v v Janez Subic. (Spisal I.) janež Šubic se je porodil dne 26. oktobra leta 1850. v Poljanah nad Škof j o Loko kot najstarejši sin Štefana Šubica (roj. 22. dec. 1820, umrl. 9. januvarija 1884) in matere Ane, rojene Kisovicove. Rodbina njegova se je že od nekdaj bavila z umetnostjo. Ded Janezu, Pavle Šubic (roj. 22.jan. leta 1772.), mlinar in posestnik v Hotovljali, mali vasi onkraj Poljan- šice, Poljanam ravno nasproti, je bil že znan podobar, ki je napravil dokaj podob Križa-nega za bližnjo in daljno okolico.]) Pavletovi sinovi so se večinoma popri- jeli podobarstva, v posebno pa Štefan, ki se je okoli leta 1844. priženil Pod Skalo v Poljane, ter kmalu zaslovel po vsem Kranjskem kot spreten x) Podoba Križanega na Kalvariji (Hribcu) pri Škofji Loki je delo Pavleta Šubica. Tudi dva mala kipa, predstavljajoča kranjske berače, „D0M IN SVET", 1892, štev. 4. Jurij Šubic, sli (Po foto cerkven podobar in slikar. Janez mu je bilo prvo dete, ki je ostalo pri življenju. Ko je nehal hoditi v Poljansko šolo, dal ga je oče v Ljubljano, kjer je dovršil normalko, potem pa vstopil v gimnazijo. Zaradi bolezni je ostal na gimnaziji samo tri leta, potem pa je šel domov v Poljane, kjer je vrlo pomagal očetu pri slikarstvu. Pozneje ga je peljal oče k svojemu znancu, slikarju Janezu Wolfu, da bi pri tem slovečem mojstru še bolj napredoval in se do dobra izuril v slikarstvu. Wolf je stanoval tedaj v Šent-Vidu nad Ljubljano v hiši podobarja Tomca; bil je nenavadno izobražen mož in izvrsten učitelj. Mladega Šubica je jako skrbno in premišljeno poučeval v vseh potrebnih kar, u. 1. 1890. grafiji.) katere hrani deželni muzej (glej »Fiihrer durch das krain. Landes-Museum«, 1888, str. 133), sta delo Janezovega deda. 10 146 Janez Šubic. strokah. Ornamentiko in zloge, perspektivo in nauk o barvah, zgodovino umetnosti in lepe literature — vse je prišlo pri Wolfu na vrsto, in dostikrat sta sedela pozno v noč skupaj mojster in učenec ter se menila o umetnosti. Oni čas, ko je bival pri Wolfu,J) slikal je za domačo farno cerkev dve podobi po znanih lesorezih biblije Julija Schnorra; jedna slika ima za predmet štiri apokaliptične jezdece (t. j. iz skrivnega razo-denja sv. Janeza), druga pa kamenjanje sv. Štefana. Prva je v barvah dokaj dobro pogojena in kaže pravi čut za harmonijo barv; obe podobi sta deli začetnika, a že pričata, da je bil mladi umetnik vrlo nadarjen. L. 1870. je naslikal po naročilu škofa Janeza Mraka dve veliki altarni sliki, sv. Jožefa in Mater Božjo, za neko cerkev v Minnesoti v Severni Ameriki. Škof se je po dovršenem Vatikanskem zboru mudil nekaj časa na svojem domu v Hotovljah pri Poljanah ter vzel sliki seboj. Visoki sta bili skoro po dva metra, široki pa VjB metra. Kolorit jima je bil srečno pogojen in risarija precej pravilna. L. 1871. je šel Janez v Benetke, kjer je vstopil kot učenec v zavod »Aca-demia delle belle arti« k profesorju Molmenti-u. Tu je kmalu izdeloval tudi po svojih načrtih — svoje kompozicije. Prvo večje delo je bil karton: »Betleli e m s k i detomor«; na tem delu opazujemo še nekatere preveč trezne prizore, a v podrobnostih ima dokaj lepot. Jedno leto pozneje je tekmoval za darilo imenovane akademije. Narisal *) Nadaljše črtice so skoraj po besedah — posebno kar se tiče umetniške sodbe — vzete iz rokopisa, v katerem je ocenil brat Janezov, Jurij Šubic, takoj po smrti bratovi njegovo delovanje. V tem spisu, katerega morebiti o priliki priobčimo, označuje prezanimivo brat brata, umetnik umetnika. je karton: »Smrt Rafaelova« ter v jednoglasno dobil prvo darilo. Z njim je pokazal, kaj more človek doseči s pridnostjo in vstrajnostjo. Ta karton je brezdvombeno v resnici umotvor, imenitno delo. Risarija je izdelana s toliko ljubeznijo in tolikim čutom, kakoršne opazujemo samo pri pravih umetnikih in v mladostnem navdušenju. »Smrt Rafaelova« se nahaja pri bratu Janezovem, podobarju Valentinu v Poljanah, ki je po smrti očeta Štefana prevzel domačijo v Poljanah. V Benetkah je slikal 1. 