$t 125. V Gorici, v soboto dne 2. novembra 1907. Iibaja trikrat na teden, In sft#rr t torek, Četrtek „ soboto ob 4. uri popoldne far stene po poŠt prtjemana ali v Gorici na dom poSiljana: vsa leto ........15 K •/• . "..........tO » V............5 » posamične Številke stanejo 10 vin. „S0ČA"ima naslednje ijiadne priloge: Ob norem teta ..Kažipot po 'GoriSkeialn 'GradiSianškem"' in latipot po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje dva 'mt v leta „Tozni red ždemic, parni kov in poltnil jiej," ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema spravništvo v Gosposki ulici jtev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskaraic A. Gabršček 1» naroČila brei doposlane naročnine se ne^ztirasto.... Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vretah če tfckano 1-krat 16 r, 2-krat U v, 3-krat 12 v vsaka «sta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru.-— .. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVII. »Vse a« narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavruL Uredništvo ' se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v iGorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogoS-j govoriti vsak dan od 8- do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposkiulioi5t.7vI. nidstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge /reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo In npravnlltva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v našib knjigarnah in teh-le tobak*rnah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Kiebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, LHovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma._____________________________ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«lf)fon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Še z realke. Kakšne gonje zoper deželane vprizar-jajo nemški suplenti in profesorji, poklicani v Gorico po klerikalno-ultragermanskem ravnatelju, presega že vse meje! Prof. dr. Steiner dela nemščino nastopno: VI. razred, ki Šteje 27 dijakov. Izid prve šolske naloge; 16 „ganz ungenii-gend* in »nicht genugend", vsi ostali brez izjeme pa »genugend ?a. — Druga' šolska naloga je, kakor je izjavil dijakom razrednik, vzpela še mnogo slabše. Najbrže je v tej nalogi padlo kakih 20 »ganz ungenugend". - Vzrok temu je, da profesor absolutno ni zmožen razlaganja ter da ga noben dijak ne razume; drugič prestroge, pretežavne naloge, posebno z ozirom na to, da je dežela slovensko-laška; slednjič pa zahteva dr. Steiner od dijakov znanje svojega predmeta s pretirano strogostjo. »S i e k 6 n n e n nicht deutsch"; to je njegov razlog, da daje šestice. Takoj ob začetku tega šolskega leta je zagotovil ta profesor: „lch vverde einfach 16 Schiiler fallen lassen" (16 dijakov bo bacnil). In to v razredu, ki šteje 27 dijakov. To je izjavil 16. oktobra. In res, v prvi konferenci je vrgel ta profesor 18 dijakov. Dijaku Boltar-ju šestega razreda, ki je bil vedno odličnjak, ki je pripoznan naj-boijim dijakom na realki in ki je imel pod drugimi profesorji vedno »odlično" ali hvalevredno'' iz nemščine, je rekel ta dr. Steiner v šoli: „Sie mussen sich eiuen Lehrer aus dem Deutschen nehmen; es geht ha 11 nicht an-ders..." Iz tega sledi, da ako Boltar pade, potem vsem drugim dijakom ni treba niti se pokazati v šolo. Drugi profesor je H 6 r b u r g e r, katerega je letos poklical ravnatelj na realko. Njegove zahteve so šele gorostasne! On zahteva od slov. "m laških dijakov popolno znanje tujega jezika 1 Ubogi dijaki!! Mučijo se dan in noč, da zadovoljujejo pretirane zahteve tega pijonirja Germanstva! V petem razredu, ki šteje 54 učencev, je bacnil iz nemščine 34 dijakov! Ravno tako se dela v vseh razredih. Še ni bilo dovolj ravnatelju! Da bi se še bolj izkazal, je poklical nekega Brechlerja, menda iz Teutoburgervvalda. Ta je pa šele hotel pokazati svojo velikonemško kulturo!! Kot z živino dela z dijaki S Da je temu res tako, kaže dejstvo, da so mu začeli učenci j najnižjih razredov pr?i dan žvižgati. Pa saj i smo že zadnjič poročali o njem! Sicer pa I prinesemo Še vse njegove „Kulturwerkett, J s katerimi je hotel ta otročji Teutoburger 1 imponirati Goričanoin!!! j Seveda ta katoliški ravnatelj pro- i težira take kulturonosce! Le poglejte termi j kleri kalno-nemškemu ravnatelju, ki vedno hoče kazati svojo pravičnost in poštenost ! s tem, da guli kapucinske klopi, v obraz! Proč s takimi! Toliko časa ne bo miru, ' dokler se ne spravi ta človek iz Gorice! ' Tja v IJchtenstein nazaj! Toliko časa bomo ' nadaljevali s svojim opravičenim odporom, • dokler ne bo smrdela Gorica po teh kul-turonoscih! i Taki ljudje bi se sicer lahko še mnogo • naučili v vsakem oziru od afrikanskih goril! DOPISI. Iz tolminskega okraja. Rizmen v tolminskem okraju. (Konec), št. ¦ 12369. Tolmin dne 22./X. 1907. Okrožnica ! na vsa županstva pol. okraja tolminskega. : Ker so se gostilničarji in trgovci z vinom Ikobaridskega sodnega okraja pritožili, da so peljali stare ciraentirane vinske posode v Gorico v svrho, da se na novo cimentirajo, tam-• kajšni urad jih je pa zavrni), da ne more ' posod cimentirati, obrnilo so je c. kr. okr. glavarstvo do c. kr. nieroskušnega urada v j Trstu, da upliva na to, da ne bodo kramarji j in trgovci iz tolminskega političnega okraja trpeli škode in zamudili časa s tem, da bi morali več nego enkrat peljati posode v Gorico. — Na to je c. k. meroekušni urad v Trstu določil dobo, v kateri se bojo cimen- tirale le posode iz tolminskega političnega ofc-«"a. Naznanjam torej istim, da se bodo sprejele ter cimentirale vinske posode iz tega okraja pri c. kr. meroskuSenem uradu v Gorici od 4. do 15./XI. t. 1. ter naročam istim, da obvesti o tem krčmarje in trgovce. C. kr. okr. glavar: Prinzig 1. r. Kdor pozna naše komunikacijske razmere v našem okraju, mora priti bo zaključka, da je nemogoče, da spravno vsi obrtniki iz našega okraja vse posode v teku 7 dni v Gorico. Na stotine obrtnikov ima tudi na stotine sodov. Kako pa se vse to spravlja na kolodvor Sv. Lucija, in koliko časa naj ti ljude čakajo, da se potem v Gorici pri sodomernem uradu vse vredi. Kje pa ima tu sodomerni urad toliko prostora, da bi vso posodo shranil? Koliko časa naj pa obrtniki čakajo, prodno dobijo posodo nazaj ? Zdaj je najprimernejši čas za vino nakupiti. Ako obrtniki posodo v Gorico pošljejo, in morajo na njo mesec dni čakati, zamudijo najboljši čas za nakup oziroma pretakanje vina. Kedo jim to škodo povrne? Velike dobičke je imela od vžitninskega davka država za časa zgradbe železnice in jih ima še sedaj v našem okraju; ne glede posebej na to, koliko vdobi pri žganju. Na mesto, da bi se v takem okraju, obrtnikom olajšavalo delo, ovira se jih na nelep način. Ni zadostno, da je postava o pobiranju vžitninskega davka zastarela, in razdelitev tarifov za naš okraj krivična, vsled česar trpijo največ najrevnejši sloji prebivalstva, zahteva se, sicer v okviru postavnih določb, od obrtnikov izvršitev formalnosti in malenkosti. Ako. se pa Že na podlagi »Justament-stališČa" izvesti mora novo merjenje vseh sodov, zakaj se ne vpoštevajo dejstvene razmere, ki odločno zahtevajo ustanovitev sodomernega urada v Tolminu ? Zakaj se ni ugodilo prošnji vseh županstev tolminskega okraja ? Kedo je tako resnično opisal trgov, ministerstvu tukajšne razmere, da je isto zamoglo zanikati potrebo ustanovitve sodomernega urada? Če pomislimo, da imajo Furlani sodomerni urad v Gradiški in celo v Ronki, med tem pa ko na izključno slovenskem ozemlju naše dežele nemarno nobenega, potem moramo sklepati, da velja za nas drugo