETRTEK, ». d'*0** Bonifacij, PP-. Sonce vzide ob 6.34 int z 17.03. Dolžina dneva 10.2k £ vzide ob 22.00 in z? '|rtobf» Jutri, PETEK, 26. oWo“" Evarist. muč.. v'rar>l stanujejo v stavbah, ki so jih proglasili za nevarne. Za ta stanovanja naj se določi u-strezna najemnina. Občinski svet opozarja vladni komisariat, da nova komisija, ki je bila ustanovljena za urejevanie stanovanjskih izgonov in ki jo sestavljajo pretor, župan in kvestor. ne ustreza svojemu namenu)). Odbornik Stopoer (KD) je Izjavil, da bo odbor raznrav-Ijal o predloženi resoluciji in da bo na prihodnji seji izrazil svoje mnenje glede tega vprašanja. Priznal pa je, da je treba čimprej jfea 1 ukreniti za ureditev stanovanjskih izgonov. Svetovalec Geppi (PRI) je ponovno načel vprašanie u-službencev bivše ZVU, ki so sedaj začasno v služ.bi vladnega komisariata. Dejal je, da je položaj teh uslužbencev resen in da se mora tudi občinski svet zanimati za zadovoljivo rešitev. Na to vprašanje ie odgovoril odbornik Verza (KD), ki je tudi tajnik sindikata uslužbencev bivše ZVU (Delavska zbornica). Obširno je govoril o dosedanjih pogajanjih na vladnem komisariatu in v Rimu. o obljubah in zakon«kih načrtih. Za ureditev tega vprašanja, prizna) je, da ti uslužbenci ne morejo več čakati na ureditve njihovega službenega položaja, ker gre za bodočnost 6000 družin. Nadalje je govori) tudi o nekaterih predlogih vlade, ki jih uslužbenci ne morejo sprejeti. Zato so preteklo soboto stavkali dve uri, da bi opozorili vlado na nujnost re- odbornik Verza ni znal, ali ni hotel jasno povedati, kaj pravzaprav v Rimu kuhajo in se je omeji! na obljubo, da se bo sindikat teh uslužbencev še nadalje boril za zagotovitev službe uslužbencem bivše ZVU. Odbornik Verza ni zadovoljil c svojim odgovorom in je zato svetovalka Gruber-Bencova predlagala občinskemu svetu resolucijo, v kateri izraža solidarnost občinskega sveta s temi uslužbenci in poziva vlado, naj čimprej reši to vprašanje v smislu resolucije, ki jo je sprejel občinski svet lani novembra. V tej resoluciji je občinski svet zahteval ustanovitev posebnega organičnega staleža za vse civilne uslužbence in člane policije, ki so bili v služb: bivše ZVU, naj jim zagotovijo dosedanjo plačo, prizanjo starostno dobo in dosežen čin. Poleg predloga o trošarinah je odbornik Rinaldini predložil v odobritev občinskemu svetu tudi sklep za izvolitev občinskih predstavnikov v občinsko prizivno davčno komisijo prve stopnje. V svojem predlogu je odbornik prečital tudi 30 imen, ki jih je predlagal občinski odbor in ki so bila vsa potrjena z večino glasov. Ta komisija je zelo važna za vse davkoplačevalce. Zato je odbornik poudaril, da so na seznamu imena oseb, ki naj bi zastopale vse politične struje v občinskem svetu. Na žalost pa moramo ugotoviti, da na tem seznamu ni niti enega Slovenca. Tega so se zavedali tudi predstavniki leve opozicije, ki so vključili v seznam imena treh Slovencev, in sicer: Franca Škerla, Antona Gerlanca in Stanislava Bizjaka. Kljub temu pa niso bili izvoljeni, ker so dobili prenizko število glasov. Demokristjani, republikanci, socialdemokrati in monarho-fašistična desnica so glasovali za odborov seznam. Jutri ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta. Poleg drugih vprašanj, je na vrsti tudi razprava o povišanju trošarine na premete siorke potrošnje. Iz poročila odbornika Rinaldinija je razviden strah odbora pred to razpravo. Zato sta odbornik in župan že v torek pozvala svetovalce, naj pri razpravi upoštevajo velik občinski primanjkljaj in potrebo po večjih dohodkih. Pričakujejo pa, da bo predlog le s težavo dobil večino in da bo zaradi tega odbor prisiljen spremeniti predložene tarife. Kot smo že včeraj pisali, se predlagano povišanje trošarin nanaša skoraj izključno na najnujnejša živila, kar bo prizadelo samo delavske in uradniške družine. Občina pa bo s tem dobila le 370 milijonov lir, ki gotovo ne morejo kriti 2,5 milijardi lir primanjkljaja. Zato ni izključno, da bo večina glasovala proti temu predlogu. stanovanjske izgone v primeru potrebe in uporabe organov javne varnosti. Odbor, ki se bo sestajal vsak teden, bo dobro proučil vsak primer in možnosti, da bi se izgon odložil. Odbor bo proučil vse možnosti, da fco vskladil spoštovanje pravice s pravično oceno razmer in potreb prizadetih. Odbor za urejevanje stanovanjskih izgonov Županstvo sporoča, da je bil 22. t. m. ustanovljen odbor, ki ga sestavljajo okraj- ____________ ___ ___ni sodnik, kvestor in župan in šitve tega vprašanja. Sicer pa 1 ki bo imel nalogo urejevati Občinski odbor razpravljal o dok adi za menzo pri Acegal Včeraj je tržaški občinski odbor razpravljal o dokladi za menzo uslužbencev mestnega podjetja Acegat. Odbor je sklenil, da bo izročil sklep o izplačilu doklade v petek v diskusijo občinskemu svetu. i ii:i;ni,iš\jH skupščine osebju rdečega križu Uslužbenci RK bodo stopili v stavko če ne bodo sprejeli njihovih zahtev Odgovornost za spor nosi osrednje vodstvo RK v Rimu, tukajšnje vodstvo pa nima na razpolago sredstev, da bi lahko zadovoljilo uslužbence Včeraj je bila v prostorih stare Delavske zbornice v U-lici Duca D’Aosta skupščina uslužbencev tržaške delegacije Rdečega križa. Skupščino je otvoril predsednik notranje komisije uslužbencev dr. Guido Osti ter dal besedo predstavniku osebja Marchi-ju, ki je orisal sedanji položaj in pojasnil, zakaj je pii-šlo do spora z vodstvom RK. Osrednje vodstvo v Rimu je namreč odklonilo zahteve u-službencev v Trstu. Kot smo že pisali, zahtevajo uslužbenci popolno poenotenje prejemkov, uveljavljenje zakona št. 722 in povračilo stroškov za prehrano uslužbencem RK. ki so zaposleni pri delegaciji v Miljah. Omenjeni zakon št. 722 dopušča, da dobivajo uslužbenci poldržavnih in krajevnih ustanov lahko do 2Q odstotkov več plače kot podobne kategorije državnih uslužbencev, ki pa uživajo nekatere druge ugodnosti. SklicujoJ se na ta zakon, zahtevajo tudi tržaški uslužbenci RK izboljšanje svojih prejemkov. Sindikalni predstavniki so dejali uslužbencem, da je odvetnik Puecher, predsednik tržaške delegacije RK, naklonjen zahtevam uslužbencev-Izjavil je baje, da morajo u-službeneem priznati popolno poenotenje prejemkov, kajti nesmiselno bi bilo, da bi u-živali samo delno poenotenje, ki so jim ga že priznali. Kar se tiče uveljavljanja zakona 722, je dr. Puecher tudi mnenja, da so izgovori osrednjega vodstva v Rimu, da zakon ni več v veljavi, popolnoma neutemeljeni, ker so rimskim uslužbencem RK priznali prav na podlagi tega zakona 10 odstotkov poviška in jim nameravajo prejemke ponovno VEDNO VEČJA ZASKRBLJENOST KMETOV IZ OKOLICE D0MJA Za pravično rešitev vprašanja razlaščanja zemlje pri Domju V obrambo prizadetih kmetovalcev naj nastopijo vse ustanove in organizacije, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kmetijstvom Kakor smo že poročali, je pokrajinski svetovalec Marij Grbec na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta zahteval, naj pokrajinska uprava posreduje glede razlaščanja zem ijišč pri Domju. Posebno pa je poudaril, da je nujno potrebno zahtevati od prefekture in vladnega generalnega komisariata, naj nemudoma zaustavijo izdajanje dekretov za razlastitve, dokler ne bo izdana odločba za izvajanje zadevnega italijanskega zakona iz leta 1865. Ta zakon določa, da prefekt izroči seznam lastnikov, ki jih nameravajo razlastiti, predsedniku sodišča, ki imenuje na račun razlastitelja enega ali tri strokovnjake za pravično ocenitev odškodnine. To velja seveda v primeru, če se razlastitelj m lastniki ne morejo pogoci-ti za ceno. Na ta način imajo prizadeti lastniki možnost, da brez posebnih stroškov in dolgih sodnih postopkov branijo svoje intere:«. To pravično določbo pa je eliminiral odlok ZVU št. 66 in Ustanova za industrijsko pristanišče zahteva izdajanje dekretov o dokončni razlastitvi v največ primerih ne da bi se prej pogodila z razlaščenimi lastniki. Ustanova za Industrijsko pristanišče po tvoji mili volji coloči ceno, deponira zadevno vsoto v banki in na podlagi tega doseže, da prefektura izda dekret o dokončni zasedbi zemljišča. Kmetje so zelo zaskrbljeni, ker je zadnje čase omenjena ustanova pospešila razlnšče-vanja velike površine zemljišč za industrijsko pristanišče in za rezidencialno področje čeprav teh zemljišč še ne potrebuje in jih je v več primerih celo odčala v na- TRŽAŠKO PRISTANIŠČE PONOVNO PRIKRAJŠANO A VSTRIJSKE LOKOMOTIVE ZA HAMBURG NAMESTO SKOZI TRŽAŠKO Na novoustanovljeni progi proti Daljnemu vzhodu je samo 10 odst. prostora za tovor na razpolago