1874. Janez tudi veliko podobo: »Sv. Trije Kralji« za neko samostansko cerkev v Bosni. Po sliki je razlita — rekel bi — blagodejna mi-loba; okrasba je preprosta, pa primerna. Neizrekljiv je izraz v obrazu Matere Božje, tudi Trije Kralji so jako spretno razpostavljeni. Za Poljansko cerkev je napravil podobo na križu trpečega Kristusa, namenjeno za postni čas; slika kaže Zvcličarja v trenutku, ko je za-klical: »Eli, Eli! lama sabahtani?« V Benetkah je nadalje slikal več kopij (posnetkov) za-se, da bi se temeljito učil od starih benečanskih mojstrov, ki so mu bili najljubši vzori. Nekatere je prodal, a jedna — zgornji del »Assunte« —• se nahaja še danes na domu v Poljanah. S temi kopijami je veliko pridobil, izpopolnil svojo tehniko in se vedno globlje seznanil s skrivnostnim kolo-ritom velikih benečanskih mojstrov. L. 1875. je odrinil proti Rimu, da si v večnem mestu ogleda dela največjih umetnikov, kar jih je rodila naša zemlja. V Rimu je delal dve leti jako pridno ter ustvaril najlepše svoje slike. Tu omenjamo v prvi vrsti veliko altarno podobo Sv. Martina za cerkev v Šmartnem pod Šmarno Goro. Sliko je razstavil leta 1876. meseca avgusta v redutni dvorani v Ljubljani, kjer jo je ,,DOM IN SVET5' 1892, štev. 4. 147 občinstvo po vsej pravici občudovalo kot umotvor, kakoršnega do tedaj še ni napravil noben domačin. Vsi domači časniki (»Slov. Narod« dne 22. avg. 1876. »Laib. Zeitung« 23. avgusta 1876, »Slo-. venec« 26. avgusta 1876, dunajski »Patriot« in dr.) so z jako laskavimi ocenami slavili umetnika. Nadalje je slikal podobo Sv. Marjete za veliki oltar v Horjulu in krasno podobo žalostne Matere Božje za novi oltarnaBreznici. Rajni knezo- škof J. Zlatoust Pogačar, mož, ki je bil znan po svojem finem umetniškem okusu, častital je pri blagoslov-ljenju oltarja v Horjulu 1. 1876. s prižnice z jako priznalnimi besedami slikarju zaradi podobe sv. Marjete. Pri-šedši iz Rima je v Horjulu olepšal tudi ves prezbiterij s slikami na presno. Delo se je odlikovalo s krasnim koloritom in duhovito kompozicijo; hvalila sta je slikarja Wolf in Franke. Kritika v nekem slovenskem listu pa ni bila toliko ugodna; videlo se ji je, da niso bili le stvarni vzroki — natanko jih nečemo razkladati — glavni povod za mrzko pisavo. Slikar je bil tedaj zastavil vse svoje moči in vse znanje, da napravi monumentalno delo, sebi in Jan. Suhica ,,Mati Božja" pri sv. Volbenku. (Po fotografiji urednikovi.) domovini v čast. A zaradi omenjene ocene je šel meseca marca 1. 1878. ves užaljen na Dunaj z namenom, da si poišče drugodi priznanja in zaslužka. Ne moremo mu zameriti. Umetnik ljubi — seveda — svoje delo, pa je tudi pozna. Lahko umevamo, da ga nemila ocena žali, ker ga potlači duševno in mu škodi gmotno. S Horjulskim delom Janez sploh ni imel sreče. Danes je skoraj popolnoma končano zaradi vlažnosti te cerkve. Od nekdanjih bujnih in krasnih barv je sedaj komaj sled! — Pozneje je slikal tudi cerkev v Bakru (Buccari) pri Reki. S tem delom seje bavil precej dolgo, a do sedaj še nismo imeli prilike videti do-tične cerkve. Na Dunaju je vstopil v delal-nico slovečega H. Makarta. Tu je delal iz-prva študije in manjše kompozicije, katere je prodajal trgovcem z umetniškimi tvarinami na Dunaju in drugodi. Tudi je v tem času nastala salonska slika Svete Magdalene za župnika Tavčarja na Dolenjskem. Globoko čustvo in mirna vzvišenost, pravilno risanje in krasen kolorit dičita to sliko, ki je sedaj v lasti ljubljanskega odvetnika dr. T. — Naslikal je tudi 10* 148 Janez Šubic. portret svojega bratranca, sedanjega ravnatelja Ivana Subica, ki je tedaj ž njim skupaj stanoval na Dunaju. — Za Stritarjev »Zvon« je narisal po Levstikovi znani pesmi sliko »Ubežni kralj« in po S.Jenkovi pesmi »Studenca« sliko, predstavljajočo »Ločitev«. Ko so se Dunajčanje pripravljali, da prirede cesarski dvojici ob njeni srebrni poroki velikanski slavnostni sprevod, v naprosil je Makart Janeza