merilo in vpoštevanje razmer, kakor pri naših sodeželanih, ali pa, da so bile informacije dane trgov, ministerstvu razmeram ne odgovarjajoče, ali pa, da trgov, ministeratvo ne vpošteva zadostno poročil naSih oblasti. Vse to pa je in ostane nič druzega kot škandal. Pribil sem ga pa javno; da javnost spozna v kako vzornem administrativnem sistemu tl-čimo. Tako se pospešuje pri nas napredek davkoplačevalca. Par lepih besed zakrjje nevednost razmer, mi pa ostanemo kakor smo b'li. Oskar Gabrščik. Cerkljanske novice. Upi Sldlll! — Kakor znano, je letošnjo pomlad propadel dr. Knavs, ko je kandidiral za predsednika »Čitalnice«. To ga je bilo tako potrto, da ni hotel imeti s Čitalnico nobenih stikov več in je proti volji nekaterih svojih pristašev ustanovil »Katoliško izobraževalno društvo«, kjer je lahko predsednik in kar hoče, ker se mu nihče ne upa ugovarjati. Kako lepa je vzgoja v tem izobraževalnem društvu na katoliško-Knavsovi podlagi, smo že opisali pred kratkim v »Soči" pod naslovom »Liberalna surovost". Povedali smo, kako so mladeniči iz izobraževalnega društva razjezili dva pijanca, hiteli potem po žatidarmerijo in ju še potem, oboroženi s kamni in poleni hoteli napasti, ki sta se potem mesto nad temi fantalini, znesla nad orožnikom. Nekateri od teh Knavsovih junakov so poslali v »Primorski list" nekako izjavo, s katero se skušajo oprati svojega sramotnega ravnanja. Jako značilna je ta izjava. Nekaj lepo zavitih besed, ki jih je sestavila druga roka in ne podpisani, nato vprašujejo, kaj sta pijanca delala drugod, se potem debelo zlažejo, da ni od njih nihče ne besedice zinil in so se jim le v smrtnem strahu tresle hlačice v zaklenjenih prostorih klerikalne trdnjave itd. Mi imamo priče, da je bilo vse tako, kakor je bilo v »Soči" opisano in smo imena teh prič tudi dali na razpolago, toda po teh pričah se ne upajo vprašati ti junaki, ker bi jim drugače njih zavijanja v „Prhn. listu" ne držala. Zakaj pa jih je moral klerikalni vi-sokošolec Sedej svariti, rekoč, da pustite pijanca v miru? Če bi bili res tako tihi in Dvajset let pozneje. Nadaljevanja == „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ====== (Dalje.) — Hotel sem že reči: kraljice ni več. Kraljica ? Potolažite se, ne bova je videla. — In pravite, da greva takoj v Kraljevo Palačo? — Da, takoj. In da se ne zakasniva, si izposodim enega vaših konj. — Prosim: vsi štirje so vam na razpolago. — O, za sedaj potrebujem samo jednega. — Ne vzameva li strežajev s seboj ? ~ Da, vzemite Mousquetona, ne bo nič škodilo. Planehet pa ima vzrokov, da se m prikaže na dvor. — Kako to? — Z emlnenco kardinalom si nista dobra. — Mouston, pravi Porthos, osedlajte Vulkana in ^avarda. — In jaz, gospod, naj vzamem Rustanda? — Ne, vzemite boljšega konja, Febusa ali Su-perba, gremo ceremonij elno. — Ah! vzdihne Mousqueton olajšano, torej nabavimo samo obisk? ¦p Ej, seveda, Mouston, nič drugega. Vendar pa y*emite za vsak slučaj tudi pištole s sabo: moje do-Q»e v mojem sedlu že nabite. Mousqueton vzdihne. Nič mu ni šlo kaj v glavo, da bo treba iti na ta ceremonijelni obisk oboroženemu do peta. — Zares, pravi Porthos, gledaje z dopadajenjem za svojim starim lakajem, prav imate, d'Artagnan, Mouston bo zadostoval, Mouston je lepa prikazen. D'Artagnan se nasmehne. — In vi se na preoblečete? vpraša Porthos. — Ne, jaz ostanem, kakoršen sem. — Toda prepoteni ste vsi in prašni, vaši čevlji so silno blatni. — Ta popotna malomarnost bo pričala kardinalu, kako se mi je mudilo, da se odzovem njegovemu povelju. V tem trenutku se vrne Mousqueton s tremi konji, čisto opremljenimi. D' Artagnan skoči v sedlo, kakor da je že osem dni počival. — O, pravi na to Planchetu, moj dolgi meč .. . Jaz imam samo svoj paradni meč, pravi Porthos, ter pokaže majhen ves pozlačen meč. — Vzemite rajši rapir, prijatelj. — Zakaj pa? — Jaz ne vem, toda le vzemite, na mojo besedo. — Mouston, moj rapir! pravi Porthos. — Toda to je čisto bojno orodje, gospodi vskli-kne ta; torej gremo na boj ? Če je tako, potem mi to takoj povejte, vedel se bom po tem ravnati in izvajati posledice. — Veste, Mouston, odvrne d'Artagnan, pri nas je vedno dobro, Če je človek previden. Menda nimate dobrega spomina in ste pozabili, da nismo navajeni preživljati nočij na plesih in zabavah. — Ah, da res je, odvrne Mousqueton ter se oboroži od nog do glave, toda pozabil sem bil. Odjezdili so v precej naglem diru in dospeli okoli četrt na osem v kardinalovo palačo. Na ulicah je bilo mnogo ljudstva, ker je bila binkoštna nedelja, in ta množica se je ozirala po teh dveh jezdecih, katarih jeden je bil svež, kakor bi ga bil iz škatljice vzel, drugi pa prašen, kakor da je ravnokar prišel z bojišča. Tudi Monsqueton je vzbujal radovednost zijal, in ker je bil roman Don-Quichotte tedaj zelo razširjen, so nekateri rekli, da je Sancho, ki je izgubil svojega gospoda ter dobil zato dva nova. Ko sta vstopila v predsobo, se je začutil d' Artagnan kakor doma. Mušketirji njegove stotnije so bili ravno na straži. Dal je poklicati vratarja ter mu pokazal kardinalovo pismo, v katerem mu je sporočil, naj se vrne, ne da bi izgubil niti sekunde. Vratar se je poklonil ter odšel h kardinalu. D' Artagnan se je ozrl v Porthosa in zdelo se mu je, da ta nalahko trepeče. Nasmehnil se je ter mu šepnil na uho: — Pogum, prijatelj! ne plašite se; verujte mi, orlovo oko je ugasnilo, in opraviti imamo samo še s kraguljem. Držite se trdo karkor tisti dan pri Saint-Gervais-u in ne priklanjajte se prenizko temu Italijanu: to bi mu vzbudilo nizko mnenje o vas. — Prav, prav, odvrne Porthos. Vratar se je sedaj vrnil. — Vstopita, gospoda, je dejal; Eminenca vaju čaka. * (Dalje pride.) mirni, bi jih gotovo ne bi bilo potreba svariti. Tu se vidi cela nesramnost klerikalcev 1 Dokazano dejstvo, ki so ga storili sami, si upajo kar kratko malo javno zanikati, in kdor potem tej laži ne verjame, oni je potem sam lažnik. % Predno je človek zmožen kaj takega storiti, mora se res že nekaj časa šolati v kakem katoliškem izobraževalnem društvu, kjer se v človeku vmori vsak plemeniti čut in se jim vcepi samo strankarska strast, kateri na ljubo in njeni zadostitvi se sme uporabiti vsako, tudi najostudnejše sredstvo. Res lepi uspehi izobraževalnega društva, zraven zadnjič opisanih surovosti sedaj še očitno laganje in zavijanje. Čestitamo na takih uspehih onemu, ki ima_ zanje največ zaslug. Doslednost In dr. KBIIS. — Težko je čita-teljem „Soče" predočiti v kratkem času vse lastnosti moža, ki je bil, po temeljitem pre-tuhtanju cerkljanskih tercijalk, rojen pod posebnim kometom. Ima mož tudi posebne talente in zmožnosti, katerih si pa Cerkljani v svoji omejenosti ne znajo prav razlagati iu mu delajo očitno krivico, ko že vsi do šolskih otrok doli trdijo o njem, da ni »prav pri ta pravi". Mož se je lotil že mnogo stvari in z velikansko reklamo začel boj proti alkoholu. Vpisaval ie v svoje „Zlate bukve" vse, kar je dobil, in kar lajze inu gre, otroke, tercijalke stare pijance itd. Rekel je, da ko jih bode sto, priredi ob pritrkovanju zvonov procesijo abstinentov, sedaj mu gre število teh že tja v 200, pa obljubljene procesije še ni bilo. Zakaj ne ? Zato ker ga je sram pokazati te svoje abstinente, ker se boji, da bi se mu kak katoliški šnopsar že med procesijo ne prekucnil od pijanosti v graben. Zato tudi sedaj kaudidira v cerkljansko starešinstvo, da tam doseže, da se ob potih, kjer bo peljal pvojo procesijo, zasujejo vsi jarki in se napravijo močne ograje — treba je biti previden, ker pregovor: »Pijane ima srečo* ne drži vedno. Oglejmo si še malo tega abstinenta. Med tem, ko je