tržaškim špediterjem Na predvčerajšnji sej! tržaškega občinskega svata je prišla na dan vsega obsojanja vredna diskriminacija na škodo tržaških špediterjev in tržaškega pristanišču. Piof. Lon-za, svetovalec PSDI, je namreč zahteval pojasnila v zvozi z novo ustanovljeno Lloy-dovo progo proti Daljnemu vzhodu, glede katere »e tržaški spediterj: pritožujejo, tla je bilo na ladji «Bettani», ki je prva odplula na tej progi iz Trsta, lezeivirano samo 10 odst, tovora za Trst in je ostali prosto; bil na razpolago drugim piistaniščem. Enak ristem bo veljal tudi za ladjo «Bixio», ki bo v kratkem odplula na tej progi iz Trsta. Računa se, da lahko nalože na omenjeni ladji 20.000 ton blaga in je torej ostalo za Trst na razpolago samo okrog 2 tisoč ton. Prof. Lonza je poudaril, da ro zaradi takega položaja trž-jik' špediterji prisiljeni pošiljati blago iz Trsta v Genovo, da ga tam vkrcajo na ladje namenjene proti Daljnemu vzhodu. Špediterji upravičeno prote. stirajo prot' takemu stanju, saj je novo progo ustanovil Tržaški Lloyd na osnovi odločnih zahtev vseh tržaških poslovnih krogov, sindikalnih organizacij ;n ob podpori vseh slojev prebivalstva. Omenjena družba ne spada v okvir privatnih brodarjev, ki niso obvezani upoštevati interesov raznih pristanišč, temveč v okvir državnega hooldinga FINMARE, k) vzdržuje tiste proge, ki so v korist splošnega gospodarstva. Proga med Trstom in Daljnim vzhodom pa je bila obnovljena prav zato da bi se ponovno omogočili gospodarski stiki med bogatimi trgi Japonske, Kitajske in drugih azijskih držav ter držav Srednje Evrope ob posredovanju tržaškega pristanišča. Razumljivo je, da v takih pogojih, kot veljajo pri prvih ladijskih odhodih na tej progi nova proga ne izpolnjuje svojih nalog in le malo koristi tržaškemu pristanišču. Tržaško prebivalstvo zaradi tega upravičeno pričakuje, ia se stanje izpremeni ir. da odgovorni Krogi pojasnijo, kako -e sploh lahko prišlo do take razdelitve ladijskega prostora. Potrebno pa bi bilo tudi pojasnilo o tem kako je lahko orišlo do preusmeritve prevoza 50 avstrijskih lokomotiv za Indijo proti Hamburgu, namesto da bi te lokomotive vkrcal' v našem pristanišču- Ta preusmeritev pušča vrsto odprtih vprašanj, ki zahtevajo odgovor zlasti če pomisl,-mo, da je š.o skozi tržaško pristanišče že 59 lokomotiv iz Avstrije za Indijo. Ta pošiljka je predstavljala predmet razprav na zasedanju »International Čargo Handling Coor. dination Associations, ki je bilo pred nekaj tedni v Trstu :n kjer so sodelovžli delegati številnih držav. Ob tej priliki je Tržaški Lloyd izdal ce.o posebno lepo opremljeno brošuro, v kateri se opisuje prevoz 50 avstrijskih lokomotiv s tenderji iz Avstrije do Trsta, njih nakladanje na ladje in prevoz do Bombaya, Poudariti je treba, da ao vse lokomotive in tenderji prispeli v Indijo nepoškodovani v zelo hitrem času, kar daje vso čast avstrijskim in tržaškim tehnikom, ki so organizirali tehnično zapleten prevez. Kljub temu pa bodo Avstrijci novo pošiljko preusmerili na Hamburg Niso dobro poznani razlogi tega ukrepa, ki pa ne morejo biti tehničnega značaja, saj imajo avstrijske in nemške že.eznice enako razdaljo med tračnicami (indijske železnice imajo drugačno razdaljo, zaradi česar so morali lokomotive postaviti na posebna kolesa) in je bila pošiljka skozi Trst izvedena tehnično v redu. Razlogi so torej lchko samo gospodarskega ali birokratskega značaja. Vendar pa tudi gospodarski razlogi skoro odpadejo, če po. mislimo, da je železniška proga med Avstrijo in Hamburgom skoro dvakrat da-jša kot med Avstrije in Trstom in da znaša razdalja med Trstom in Sueškim prekopom 1305 milj, med Hamburgom in Sueškim prekopom pa 3547 miij. Razlog za preusmeritev te obsežne pošiljke, kateri bodo prav gotovo sledile druge, lahko torej iščemo samo v bi. rokratizmu, slabi koordinaciji med pristaniškimi organi, pomorskimi družbami in zlasti železniško upravo; svoje prste pa ima prav gotovo vmes tudi rimsKa birokracija, ki ie za taka izredno pomembna vprašanja do skrajnosti neobčutljiva. jem. Zaskrbljeni pa so tudi zaradi tega, ker omenjena u- s-tanova določa zares smešno nizke cene. Glede tega smo že navedli večkrat konkretne podatke. Z vsoto za razlaščeno zemljišče si kmetje nikakor ne morejo kupiti enakega zemljišča z enako površino in kakovostjo. Imamo pa tudi primere, da hočejo kmetom odvzeti celotno kmetijo s hišo in gospodarskim poslopjem vred, ponujajo pa jim le eno desetino vrecnosti. Kakor je Izjavil svetovalec Grbec, mu je vladni generalni komisar pred časom odgovoril, da bo preklical pied-pise člena 16 ukaza št. 66 ZVU, ki eliminira pravične določbe zakona iz leta 1865. Mislimo, da bi generalni vladni komisar to obljubo lahko že izpolnil. Ali pa morda čaka na izvršeno dejstvo, da bo namreč Ustanova za industrijsko pristanišče prej laz-lastila vse kmete? Kaže, ca pri tej ustanovi verjetno na to tudi računajo in da so zaradi tega zdaj pospešili potek razlastitev, saj ni nobenih drugih tehtnih vzrokov, da bi tako ravnali. Spričo tega je nujno potrebno, da se za pravično stvar in zaščito prizadetih kmetov, ki se jim godi huda krivica, zavzamejo vse ustanove in organizacije, ki se posredno ali neposredno u-kvarjajo s kmetijstvom. Čudno se nam zči, da »e Kmetijsko nadzorništvo do sedaj o tem vprašanju ni še oglasilo in posredovalo v korist kmetov. Prav tako pričakujemo, da bo pokrajinska u-prava, kakor je obljubil predsednik prof. Gregoretti, takoj nastopila v obrambo prizadetih lastnikov in v zaščito kmetijskega gospodarstva, ki mu taka razlaščevanja občutno škodujejo. ri zprejeli na I. kir. oddelku 85-letnega Carla Bencinija iz Ul. Marchesetti. ki ne ve, kaj se mu je pripetilo. Moža, ki je tudi precej gluh, je našel na tleh pri Ključu nad Ricmanji neki policijski agent, ki ga je nato spremil z rešilnim avtom v bolnišnico. Po njegovem mnenju je starec verjetno nerodno pacel. To je tudi možno, kajti zdravniki so mu ugotovili poškodbe, ki so običajne pri padcih, to je podplutbe na glavi, praske na nosu in nogah. Ameriški sodnik na obisku v Trslu Ameriški sodnik višjega sodišča v Massachussets Mr. Fe-lix Forte, znan po tem, ker je pred nekako 14 dnevi obsodil na dosmrtno ječo 8 roparjev, ki so 1950. leta sodelovali pri znanem »roparskem napadu stoletja« v škodo prevozniškega podjetja Brings, je te dni v našem mestu in je včeraj prišel na vljudnostni obisk k prvemu predsedniku tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvu. Mr. Forte si je ogledal sodno palačo in sledil razpravi, ki je bila za zaprtimi vrati. Ameriški sodnik, ki sta ga spremljala direktor USIS Mr. VVheller ih odv. Ceccovini od legalnega urada generalnega vladnega komisariata, je bil tudi sprejet pri predsedniku sodišča dr. Santomasu in *e jiato zadržal v Dogovoru s prisotnimi sodnfmi kronisti ■krajevnih čatopisov. Zvečer pa je imel sodnik Forte v prostorih USIS predavanje o porotnikih v ameriškem sodstvu, Včerajšnje tržne cene Županstvo sporoča tržne cene, ki so včeraj veljale na zc-lenjadnem trgu na debelo. Na trg so pripeljali 328 stotov grozdja, ki so ga prodajali od 32 do 110 lr, 225 stotov jabok, ki so jih prodajali od 17 do 120 lir, 108 kg ka-kov, ki so jih prodajali od 25 do 40 lir, 53 stotov hrušk (30 do 160 lir); 105 stotov krompirja (27 do 40 lir); 69 stotov paradižnika (30 do 70 lir); 36 stotov razne zelenjave (30 do 250 lir); 30 stotov cvetače (50 do 120 lir). Največ je bilo povpraševanja po grozdju, jabolkah, kakih, po krompirju, paradižniku in cvetači. Aretirani izorijenci Pred dnevi so policijski organi ponovno zasačili skupino mladoletnih izprijencev, ki se niso zadovoljevali le s tatvinami motornih vozil, temveč so ob neki priliki celo oropali nekega vinjenega moža. Mladeniči so bili pri svojem delu zelo t-pretni, kajti niti okradene osebe se niso zavedle tatvin. To se zdi malo čudno, vendar moramo o-meniti, da je lo le za «začas-na» izposojevanja vozil. Mladeniči so namreč ukradli vozilo in se nato po dolgi vožnji vrnili in pustili motorna kolesa na istem mestu, kjer s-o jih. našli. Bila so seveda v najlepšem redu, le goriva je precej manjkalo. Dva izmed aretiranih mladeničev sta tudi priznala, da sta neke noči ukradla iz garaže v Ul. Scomparini dva skuterja, kar se jima je posrečilo, ker sta vedela za mesto, kamor# je lastnik spravljal ključe, ki so bili na razpolago njegovim odjemalcem. Tudi ti dve vozili sta pripeljala nazaj v garažo. Ob koncu preiskave eo preiskovalni organi prijavili sodnim oblastem 18-letnega Ri-na S., 19-letnega Ondina E., 21-letnega