Subica, da mu pomaga risati kostume za sprevod. Oba sta več tednov marljivo risala historične obleke in delala priprave za zanimivo slovesnost. Za album, katerega je izdalo dunajsko mesto v spomin tistih lepih dnij. risal je Subic karton »Trgov-stvo«. Vsa zbirka je bila razstavljena v Avstrijskem muzeju, in tedaj je kritika med prvimi pohvalno imenovala risarije našega umetnika. Slavnostni sprevod mu je dal tudi obilo gmotne koristi, zakaj mesto tedaj ni bilo preveč varčno z novci in plačalo je umetnikom velike svote za njih trud. Pozneje je dovršil tudi več slik po naročilu poljanskega župnika Jan. Ra-moveša, ki je sploh njega, kakor pozneje brata Jurija, čislal kot pravega umetnika in jima dajal za cerkve svoje župnije različna naročila. Janez Subic je napravil tedaj tri velike altarne slike za romarsko cerkev sv. Volbenka pri Poljanah, apostola sv. Petra in sv. Matijo in Mater Božjo, brez madeža spočeto, sredi dveh angeljev. Posebno prvi dve sliki, dasi sta preprosti, kažeta najdo-vršenejšo tehniko in posebno spretnost; slika Matere Božje pa je znamenita zaradi nenavadno ljubeznivega izraza na obličju svete Device. Vse tri slike pričajo, kako pošteno je Subic žrtvoval vse svoje moči in porabil vse znanje tudi pri naročilih, ki so šla v kraje, velikemu svetu nepoznane, v samotno kmečko podružnico. v Ko so Cehi zgradili v Pragi novo narodno gledišče, poklicali so našega umetnika, da sodeluje pri okrašenju te krasne zgradbe. Rad je sprejel častni poziv ter šel 1. 1881. v Prago, kjer je bil takoj priljubljen v družbi čeških umetnikov. Po kartonu Zeniškovem je slikal stropno podobo Propad v fo-jerju (t. j. foyer-u — zbirališču ali ho-dišču) gledišča, nadalje dve luneti O ta v a in Z a lov in pozneje na stenah fojerja v m dve veliki sliki alla tempera, Život m Zgodovina. Češki listi so jako pohvalno omenjali in opisovali Janezova dela; posebno so bili polni priznanja za njegov mojsterski kolorit in dovršeno tehniko. (Dalje.) Jan. Subica „Sv. Peter" pri sv. Volbenku. (Po fotografiji urednikovi.) :^ -r... ¦¦ ¦ :¦ ¦ I ¦_'¦ ¦ _ ¦__ __ . ¦¦ ¦ . , :: ¦¦!¦ : ¦ .¦.. i: ^ ; A ^&Q&&&&&^^ v Janez Subic. (Spisal I.) (Dalje.) o so poklonili leta 1881. češki umetniki svatbeni dar cesar-jeviču Rudolfu, naslikal je za dotični »album čeških umetnikov« akva-relno podobo z naslovom »Vprašanje«, predstavljaj očo mlado deklico, ki se pogovarja z Amorjem. Jednoglasno so pisali češki listi, da si je ž njo pridobil Janez Subic palmo v oddelku za genre - slike. Dovršivši praška naročila, vrnil se je Janez zopet na Dunaj, bival pa deloma tudi na očetovem domu v Poljanah in tam slikal razna cerkvena dela, med drugimi »Žalostno Mater Božjo« s Kristusom, namenjeno za cerkev na Brezjah. Ta slika je nekam prešla, a ni se mi posrečilo zvedeti, kam. Že 1. 1883. so ga poklicali Cehi nazaj v Prago, da je popravljal v fojerju „DOM IN SVET'- 1892, štev. 5. Fran Cegnar, u, 14. febr. 1. 1892. (Po fotografiji.) slike, katere je bil uničil požar v še nedokončanem gledališču. Ker so si pridobile te podobe velik umetniški uspeh, zato mu je pozneje praški mestni svet izročil okra-šenje pročelja nove vodarne. Z Ženiškom vred je napravil tam osem slik, pred-stavljajočih razne dogodke iz časa švedske vojske. Tu je ustvaril med drugimi podobami sliko : »Prodajalka sadja«, katero je kupil neki dunajski bankir. Iz Prage je šel Janez Subic na Dunaj. Pozneje se je vrnil v Poljane, ker se je lotila očeta smrtna bolezen (rak v požiralniku). Tedaj je slikal doma podobo sv. Notburge za romarsko cerkev sv. Sabote na Bukovem Vrhu nad Poljanami, in po očetovi smrti (dne 9. junija 1. 1884.) veliko oltarno podobo 13 194 Janez Šubic. sv. Antona Padovanskega, namenjeno že od rajnega očeta za dar kapucinskemu samostanu v Loki. Ta podoba spada med najboljša dela umetnikova. Iz vzrokov, ki so nam neznani, sprejeli so očetje kapucini to sliko le neradi, kmalu jo z oltarja odstranili in pozneje na zahtevanje umetnikovo zopet njemu izročili. Sedaj je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani za velikim oltarjem; tej cerkvi jo je Janez podaril, da izpolni pobožno obljubo ob očetovi smrti. Da spoznamo nekoliko tudi značaj umetnikov in njegovo mišljenje iz te dobe, podajemo tukaj nekoliko odlomkov iz pisem Janezovih, ki jih je pisal domov.