na eni strani pridigal na vse načine proti alkoholu, je na drugi strani naročaval vino in ga prodajal kmetom ter ga ponujal okrog kakor Ribničan svojo suho robo. Ta kšeft mu je moral nesti, ker sedaj ga začne v večjem obsegu. Kmetijska zadruga napravi svojo vinsko zalogo, kjer se bode kmetom kar na debelo in na Bpuf dajalo vino. To je seveda tudi dr. Knavsovo delo. To se pravi doslednost, biti vodja anti-alkoholikov in ustanavljati oštarije in zaloge alkohola. In zakaj tako ? Na eni strani bi rad navezal ljudi nase, na drugi pa mu ne da miru zavist do domačih obrtnikov, ki ne trobijo v njegov rog— končno-seveda, pa kaj bi pravil — tudi v Cerknem imamo farovško malho kakor drugod in če kaj pade vanjo — škoduje gotovo ne malhi, ki je brez dna. Iz goriške okolice. Iz Kojskegl, 26. oktobra 190J. („Kmet-s'ka zveza"). — Kdor je čital poročilo v »Gorici" od dne 22. t. m. o shodu nKmetske zveze" v Kojskem in da nima o istem jasnih potez, ustvariti si mora sliko, kakoršno „Go-rica" svojim čitateljem predstavlja, da shod je res tako sijajno uspel, ter da je kojščan-sko ljudstvo res tako zabito, da se pusti farbati po ljudeh, ki hodijo na deželo okrog kmetov prodajat svojo umazano politiko. G. dr. Dermastija in Brecelj sta res prišla v Kojsko, meneč, da poneseta iz Kojskega najboljše vtise, ali varala sta se, ker mesto teh sta morala požreti marsikatero grenko. Da Kojsko ni za take shode, kakoršne prireja „Kmetska zveza", znači dovolj jasno pičlo številko udeležencev (k večjemu 40 *) katerih dobra polovica prišla je na shod le iz radovednosti, kako znata dr. Dermastija in Brecelj že večkrat prežvekovane otrobe vezati pa ljudstvo farbati. G. dr. Dermastija je povedal, da kmet-ska zveza je politična snov; no, to smo že sami prav dobro vedeli, da gg. pod krinko nKm. zv/ iščejo le svoje politično koristo-lovstvo in da za kmetske potrebe jim je toliko, kakor za lanski sneg. Burno ugovarjanje je nastalo, ko je dr. Brecelj razpravljal in govoril o znižanju davkov itd. Povedal pa ni, kedaj se to zgodi, da bo kmet prost davka in gotovi smo, da če pride zdaj 10 let v KoJ3ko, bo ravno tako govoril, kmete pa bodo tarali ravno isti, če ne večji davki kakor sedaj. Ta g. govornik je na vse pretege hva-Iisal tudi poslanca Fona, a o kakih njegovih zaslugah nam ni znal nič povedati. Dr. Brecelj je govorii tudi o zdravstvenem zakonu; s tem je baje hotel reči, da v novi deželni zbornici bo treba tudi zdravnika; nas kmetov pa ne boli toliko trebuh ampak žep. Pričakovali smo od gg. govornikov vsaj kaj bolj stvarnega in temeljitega poročila^ gospodarskih zadevah, ki se tičejo splošnega gospodarskega xm;čaja na kmetskem polju, toda varali smo se, in priliko smo imeli slišati le stare, pogrete čenčarije, s katerimi hočejo kmete slepiti v strankarske namene. Nadejali smo se, da nam „kmetska zveza", ker je svoj čas naročbe za krmo nabirala, vsaj po normalnih cenah potrebno krmo preskrbi, tako da nam bi ne bilo treba po zelo nizkih ceuah živino razprodati, ter da državna poslanca na Dunaju izposlujeta iz draginskega zaloga diferenčne prispevke; kar pa osupnila nas je objava županstva, da je cena krmi določena na 8 K 50 v q na mestu oddaje. Iz tega sledi, da ne „kmetska zveza" niti njeni vstvaritelji na Dunaju se ne brigajo v prid kmeta nič, ker sicer bi cena senu ne bila tako visoka. Vsak zaveden kmet naj toraj obrne hrbet „kmetskim zvezam" in naj raje pristopi goriškemu kmetijskemu društvu, katero res deluje za procvit in napredek kmetijstva sploh v slovenskem delu dežele. Gg. dr. Dermastija in Brecelj pa v prihodnje naj ne hodita med nas s praznimi vrečami, kakor Špartanci. Več kmetov. Iz Gor. Trebuše« — Letos je bila velika suša, da smo težko čakali dežja, še težje pa selitve kurata Klanjščeka. Hvala Bogu, da je šel, ker v cerkvi ni bilo drugega nego zabavljanje. Ljudje niso hoteli hoditi več v cerkev, ker so slišali le zmerjanje. Sedaj smo bolj v redu z novim kuratom. Iz Št. Andreža. — V sredo zjutraj je bil tukaj aretiran Jožef Nanut, predsednik tukajšnjega klerikalnega tamburaškega društva. Zakaj? O. Fr. Pasku lin, trgovec v Št. An-drežu, ima namreč pekarno za 15 korakov od svojega stanovanja oddaljeno. Istega dne je bil g. Paškulin po opravkih zunaj in se je vrnil z zadnjim vlakom domov. Ko je šel mimo svoje pekarne, vidi, da se v pekarni nekaj svetlika. Spreletel ga je sum ter šel naravnost v pekarno. Tam dobi J. Na-nuta z vrečo moke na hrbtu. Odvede ga na svoj dom in po kratkem izpraševanju lastnega peka je konštatiral, da ga je Nanut hotel okrasti. Govori se namreč, da g. Pa-škulinu manjka marsikaj. Kakor se sliši, ima Nanut še marsikaj na vesti v tej zadevi. Klerikalna stranka v Št. Andrežu bo morda hotela Nanuta spraviti na čisto, aH ne vem, če pojde. Če pa se bode kateri za to potegoval, je že preskrbljena lekcija. Ne smemo pa prikrivati, da se je pri njem našlo več sumljivih ključev. V VolČJ! dragi je, kakor se sliši, neki zakonski mož vrgel svojo ženo v mali potok; pri padcu si je žena poškodovala roko. Domače vesti. f Dr. Josip uilez lonkli je izdihnil včeraj popoldne po večletnih težkih mukah. Trpel je silno na protinu, trganju po udih, krču, da je cesto vpil vsled neznanskih bolečin. Vrhu tega je še oslepel. — Svojcev ni imel nikogar pri sebi, sin in hči sta ločena od njega po svojem poklicu — v takem dušnem in telesnem trpljenju je zdihoval mož, ki je bil četrt stoletja ofi-cijalni voditelj goriških Slovencev. Od početka ustavne dobe po I. 1866. je zasijala njegova zvezda na Goriškem, dokler ni zatonila v znanem boju 1. 1891., ko ga je vrgel dr^ Anton Gregorčič. Vsi dogodki te dobe so sedanji mlajši generaciji neznani, v živem spominu pa bojevnikom za narodni preporod iz 1.1889. Ob smrti bivšega voditelja goriških Slovencev je morda najbolj primerna prilika, da se na kratko osvežijo spomini narodnega probujenja od Lavričeve dobe naprej. Morda se dobi kateri sodobnikov, ki napiše svoje spomH?. Ur. Josip vitez Ton ki i je bil vsekakor niarkantna osebnost tiste dobe. Dosegel je ugled in časti, kakoršnih ni deležen za njim noben drug goriški Slovenec. V državnem zboru je igral cesto važnejšo vlogo, v deželnem zboru pa je vodil slovensko desnico. Od I. 1895., ko je izginil celo iz deželnega zbora, se ni več pokazal na poli-tiškem obzorju. Kandidaturo pred 6 leti v deželni zbor nismo smatrali za resno. Že bolan tedaj se je pozneje njegovo stanje še poslabšalo tako, da se je smilil vsakomur, ki je slišal, koliko in kakšne muke mora trpeti. Končno ga je rešila pozemskega trpljenja bela žena, ki mu je včeraj pretrgala zadnjo nit življenja. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 2. uri popoldne izpred hiše št, 1. v ulici Ascoli (poleg cerkve sv. Ivana). N. p. v m.! *) „Gorica" je pisala pa kar 200 l Slovensko gledališče v Gorici. — 9. predstava. — V nedeljo dne 3. novembra t. 1. se uprizori v »Trgovskem Domu" noviteta! Pr?i! Burka v 3. dejanjih. — Spisal Avgust Neid-hardt. — Prevela M. Govt$karjeva. Gostuje dramatično društvo iz Trsta. Osebe: Anton Platnar, tovarnar Verov-šek; Rozalija, njegova žena Puceljnova; Eva, Platnarjevn hči iz prvega zakona Gar-v a s o v a; Fran, Rozalijin sin iz prvega zakona, Viktor; Josip Rotman, njegov prijatelj, L e s i č; Rozika, služkinja, J a n o va; William Smith, Z v e z d a n; Salomon Schwimer, agent, V e b 1 e ; Detektiv O p a š i č. Režiser: Anton Verovšek. Dejanje se vrši v velikem mestu v sedanjem Času. Cene prostorom: Pritličje: Fotelji 8 K., sedeži I.-1V. vrste 2 K., sedeži V.