Antonia Tiralonga iz Ul. Castaldi in 18-letnega Gina R- Prva dva sta bila prijavljena zaradi tatvin, kar velja seveda tudi za druga dva, ki se bosta morala zagovarjati tudi zaradi uzurpacije naslova policijskega a-genta, medtem ko se bo moral Gino R. zagovarjati vrhu tega še zaradi nemoralnih dejanj, ker ne je združil z neko anormalno osebo z namenom, da mu ukrade 5000 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU 1NAM - Al Cammello. Drevo, red XX. septembra 4: Godina. Trg Sv Jakoba 1: Sponza. Ul. Monto-rsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vtelmetti. Borznj trg 12: Harabaglia v Bar-kovUah in Nicoli v Skedniu. povišati. Glede plačila stroškov za hrano uslužbencem, ki hodijo delat v Milje, pa je tukajšnje vodstvo pripravljeno plačati 250 lir doklade za vsak obed. Toda vsa dobra volja tukajšnjega vodftva nič ne pomaga, ker v Rimu odločno zavračajo vse zahteve uslužbencev. Razen tega pa je ocv. Puecher sindikalnim predstavnikom tudi dejal, da je bilanca RK v Trstu močno pasivna ter da se za bodoči proračun pričakuje še večji primanjkljaj, Zato je seveda rešitev spora odvisna predvsem od Rima. Za prvima dvema sindikalistoma sta spregovorila še čr. Pisa in tajnik stare DZ dr. Novelli. Ta je predlagal, naj bi poslali v Rim delegacijo, ki bi intervenirala pri glavnem vodstvu RK. Nekateri uslužbenci niso bili s tem zadovoljni in so dejali, da ne bo prineslo potovanje delegacije v Rim nobene koristi ter da je šlo v Rim že dovolj delegacij, ki niso ničesar doeegle. Na skupščini so nato postavili dva predloga. Po prvem predlogu naj bi se izročil dr. Puecherju ultimat, s katerim naj bi zahtevali, da mora vodstvo RK do določenega dne sprejeti zahteve uslužbencev, ali jim izplačati vsaj predujem na bodoče poviške. Ce ne pride do tega, pa naj se takoj napove stavka. Po drugem predlogu pa naj bi šla v Rim delegacija. Uslužbenci bi počakali, da se ta delegacija vrne s pozitivnim ali negativnim odgovorom, nakar bi se sestali na skupščini, na kateri bi se potem domenili glede bodoče akcije. Pri glasovanju je zmagal predlog, da se pošlje najprej v Rim delegacija. Pri tem so uslužbenci priporočili, da ta delegacija ne sme šteti več kot dve osebi, da ne bo prevelikih stroškov. Vsekakor pa so se sporazumeli, da bodo napovedali stavko, če ne bo vodstvo sprejelo njihovih zahtev. Delavska zbornica CGIL tu. d; pozorno sledi razvoju spora. Njen tajnik Bonomo To-minez, ki je danes po sindikalnih opravkih v Rimu, bo interveniral pri vodstvu OGIL in pri zadevni sindikalni zvezi in ju zaprosil, naj posredujeta pri osrednjem vodstvu Rdečega križa in pri vladnih organih, da se zadosti zahtevam uslužbencev in da se s tem prepreči morebitna stavka, ki bi imela zelo resne posledice za prebivalstvo. (flTtlKE IM MJtotH.A) Film „Streha'’ Vittoria De Sica od včeraj v Trstu Od- Včeraj se v kinu Gratta-cieio vrti zadnji De Sicov film «Streiha». Ze prvi dan je bil film deležen lepega obiska, zlasti pa še ob zadnji predstavi ob 10. uri, ko sta predvajanju prisostvovala tudi protagonista Ga-briella Pallotta ter Giorgio Li-stuzzi. Ko sta stopila v dvorano, so ju gledalci pozdravili s spontanim ploskanjem. Na zahtevo gledalcev sta morala obadva narediti krog po parterju, pri čemer je moral zlasti Listuzzi, ki je Tržačan, neprestano pozdravljati številne znance in poljubljati celo vrsto žensk, najbrž sorodnic do kdo ve katerega kolena. Film, o katerem bomo še poročali, je naietel pri občinstvu na lep sprejem. Igralca sta bila deležna aplavza že ob prvem prizoru in na koncu filma. Goldoni: 'Kavarnica' v Teatro Fluovo Otvoritvena predstava sezone Tržaško italijansko dramsko gledališče je sinoči v Teatro Nuovo otvorilo sezono 1956-57 z uprizoritvijo Goldonijeve komedije ((Kavarnica« (Bottega del ca/fe). Ansambel gledališča, v katerem bosta v novi sezoni kot stalna gosta nastopala znana odlična italijanska igralca Memo Benassi in Laura Soiari (znana in cenjena že iz prvega leta gledališča), začenja novo sezono z močno pomlajenimi močmi, ki so bi pjo» to vanj a». V.. De Sk . ^ j(ji, 21.00: «Odnehaš ali na Astra Rojan. 16.00: «D%yon, V. ve pustolovščine«, e- r” Lindfors. _rl*ni)a, Capitot. 16.30: «Ve‘‘£’k A. Gardner G. ?eCnadalJiiif5’’ 21.00: »Odnehaš ali na _ ^ Cristallo. 16.00: «Tri 11 ^yright. sanove«. G. Coopef. Aaijute*1' 21.00: «Odnehaš »u " 6. Grattacielo. 16.30: »S* Pallotta. G. Listuzz 21.00: »Odnehaš aU n*L, do-Alabarda. 15.30: »Kol Jj-jfoli. fi-lje kakor prej«. R Šanders. ,. nadalJol" 21.00: »Odnehaš ah n* ^ Ar Aten. 15.30: «^nsk ^ Brezkrven konj«. J- Lra“>- 2L00: ((Odnehaš ali nad^|*), Armonia. 15.00: G. Cooper. D. Nive -21.00: »Odnehaš ah n ^jo,, K-Aurora. 16.00: «Berlin Soederbaum. P- ** nadabo’**?' 21.00: »Odnehaš aUn«£ y pa-Garibaldi. 16.00: D* God*' rizu», E. Gonstant1 aaalju)***' 21.00: »Odnehaš ali n Ideale. 16.00: «Zaklad wintert- Vlile«. K. Calhoun. »■ T^i,, Impero. 16.30: «Vel^‘re G. Me.vnier, A. Sc' -^ljujg; 21.00: »Odnehaš au n* ^ Itaiia, 16.30: «12 ,, ni«. L. Bali. D Arn“ialjui<£ 21.00: ((Odnehaš a‘‘B^ki»-J? S. Marco. 16.00: «Be:v gend11' romanu V. Hugoja, • D. Paget. , nadall« 21.00: “Odnehaš ah n uu|, in Kino ob morju. 16.00. "peltKe- pištola«. R. Meeker. 21.00: “Odnehaš au nad Mečemo. 16.00: »Orkan J. Hodiak. L. 21.00: »Odnehaš an nuwn*t Savona. 16.00: P* Far VVestu«, R. Tav ' ker utn^ Vime. 16.00: Alamo«, o. Ford. J- juiu.P: 21.00: »Odnehaš a'"2 Vittorio Ver.-eto. 15.«- _ H# ljubezen«, J. W.vma • 2?. 00: »Odnehaš a” 1)0' Beivedere. 15.30: «NeKCK> bi«. , u nada 21.00: »Odnehaš ah nau ^ ror Marconi. 16.00: «Pra^,1 Rolk-siva«. J. Mistral. M. pel**0'1 Massimo. 16.00: ,, R. Pellegrin. J-21.00: ((Odnehaš »h na jpic* Novo cine. 16.00: «Rdece W. Chiari. ^j#lVr 21.00: ((Odnehaš ali na“ Odeon. 16.00: «Canairis». p Radio. 16.00: ((Delim«-Ione, F. Arnoul. 21.00: ((Odnehaš ah Ve.iezia. 15.30: «Totb v Toto. I. Barzizza. 21.00: ((Odnehaš a!‘ n Mi ,*$»■ Skedenj. 19.00: "Pdl nada1^ 21.00: ((Odnehaš ah ni*“ ^ _ ura ČETRTEK, 25. okto»r' TRST POSTAJA jj0j 11.30 Orkester CerS^irj0^ Tajne narave: Zakaj jjtt ( 12.10 Za vsakogar nei"^jubUJ,. svetu kulture; U-55.istiu •Lj* melodije poje S<*$9 na Otta; 13.30 glasba za revijo «»bo 30 pl(* Ritmične zasedbe; ‘,Lohn: ".jf čajanka; 18.00 Men“Se5t«r-cert za violino m or lg^5 j Poje zbor Chorahers. r- orkester Melachrino- ,igt Ivan Theuerschuh: JJL, tožuje; 19.30 Pestra Šport; 20.05 Dvorakov^ o«, ski plesi: 20.30 °p,e Zloliaico: £,■/ tenorist Mario Del M ^ po Dve elegični melod>r Detela: ((Spominska p a stopajo člani rad ^tfliičnJoitii’ 22.15 Priljubljene swn>£*i; pevke; 22.40 Mozarv št. 35, imenovana " 23.00 Menueti m 8avu TRST I. ujpber* v , 18.30 K. M. von 3 strelec«, romantična pogret dej,- 21.00 Polščimo Q ggi 21.45 Igra orkester r kope« Poročila v sloveniti«1 13.30 m 19.00. Poročila v llaI,J* 12.30. 17.45 in 23 00- L]up,.-, 5.00-6.15 Spored’*. f.OO-^l 6.15 Jutranja 7.25 ® J,*5 Spored iz Ljubija’ ob ,jp za dobro Jutro. , 0§Ki Koledar: 11.00 .°‘X,a 11.30 Melodije >z 1 operh,11 jj.Ojj Melvina«: 13.45 Naš OP.^; tek: 14.20 Glasba ]p“,,t)ij»ne--|(ie1 17.00 Spored U LA**loV*fJJ Najmlajsi med t-g SV°J n}, skladatelji: ttflV Ljubljane; 19.30 D jg.oO politanskih Spored iz Ljub".!8 ,nšti«1; U i* S L (J v E NlJ* .4 0 „ žD’* ir 327,1 m, 202,1 ®' 6.1)0. j00. Poročila ob -j- jg.oO ,).l‘ 13.00. 15 00. 17.00 ^jo: 11.00 Naši na^iSicaJjiil^5 Mira Mihelič: ^8 ku; 11.30 30 mhhh plesov; 12.00 La .„in k ..,a' plesov: 12.o0 <0 glasbeni spored- l3i5 ^eir‘l Chopinovih etud. , rll» JU 1, Chopinovih etud- .*'r0t JK K glasba; 13.30 iz orkestralne ^ej; 1 Hv Po stopnicah je padla Najmanj 40 dni bo morala, seveda če ne bo komplikacij, ostati pod nadzorstvom zdrav nikov ortopedskega oddelka 63-letna Giuseppina Perini por. Rossetti iz Ul. Bernardis v Miljah, ki je predvčerajšnjim zvečer zdrsnila po stopnicah in padla. Precejšnje bolečine so žensko prisilile da je legla, toda ker jih včeraj ni mogla vej prenašati, se je odpravila v bolnišnico, kjer so jo brez odlašanja pridržali. Ugotovili -o ji namreč poleg manjših poškodb in šoka tudi hud zlom kolka. idi%t Hinki iz literatu1* ^ 1 lan: S po-potovania jn0i 16.00 C našimi ‘«na K1 „ ofb solist!: 17.10 fa,^rmezzp,Vi glasba: 18.15 lnlLs« šj$! re «Peter G.r'™n3- l8' Benjamina Brltt'ne ih taža: 18.45 Um£"VrJo fv pesmi p ie m?