*) Na Dunaju, 24:'julija 1878. Ljuba mati! Hvala Bogu, zopet ste dočakali Svoj god, in Bog daj, da bi ta veseli dan, praznik sv. Ane, Svoje patrone, še veliko, velikokrat obhajali zdravi in veseli! Bog Vam daj vse dobro, karkoli je k Vaši sreči in zadovoljnosti potrebno, Bog Vas ohrani še veliko let srečno, zdravo in zadovoljno! Vsa voščila, vse dobro, kar sem Vam voščil in želel do zdaj, danes iz nova ponavljam, samo da danes toliko bolj iskreno, toliko bolj iz srca, kolikor bolj Vas od dne do dne ljubim, bolj rad imam. Jaz sam za-se nimam druge želje, kakor to, da bi mogel Vam in ljubemu očetu olajšati starostna leta. Bog daj, da bi mi bilo mogoče. Z Jurijem sva vedno govorila, kaj bi Vam neki dala za god, ali ubogi Jurij je moral iti, in sedaj je tudi za-me drugače. A nekaj vendar imam in prosim, da to sprejmete v znamenje srčne hvaležnosti in otročje ljubezni od mene in Jurija. Pred njegovim odhodom smo se dali z bratrancem Janezom fotografovati, da bodemo J) Dobil jih je urednik tega lista še od pokojne matere umetnikove za porabo, ko ji je jeseni predlanskega leta izrekel to željo. imeli vsaj spomin drug od drugega, in ravno za Vaš god Vam tudi pošiljam eno podobo, da se bodete tako večkrat spominjala Svojih Vas tako srčno ljubečih sinov, ki sta ločena in tako daleč od doma. A upajmo, da se bode vse dobro izšlo in da bodemo še velikokrat prav dobre volje in veseli skupaj. Ponavljam vsa srčna voščila, da Vas in očeta Bog še mnogo let zdrava ohrani, po smrti pa Vas k sebi v sveta nebesa vzame, kjer se bodete veselili in pozabili na križe in težave, ki jih imamo tukaj trpeti. Vaš Janez. Na Dunaju, 1. februvarija 1879. Lj ub a sestra! Lansko leto sem bil še doma ob Tvojem godu, a sedaj sem tako daleč in že tako dolgo časa proč od Tebe. Rad bi bil doma pri Vas vseh, ki tolikokrat mislim na vas, skrbim, kako se vam godi, in vedno želim, da bi srečni in zdravi ostali. In tako, ljuba sestra, ne more se mi tudi izpolniti želja, da bi s Teboj praznoval Tvoj god, in ne ostane mi drugega, kakor da Ti pismeno in na kratko izrečem svoja srčna voščila in bratovsko ljubezen. Bog Ti daj še mnogo let živeti srečno in zadovoljno, Bog Ti ohrani ljubo zdravje in Ti podeli vsega v obilnosti, česar si poželi Tvoje srce. Ostani poštena in pridna dekle, skrbi po svoji moči olajšati stara leta naših ljubih starišev, spoštuj in ubogaj jih. Ti si zdaj najstarejša doma, kar nas je otrok, in Tvoja prva dolžnost je skrbeti za zadovoljnost in srečo ljubega očeta in matere. Ljuba sestra, živi tako, da bodo zadovoljni s Taboj; storila bodeš tako svojo dolžnost in dobrotljivi Bog Ti bode gotovo obilno povrnil Tvojo otroško spoštovanje in ljubezen, in tako izpolnil moje srčne želje in bratovska voščila. Upam, da se bode moje stanje na bolje obrnilo in da mi bode mogoče svojo bratovsko ljubezen, ljuba sestra, tudi dejanjsko Ti ..DOM IN SVETI' 1892, štev. 5. 195 izkazati. Za sedaj pa vzemi za dobro moja srčna voščila in zvesto ljubezen do Tebe, ljuba sestra. O naju z Jurijem nimam poročati nič posebnega, in bodem tako tudi v kratkem očetu pisal, torej za danes končam. Presrčno pozdravljam Tebe, ljube stariše in brate. Ves Tvoj brat Janez. Poletu 1. 