—VIII. vrste 1 K 50 v. Balkon: Sedeži I. vrste 2 K., II. vrste 1 K 50 v., stojišča 80 v. Dijaki in vojaki do narednika 50 v. Začetek ob 8. uri zvečer. Osebne vesti, — Vojaški štabni zdravnik v Gorici g. dr. Karol Pavlečka je imenovan višjim štabnim zdravnikom. — Pol-kovni zdravnik g. dr. Alfred Lederer je postal štabni zdravnik. Darovi za »Dijaška kuhinjo". — f r. Merijak je nabral med prijatelji učeče se mladine 12 K. Dr. Jož. Levpušček je nabral v gostilni »pri jami« 4 K. Po 1 K so darovali Gaspari, Boštjančič, DetiČek Maks in Pavel, skupaj 4 K. Neimenovani je daroval 2 K in Ivanka Dekleva, posestnica, je izročila 4 K, — Bratina iz Otlice je poslal eno vrečo krompirja in Jos. Kutin, trgovec v Gorici, v zaboju 22 kg ilirskih testenin. Nadučitelj na Grahovem, g. Josip Prijatelj, je poslal 16 K, katere so darovali: Miha Kenda, posestnik na Temljinah, Peter Kajzer in Ivan Štravs, trgovca Podbrdom, Anton Rutar, trgovec na Grahovem p0 2 K; Franc Kokole, nadučitelj Podbrdom Jos. Prijatelj, nadučitelj na Grahovem, Ferdo Kavs, učitelj v Hudijužni, Fr. Muznik, uči-telj v Nemškem Rutu, Fr. Golja, gostilničar na Grahovem, Jur. Munih, gostilničar pocj. brdom, Mat. Torkar, trgovec Podbrdom, Iv Drole, gostilničar v Hudijužni po ; K.' Peisko In glasbeno društvo v Gorici je imelo dne 27. t. m. svoj 8. redni občni zbor Udeležba je bila zadostna. Predsednik dr H. Turna je v svojem splošnem poročilu povdarjal, da se je društvo tudi v preteklem letu oktobra 1906. do oktobra 1907. držalo strogo svojega načela, biti neodvisno ter izvajati le svojo kulturno-socijalno nalogo. V to svrho se društvo kot podružnica nasloni na Glasbeno Matico v Ljubljani. Ke je upati, da se tudi v Trstu, Novemmestu in drugod osnujejo podružnice, utegne pevska in glasbena organizacija biti skoro združena v eno močno narodno-kulturno organizacijo, kojo bode tudi na višjem mestu uvaževati. Dotične priprave so v teku ter se združitev pevskega in glasbenega društva v Gorici z Glasbeno Matico v Ljubljani utegne izvršiti še tekom tega leta. Šola se je izpopolnila tekom leta 1906.7 s splošnim teoretičnim tečajem, ter z nastopom leta 1907/8 s posebnim pevskim tečajem za srednješolsko mladino. Redna dva letna koncerta sta se izvajala kakor do sedaj artistično. Z naklonitvijo državne subvencije za I. 1907 — 1000 kron potom c. kr. mi-nisterstva za bogočastje in uk postalo je pevsko in glasbeno društvo stalen zavod. Pomen tega jele so upoštevati i slovenske občine (šest) in denarni zavodi (dva), ki so tekom leta prispeli 160 kron. Ako Gor. ljudska posojilnica, Trgovska in obrtna zadruga in Narodni sklad vzdrže dosedanje letne podpore 600, 700 in 400, skupaj 1700 K, razširi se šola v letu 1908/9 na tri razrede, kar je nujna potreba, ker se je za leto 1907/8 oglasilo 70 učencev in se morajo nove prijave odbijati radi pomanjkanja prostorov in učnih močij. Društvo pa tudi nujno potrebuje stalnega plačanega tajnika ob enem arhivarja, ker pisarniško delo s šolo in arhivom narašča. Ta posel bode lahko opravljala tretja učiteljska moč. Tajnik g. Arturjakše je poročal statistično o delovanju zborov in šole. Poročilo, ki kaie pregledno društveno stanje in uspehe, pri-obči se posebej. Blagajnik g. Viktor Črnko je poročal o društvenem računu in proračunu. Vsa poročila so se vzela enoglasno na znanje. Društvenina za leto 1907 8 se je določila, kakor do sedaj, po 2 ali 1 krono na mesec. Stariši gojencev, ki ne stanujejo v Gorici, bodo plačevali društvenino le skupaj s Šolnino. Za društvene razglase se določi časopis »Soča«, poskrbi pa naj se za poročila glavnim slovenskim Časopisom. Vzelo se je ob enem na znanje, da list »Gorica« društvo od početka sem z malenkostnega stališči prezira, ne upoštevaje, da je pevsko in glasbeno društvo takč šolsko društvo, kakor »Šolski Dom« in vrši važno narodno-kulturno delo. Opustiti je odslej vsako poročilo. Predsednikom se izvoli enoglasno g. dr. Henrik Turna, odvetnik in dež. poslanec v Gorici, v odbor pa gg. Fran B1 a-žon, revident južne železnice, Peter Cotič, posestnik in čevljarski mojster v Gorici, Viktor Črnko, likvidator Gor. ljudske posojilnice, dr. Jos. Faganelj, odv. kandidat, Jos. Krševani, trgovec, Emil Ko me I, učitelj klavirja, Jos. Kraševec, c. kr. sod. pisarnovodja, Jos. Kumar, c. kr. sod. ofi-cijal, Fran L a v r i č, oficiial južne železnice, dr. Jos. Levpušček, od vet. kandidat, Martin Mastna k, c. kr. profesor na gimnaziju, dr. Kari Podgornik, odvetniški koncipijent, Ferdinand Seidl, c. kr. profesor na realki. Člana odbora sta tudi društvena užitelja g-Josip Michl kot odgovoren voditelj in g-Emil Ko me I, učitelj klavirja. Preglednika računov izvolita se g. Fran Ferfila, ravnatelj tukajšnje plinarne, in Andrej Kopač, blagajnik Goriške ljudske posojilnice. ftalje v prilogi.) po n K16 „30 Vse p najnovejšem imjstei boji. gorica, Gorso Josipa Verdi št. 38. ¦ ¦¦ Površne zimske suknje „ „ 30 Pelerine . . . Zimske obleke . . eaeaodi f friloga ,,SoCe" it. 125. z dne 2. novembra 1907. Zi uda i Komisijo za pogozdovanje Krasi je bil jlne 31. oktobra 1907. voljen g. Ivan B u* din, posestnik in podžupan v Dornbergu; za namestnika-g. Vinko Vodopivec, župan v Kamnjah. |BIROVIR]0 V pravosodni Služb!. „Wiener Zei- je objavila: Cesar je imenoval podpredsednika deželnega sodišča j":.Tr8tu .Eguia^vit. ftdamlenzki predsednikom "trgovinskega in pomorskega sodišča. — P-avosodni minister je imenoval sodnimi adjnnkti avskultaute Jo-gpa Tolentino za Pazin, dr. Petra Riosa za Vodnjan in Leonarda Vi n ci za Sežano ; kan-eelijskega asistenta Pavla ŽivkovičaV 1$vlriju fcancelijskiin predstojnikom v Rovinju. DlR na dtll pišejo laški listi dolge članke proti premeščanju slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Sedaj jahajo na nekih be-ledah g. namestnika, češ, da je priznal italijanstvo Gorice ter da je rekel, da se hoče gani pri slovenskih poslancih zavzeti za to, $& se premesti učiteljišče v kak čisto slo-leoski kraj. Ne vemo, ali je res ali ne, kar poročajo gledš namestnika, toda vemo to, da atša splošna zahteva gre za tem, da pride slovensko učiteljišče v Gorico in nikamor drugam! Ne v Tolmin, ne v Sežano in ne y Ajdovščino, pa tudi v goriško okolico ne — kajti vse občine bi se odločno nprlevsakemumešetarenju. Povdar-Jsmo, da se je od naše strani vedno zahtevalo premeščenje učiteljišča v Gorico, in p o v d a r-jjmo, da tudi klerikalna stranka zahteva le tako premestitev. Torej obča zahteva goriških Slovencev je: slov. učiteljišče v naše aaravno središče, v Gorico! ŠolB v Gorici, katere so bile zaprte radi škrlatice, se otvorijo zopet v ponedeljek 4, t, m. Samo otroški vrtci ostanejo še zaprti DiputlCl]! c, kr. uradnikov iz Gorice je bila v četrtek pri namestniku v Trstu ter mu je predložila resolucijo z zadnjega shoda; zahtevajo povišek na plači radi velike draginje v Gorici. K rizmrii m realki i Gorici. - Demon- Itficlji — Kako strašne morajo biti razmere na tukajšnji realki, kaže to, da je mladina stopila na ulico, kjer daje duška svoji ogorčenosti nad krutostjo nemškega klerikalnega ravnatelja in trdih njegovih istotako klerikalnih tirolskih profesorjev. V četrtek popoludne ib 4. uri so bile demonstracije, zvečer okoli I. ure pa je šlo nad 200 dijakov v ulico Soškega mosta pred stanovanje ravnatelja Gass-aerja, kjer so klicali po pravici in proč z Gassnerjem. Ugasili so svetilko med Turelijevo in tlmelakovo hišo, potem pa na cesti žvižgali, kričali, razsajali in delali hrušč, posebno glasni so lili laški dijaki z nabasso col Gassner, a-basso col Brechler, abasso col Papež (tam sUauje tudi slov. klerikalni profesor Papež), !ora col eapo-gorillaB itd. Potem „živio Papež", m to „fora col capo spia". »Herunter