*8 iti Iz Kranja: eJin jr tranje-političnl P Ppfllffi trikov večer *$ujeJd,,: ,e napevov — s®1 »nsaJTad Vt-1 leni solisti ih G°.0j 8 Lu Hsun - Kit**?, C*t>V. rarna oddala): [J Kvaft thovnovih godali . tslev* j- * 17.30 Spore «Deseta tisoinv--- 21.00 Odnehaš al„lafibe; Koncert lahke S* nes delam jaz. MOTOGUZZl: i nosilnostjo I5*,« idj«l>» ka motorna stava. Okorislof-ne, W) ral. Pribor, , v^,pr»V|JT Automotodiese! MASCOU, F- ^ Kako doseči sindikalno enotnost Kakor je od sestanka med **trmijem »ral in Saragatom *drui\nanU postal° vPrašanje l>ttov in enotnosti socia-tako pereče, da ne mi- ni *n’ ^a ne 0 niem P*' :1 časopisi, ali pa dajali o *2iave razni politiki, je T »talno na dnevnem redu j« *. sindikalne enotnosti družitve vseh sindikatov v tiii *am' sin stlno Novella (KPI) in Nii V^la, naj bi se vse de- združilo v novi enotni »arnika i kili organizaciji, ki bi ClgLS'veda različna od CGIL, it v 10 kJIL. Dva dni kasneje * kat V° GG1L izdalo izjavo, lijm Bri je zavzelo enako stalili’.**' oktobra pa se je se-j( pQUvršni odbor CGIL, ki 3*1 r treb dneh diskusij spre*" j** s°lncijo, ki v celoti spre- liftj,., tezo ustanovtive nove a“ organizacije na raz- ttjn!h‘ine bi temeljih, v kateri naj 6» sPojile vse tri sindikalen, ganizacije. Resolucija pri •ki. Lravilno poudarja, da ne ' bit! kiti sindikalni zdru- l0vsjPe Premagancev ne zma-Hapit ®v> marveč da mora po-zmago vseh delavcev ’ kl nasprotujejo V0(i emu napredku. «4lWnstVo CGIL se je torej usmerilo po poti or- k^tftij! K0 je po zadnjem kon- PoteJ^S1ndikalne enotnosti, kt6Ve povsod uresničevalo za-*kvirup0 akcijski enotnosti v P* t Posameznih podjetij, •s p kategorij. Spomnimo %eYem le na enotne na-*p°lov delavcev in :bi *|Pariev v juniju in ju-»i4,t. kupnih nastopov žeiez-H 'n Poštarjev, gradbe- ,Podb*p*aVcev itd. Krepko »it ^do 2a enotno nastopa- %0v,V5tva dala tudi u-Piov, 'ev ((fronte morskih 0 je organizacijska velikih industrijcev, l>rivetjav ln trgovcev, kar je a» ^ 0 do krepitve pritiska Njen®v,tv° v tovarnah in klkalpj, do omejevanja’ sin-*ij, svoboščin, disprimina-'Postavljanja notranjih komisij itd. Spričo tega je delavstvo razumelo, da je edini odgovor na to okrepitev sindikalne fronte, da se zajezi samovolja in oblastnost delodajalcev in še posebno monopolistov. Razen tega pa se je začelo delavstvo tudi zavedati, da pomeni sindikalna razcepljenost tudi ošibitev posameznih sindikatov in pasivi-zacijo delavstva ter naraščanje števila delavcev, ki sploh niso sindikalno organizirani. Ce se namreg sešteje število članov CGIL, UIL in CISL, se še zdaleč ne doseže skupno število članstva, ki ga je štela CGIL pred sindikalnim razkolom. Zato izraža sedanja sindikalna politika vodstva CGIL zavestne in podzavestne težnje vsega delavstva. Toda pot k sindikalni enotnosti bo kljub temu še dolga in naporna, ker je posejana s številnimi zaprekami. Voditelji CISL in UIL namreč tudi govore o enotni sindikalni organizaciji, toda pri tem bi hoteli pustiti komuniste pred vrati. To pa bi pomenilo le še večjo poglobitev sindikalnega razkola. Na zadnjem sestanku izvršnega odbora CGIL so nato nekateri člani pravilno poudarjali, da bo zlasti težko doseči sporazum s katoliškimi sindikalnimi voditelji, ker zagovarja CISL medrazredno stališče, to je sodelovanje med delodajalci in delavci, ki ga doslej v resnici nikoli ni bilo. Nekateri voditelji UIL pa govorijo o ustanovitvi ((socialističnega« sindikata, ki naj bi v glavnem povezal samo člane USI in PSDI. V nasprotju z njimi pa voditelji CGIL pravilno poudarjajo, da se mora ustanoviti nov sindikat, ki bo neodvisen od vlade in strank in v katerem se bodo lahko vse struje demokratično izživljale in uveljavljale. Upoštevajoč vse te težkoče, je glavni tajnik CGIL Di Vit-torio na zasedanju izvršnega odbora dejal, da je treba najprej začeti s sistematičnimi enotnimi akcijami, ki bi u-stvarjale pogoje za kasnejšo organično enotnost. Podlaga za takšno akcijsko enotnost naj bi bile za sedaj naslednje točke: Rešitev spora v poljedelstvu, ki je vsiliil kmetijskim 'delavcem in trem sindikalnim .organizacjam oistre borbe proti agrarcem. Zadovoljiva rešitev zahtev železničarjev in poštarjev. Uresničenje Vanoni-jevega načrta, ki naj bi postal orodje borbe proti monopolom in brezposelnosti in za politiko produktivnih investicij. Uresničenje reforme pogodb z načelom »stalnih u-Dravičenih razlogov« in priznanje »upravičenih razlogov« pri odpustih v industriji. Mezdna in normativna izboljšanja z obnovitvijo delovnih pogodb nekaterih kategorij. Obramba enotnosti notranjih komisij. Te temeljne točke in zahteve so sprejemljive za vse tri sindikalne organizacije in njihovo uresničenje lahko služi kot podlaga za enotne sindikalne nastope. Ti nastopi pa bodo postopno ustvarjali pogoje za organizacijsko sindikalno enotnost. Reševanje konkretnih vprašanj, ki se tičejo vseh delavcev, je vsekakor najboljše sredstvo za uresničenje te enotnosti, ki se bo morala končno uveljaviti kljub sedanjemu nasprotovanju nekaterih sindikalnih vrhov, ker je že danes osnovna težnja vsega delavstva in ker ji je CGIL s svojim zadnjim nastopom nedvomno močno ugladila pot. C. S. ■j S ■: ■ V.: :• , k- 'K :š -:y v:-vv.. Neki pariški čevljar, ki ima trgovino v Rue de la Paix je hotel, da bi na otvoritvi razstave njegovih najnovejših modelov, ki nosijo imena raznih živali, prisostvoval tudi osliček. Leta pa ni hotel po stopnicah, zato so ga hoteli dvigniti, vrv pa se je utrgala in osel je brez poškodb obležal na tleh. SIEMENSOV «ELMlSC0P» POVEČA PREDMET KAR 1600.000 KRAT l ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM BOMO OPAZOVALI TUDI ATOME Čelrllov kotiček • Žena • otrok • dom * gospodinjstvo • moda •) DRUŽBENI IN PRAVNI POLOŽAJ ŽENA V DANAŠNJEM SVETU V mnogih državah so žene dosegle volilno pravico, toda še vedno to zelo daleč od resnične enakopravnosti - Predvsem na delu je žena še precej zapostavljena in prav tako v rodbinskem pravu, ki je v mnogih deželah v izključno korist moža ali očeta Omejene možnosti navadnega svetlobnega mikroskopa - Zato pa nudi elektronski mikroskop izredne možnosti; ki pa so vendarle omejene Iznajdba mikroskopa se pri-j bila torej nepopolna in ne-pisuje holandskemu optiku koristna. Jansenu. Jpnsen naj bi ga bil odkril pred kakimi 370 leti. 75 let pozneje pa so z že izpopolnjenimi mikroskopi prvič odkrili bakterije in rdeče krvničke. To je bilo pred tri sto leti. Od tedaj pa se je navaden mikroskop stalno vpopolnjeva! in že v začetku tega stoletja dosegel svojo zadnjo n.ejo možnega razvoja. Od tedaj so mikroskop le izpopolnjevali s tehijične plati njegova sposobnost pbve-č-vanja pa je ostala nespremenjena. Seveda gre tu le za navaden mikroskop’ na navadno svetlobo, ki lahko poveča predmet le do 2000-krat. Z. njim lahko gledamo le tiste deice tvarine, ki so večje od ene deset tisočinke milimetra. Nekoliko manjše delce tvarine pa lahko še opazimo z mikroskopom na ul-travioletno svetlobo. Tu pridemo tudi d-j sto tisočinke dela milimetra Od tu dalje pa z uporabo navadne svetlobe ne gre več, kajti meja vidljivosti na svetlobnem mikroskopu je pogojena z valovno dolžino svetlobe. Navaden mikroskop namreč lahko zaznamuje razdaljo med dvema točkama le tedaj, če je razda-i ja med tema točkama večja od valovne dolžine svetlobe Delci tvarine, ki so manj- Ze uporaba ultravioletne svetlobe je na tem področju pomenila velik korak naprej, le da tudi to ni zadoščalo, ker hoče človek pogledati globlje v prirodo tvarine. In ko je znani francoski fizik Louis De Broll postavil svojo teorijo o valovni prirodi elektronov, je bila na področju mikroskopije odprta pot k novim odkritjem. Ta znanstve-i ik je dokazal, da elektron pri gibanju ustvarja elektrp--nagnetske valove, ki so mnoge krajši od svetlobnih va-ov. In če namesto svetlobnih valov uporabimo pri ((gledanju« te žarke, moremo opazovati tudi drobna telesca, ki so več sto krat manjša od najmanjših telesc, ki smo jih doklej gledali pomočjo svetlobnih mikroskopov. Prve uspehe z elektronskim mikroskopom beležimo v letu 1932. Od tedaj jt minilo komaj 24 let in elektronski mikroskop si je že zagotovi, veliko mesto v znanosti, ki se ukvarja •/ raziskovanjem sestavnih delov vse materije in tudi najbolj drobnih delcev živega organizma v njihovih elementarnih oblikah. Možnosti povečanja so pri elektronskem mikroskopu ve-lianske. Delček tvarine, ki je na ekranu velik pol milime- ?i od 0,5 mikrona oziroma ti-,tra. je v svoji prirodni ve.i-»očega dela milimetra, se ne'čini komaj pet milijonski del morejo več opazovati, ker ie milimetra. Britanski znanstve-valovna dolžina navadne svet- nik F. Bodeo pravi v svoji lobe približno enaka. Vsako povečevanje .bi ne bilo koristno, ker bi se s tem povečala le slika opazovanega predmeta, ne bi se pa videli