1884. je bil pozvan na novo zidani Obrtni muzej v Kaiserslau-ternu v Renski Palaciji (Rheinpfalz) na Bavarskem. Nerad se je Janez ločil od domovine, a ugodni pogoji so ga vendar pregovorili, da je prevzel novo službo učitelja dekorativnega slikarstva na imenovani umetno-obrtni šoli. S kakšnimi čustvi je šel od doma, kaže nam njegovo pismo z dne 16. avgusta istega leta, pisano z Dunaja, kjer je ostal med-potoma. Le nekaj malega podajemo tu čitateljem : »Ljuba mati! Ob kratkem Vam naznanjam, da sem srečno sem prišel. V Loki se mi je bilo zmedlo, in še le zvečer sem se peljal v Ljubljano, od tam o polnoči koj naprej na Dunaj. Na Šmarni dan dopoldne ob desetih sem bil že na Dunaju ... V Kaisers-lautcrn sem telegrafoval, da sem tukaj in da skoro gotovo v nedeljo tja pridem. — Ko sem šel od doma, pozabil sem bil čisto plačati za eno mašo za rajnkega očeta, kakor sva se midva menila. Prosim, storite to Vi, in to prav kmalu. Kadar bodem kaj domu pošiljal, povrnem Vam denar. Imejte očeta v dobrem spominu . . . kakor bi bil on sam zraven. Ljubite se med seboj! Jaz bodem, če mi dobrotljivi Bog zdravje in srečo da, vedno skrbel za Vas . . .« Tedaj se je začela zanj nova doba, doba umetniškega pripoznanja in gmotnih uspehov. Bavarska vlada mu je naročila, da olepša vestibul (vežo), lože in strop velike dvorane muzeja z raznimi slikami. Muzej ima dve loži. a nad vsako je razpetih sedem kupol; poleg teh je v vsaki loži sedem obokanih dolbin na zadnji steni, a na prednji po sedem obokanih oken. Vsaka kupola je razdeljena z oprogami v štiri polja, v njih pa se nahajajo po jeden ovalni (podolgastil in dva manjša okrogla ščita. V obeh ložah je torej 56 ovalnih in 112 okroglih tabel. Za vse te je Janez Subic izumil in sestavil primerne podobe, zajete iz svetovne zgodovine, iz duševnega in političnega razvoja najvažnejših narodov. Za to ogromno delo je imel več pomočnikov; tudi starejši učenci zavoda so mu pomagali. Poleg tega je zvršil dve veliki sliki »M o č« in »Izobilje« ter sestavil vse okrasje za lože, vestibul in druge prostore velikega muzeja. A kakor v Pragi, tako je tudi na Bavarskem preganjala nesreča njegova dela. Dne 12. decembra leta 1885. je začelo goreti v muzeju, in ogenj je pokončal zahodnjo ložo z vsemi njenimi slikami. Bavarska vlada je takoj odredila, da naj se prične delo iz nova. V 18 mesecih je naš umetnik obnovil poškodovane slike in si pridobil priznanje od vseh vladnih in umetniških veljakov. Kako krepko in vstrajno je deloval v tej dobi, kažejo nam še razna druga naročila, katera je dobival ob tem času, in katera je zvrševal v splošno zado-voljnost. Ce pomislimo, da je imel tudi dela v šoli, umevamo, da ni imel dosti počitka. (Konce.) 13* c^liilllll!lilililllli!llllilllBiilllillHlllllllllliililllllilll;illliiilii;;l.....lllililliiliLilllilllMlIlililliiliiiiillllilllliiilllllllilillilillll l i,......-i ;,. .¦:¦'¦ gj :!l!i,;lililillliil»ll 'i - ¦ : ' ' : ' ' ¦ ' . ^^^^pq^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ v Janez Subic. (Spisal J.) (Konec.) |oleg teh del je dobival še druga naročila. Vlada ga je poslala v Dornbach, kjer je prenovil dve stari go-tiški sliki na presno (Pfalz. Volksblatt, 27.0kt. 1885, Siiddeutsche Presse in Miinchener Nachrichten, 9. Marž 1886, Pfalzische Pr. 6. Marž 1886). Za časa Antwer-penske razstave 1. 1885. je okrasil v Antwerpenu razstavni paviljon tvrdke Stumm iz Neunkirchc-na (Pfalzisch. Kurier, 1. Mai 1885, Pfalzische Presse 6. Marž 1886) in. zvršil veliko dekorativno sliko za isti namen, predstavljajočo delavce v kovačnici. Vmes je izdelal več portretov, „DOM IN SVET" 1892, štev. 6. Josip Juraj Strossmayer izmed katerih je zlasti jeden ugajal na razstavi slik, katero je priredil Kolonjski »Kunstverein« v muzeju. (Pfalzische Volksztg., 26. April 1885). Zraven tolikega opravila pa ni zanemarjal šolskih dolž-nostij. Na vsakoletni i šolski razstavi v mu-ti zeju je nje-' gov oddelek navadno -J vzbujal naj-1 več pozor-I nosti. Tako piše na pr. » Pfalzische Volksztg.« z dne 30. mar-cija 1. 1886.: »Hervorste-chend sind insbesondere die Stillleben und sonsti-gen Studien der von Herrn Šubic ge-leiteten Malerschule . . .« Vse kritike pripoznavajo njegove velike uspehe in 16 242 Janez Šubic. čestitajo zavodu, da ima tako učno moč. Vlada mu je v priznanje njegovih zaslug od 1. januvarja 1886. 