mit die-sem Gassner" 1 Žvižg, vrisk, krik. — Neki kamen je priletel v demostraciji v okno g. Sol. svetnika Piohla; lesena zatvornica je odbila poškodovanje, ki bi bilo drugače lahko »eliko. Papeža imajo seveda jako radi 1 Saj se j3 Se Swida čudil, da u kemije ni drugega ¦eda nego 8genug8ndu. Okoli dijakov se je zbrala množica, Kje vsa dala prav dijakom ter se je vsa obračala proti zagrizenemu ravnatelju Gassnerju. Včeraj zvečer je bila zopet velika senionsiracija. Profesorju Mulierju v ulici An-fciolba so pobili šipe, potem pa šli po mestu, Jopevaje s klicem, da hočejo pravico. Ustavili $ se pred stanovanjem župana Maranija ter ftcali: 9evviva* in ,,živio". Prišel je med sL okrajni glavar grof Attems ter jih podil Prazen; ker niso hoteli tega storiti, je kli-:i| nguardie, guardie l"; prišle so »guardie", a'i dijaki so ostali skupaj ter šli skozi Ka-H poleg municipija do kavarne poleg gle-''ališča, kjer je stopil med nje župan Marani *f jim svetoval, naj se razidejo; obljubil jim **, da pojde danes sam k ravnatelju Gassnerja Posredovat, da se stori enkrat konec neznosna razmeram na tukajšnji realki. Ča3 je res, 14 bo konec. Opozarjamo na te nečuveue raz-7W^» ki se godijo na realki pod Gassnerjem, cSavne poslance, ki naj ob tej priliki po-JJ»no zahtevajo za Goriško-GradišČansko ta-4:11 srednjih šol, ki bodo odgovarjale našim srebam in razmeram, ne pa da stojijo tu JJSki zavodi ter se godijo z našo mladino *« Šikane, kakor opisane. , Strah — In Slepljenja! — »Edinost« piše: pijani pošiljajo sedaj v boj vse svoje poli-* ae peteline, deputacije, proteste, najabsur-neJ« argumentacije proti namen, da se slo- vensko učiteljišče premesti v Gorico. Vsi nji" hovi protesti pa kulminirajo v trditvi, da bi rečeni zavod v Gorici prinesel veliko nevarnost za italijanstvo tega mesta. Kako absurdna in brez vsake podlage je ta trditev Italijanov, za to nam daje ekla-tanten izgled mesto Koper, kjer je bilo slovensko-hrvatsko učiteljišče kakih 30 let. T*V dfes«ti«t3i^orej--f«-*ivaU v-JUpru slovenski in hrvatski profesorji in dijaki! A kaj vi-,dimo? Vidimo, da je Koper danes ravno toliko italijanski, nič manje in nič v eč nego je bil pred 30 leti. To isto valja za ^ Gorico. Če je Gorica res italijansko mesto, mu tega italijanstva ne more vzeti par profesorjev in nekoliko dijakov. Če pa ni italijansko, potem se njega namišljeno italijanstvo ne Teši, tudi če slovensko učiteljišče ne pride v Gorico. Če je Gorica italijansko mesto, potem je ves njihov krik le prazen strah in pa slepljenje. No, mi smo toliko odkriti in lojalni, da priznamo, da je strah Italijanov za njihovo italijanstvo v Gorici opravičen. Ne pripoznavarao pa, da bi ta nevarnost navstala še-le vsled bivanja nekoliko profesorjev in dijakov, ampak vzrok je dejstvo, da je italijanstvo Gorice ie umetno, le navidezno, brez realne podlage y gospodarskih in narodnostnih razmerah, torej — pravi pobeljeni grob. Italijanstvo Gorice pade, ker mora pasti, brez ozira nato ali pride slovensko učiteljišče v mesto ali na periferijo mesta. Mora pasti, ker narava tako zahteva. Torej še enkrat: Strah Italijanov za italijanstvo Gorice umejemo, ali krik njihov, da jim pride Gorica v nevarnost radi slovenskega učiteljišča — to je drzno slepljenje. Za to se nadejamo, da se vlada ne bo dajala zavajati od tega slepljenja, a od slovenskih poslancev zahtevamo, da nasproti laškemu slepljenju postavijo resnico in da — ne odnehajo!" Jifimo" - sodni adjunkt i Siianl. — Za sodnega adjunkta v Sežani je imenovan Leo-nardo Vinci iz Gorice, slavni skladatelj Slovence skrajno žaleče pesmi »Maramoo". Vinci je radi te pesmi ljubenec goriških laških pre-napetežev; v družbah in po irredentovskih listih so mu peli slavo in mu jo še pojo radi one skladbe, v kateri zmerja Slovence s MščaviH, „burlonitt, ter jih podi proti Solkanu. Umevno, da je sežanski sodni okraj, ki je Čisto slovenski, ogorčen radi tega imenovanja. Zasramovalee Slovencev, ki tudi ne zna zadosti slovensko, naj službuje kot sodnik med Slovenci!! Kako naj pričakuje Slovenec od njega — pravice 1 Da mu Slovenci ne morejo zaupati, to pač razume vsak! Radi tega pa se postavi, kakor čujemo, cel sežanski sodni okraj proti Vinci ju. Vinci ne tiče med Slovence. Sodna oblast naj ga takoj premesti drugam med same Lahe! Slovenci se lepo zahvaljujemo za take sodnike! Včeraj je bilo še precej lepo vreme, kar je pri nas prava redkost na dan 1. novembra. Neštete množice ljudstva so šle na pokopališče, ki je bilo tako napolnjeno, da so ljudje komaj hodili ven in noter pri vratih. — Samo malo preveč zvonjenja je na ta dan. Razni otroci pa hodijo okoli po krčmah ter beračijo vino za one, ki zvonijo po cerkvah. Zakaj cerkev to trpi?!? Pa so tudi pametni tisti, ki jim točijo rebulo zastonj! PoSfOČOI iZprtJOflBG f »Prim. llStU" nesramno laže, da se BSoča" veseli odkrito, da je oproščen Gilčvort. To »veselja* si je teprije-nec kar na celem izmislil. sSočatt je samo poročala, česa je bil obdolžen, da je bil oproščen ter na kaj je utemeljeval državni pravdnik svoj govor. Saj je tudi »Gorica" poročala, in poroča tako tudi „Prim. list". Torej se po klerikalni pameti veselita Gilčver-tove oprostitve! — Lump pravi tudi, da je Gilčert — liberalec, s čemur hoče reči: na-prednjak. V napredni stranki nima G. nobene funkcije; kakšnega političnega prepričanja je, ne vemo. — »Prim. list* piše o Gilčvertu med drugim, da njegovi ljudje v Bukovici hodijo pridno v cerkev, plesov pa se ogibljejo. Vendar pa trdi vedno »Prim, list", da liberalci ne hodijo v cerkev ter da pridno plešejo. Torej ? ! Varuh mestnega pokopališča v Gorici ima velik strah pred slovenskimi barvami. Neka gospodična je nesla včeraj dva venca na grobove, na enem je bil bel trak, na drugem so viseli lepi slovenski trakovi. Vse polno ljudij je bilo po pdti, in seveda se ni nikdo spodtaknil ob slovenske trakove, samo slavnega varuha pokopališča so zbodli v oči tako, da je ukazal gospodični sneti jih ter da jih jej vrne, ko se bo vračala s poko- j pališča, češ, da ne bo neprilik. Gospodična i sama se seveda ni mogla braniti, in varuh je vzel v varstvo slovenske trakove ter jih res vrnil, ko se je vračala. Nič drugega, nego narodno sovraštvo je gnalo varuha pokopališča, da je ukazal odstraniti slovenske trakove. Čisto nikakih neprilik bi ne bilo. Morda so bile na pokopališču barve kakega drugega, narodj, pa ni bilo nikakih neprilik, in tudi radi slovenskih bi jih ne bilo. Neprilike se na-pravljajo pri nas le umetno. Najbrže bi si slavni varuh tudi ne bil upal na dan z »neprilikami", če bi bil poleg gospodične kak gospod! — Da kaže svojo narodno nestrpnost na vratih kraja miru in sprave mestni uslužbenec, za to naj ga bo sram in sram naj bo ž njim vred tudi slavni municipij! Se Strinjamo. — ^Primorski list" pozivlje, naj se naznani vsak oderuški slučaj v deželi, da,se naredi konec izmozgovanju ljudstva. Prav! Se strinjamo! — Le na dan ž njimi! Mislimo pa, da z naznanili klerikalna strank ne bo preveč zadovoljna! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Glinbich. Portočna služba v lekarnah. — v času od .'i. do 10. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. Dobro domaČo Zdravilo. Med domaČimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniraent. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expellertt), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1-40 in 2'— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Zvoki IZ Otroških let. — Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi Božični Čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lopa slika preteklosti Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol ta ribanje života. — BolcCino olaJSttjoCe in okrepCoJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orlfr. steklenica KI 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni laloinik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Gliubich, A. Gironcoli. Razne vesti. Gorajepjska grajščlna pod sakvestrom? — Ljubljanski ftkof Jeglič je s svojim slabim gospodarstvom v Gornjemgiadu prišel popolnoma na rob propada in je zelo verjetno, da se mu bode uprava grajščine odvzela in da se bode nastavil sekvester. Škof je sklenil, ker sam prav nič ne razume, v zaupanju na nesposobne svetovalce tako slabe pogodbe z italijanskimi lesotržci, da so ti ogulili vse gozdove savinjske doline, škof pa za vse to skoro nič ne dobi, domače ljudstvo pa strada, ker mu je škof odvzel zaslužek in ga dal Italijanom. Po proračunu bi moral škof dobiti iz Gornjega grada za svojo gimnazijo v Št. Vidu 800.000 gld., dobil pa je samo 100.000 gld. To ni čudež. Škof je Italijanom prodal les kubični meter po 8 gld, akoravno bi mu vsak kupec danes rad plačal 12 gld. Italijan si je pa tudi izgovoril, da sme toliko lesa ovreči, kolikor hoče. Italijan v Nazarju les zavrača in ga dobro dalje prodaja, spravilo lesa do Nazarja pa stane škofa več nego je les sploh vreden. Najhujše je pa, da škof od pogodbe ne more odstopiti, ker jo je sklenil za mnogo let. Škof je ves nesrečen, ker je izprevidel, kaj je storil, toda menda je prepozno. Nič se no bodemo čudili, Če se v kratkem postav škofu sekvester. Mi sicer škofa obžalujemo zaradi njegove nesreče, akoravno je vsega sam kriv. Vendar pa nočemo molčati o tem in bodemo Še marsikaj objavili, če škofov »Slovenec" ne bode prenehal dan na dan najnesramnejše kujskati zoper slovenske gospodarske naprave na Štajerskem. — „Nar. list." V MonakOVOm so srečno zssledili nevarnega tatu, ki se je klatil po elegantnih hote-jih in sicer kot grof in kradel, da se je vse čudilo. Tatu je ime Karlsson, je Švedec, in kakor se je dognalo, je pokradel v zadnjih dveh letih nad milijon mark. Pri njegovi aretaciji so dobili 56.000 mark pri njem. 10 zapovedi za ženske. — i. Ne klepetaj in tudi drugim brani to. 2. Ne zanemarjaj svoje zunajnosti. 3. Zanimaj se za delo in stremljenje svojega soproga. 4. Ne štej sebe za več kot prijatelje in sorodnike svojega moža ter jim bodi prijateljica. 5. Ne pripoveduj pa jim o vseh malih prepirčkih, ki se med vama pojavijo, tudi moževi materi ne, niti sestri, niti teti njegovi ali komu drugemu. 6. Ne oviraj moža pri občevanju z njegovimi prijatelji. 7. Ne muči moža z vsemi mogočimi malenkostmi, ki se dogajajo v gospodinjstvu. 8. Ne toži vedno vsledneprijet-nostinr življenju, ampak ]ih udano prenašaj. 9. Ne zapostavljaj moža otrokom, ampak skrbi za vse enako. 10. Ne pozabi končno, da samo ti ne smeš kot gospodinja imeti napak. Pozabljaj napake pri članih in sorodnikih rodbine. Akademlčno društvo slovenskih agronomov »Kras* M Dunaju naznanja, da si je izvolilo na svojem obenem zboru sledeči odbor: predsednik Matej Kosmač, kult. tehn.; podpredsednik Ivan MoŽina, forest.; tajnik Vojko Koprivnik, forest.; blagajnik in knjižničar Albert Hartman, forest; preglednika Franc Spiller, jur. i. forest. in Anton Sodnik, jur. i. forest. Poslano,*) Slučaj Gilčvert: Ne more biti moja naloga, prati to zadevo pred javnostjo; saj sem jo pomagal prati že pred sodiščem. Ker se je pa o tem toliko govorilo in pisalo in ker ni izključono, da se bode ta zadeva izkoriščala zahrbtno tudi proti meni, hočem po sodnih spisih ugotoviti sledeče: 1. Gilčvert je prodal 23./2. 05. na javni dražbi kupljene, torej nedvomno svoje pre-mak^jine Kalinu s poroštvom za 800 kr., to je za % cenilne vrednosti, pridržuje* si do plačila kupnine lastninsko pravico s? obrokom 4 mesecev. 2. Gilčvert je povišal to kupnino, ker ga je Kalin opeharil za plačilo, po uvedeni eksekuciji na polno cenil no vrednost 127 5 kr. z — 4 mesečnimi obrok!, ki so padli v Čas prodaje vina. 3. Gilčvert je dne 12./2. 06. na javni dražbi kupljene, torej nedvomno svoje premakljive prodat Poljšaku za ceniino vredno ., 1288. . Gilčvert je za prvi in drugi dolg uvedel, ker plačila ni bilo, jako veliko število eksekucij proti Kalinu in ženi, in ko je bilo pri teh vse brezvspešno, nekaj eksekucij tudi proti poroku Poljšaku. — 5. Gilčvert je s svojim posojilom K 414 in s predplačo K 200 omogočil, da je Poljšak sploh dobil posojilo in vse plačal; brez te njegove pomoči bi bilo za Gilčvertove in druge terjatve tudi Poljšakovo posestvo moralo na dražbo. 6. Gilčvert Kalina pri najboljši volji ni mogel rešiti, kajti ponovne brezvspešne in konečna dražba so pokazale, da je pri tem premoženju šlo več tisočev terjatev v zgubo, med tem velik del Gilčvertovih terjatev, za katere je vodil eksekucij o in celo erar z Okoli 900 K. Kalin je bil torej z Gilčver tom ali brezGilč ver ta gospodarsko zgubljen. 7. Gilčvert je pred sodiščem priznal, da meni o svojih kupčijah s Kalinom in Poljšakom ni ničesar razkril. Istotako je priznal, da je vlagal sodnijske predloge deloma v moji odsotnosti ali brez moje vednosti. Kalin in Poljšak pa sta sama priznala, da sta na moje popraševanje, ko sem bil na govorico opozorjen, meni v obraz vse zamolčala. Jaz sem torej za kupčije zvedel še le tekom uvedene preiskave, za nekorektno število eksekucij pa še le takrat, ko sem že kot zagovornik študiral kazenske spise. 8. Sodišče je spoznalo, da prodaja pre-makljin za % cenilne vrednosti ali pa za sodnijsko ceniino vrednostne more biti oderuštvo. In res, kdor trdi nasprotno, se je po mojem mnenju skregal s pametjo. 9. Sodišče je spoznalo, da eksekucijski troški, da-si v preobilem številu, torej nekorektno provzročeni, ne morejo ustanoviti oderuštva. In res, kdor trdi, da je provzročitev sodnih ali eksekucijskih troškov oderuštvo, ne pozna zakona in je približno tam, kakor tisti, ki bi trdil, da je dvignenje krivične obtožnice ali izdanje napačne sodbe rabeljstvo ali umor ali zloraba uradne oblasti 10. Gilčvert je do konečnega izida od službe odstavljen. Zanima me pa, ako bodo tisti, ki so se sedaj tako trudili za Ka-linovo že y naprej zgubljeno ekzistenco, potem le s prstom ganili, da rehabilitirajo njega. Iskala se bodo dobra srca, radoveden sem, čo se bodo v smislu naukov Izveličarjevih našla. Toliko sem hotel povedati tistim, ki niso hudobnega duha. Dr. Tre o, odvetnik. X) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze sočutja povodom bridke smrti našega ljubljenega soproga, očeta in sina KAROLA ČUFER. izrekamo podpisani dragim sorodnikom,*1 prijateljem in znancem za obilno spremstvo k večnemu počitku svojo najiskrenejo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gg. članom Trgovsko-obrtnega društva v Gorici za mnogobrojno udeležbo. Enako tudi, »Kat. del. društvu«. Posebno zahvalo pa smo dolzm g. I v. Kravosu za njegov trud m požrtvovalnost. Bog povrni vsem stotero. V GORICI, 2. nov. 1907. Žalujoči ostal. Žene! Ako trpite na strjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Ealk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: „ Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! VaS« sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piSe: „Priporočalabom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez D;|effa Arhitekt S. v M. piše: »Za izbomo postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo ž* po 3-dnevni rabi bvez bolečin učinkovalo*. Proti poSiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. ^^ Pijanosti ni peč Ihorec tega Čudežnega „C0ZA" se poSlje