detajli opazovanega predmeta. Poleg tega bi bili robovi predmeta nedoločeni, slika ti publikaciji c virusih, ki jo je objavil v nekem znanstvenem listu UNFSCO, o rezultatih, k> jih je dosegel z elektronskim mikroskopom: Okoli milijon virusnih enot tehta po njegovem, okoli 0,0000000001 grama. Z elektronskim mikro- Rako se med seboj ločita umetnost filmskega in gledališkega igralca i . ma niora vsak Pa naj gre za film-,al' gledališkega igral-*kt ‘gostiti osnovni umetni-i veka verno prikazati ^ti(jd v vseh njegovih ne-^‘v’ien)skih manifesta-n»loga a*° je tudi osnovna V*lta ln'Sralca' da študira člo-?'jr»>i , PJegovo obnašanje v JJ g« ,l4“eJiih situacijah, da Ni. 110 P° potrebi posne-j,*t,tih Ven^ar s“ pogoji, v »tUje 8*edaliski igralec pri-hlar«iA0^e kreacije na odru 1 ^ter s m ra7lični od onih prel deluje filmski lgra- It *>šk (ilmsk0 *camero-0 žrvaA ?Ka *Sralca imamo vr- to ' n'l» momentov, ki so v'V .Panogo umetnosti zna- šje Dr so' pripravljalne 'Prek ed javnim nastopom, pi'ut« ,en# kontinuiteta do- Naiee na odru, gledališki Niti 4y.naagi. Na Aljaski, kjer primanjku je žena so v mestu Nome u-vodli zakon, po katerem se mora vsaka ženska, ki dospe v to mesto poročiti najkasneje v dveh tednih. Ce to ne stori jo iz mesta zapodijo. no 20—25 ka'orij na 1 kg telesne teže. Odrasla, 60 kg težka ženska potrebuje v tem primeru torei 1200—1500 kalorij- dnevno, tista, ki tehta 70 kg pa že 1400—1750 kalorij. V poklicu, ki ni združen z velikimi telesrimi napori, zadostuje 60 kg težkemu telesu 2000—2500 kalorij, težki telesni delavec pa porabi tudi 50 kalorij in celo več na vsak kg telesne teže dnevno. Naše te'o posrka iz hrane beljakovine, ki jih dobi predvsem iz mesa mleka in jajc, ogljikove hidrate ali sladkorje, ki jih vsebuje sladkor, moka mleko, krompir, sladko sadje, alkoholne pijače itd., >n tolšče, ki mu jih da.io mast, inleko in mlečni izdelki (surovo maslo, sir, smetana), meso, predvsem svinjsko meso. salo, slanina, olja. jajca in drugo. Shujševalna kura s švedskim mlekom je le za tiste debeluharje in debeluške, ki majo zdrava jetra in ledvice In ki nimajo sladkorne bolezni- Zaradi zaužitega mleka :majo lahko črevesne težave tisti, ki bolehajo za vnetjem črevesja, ker mleka že kot takega ne prenesejo. Za druge, zdrave organizme pa je pametno izvedena shujševalna kura neškodljiva, čeprav traja tudi dalj časa. Uspeh se zelo hitro pokaže, En dietni dan zniža telesno težo za o-krog pol kilograma. Carrugan moramo hraniti v hladnem in suhem prostoru, kor se sicer pokvari. Poleg beljakovin, sladkorjev in tolšč nudi hrana telesu tudi vitamine mineralne soli in vodo. Pravimo, da ima hrana visoko kalorično vrednost, če iz njene majhne količine lah-ko iztisne telo mnogo kalorij. Po domače rečemo, da je hrana izdatna Visoko kalorična hrana so maščobe, čisti ogljikovi hidrati in mastno meso. 10 dkg surovega masi:-nam da n. pr. 700 kalorij, '0 dkg mastnega sira 370 kalorij, 10 dkg telečjega ali go vejega mesa okrog 250 kalorij, svinjsko meso pa ima že višjo kalorično vrednost. 10 dkg da 300 kalorij, salama pa 400. Deset dekagramov sladkorja ali čokolade se spremeni v 400-500 kalorij, kruha v 300 kalorij, 10 dekagramov kostanja ali izlušče-nega fižola pa v 200-300 kalorij. Sladko sadje, kot so fige, grozdje, banane itd.. nam dajo do 300 kalprij 10 dkg. Zelenjava na »plošno ni izdatna hrana, ne nudi torej veliko množino kalorij. Njena kalorična vrednost se suče med 20 in 50 kalorijami na 10 dkg, ima pa mnogo vitaminov. 10 dkg mleka nam da okrog 70 kalorij. Mleko je zelo priporočljiva hrana, ker vsebuje razen beljakovin, ki jih mora vsako telo dobiti, tudi še tolšče, sladkor, vitamine in mineralne soli. Zato so ga izbrali kot bazo shujševalni kuri. Razen mleka naj omenim še nekatere jedi, ki so bogate z beljakovinami, ki pa nimajo tako zelo visoke kalorične vrednosti: 10 dkg bele ribe, kuhane ali pečene na žaru, da 100 kalorij, celo jajce 70 kalorij, 10 dkg nemastnega sira pa 250 kalorij. Redimo se takrat, ko dobi naše telo s hrano več kalorij, kot jih dnevno potroši. Več kalorij pa dobi tedaj, ko zaužijemo velike količine hrane ali če jemo izdatno, to je visoko kalorično hrano, kot so mastno meso, slanina, surovo maslo, sladkor, slaščice, testenine, čokolada, kruh, fižol, kostanj, in če pijemo alkohol (1 dl vina ali piva da 6o kalorij,' žganje in sladki likerji pa celo okrog 400 kalorij), Ce hočemo shujšati, moramo zmanjšati dnevno količino kalorij v obrokih hrane. Tako prisilimo telo, da porabi in predela v energijo rezervno tolščo. Ce hočemo shujšati, se moramo hraniti tako, da ne dobimo več kot 1200 do največ 1700 kalorij dnevno. Te kalorije nam morajo zadostovati, čeprav delamo in se normalno gibljemo. Naj vam izdam, da dobi te kalorije telo že iz zelo majhnih količin vsakdanje hrane (samo žemlja s šunko, ki jo pojeste za malico, da okrog 270 kalorij) in da se želodec pri taki stradalni dieti protivi, ker smo lačni. Lakoto pa nam pomaga potlačiti švedsko mleko. Švedsko mleko torej i.-i sredstvo, ki bi direktno jemalo telesu tolščo, pomaga nam le, da se lahko vzdržimo preobilne hrane. Ko popijemo skodelico švedskega mleka, lahko mirno gledamo, kako slastno je naša okolica nam najljubše jedi. Čeprav stradamo, nismo, niti najmanj utrujeni. Dnevno smemo popiti 3 do 5 skodelic švedskega mleka. Použijemo ga v času glavnih obrokov zjutraj, opoldne in zvečer Ce lakota ni prehuda, lahko znižamo količino švedskega mleka le na 2 skodelici dnevno. Ni priporočljivo, da prehitro shujšamo, zato uživajmo švedsko mleko samo vsak drugi dan. 2ejo si gasimo v dietnih dnevih z grenko temno kavo ali z nesladkimi sadnimi sokovi. Bolje pa je, če se pitja vzdržimo. V dnevih med dieto, ko jemo normalno, si izberimo neizdatno hrano, ne uživajmo sladkih jedi in alkohola. Okusita obleka iz JerMya. V' V'--. HHn L* MEJA MKSTMEGA MVETA V «ORICl Proračun za leto 1957 bi imel 48 milijonov lir primanjkljaja Županovo mnenje o trgovini x mesom je daleč od stvarnosti - Tov. Pavlin kritiziral da> čno politiko Ker se bližajo upravne volitve, je občinski odbor sklenil, da se občinski svetovalci sestajajo to'iko časa, dokler ne bodo izčrpane vse točke dnevnega rcaa. Zaradi tega je seja skoraj vsak večer. V torek zvečer so najprej izvolili novo gradbeno komisijo, ki je sestavljena iz sledečih članov; inž. Pietro Ve-r.utti, inž. Arturo Glessi inž. Massimo Fabiani, arh. Giordano Malni geometer Mario Biessan in industrijski izvedenec Zaccaria Lupieri. Nadalje so razpravljali o in, terpelaciji monarhista Pedro-mja glede trgovine z mesom. Znano je, da se je z malim > fcmejnim prometom upora-raba mesa v Gorici zelo povečala ker hodijo meščani čez mejo kupova' meso, ali pa ga prinašajo k nam prebival-c’ z jugoslovanskega področja. Povprečno prodajo prav zaradi povečanega povpraševanja onkraj meje do 25.000 kg mesa več na mesec kot pred uvedbo obmejnega prometa. V prodajalnah, podjetja Zivino-prcmet v Novi Gorici, Ajše-vic in Šempetru so v mesecu septembru prodali 48.500 kg raznih vrs* mesa, kar ie največ od vzpostavitve malega prometa. Zupan je pripomnil, da mestni stražniki pazijo na higienska pravila in da je po-videmskem dogovoru dovoljeno prinesti en kilogram svežega in en kilogram posušenega mesa. Zupan je obenem dejal, da b; morali imeti ljudje nekoliko več ponosa, ne pa da hodijo že ob 4. zjutraj k meji čakat, kdaj bodo prišli z mesom ljudje z one strani Po našem mnenju je popolnoma odveč pozivati ljudi, nai ne hodijo zjutraj čakat ljudi, da si kupijo meso. Vprašanje ni v ponosu in higieni, ampak v denarju. Preprosti ljudje pač veliko laže plačajo 800 lir kot pa 300 ali 400 lir dra-že za kilogram navadnega govejega mesa. V Gorici je veliko ljudi, k' si meso privoščijo šele sedaj ko so se ponudile nove možnosti. Oni niso kr'vi, če ne zaslužijo toliko, da bi si meso kupili po višji cen’ v gor’ških mesnicah, ki so obenem veliko dražje kot v bližnji videmski pokrajini, čeprav naši mesarji kupujejo meso v Jugoslaviji po nižjih cenah, ki so v veljavi na na.