1. podelila osebno doklado 500 mark in ga imenovala pričetkom leta 1885/6. pravim in stalnim učiteljem, če tudi je bil še inozemec. V mestu je užival splošno veljavo in bil obče priljubljen. Pri vsakem umetniškem vprašanju so g*a prosili sveta; bil je sploh najbolj odločilen mož v tej stroki v Kaiserslau-ternu. Njegovo imenovanje je pozdravila »Kaiserslauterner Zeitung« z dne 5. mar-cija 1886 z besedami:'] »Gospod slikar Subic iz Poljan, mož, ki si je med svojim primerno kratkim tukajšnjim bivanjem pridobil spoštovanje in ljubezen vseh, kateri ž njim občujejo . . . Bog ohrani čislanega gospoda naši stav-barski delalni šoli in našemu mestu še mnoga leta.« Na Monakovski razstavi 1. 1888. je Janez Subic vodil vsa razstavna dela iz Renske Palacije in bival v ta namen več mesecev v Monako vem. Vsak prosti čas pa je porabil, da je potoval po Nemškem in obiskal glavna umetniška središča. Ob reki Reni je poznal vse važnejše kraje, obiskal je Berolin in druga mesta — a pri tem nikdar ni pozabil svoje ljubljene domovine in svoje poljanske fare. Dne 26. maja 1. 1885. piše svoji sestri Mariji iz Kaiserslauterna med drugim: »Po veliki noči sem bil tri tedne na popotovanju ter zopet videl veliko novega. Imel sem naročeno sliko za razstavo v Antwerpenu, in ko je bila dodelana, ') Herr Maler Šubic aus Polland, ein Mann, welcher wahrend seines hiesigen verhaltnis-massig kurzen Aufenthaltes die Achtung und Liebe aller erworben hat, die mit ihm ver-kehren . . . Moge der geehrte Herr unserer Bau-gewerkschule und unserer Stadt recbt viele Jahre erhalten bleiben. vzel me je moj direktor seboj na potovanje. Ogledala sva si več mest. Videl sem trdnjavo Metz, katero so Nemci leta 1870. tako dolgo oblegali in nazadnje Francozom vzeli. Potem Bruselj, glavno mesto kraljestva belgiškega. To je silno lepo mesto, in pravijo, da je zelo podobno Parizu, samo manjše. Od tam sem se peljal v Antvverpen, veliko kupčijsko mesto. Tu sem imel še nekaj dela v razstavi in ostal sem tam deset dnij. Med tem časom sem se peljal v mesto Ostende; to mesto leži ob morju. Od todi je še šest ur po morju do Angleškega. Iz Antwerpena nazaj grede sem zopet obiskal štiri razna mesta in v zadnjem, v mestu Kolinu (Kom), sem videl posebno zanimive reči. Tukajšnja glavna cerkev je izmed najlepših na svetu, in v njej so shranjene svetinje svetih Treh Kraljev. Vsa tri trupla počivajo v skrinji iz samega zlata; silno bogato je okrašena s podobami in z ornamenti. Skrinja je zaprta, samo pri vzglavju je vdelana steklena plošča, in tu skozi se vidijo glave sv. Treh Kraljev. V tem mestu počivajo tudi svetinje svete Uršule in njenih devic, katere so tukaj umrle mučeniške smrti. Ta cerkev sv. Uršule je jako stara, sedaj jo popravljajo. V posebni kapeli počiva truplo sv. Uršule v srebrni in pozlačeni skrinji, okrog je vse polno svetinj deviških mučenk. Iz Kolina sem se peljal ob reki Reni, po najlepših krajih v Nemčiji, nazaj v Kaiserslautern.« Dne 18. septembra 1886. I. pa piše materi: »Ljuba mati! Čez teden dnij sem že na potovanju; bil sem v Bero-linu, kjer sem mnogo lepega videl, včeraj sem prišel lesem, bržkone odpotujem jutri in upam, da bodem konec tedna doma. Zelo se veselim Vas zopet videti, tako tudi sestro in brate. Ker „DOM IN SVET!' 1892, štev. 6. 243 potujem sam, dolgčas mi je navadno zvečer brez druščine, čez dan pa čas le prehitro poteče, toliko se vidi po teh mestih« Domotožnost se je vedno močneje oglašala pri njem. Prišel je sicer vsako leto v velikih počitnicah domov, a vsako leto se je teže ločil od poljanske doline. Naposled je bilo to koprnenje po domu že nekaka bolezen. Pisal je obupna pisma prijatelju, nameraval je pustiti službo in sijajno stališče svoje v tujini, le da bi prišel zopet nazaj v domače kraje. Kakor mladenič je sanjal noč in dan o tratah in vodah rodne vasi, o njenih lepotah in njenem ljudstvu . . . Svoji rojstveni hiši, materi, bratom in sestri je bil udan z iskreno ljubeznijo. Da spoznamo s te strani Janeza natančneje, in da zvemo še kaj več po-samnostij iz življenja, čujmo zopet nekoliko iz njegovih pisem! V pismu na brata Valentina z dne 30/oktobra 1. 