brezplačno. izdelka More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito, tako, da so pivcu pristudi alkohol m vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek dolnjo tako mirno in gotovo, da nm ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, no da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. ) je, da je prašek popolnoma neškodljiv. C0Z'fL 300 komadov -s vinskih sodov s- od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v Ljubljani. ICTITlITf §2, Ghancery lane^ Vinarska zadruga „Kletarstvo pri Pobegih" naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hI zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 bi črnega oz. rde-, čega namiznega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi prilično 100 hI starega borgundca in namiznega rdečega. Naše vino je pripravljeno na ra-cijonelen način ter po najnovejšem uzoru, za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in uzorce stavimo na razpolago. ^^ London 255 (Anglija) Na , piana je[djati znamko 25, na dopisnice za 10 stot „Qlobus" glina inejnarodna, postavno dovoljena agencija za potovanje v Trstu oblastveno potrjena. Sedež: Trst, Via Nicolo Maecbiavelli 4. Le-ta je edina agencija, ki ne zlorablja izselnika in lahko postreže z najnižjimi cenami na brzih parobrodih vsem onim, ki se obrnejo naravnost do nje. PAHOBRODNA DRUŽBA •¦•-------¦««•» Seoerno-nemški lsloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD-BREMEN) Redne parobrodne črte iz Bremena V Novi - York, IJnltilliorc, (Mvcston, Baenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. 11 velikih najmodernejih parnikov v delu. 201 manjših parobrodov. Par obrodi Nemškega severnega Lloyda: 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0i 0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga: 9. velika parnika za vežbanje. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom. ki preplovejo ocean ? 4 dneh. »r 470 agencij v prvin svetovnih pristaniščih. ^== Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. =====_ Informacije in pojasnila daje F. STUMPE Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina 1. •U^Ij Telefon št. 2068. GLASOVIR dobro ohranjen, proda se radi selitve din Pietro Zorli 8, i Fakin & Friedrich tovarna <& kislo zelje v Ljubljani razpošilja JsJkisJjpL.j2_eij.s_... in kislo repo v sodčkih po 100, 50 in 25 kg, Ljubljana, Poljanska cesta št. 67. Na srečo! mesto K 10'— samo „ 8* 70 ____ stane lepa GLOHIA- srebrna 30 ur idoča ankcr-remontoir ura s sekundnikom. I« kolesje z lep« izrezljanim okrovom ter lepo pozlačeno ali Jiosrebren« verižico i obeskom stane samo K 3"70. ~- Daljo lepa pozlačena 30 ur idoča remontoir-ura I* švicarsko kolesje, z lepo potlačeno verižico samo K 5'50. Za vse nre se jamči plimeno 2 leti. OdpoSilja proti povzetja odpošlljalmi tvrdka 8. KOhane, Krakau 127. Za neugajajoče se denar vrne. Mnogi naročniki so naročila ponovili, Hočete I kupiti po ceni in dobro prauobaruno blago? Mara Jirsova, ufciteljeva soproga in ^ lastnica tkalnice v Novem Hridku na pruski meji na Češkem izdeluje kanafas, cefir, damask, platno, kroazej, parhent, brisalke, žepne robce, frotirke itd. Poskusite m prepričajte se, da Vam Slovanka bratski postreže. Slovan k Slovanu! Uzorci zastonj. VIN8KI2SEMENJ = Bode = Dornbergu na Vipavskem 9., 10* in 11. novembra. Največji dobitek] Mark 600.000 Naznanilo sreče. Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi dobitnih šans 1 dobitek a 40.000 Mk. 30.000 20.000 pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kater8 j* 9 milijonou 841.476 mark dobilkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterij« so sledeči: Največji dobitek je v srečnem siMČaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »200.000 * i 1 1 » » 60.000 > 7 l » > 50.000 » 1 » »15.000 1 * » 45.000 » 11 » »10.000 1 * > 40.000 » 46 » » 5.000 1 • » 35.000 » 103 » * 3.000 1 * » 30.000 » 163 » - 2.000 1 dobitek »100.000 » 539 » » 1.000 1 > » 60.000 » 693 » »300 1 > » 50.000 I 181 »200 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu ua 55.000 Mark, v 3, razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6- ali K T— pol » » » 3- » - 3*-* četrt » » » 1-50 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrM strogo tajno. Naročila sprejemam proti pjvzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. novembra zaupno na naslov; Samuel Heckscher senr. Bankgeschiift v HAMBURGU, Iščejo se močni konji i in vozovi za prevažanje. Ponudbe na: Rih. Bernt špediter, na drzaunem koloduoru. Novodošlo blago za [nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah L delavnici in trgovini z pfovimi oblekainf Anton Krušfč, == Uojaški mojster in trgovec v Gorici ^ Lcališče Jos'pa Verdi štev. 33 |j v podnižsi delavnici na Tržaški cesti ? lastni lili (fMižinigrčrnigoja). Važno za ig. enoletne prostovoljce. Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroče* obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo" za civilne obleke. g?ff******#****# Po ceni meso dajejo veliki Bieneudorfski domaČi zajci, kateri tehtajo do 30 funtov. Angleški, francozki, belgijski in flanderski domaČi zajci in jarci; dalje plavi dunajski, normandski in lotrinški veliki .domači zajci 6 tednov stari po, K 1*50; .^inmU^iM^^AJou^^ T^fi^lobe, kokoši, jajca za valenje' in žlahtno sadje vseh vrst razpošilja po ceniku Sthwab, Dunaj, Wiedner Hanptstr. 127. Bienhofske velike, domače zajce, športno in domačo perutnino vseh plemen razpošilja Schvafe, Dunaj, V 2. Hauptstrasse 127. Ilustrovan cenik s pojasnilom v plemenih se dobi zastonj. Na novo otvopjen Instalirani ,,Central" na tekališču los. Uerdi SI. 32 v hiši „('cntrttlne posojilnice'-. Na novo prirejen restavnutt s 6 velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče, pripravno za klube. Izborna kuhinja. Različna fina I. vrste. Pivo iz najboljših tovarn; pristno Pilsensko, Dreherjevo itd. Zmerne cene in dobra postrežba. Za obilen obisk m toplo priporoča Pavel Hftnsch, restavrater. 2125|07. Razpis službe. Podpisano razpisuje s tem službo obč. redarja za kra-kno občino Komen, ki je zajed no tudi obč. obhodnik. Obč. tdar dobiva od občine potrebno službeno obleko ter plačo dogovoru. Prednost imajo vpokojeni e. kr. orožniki in slični. Prošnje je vložiti takoj aH usaj do 6. novembra t. I. h podpisano. Vsa pojasnila daje županstvo. ŽUPANSTVO OBČINI KOMEN dne 29. oktobra 1907. Župan: J. OolČIČ. Prihodnje dni se otvori v Gorici;-Gorso G. Verdi 32 velikansko trgovino = manufakturnega blaga. Najnovejše zimsko blago se bode prodajalo po zelo nizkih cenah. Se priporoča z odličnim spoštovanjem Anton Bohinski. Poprava in kontisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu (§ w Gorici, Via Dimmo itev. 3. Prodaja tudi m nusisne (trike. Gospodične infgospodje — pozor!« Imate že šivalni stroj? Ako ga 3t>>, omislit« si najnovejšo marko ridnal-Viktoria« in najboljšega Pn dolgoletnih skušnjah sva se Tri>"'alK, da ostane »Original* le vuijSi. 