šem tržišču In končno, če mesarji kupujejo mesi, od ljudi, ki prihajajo k narr s propustnica-m;. zakaj na1 bi tega neposredno ne kupovali potrošniki sami. Prečitano je bilo tudi poročilo o proračunu za prihodnje leto, čeprav sedanji občinski svet ne bo deloval dalj kot do polovice decembra, ko bodo nove volitve. Proračun predvideva 48 milijonov primanjkljaja kai je za 28 milijonov mani kot za leto 1956 Po prečitenju poročila je povzel besedo prof. Zucalli (PSDI), ki je dejal, da bo naknadno podrobneje govoril o posameznih postavkah, da pa lahko že sedaj napove svoje glasovanje proti proračunu zaradi nezaupanja v sedanjo občinsko upravo. Svetovalec Batti od KPi je bil nezadovoljen zaradi h'tre diskusije, ki jo je odbor uvedel pri obravnavi proračuna. Po poročilu odbornika Bet-tiola o financah je svetovalec tov. Bogomil Pavlin kritiziral delovanje komisije, na katero so se meščan pritoževali zaradi odmere družinskega dav- ka Delovarne te komisije je povzročilo med davkoplačevalci veliko nezadovoljstva. Seja odbora Trgov, zbornice Odobrili so proračun za prihodnje leto Na zadnji seji upravnega odbora goriške Trgovinske zbornice, ki j’ je predsedoval Donato Depieolzuane so odobri.i proračun zbornice za pri. hodnje leto 1957. Prečitali so tudi okrožnico, ki jo je razposlal ministrstvo za trgovino in industrijo v zvezi s prodajo blaga v trgovinah na drobno. Družinam ponesrečenih rudarjev je odbor sklenil pokloniti 50.000 lir, kar pa je glede na specifično delovanje Trgovinske zbornice odločno premajhna vsota. Upravni odbor goriške Trgovinske zbornice se je pridružil zahtevi Trgovinske zbornice iz Keggie Emi! e, po kateri naj hi imeli predsedniki trgovinskih zbornic pravico aktivnega g.asovama v pokrajinskih ocborih za poljedelstvo in gozdove. Pregledali so tudi načrt zakona z dne 25. julija t. 1., ki vsebuje pravila o obrtniških pcdjetjilt o katerih mora voditi računa tudi Trgo-v nska zbornica. Novo poslopje za goriško hranilnico Zgradili ga bodo na Korzu Verdi — Zanj bodo potrošili 2511 milijonov lir V oktobru so začeli podirati staro poslopje na vogalu Korza Verdi in Ul. Diaz. kjer je bila stara goriška kavarna. fn mesnica. Na tem mestu bodo v novembru priče.i graditi novi sedež goriške hranilnice, ki bo eden najmodernejših v našem mestu. V njem bo poleg prostorov za urade, tudi bar in velika kavarna, stanovanja in avtomobilske garaže. Novo palačo, ki bo v o-kras Gorici bodo gradili dve ali tudi tri leta. stroški bodo znašali čez 250 milijonov lir katerem bodo publiki pokazali, kako se je treba obvarovati cestnih nesreč in če do njih pride, kako delujejo Zeleni križ in gasi.ci, da se ponesrečencem nudi prva pomoč. Ob 10 30 bo najprej oficir cestne policije začel teoretič-no-praktičn' program, v katere mbo gledalcem pokazal krko se je treba ravnati po cestnih pravilih, nato bo nastopil v akcijo Zeleni križ, ki bo pobiral in vozil v bolnišnico »ranjenca«, končno pa bedo pokazali svoje sposobnosti še gasilci, ki bodo «reše-va_i» pokvarjene avtomobile in tovornike. Iz goriškega okraja Novi kamioni in traktorji za kmetijstvo Ustanovili bodo tudi gozdarsko poslovno zvezo Za povečanje mehanizacije v kmetijstvu je Okrajna zadružna zveza Gorica nabavila deset 2,5-tonskih tovornih avtomobilov ki jih je dobavi.a Sovjetska zveza. Za nakup se zanima več splošnih kmetijskih zadrug, ki bodo kamione kupi e z lastnimi sredstvi. V goriški okraj bo v kratkem dospelo tudi deset traktorjev-goseniisrjev za rigolanje in obdelovanje vinogradov. Dobavilo jih bo italijansko avtomobilsko podjetje »FIAT«. * # * Na pobudo Okrajne zadružne zveze v Novi Gorici bodo najbrž v kratkem ustanovili tudi ustrezne zvezo za gozdarstvo. Nov organ naj bi skrbel predvsem za gojitvena dela ter pravilno izkoriščanje zasebnih gozdov. T: gozdovi, ki zavzemajo precejš. nje površine, so marsikje precej zanemarjeni; zato potrebujejo dobrega gospodarjenja .ri**:i - *•:::■ ; ' H 1 H - IM’ ’ ' ' “ * .c:;:::;!: št::::: tftSr-T ČEZ ŠTIRI TEDNE BO ZAGOREL OLIMPIJSKI OGENJ V MELBOURNU Najnovejše vesti o olimpijskih pripravah v posameznih državah SLIKA GOSPODARSKEGA STANJA V POKRAJINI 356MENIČNIH PROTESTOV v drugi polovici^ Največ meničnih protestov v Gorici, Grodežu in Tržiču MELBOURNE. 24. — Glavno mesto Avstralije — Melbourne, ki bo čez štiri tedne prizorišče olimpijskih iger, so včeraj okrasili z olimpijskimi znaki in transparenti, na največjem trgu pa so zgračili 20 m visoko žaro. v kateri bo med olimpijskimi igrami nenehno gorel olimpijski ogenj, katerega bodo do Avstralije prinesli z ladjo grški atleti z Olimpa (v kolikor se bodo Grki zaradi spora okrog Cipra olimpiade sploh udeležili). Prav tako so včeraj odprli center za informacije. O-ficialna otvoritev olimpijske vasi v Haidelbergu pri Melbournu bo 29. t.m. Zaradi dežja v zadnjih čneh so se dela v njej namreč nekoliko zakasnila. V ostalem pa bo olimpijska vas najsodobneje opremljena. Za člane olimpijskih odprav vseh držav bo na razpolago prava bolnišnica z vsem strežnim osebjem in napravami. Za maloštevilne reprezentance bo tu posvetovalni oddelek, medtem ko bodo tisti, ki bodo s seboj pripeljali zdravnike, lahko u-porabljali vse pripomočke, ki bodo tu. Meč drugim bo tu poškodbe gležnja še ni gotov., s pravili organizacije, ki pra-Prijavili so ga za tek na 1500|vijo, da eno državo lahko za-in 5000 metrov. Jim Bailey| stopa samo en nacionalni o-bo tekel na 800 in 1500 m. t limpijski ■ komite. V 33 disciplinah bo Avstrali- jo zastopalo 70 atletov. STOCKHOLM, 24. — Švedska bo poslala v Melbourne 116 oseb in sicer; 93 atletov in 23 spremljevalcev. Skupno bo severne države: Švedsko. Dansko, Norveško, Finsko in Islandijo zastopalo 262 atletov. MELBOURNE. 24. — Liberija je sprejela povabilo k udeležbi na olimpiadi. Z njeno prijavo se bo olimpiade udeležilo 73 držav, kar je doslej najvišje število od obstoja olimpiad. MOSKVA, 24. — Revija «0 gonjok« omenja v svoji reportaži, da lahko zmagajo na olimpijskih • igrah naslednji ruski atleti; Popova (100 m in skok v daljavo), Itkina (200 m), Vinogradova (8Q m ovire), Balodova (skok v višino. štafeta 4x100 m), Kuc (5000 in 10.000 m), Ržišin (3000 m ovire), Krivonosov (kladivo), Sčerbakov (tro-center za radioterapijo in fi- j i kok), Kaškarov (skok v vi-zioterapijo. Išino), Lavrov (hitra hoja na V vasi so že dokončali grad- Goriška T. govinska zbornica je izdala posebno poročilo, v katerem’ objavlja Itevi.o meničnih protestov v posameznih občinah goriške pokraji-je v drugi polovici septembra meseca. V Krminu so zabeležili 17 meničnih protestov, v Doberdobu 2, v Farrt 1, v Foljanu 1 v Gofici 126. v Gradiški 31 v Gradežu 60, v Moši 6, v Romansu A v Ronkah 6, v Zagraju 4 v Škocjanu 10, v Starancanu 6, v Turriacu 4, v Villesse 2, drugi pokrajin: 2- Skupno je bilo torej v drugi polovici septembra meseca 358 meničnih protestov. todo prejemali 200 lir, 100 lir več vsi oni, ki nimajo brezposelne doklade in še 60 lir za ženo, otroke in starše Slovo dr. Olive Iz urada šefa kabineta goriške kvesture, smo zvedeli, da je bila sinoči v vojašnici «Sabotino» v Ul. Santa Chia-ra poslovfna slovesnost na kateri so so poslovili od dr. Olive, ki zapušča naše mesto, potem ko je bil dolga leta namestnik kvestorja. Slovesnosti se je udeležil tudi goriški kvestor, ki je spregovoril poslovilne bedese. V Tržiču bodo pričeli • graditi novo pošto V Tržiču že vsa povojna leta zahtevajo novo poštno poslopje- Končno je ministrstvo pešte le določilo znesek potreben za moderno palačo, ki iu bodo začeli graditi konec novembra meseca v bližini novega kinematografa «Excelsior». Za preprečenj« prometnih nesreč Praktične vaje cestne policije qasi!cev in Zelenega križa V nedeljo dopoldne bodo goriški Zeleni križ. gasilci in cestna policija izvrši': na Travniku pester program, v Na pobudo RK v nedeljo modna revija v Gorici Goriška sekcija Rdečega kri. ža. v kateri imajo precej besede goriške gospe, je organizirala za prihodnjo nedeljo ob 17.30 modni coctail, na katerem bodo tri znane manekenke: Bera, Pierra in Edy pokazale gor ski publiki najno-v-jše modele videmskih modnih hiš. Coctail mode bo v «Circo o di lettura«, teda dostop vanj bo le za izbiane, saj je vstop, nina 800 lir Pri Postojni aretirali goričkega taksista Po mestu se je razširila govorica, da sc prejšnji teden zapr'i v Jugoslaviji goriškega taksista Marka Kovačiča 'z U’ Manzoni 16. Po nekaterih govoricah naj bi ga aretirali v bližini Postojne, ko je v avtomobilu peljal tri osebe Govori se, d<> jim je hotel omogočiti pobeg čez mejo. Pri niem naj bi našli tudi 300.000 lir Tečaj za mizarje Pokrajinsk urad za delo sporoča, da bo v prvi polovici novemb: a meseca začel •Vlovati zidarski tečaj v ka-, ♦erega se lahko vk.juči 30 vajence:, ki booo delali 125 im. V tečaj se lahko vpišejo delavci" od 14 pa do 40 leta starosti: interesenti naj se prijavijo na namestitvenem uradu Ul. Scodnik 1. Dnevno Gobe po 350 lir kg Včeraj je bilo na gorišken: zeenjedneir: trgu opaziti pre cej svežih gob, s katerimi letošnja jesen, najbrž zaradi suhega poletja, ni preveč bogata. Gobe so ženske iz okolice prodaja'? po 350 lir za kg. Opozarjamo, naj ljudje ne kupujejo gob izven zelenjad nega trga, ker se je večkrat primerilo, da so nekateri ku pili strupene gobe in so se tako po n< potrebnem posta vili v hudo nevarnost. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesan' v Ul. Carducci 12, telefon 22-68. — KINO — CORSO. 17.15: »Osvajalec«, J. Wayne, S. Hayword. VERDI. 17.00: »Divje poti«. John Wayne. VITTORIA. 17.15: »Nezasede- ni naslanjač«, D. Bogarse M. Lochwod; od 21. do 22.: Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: «Latinski ljubimci«. Lana Turner; oid 21. do 22.: «Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Zapravljivec«. BAI.ETNA ŠOLA SNG — Trst Goriški oddelek Slovenske narodno gledališče v Trstu pričenja z novembrom 1956 baletno šolo tudi na Goriškem za otroke do 10 let starosti in za mladino od 10 do 14 let; poseben oddelek tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodi! izkušeni tržaški koreograf Adri-jan Villes. Vpisovanje do 30. oktobra v kavarni Bratuž v Gorici. njo ličnih hišic, v katerih bo’ do- stanovali atleti. \ hišicah je 841 stanovanj. Hišice so v najrazličnejših barvah: rdeči, rožnati, modri, zeleni, višnjevi. mlečni itd, Po zaključeni olimpiadi bodo v to vas- naselili avstralske družine, tako da bo iz nje nastalo čedno mestece s 5000 prebivalci. Za zvezo z mestom bo skrbelo osebje voznega parka, ki bo imel 110 novih avtomobilov. Sest glavnih ulic naselja, ki se imenujejo po zavezniških zmagah v zač nji vojni, pri katerih so sodelovali avstralski vojaki, so v teh dneh preimenovali po bivših avstralskih olimpijskih prvakih, da ne bi prizadeli čustev poražencev. Zanimiva je tudi skrb za moralo. Ker bo naselje razdeljeno v dva sektorja, sektor za moške in ženske, bo med njima visoka bodeča žica, tako da je tudi najboljši skakalci ne bodo mogli preskočiti. (Kaj pa skakalci s palico?), V času trajanja olimpiade bočo tudi podaljšali delovni urnik lokalov. Tako bodo trgovine odprte vse dni vključno ob nedeljah od 8. do 23. ure, čeprav je to v nasprotju z obstoječimi zakoni v državi Victoria, Prav tako bodo kavarne odprte do 0.5, v restavracijah Pa bodo lahko točili alkoholne pijače do 22. ure. V naslednjem je nekaj predolimpijskih vesti iz posameznih držav: BUDIMPEŠTA, 24. — Madžarska agencija MTI, javlja, da bodo v madžarski olimpijski ekipi, ki bo štela 106 atletov, štirje svetovni in dva olimpijska rekorderja. Štirje svetovni prvaki so: Sandor Iharos, Istvan Roszavoelgy, Sandor Roszonyi in plavalka Szekely. Olimpijski prvak srednje in welter kategoriie v letih 1948 in 1952 Laszlo Papp pa se pripravlja na o-svojitev se tretjega olimpijskega prveničva. Na isti podvig resno računa tudi olimpijski prvak v metu kladiva Csermak. Atlete bo spremljalo v Avstralijo 66 oseb. med katerimi so trenerji, zdravniki, voditelji, maserji, kuharji itd. MELBOURNE. 24. — Av- stralski prvak na 1 miljo Juhn Landy je bil določen v avstralsko olimpijsko ekipo, čeprav njegov nastop zaradi I 20 km), Klimov (hoja na 50 km) in Kuznecov (česetoboj). PEKING, 24. — Generalni sekretar olimpijskega komiteja LR Kitajske je protestiral pri mednarodnem olimpijskem komiteju proti udeležbi športnikov s Formoze v Melbournu. Odločitev mednarodnega komiteja je v nasprotju REKA, 24. — Skupina 13 švedskih veslačev, ki bo zastopala svojo državo na bližnji olimpiadi v Melbournu, že nekaj dni trenira na Rabu. Švedi bočo trenirali na Rabu 20 dni. da bi se postopoma privadili na avstralsko klimo. DISCIPLINSKI UKREPI NOGOMETNE _ZVEZE BRIGHENTI IN PASINATI GLOBA Ferrario opomin zaradi protestov 4. in 11. nov. tekme A, B in C lige tuspendirane čalo z zmago Angležev Dopolnitev italijanske olimpijske ekipe RIM, 24. — Predsedstvo italijanskega olimpijskega odbora je na svojem današnjem zasedanju dopolnilo nezasedena mesta v italijanski olimpijski ekipi z naslednjimi atleti: Lahkoatleiika: Meconi (krogla). Roveraro (višina), Chie-sa (palica), Lievore (kopje). Colarossi (štafeta 4x100 rezerva), D’Asnach (4x100 rezerva), Paternoster (disk, kopje, višina in druga rezerva za štafeto 4x100 m). V strelsko ekipo je bil določen se Fio-rentini za pištolo, na novo pa je bila vključena v olimpijsko ekipa plavalna štafeta 4x200 m prosto v postavi Gal-letti, Romani. Elmi, Pedersoli. Pucci in Kondini (zadnja dva kot rezervi). Pucci in Pedersoli sta bila vključena tudi za samostojno tekmovanje na 100 prosto, Romani pa za 400 m prosto. Od žensk je bila na novo vključena še Zennaro za progo 200 m prsno. MILAN, 24. — Italijanska nogometna zveza je na svojem današnjem zasedanju sprejela naslednje disciplinske ukrepe: Z globo 75.000 lir je kaznovala moštvo Treviso, s 25.00!) lir Pavio, z 20.000 lir Modeno, Molfetto, Sambenedettese, Ca-tanzaro. s 15.000 lir Siracuso, z 10.000 lir Mestrino in Ta-ranto. S prepovedjo enodnevnega igranja je bil kaznovan igralec La Rosa od Pro Patrie, z globo 6.000 lir Brighenti od Triestine in med ostalimi še Armano (Torino), Zanier. Be-raldo in Bergamaschi (Milan), Blason in Scagnellato (Padova). Strogi opomin so dobili Ma-gli od Udinese. Spaghi od Pavie in Mezzalora od Cagliari. Z navadnim opominom pa so bili med drugimi kaznovani Ferrario (Triestina), Chiggia (Roma), Bodi (Torino), Sassi (Udinese) Martini (Sampdo-dia). Corsini (Atalanta). Gre-co (Napoli). Delfino (Genoa) Lo Buono (Lazio) itd. Z globo 10.000 lir je bil nadalje kaznovan tudi trener Triestine Pasinati. Zveza je tudi sklenila, da se bodo od 31. ok*. dalje tekme rezervnih moštev začenjale ob 14 30. Določila je tudi. da bodo tekme A, B in C lige 4. in 11. novembra suspendirane rrradi mednarodnega srečanja Italija - Švica. NOGOMET LONDON, .24. — Srečanje mladinskih reprezentanc Anglije in Madžarske se je kon- Erauzquin meče kopje »t* Tri poze španskega atleta E-rauzquina med metom kopja na poseben način, katerega pa Je — kot smo poročali včeraj — mednarodna lahkoatletska zveza prepovedala. Iz gornjih slik je videti, da meče Erauz-quin kopje podobno kot se meče disk, t. j. da se, preden spusti orodje v zrak, zavrti okrog sebe. S tem načinom Je norveški atlet Danielsen vrgel kopje že preko 93 m, kar je za dobrih 10 m več kot znaša uradno priznani rekord Poljaka Sidla. lahka atletika v formii ODLIČEN REKORD MECONI JA V METU KROGLE (17,12 M) Consolini vrgel disk 54,97 m, Lievore pa kopje 67,58 m ZUERICH, 24. — SVlevila nogometna zveza je 0 )a , imena 15 igralcev, ki bodo * ’ oktobra nastopili v trem«« tekmi z nemškim mostvo“ Karlsruhe v okviru Pnp ,, za tekme, ki jih bo svica ^ reprezentanca odigrala ■ vembra z Italijo in 2 . z Nemčijo v Frankfurtu, zvani igralci so: vratarja lier in Schlev. branilci W ’ Koch in Weber, krilci „uer. Vonlanten, Kernen in cher ter napadalci Antene Roman «*•' Riva. Ballaman, Huegi Meier, Pastega in KOLESARSTVO, Baldini zmagal APELJ, 24. — Sve‘°[^i prvak Ercole Baldini )e gal v 18. izdaji kolesar ^ dirke za pokal «Lepori», lasoriji, z več » tri minute naskoka pre _.o111 je bila v Casoriji, nirn diletantskim kolesarje^^ 51 k”1 napad' Cestarijem Baldini je odlično. Pobegnil je pred ciljem odbil vse: n Ces,arija. Brunija. ChtoAj in drugih ter s svojo i vožnjo dvignil P°vPrecn°uro, trost od 38 na 40 km na ^ V prvem delu proge ^ najbolj aktiven Bruni. ^ tem ko je glavnina vozu® no skupaj. Na vzpetini ^ mi je bil prvi Scotti Chiodinijem in Fo ILnjini 130 km po startu je ^ povečal hitrost in se z 3 ^ to odcepil od glavnine- ^ prelazu Gradilli je imel štiri minute naskoka, jjjjj dolino Caserte je voz'l s hitrostjo 45 km na ur Vrstni red na cilju- ■ ^ dini. ki je 180 km dolg« go prevozil v času 4.00’, 2- stari z zaostankom - „{ll. Chiodini 3'58”. 4. Conti, ni, 6. Faoletti itd. 3'lT' C*- 3. FORMIA, 24. — Med današnjim lahkoatletskim mitingom v Formii je italijanski metalec krogle Silvano Meconi dosegel hov državni rekord ž daljino 17,12 m, s čimer je za 38 cm izboljšal svoj lastni dosedanji rekord. S *em metom je Meconi tudi znatno prekoračil olimpijsko normo, ki znaša 16,75 m. Meconi je dosegel rekord v petem metu, v prejšnjih štirih pa je dosegel naslednje dolžine: 15,92. 