1884. omenja, da je ob jednem poslal nekaj denarja, in naroča bratu, naj preskrbi, da se opravi sveta maša »za ljubega rajnkega očeta v kapelici na pokopališču«, da se moli zanj tudi na njegovem grobu ali pa v cerkvi. »Želim tudi, da ta dan očetov grob lepo in bogato razsvetliš; sploh uredi tako, kakor smo dolžni storiti iz hvaležnosti in ljubezni rajnkemu očetu.« Sploh se spominja očeta v mnogih pismih; vidi se mu, kako ga je ljubil, pa skrbel tudi s pravo krščansko ljubeznijo najprej za srečo njegovo v večnosti. Dne 26. decembra istega leta pa piše materi tako-le: »Ljuba mati! Pretekli teden sem se bil prehladih Mislil sem iz začetka, da ne bode tako hudo, ali nazadnje sem se le moral vleči v posteljo. Danes sem zopet toliko iz postelje, da Vam morem vsaj pisati. Pre-hlajenje mi je bilo namreč leglo na srce in na prsi, tako da sem komaj dihal; od nedelje do danes nisem ne bral, ne pisal. Danes sem prvikrat vstal, vendar še ne vem, kdaj bodem smel iz sobe. Dasi že samo na sebi ni prijetno človeku bolnemu ležati, žal mi je še posebno, da Vam nisem mogel pisati za praznike, in da zaradi bolezni nisem mogel Tinetu poslati obljubljenega načrta. Moral sem odložiti tudi še par drugih rečij, za katere se je zelo mudilo. Tinetu pošljem do novega leta gotovo, ako mi ne bode treba zopet v posteljo iti, ker imam na načrtu dela le še za poldrugi dan. Naj mi nikar ne zameri; da bi me ne bila ta nesreča doletela, gotovo bi bil jaz izpolnil dano besedo. Današnji dan smo že toliko let praznovali god preljubega očeta, Ali letos — kako je žalostno ! Ta dan sem vedno — če tudi nisem bil doma — mislil le na to, kako se imate doma in kako vezujete ljubega očeta. A sedaj ga ni več med nami . . . ker je že meni hudo, kako mora biti še le Vam! Kako je vse prazno in žalostno! Bog daj, da se v nebesih veseli med angeljci! Jaz ga, dasi tako daleč od doma, ne morem pozabiti, vedno mislim nanj. Dne 20. novembra sem bil tukaj preskrbel peto črno mašo zanj; jokal sem se v cerkvi, ko so peli mrtvašnice za ljubim očetom. Bog Vam daj, ljuba mati, vesele praznike in srečno novo leto, Bog daj Vam učakati še mnogo, mnogo let, Vedno me veseli, ko slišim, da se doma dobro razumete; Bog daj, da tako ostane!« Večkrat izraža svoje veselje nad domačo hišo, vselej pa skrb za njo in vse domačine. Na srcu mu je, da bi brat dobro gospodaril, želi, da bi se tudi sestri dobro godilo. Kako je žalosten, ko zve, da je bolna! Z dne 26. maja 1885 piše sestri: »Silno sem 16* y 244 Janez Subic. se ustrašil žalostne novice, da si tako na nagloma zbolela. Se bolj žalostno je to za-me, ker sem tako daleč od Tebe. Kako rad bi bil pri Tebi, kako rad bi Te vsaj tolažil, ako bi že pomagati ne mogel. Koliko žalosti sem prestal pretečeno leto, in sedaj je prišlo še to ! Edino željo imam, da se Ti povrne ljubo zdravje, da Te zopet vidim zdravo in veselo, kadar pridem domov Bog daj, Bog daj in Tvoja patrona sveta devica Marija! Težko bodem čakal odgovora. Ako že Ti ne moreš pisati, pisal mi bode Tino. Bog daj, da bi me razveselil z novico, da si zopet zdrava! Brat Jurij mi je pisal iz Pariza, kako je žalosten, in da želi iz srca, da kmalu ozdraviš.« Kadar se je dogodila doma kaka nesreča, zadelo ga je vselej bridko v srce. Bratu na domu n. pr. je bila umrla mala hčerka. Takoj mu odpiše Janez in ga tolaži, poln sočutja (iz Kaisers-lauterna, dne 13. januvarja leta 1888.): »Ljubi Tine! Sinoči, ko sem prišel domov, dobil sem Tvoje pismo. Ne vem, kako je bilo — kakor bi bilo nekaj pomenilo, kar bal sem se odpreti pismo; slutil sem, da bode nekaj žalostnega. In res, kako žalostna novica! Skoro nisem mogel verjeti. Pred dobrim tednom še le mi je Jurij pisal, da je bil v praznike doma, in kako veselje je imel z Juliko, kako je bila zdrava in čvrsta. In sedaj nam jo je vzel Bog tako na nagloma . . . Jaz imam vse domače tako rad, in zelo občutim vsako nesrečo. No, ljuba Julika je zdaj ljubezniv an-geljček v nebesih; prosila bode tam za nas, in jedenkrat se bomo zopet videli. Ona je sedaj srečna. To je pač jedina tolažba za nas, in pa zaupanje v božjo previdnost . . .