1i»al-«lcto-ia stroji ^lŠS ral.i brezšunmo. hiial-Vicioria stroji Zl^lf F-^mačo rabo ir obrtne namene. Plinal-Victor.a stroji ^;Sp * anjetno vezenje (rekamiranje). l>"'lkri stavi na razpolago strankam fc'?'jico, ki poučuje brezplačno. ^iial-ViGtork stroji f8In?JS: " vs^h dosednj obstoječih tovaren. &i vsak stroj jamčiva 10 let. *''''< naj tio zamudi prilike ogledat -(¦ti nakupom »- Original-Victoria stroje, ijf-fllr.a zaloga »Original-Victom* PJ m drugih Šivalnih strojev, dvokoles P*"* orožja. inanicHe in vseh lovskih pr« pri tvrdki KEBŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trgr št. 9 (PJazza Duorao) lastna delavnica In popravljalnicaRITA CASTELLO št. 4. Anton Potatzky v Cnrici Na sredi Balteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoonojn kupovslSoo hlrnbflr*k*ct I« ctrtbnpflt blag« tor tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike Najboljše Sivanko za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafo in čevljarje. Svetinjice. ~ Božnt venci. — Masne knjižico. lišna obuvala za ?sa letne zase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po eejn......." 3ožef munih u Podbrdu — sprejme takoj — 2 dobra krojaška pomočnika. Plača od kosa ali mesečna.] tAjM Varstvena znamka: „SWro" ^¦Liniment. Capsici comp. Nadoimmtok ta Anker»Pain-Expelier je povsod prip.ziano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno SO.vio., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k ,.tlatom leva" v Pragi POTNIKI V AMERIKO Pozor! rm j rozor! Kdor koto dobro In hitro potorat! ¦ francoskimi parobrodi h* Harra t Ameriko, naj pil« prod odhodom od doma it pojaanfla na naio " " ' ' ¦¦ '------ najstarejšo firmo „ ,, asi Zwllchenbart, Basel (Švica) Cntntlkik*aU L Za dobro in hitro ekspedicljo bo garantira. . Maniifakturna trgovina A. BISAIL -Gorica v h>ši Jonta priporoča novo .dospelo jesensko in zimsko volneno blago za ženske; možka sukna; nfoištanje; kovtre; odeje; zdravstveno iianelo; E= f atellin ifd. ^Jzopei ppšr. pposh*. POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! __ .... __. ...... v •__ v. __x _-.—« *]A l*t l<* mu ia rmarnftilfl —^ ^^__ T svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že reč nago 30 let, se mu je posrečil« imajti najbolji« sredstvo za rast brk, brade in las, proti »P**^ *r* L *m m t« je KAPIIOR 5t L Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prfcljaj in vsako drugo koino bolezen glave. NaroČi naj si ga vsaka i*™»™-nI*am Linogo prisnaloic in zahvainic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 80 Vin., 2 lončka 5 K. R . „ Narofiajte sam* pri meni pod naslovom: PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakraon Štev. 69 v Slavontii. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! f. V svoji MamišM praksi, d jo izvršujem Ze več nego 30 let,. ¦• ™ 1«LPg^ uriti naibolji* sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAftLOK *«»•»• p^Vdn postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prabaj in vsako, koino .bolezen na fllavt Naročila naj M 2 ga vsaka družina. Imam premnogo zahvainic m pnznalnic LStMe poštnire prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 h.. * Naroča naj se samo od mene pod naslovom: = Peter Jurišič, == letaima^v"Pi*MM'''ltev:"69"v~SlavontJt"-" Goriška tovarna mila A. Gabršček \ i Izdeluje 17 urst mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po eeni — Rojaki! rie dajte se slepiti po bleščeči reklami, ki širi tuje izdelke med Dami. Poskusite Ia domač izdelek in prepričate se, da boste prau dobro posluženi. Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, priporoča svojo delavnico Borica, i Koran M.13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. i. Deč tisoč kilogramom lepih namiznih jabolk vsakovrstnega fižola in ====== krompirja ==- se dobi po primerno nizki ceni pri Franju Cerar Domžale - Stob pri Ljubljani, Pošilja se v osaki množini. Adolf Fey urar in optik na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optifinili predmetav mi m\ Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrši ------ in optičnih predmetov. —— Za vsako uro se jamči 1 leto *¦« Mizarska zadruga *¦• v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevuim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Padrainlca v Trstu Via dl Plazza vecciila 1. Podružnica v Spljata. Zastopstvo v Orljantn. Cene zmerne, deld lično in solidno. Registriran vzorec. Bajna iluzija! Oblastveno varovano. najlepši kras božičnega dreuesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano briijantno angel, zvonilo za božič, drevo it I. popolnoma iz kovine s 5 pozlac". angelci, 30 cm visoko. Garantira se za ===== funkcioniranje. ======= Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim na- sajenjem. Postavljeno za mizo se rabi lahko tudi z». namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funkcijonira tudi brt.- prižganih sveč. (torki zrak treh prižganih sveč vrti i gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrnočisto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s I kartonom in navodilom vred K 1*60. :{ kosi K 4'25 I 9 kosov K 12* -4 „ .. 550 1-2 .. ., 15-fi kosov.. 8'— I 2-i ,. .. 29--8« kosov K 43.50 30 „ ,. 58 -KtO .. ,. 112*-St. 2. Uavnotisto angleško zvonilo za božično drevesce. izvrSeno veluelegt in posebno fino ponikljino, s slikanimi steiiriči za zvonce in tremi prekrasno Žarecinii srebrnimi lamettastimi rožami. ! ki potem, ko so prižgane sveče, pre-I krasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2" K. JJ kosi K 5*50 j 9 kosov K 15'50 4 .. .. 725 12 „ „ 20*25 6 kosov ., 1050 j 24 ., ,. 3950 36 kosov K 5750 50 „ „ 7750 100 „ „150 — Najnovejši stekl. ulit za božično drevesce 12 kosov sortiranih. skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K —'40, —'60, -=¦70, -'80, 1--, 120, V50, 2-. 6 kosov v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —-75, —*90, ]•—, 1"20. Lametta. angleSki lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —-10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice in steklenih kroglic. I in pol do 2 metra dolge, po velikosti kroglic K —-90, —-95, 120, 1-40, Svečke 24 kosov v kartonn K —50, večje, lo kosov v kartonu K —-58, držajefza sveče. ________ tncat K —-50. Vsak'p. n. kupec, ki od f. septembra do 30. novembra pismeno na<-:&fJ naroČi za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmr.<• /"¦ dilko Št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za let- W*- 6 kron pristna Boskopf patentna n1 montirska na sidro ivirai skega sistema z tmnivnim solidnim švicarskim kolesjem na sidro in zusiM-om gonilno vzmet, pristno ti-kljasto okrovje z var^tn-tM plombo in Sarnirskii:: pokrovom, ovalnim r»i> 'm. M nr idoča (ne gre sne... i-' ur), okrašeni in po/.l:uVi:i kazalci, najnatančn-j1" r-guliranje iii ll-letni i..-. «¦ cijski INt. kmiiad 5 k. .. komadi 14 K. s? M-k h Wn kazalcem 6 K. " '•-¦ -'. 1' K. -— 1'ogata izbiraj jem glavnem kataiiv Št. 72-23. Denarnica p«. kosa, svetlorjava. fafi' \mnogo prostora za dri'!: 1 predeli notranja ?'-V'; na vzmet, nikljasta zul.v: zapora. 9 cm dolg-jti, cm sirokosti K. 1'50. Št. 7202. Cena dolu;. '-uamica iz enega k^"-. n: čnega, gladkega usrJa z i.'; nena. I.a zaklopri iz r';r. dine, 4 picdeli in vi:.;*; 3 zapore, S cm d"l. " ^ i5ir. K 135. Boljše «io::J niče po K 185, 2-10, 280 310.350, 3-80. 420 i: ' ° ' Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku poštne nakaznico- -^ hodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se poSlje blago po povzetju ali če je >^:_l| ' odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago h^ l-'~\ 15, decembrom, ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne moro dostavljati tako hitro, »a*' ob navadnem času. —- Naslavljajte naročoe zatorej pravofiasno na naslov: i tiornlci za ure ? Mostu, JStt KOlirdU |§S » Mošta it. 1947*m *«• Zahtevajte moj najnovejii glavni katalog s 300 0 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poitnine proste. ^ SVETOVNO ZNANI ^ BRATOV BRANCA V MILAHM FERNET-BRAHCA ledini lastniki naiina za izdelovanje, jo najbolj učinkujoča želodčna greitftlca »**!!] Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljl! delikatesni trgovini in v vsaki k*^