16,63, 16,51, 16,79, 17.12. Odličen met je dosegel tudi metalec diska Consolini, ki je vrgel orodje v konkurenci 52.97 m, izven konkurence pa celo 54,96 m. Metalec kopja Lievore je dosegel met 67,58, kar pa zanj ni več posebna dolžina. V teku na 1000 m je zmagal Be-raldi s časom 2’26'”8 pred San-torom in Lavellijem, Pater-nostrova pa je vrgla disk 44,34 m. KOŠARKA Začetek italijanskega prvenstva v košarki V prvem kolu prve serije italijanskega košarkarskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: V Bo'cgni: Motomorini - Simmenthal 91:71; v Rimu Roma - Ignis Va-rese 59:52; v Viareggiu: Virtus Mingan-ti - Vela Viareggio 68:55; v Bologni: Preti Gira - Stel-la Azzurra 63:55; v Cantu: Oransoda Cantu -Pavia Necchi 59:37; v Benetkah: Benelli - Re-yer 75:73. Sodeč po igrah prvega kola bo najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta ekipa Motomorini iz Bologne. BOKS 0 Aqata in Garbelli proti Cardenasu in Bukerju MILAN, 24. — Mario D A-gata in Garbelli zaključujeta svoje pr.prave za srečanje z Juanom Cardenasom oz. Ben Bukerjem, ki bo v soboto v športni palači. Nasprotnik svetovnega prvaka petelinje kategorije je star 23 'et in je profesionalec od 1. 1952. Od takrat je v 44 dvobojih 33-krat zmagal. Car-denas se pripravlja v Gala-paru. Garbellijev nasprotnik Ben Buker je Španec iz Maroka. Nedavno je prisilil evropskega prvaka welter kategorije Marconija na nedoločen rezultat. SYDNEY, 24. - Peter Kef bri' n je ohranil prvenstvo ^ i •______: \r DČt”1 „ tanskega imperija v Pe'' nad lCe- kategoriji z zmago n vin Jamesom s knock-v drugi rundi. Odgovorni nredo1* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINO ŠKEPENj -« t |jl * predvaja danes za. ob 19. uri fil10* Požrem jih žive Od 21. do 22. ure tfj*]'« zijski prenos kODNE” ijjni piuuuj - * ALI NADALJUJE^ Kino predvaja danes ob 20.3» uri *»lm’ Hrast velikanov jji Igrajo: Van Hefhn Susan Hayward Tune na predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 1*. nn 022250 nK IX tiri ^ I «i PRISMUKNJENEC* Bojazljiv humorist pripoveduje najlepšo Ijube*"^ pripoveduje zgodbo. Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ ali NADALJUJEŠ?» , oO° OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOCtOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOCiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC10001 ČU9tV* r IVAN BRATKO 1 TELESKOP Mukoma se je izkopal in poskusil v drugo smer. Plazil se je po trebuhu, tipal z rokami, se zbadal, lomil in odrival veje. S težavo se je zadrzal, da je ostal miren in ni zdivjal. Drugi so rili za njim, preklinjali in se znojili. Nazadnje je Dušan zaskovikal TO je bilo znamenje, da se je prebil. V njegovo smer so se zagnali drugi, Ljubo se je splazil iz grmovja ves krvav v roke in v čelo. Marijan se je prikotalil ven z raztrganimi hlačami, ki so se razcefrale na kolenih. «Boljše hlače bi si bil lahko omislil,« sl je očital. Ko se je priplazil zadnji ven, je vzšla luna. Obsijala je veliko travnato čistino in črno goščavo, na robu katere je sopla in se razgledovala kopica tcl6skopccv. Igor je bil molčeč. Skrbelo ga je: «Ta goščava, ta pikica na specialki nam je požrla več ko uro! Z njo sploh nisem računal, ko sem delal načrt. In koliko je takih pikic! Gledam na zemljevid in merim razdaljo med Gonarsom in Kojskim. V eni noči bi bila za nami. A morali bi hoditi po cesti. Tako pa nam pikice pijejo kri in — požirajo ure! — Toda izbire ni. če se prikažemo na cesti, nas pri priči ovadijo civili, kakor so spomladi oficirje.« Spet so se vrstila polja, travniki, pašniki, ceste, izsušeni potočki, koruza. Luna je bila že visoko. V njeni svetlobi so se laže znašli, pač pa je bila hkrati zanje nevarnost večja. Hodili so in hodili. Spredaj Dušan in Igor, za njima črt in Vojo, kot zadnja Ljubo in Marijan. Vojo in Marijan sta bila najbolj slaba, zato je Dušan dodelil prvega Črtu in drugega Ljubu. Ko je med nekimi plotovi Marijan zaostal, mu je Ljubo rahlo zažvižgal. «Kaj žvižgaš?« ga je nadrl Dušan in se ustavil. «Marijan je zaostal!« «Ti bom dal žvižgati!« Dušana je vsak šum tovarišev vznemiril, skoraj raztogotil. V resnici pa je bil zato na trnju, ker niso nikamor prišli. Na tihem je bil upal, da bodo nocoj priromali do javke, a zdaj — bilo je že čez drugo — mu je bilo jasno, da tudi nocoj ne bo nič. Ko je zvečer prešteval ure, ki so bile pred njimi, In mislil na pot, ki jih čaka, je bil optimist, toda v dolgi noči so se te ure razblinile v nič... »Danes hodimo mnogo slabše ko včeraj. Dnevna vročina nas je ubila. In druga noč je. Vsako noč bo slabše. Dolgo ne bomo vzdržali! Morda ni bilo prav, i da sem Ljuba nahrulil, a ne morem, ne smem drugače. Brez glasu do cilja — sicer se sami izdamo. Naglo k cilju — sicer nas pobere lakota.« Šli so po ozkem vratniku med koruznimi njivami. Na polja je legla rahla megla. Nenadno se na nekem ovinku skoraj zaletijo v dva človeka, ki se prikažeta iz megle. Dušan skoči nazaj, onadva pa se tudi bliskovito obrneta in stečeta, od koder sta prišla. Dušan še vidi ponošena kmečka klobuka in suknjiča, ki mahedrata od njiju. «Poljska čuvaja!« reče Črt. »Poljska tatova!« zine Ljubo. Voju pa šine v glavo: «štefan in Gato?« «Morda?» «Kdo ve, kje sta!« «še teže jima je kakor nam!« »Ali pa laže.« O neznancih pa ni več ne duha ne sluha. To je bilo njihovo prvo srečanje z ljudmi. črt in Ljubo natrgata nekaj strokov koruze in jih vtakneta pod srajco. Hrib. Gozd. Visoka, močna drevesa, kakršnih na begu še niso videli. Vse naokrog je še noč, a trdnega spanja prirode ni več. «Tu ostanemo,« odloči Dušan. »Smemo zakuriti?« vpraša Črt. »Zakaj?« »Koruzo bi spekli!« Dušan postavi pogoj: »Samo ogenj se ne sme nikamor videti!« «0, saj sem bil partizan!« «Pa le hitro, da nas dim ne izda. Zdanilo se bo takoj!« črt in Ljubo sta našla globoko vdolbino, v kateri sta zakurila. Polpečena koruza jim je bila prva hrana na begu. Bila je brez okusa. Zaželeli so si soli, a te ni bilo v črtovi torbi. 2eja pa jih je manj mučila, ker so bili v gozdu. Ko se je zdanilo, so zagledali v dolini pod sabo mrežo cest in velike stavbe. To so bile kasarne v Krminu. »No, nocoj nam pa domovina ne uide!« Sklanjali so se nad specialko. Krmin je bil na koncu Furlanije. »In javka tudi ne!« Nad njimi pa so blago šumeli stari, trdni hrasti. Javka Pričela se je tretja noč, nade polna kakor prvi dve. Previdno so nadaljevali pot proti vzhodu. Spočetka so lepo hodili, potem pa jih je zadrzal večji potok. Okrog polnoči so se ustavili pod hribi, kakršnih doslej ni bilo. Skoraj stekli so v strmi, peščeni klanec. Utrujenosti niso več čutili. Bili so prepričani, da se nekje tu pričenja domovina, saj priroda ne pozna togih meja. Ko so bili na vrhu hriba, se je odprla pred njimi dolga in ozka dolinica. Mesec je sijal nadnjo. Bila je vsa srebrna in domača kakor mati. Ze sama dolinica in vinogradi na pobočjih so bili ko domovina — majhni, strmi in lepi. Sicer pa je dolinica bila samotna, brez hiš in cest. Raztezala se je proti vzhodu. Igor jo je ubral naravnost vanjo. Hodili so laže. To ni bila samo sprememba prirode. Bilo je mnogo več: za njimi je bila dežela osvajalca,- ki jih išče na žive in mrtve. Morda bi v drugačnih okoliščinah brez prekoračili to mejo, toda to noč so bili kakor prerojen1- . pj Furlanija je bila suha in odprta, V tej zaprti c*°*1IL1ok1*' je vse dehtelo po rosni briški noči. Trava je bila n jj-vode mnogo in žeja jih ni več morila. Črtu in Ljub^ J vegš igralo srce, ko sta iztegnila roke med nizke krošnje ns drevesa. «Ne znaš jesti fig,« se zasmeje Črt. «Jaz jih jem kakor jabolka!« reče Ljubo. aicup^’ »Figo moraš najprej odpreti, tako da gredo srajčke potem sele ugrizneš!« pidi Dolina pa je bila dolga dolga. Hodili so počasi 111 bj d o Dušan jih ni več priganjal. Igor je obupal nad tem, u® gic*\ jutra prišli na javko. Vendar ni tega nikomur omen11' j^vi1 pa drugi sploh niso mnogo mislili. Hodili- so, to se prestavljali so noge in na pol spali. 2J.j Ko se je že danilo, so bili spet na vrhu nekega Nenadno se je od nekod vzela visoka, močn^ žena s na glavi. Niso se ji več mogli umakniti ali skriti. »Dobro jutro!« jo je pozdravil Ljubo. «Dobro jutro!« je toplo odzdravila. ved^ Ljubo je živo pogledal tovariše: žena govori po s*° šel je dalje, se nato obrnil in jo vprašal: «Kje je pot v Krmin?« . «Tja dol!« .-o. Zamahnila je z roko proti dolinici, iz katere so PrlS »Hvala, zbogom!« »Zbogom!« , ^ jjtf Zavili so nalašč malce v smeri proti Krminu, pjid!, motili ženo. Ona pa je stala vrh hriba in gledala Samo nekaj besed so izmenjali, a te so teleskopcem . več kakor dolg pomenek starih prijateljev. ,e odPj. Zarili so se v pust in mračen gozd akacije, črt J* jlf oJf mlečno konservo in ponudil vsakemu žlico gostega £jotr?. kega kondenziranega mleka. Mleko se jim je zdelo zel , s' Ko je Marijan nesel žlico k ustom, je pomočil va vc' dolge, rdeče brke. Sicer pa so bili trudni, da nis° ^ji/ mislili na hrano. tNadcujtvani*