« V takih besedah se zrcali Janezovo blago srce. Iz tega lahko razviclimo, kako ga je nepremagljivo vleklo domov, in da v tujini ni bil srečen. Med tem časom je izdelal znano sliko, »Karnijolijo« v veži kranjskega deželnega muzeja. Ocene te krasne slike so znane iz domačih naših listov in iz knjige »Oesterreich - Ungarn in Wort und Bild«. V tem delu pravi pisatelj o sliki: »Najizvrstnejše delo Jan. Subica je slika na stropu v novem muzeju: »Umetnosti se klanjajo Karnijoliji«. In dalje pravi isti pisatelj o Janezu: »Vzorno mišljenje in velika pomenlji-vost daje njegovim delom monumen-talen značaj.« ") Lahko se reče o njej, da bode vedno častno zastopala domačo umetnost in pričala o nadarjenosti slovenskega roda! — Napravil je tudi več ilustracij za omenjeno domovinsko delo cesarjeviča Rudolfa: »Kmečka zenitov«, »Prodajalec karamellija in pettoralija v Gorici«, »Hribovca s košem in mehom«, »Dvokolesni v o lovski voz«, »Kmetica iz goriške okolice«, »Furlanka pri vodnjaku«. Na počitnicah je slikal svoje sorodnike in znance, v prvi vrsti pa očeta in mater — dva portreta, ki spadata med najboljša dela rajn-cega, prava umetniška bisera. Sedaj sta na rojstvenem domu v Poljanah. Naslikal je nadalje svoje brate in sestre, izimši Jurija, katerega ni bilo doma, strijca Janeza, podobarja v Skofji Loki, in njegovo ženo, posestnika Cadeža v Poljanah in njegovo ženo, posestnika Visočana pri Poljanah in njegovo ženo — torej veliko število podob, ki pričajo, kako skrbno je porabil tudi počitnice za delo. A toliko neumorno delo na jedni strani, na drugi pa ono že omenjeno ') »Die osterr.-ung. Mon. in Wort u. Bild« Karnthen u. Kram, str. 472. Iz istega dela poda-jemo čitateljem Janezovo sliko v lesorezu posneto. „DOM IN SVETI' 1892, štev. 6. 245 bolestno koprnenje po domu in domačih, izpodkopalo je našemu umetniku zdravje. Na nekem izletu spomladi 1. 1889. se je močno prehladil, in tedaj se ga je prijela smrtna bolezen — vročina. Najboljši zdravniki v Kaiserslau-ternu so poskušali svojo umetnost, a človeška pomoč je bila neuspešna. Dne 25. aprila leta 1889. je prejemši sv. zakramente za umirajoče mirno zaspal; njegov najmlajši brat Lojze mu je za-tisnil oči. Pokopali so ga dne 27. aprila 1889 na pokopališču v Kaiserslauternu. Sprevod je bil veličasten. Ravnatelj umetno-obrtniškega muzeja, Kari Spatz, je imel nagrobni govor. Sklenil je z besedami : In Ostlands Siid die Wiege stand, In deutscher Erd' sein Grab er fand, Deutsche Treu' und deutsche Lieb fiirdab Schirmt im deutschen Land dein friihes Grab. Nun schlaf in stiller Ruti', Nur Lorbeer deckt dich zu!1) *) T. j.: Na avstrijskem jugu mu je stala zibelka — V nemški zemlji je našel grob — Naše črtice bi bile nepopolne, ko bi ne označili naposled ob kratkem nravi umetnikove. Janez Subic je bil vseskozi blaga duša, odkritosrčen in požrtvovalen prijatelj, najboljši sin in navdušen domoljub ; v družbi je bil prejšnja leta vesel in dobrovoljen, a pozneje, ko mu je bil umrl oče, in ga je mučilo koprnenje po domu, postajal je tudi v veseli družbi rad otožen in žalosten. Za svojo umetnost je bil vnet z dušo in telesom, slike je izdeloval vedno z veliko na- v tančnostjo in vestnostjo. Čuditi se moramo, kako je mogel ustvariti toliko proizvodov. Bil je res pravi umetnik. Dasi je živel malo časa, umrl je star 38 let, vendar je podal domovini svoji in posebej njenim cerkvam lepe slike; a tudi med tujci je bil v slavo naši domovini, katera mu bode zato hranila hvaležen spomin. Nemška zvestoba in nemška ljubezen ti bode zanaprej varovala tvojo zgodnjo gomilo. — Spavaj in mirno počivaj — Le lavorika te pokriva! Janeza Šubica »Karnijolija« v ljubljanskem Rudolfinumu.