PRIMORSKI DNEVNIK I» letel Izhajati v Ttslu 13. maja I94B, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakril Pad Cerknim, razmnožen ne ciklostil. Od 6. do 17. «eptembra 1944 ae Je tl-•kal v tlakami «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 194S v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ro»]® 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla za-* « Številka. Bil Je edini tukan! partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi primorski dnevni Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 34 (11.757) Trst, petek, 10. februarja 1 o Sklep včerajšnjega sestanka s tajniki večinskih strank Craxi bo posredoval med sindikatom in delodajalci glede cene delovne sile Posredovanje predsednika vlade, ki se bo še danes sestal z družbenimi silami, pa ne bo nikakor lahko RIM — Bettino Craxi se bo danes Popoldne sestal s predstavniki sindi-airnh organizacij in industrijcev, da 1 skušal doseči sporazum glede ce-delovne sile. Vest so sporočili vče-aJ ob koncu srečanja med predsedni-vl°5} v,ade in tajniki petih strank str- iC večine. Voditelji večinskih ank so poveri’! Craxiju zadnji po-. us. da bi pripeljali predstavnike de-niv^:v. in delodajalcev spet k pogajal- f^roblemi, ki jih bo moral Craxi ‘u, niso majhni, in zadevajo tako i"~~®c s sindikatom kot odnose zno-HpVl koalicije. Predsednik vla-s ul hotel doseči globalni sporazum, aterim bi se strinjali vsi. S tem ntf6 smdikati, še zlasti CGIL ne stri-Mjo, saj raje yrsto delnih spona nm°v Slede posameznih vprašanj dnevnem redu. Glede te točke se Crav-razila tudi KPI. M je označila Xliev namen kot nemogoč. niu!re^scdnik vlade pa bo pri poga-SVn..,moral upoštevati tudi navodila Se vi? Rainerjev v vladi, paziti pa 00 moral tudi številnih nabrušenih nožev, ki se skrivajo v koaliciji. Spadolini je včeraj večkrat ponovil, da mora vlada spoštovati program o javnih izdatkih in da ne sme popustiti sindikatom, saj bi se kakršnokoli popuščanje negativno odražalo na državni proračun. Liberalec Zanone je dejal, da si sindikat ne sme pričakovati nič v zameno in da bi moral biti že zadovoljen s tem, da se bo inflacija zmanjšala. De Mita, tajnik KD je molčal, njegov molk pa ni izzvenel kot podpora Craxiju, temveč kot pričakovanje. Skratka posredovanje predsednika vlade bo zelo težko in nikakor ni izključiti možnost, da sploh spodleti, še zlasti ob togem stališču, ki ga je CG IL zagovarjala v zadnjih dneh in spričo negativnega stališča, ki ga KPI ima glede vprašanja cene delovne si'e. Ne izključujejo niti možnosti, da bi vlada skušala vsiliti sporazum, vendar se nobeden od predstavnikov strank ni hotel glede tega jasno izreči. R. G. 889 xS5z ^olimpijitó 1. dnevnik Sgrajevo 84 Na zimskih olimpijskih igrah so podelili včeraj prve kolajne. Zlato sta si priborili Finka Hamiilainen v teku na 10 km in Vzhodna Nemka Karin Enke (v sredini) v hitrostnem drsanju na 1500 m i> O O o M O o itanjaiisKe ustave RIM — Parlamentarna komisija, ki proučuje možnost reforme inštitucij je včeraj zaključila splošno razpravo. Splošna ugotovitev je bila, da je treba ohraniti osrednje jedro italijanske ustave, ki temelji na predstavniški demokraciji. To obenem pomeni, da komisija zavrača možnost vzpostavitve predsedniške republike. O razpravi v komisiji je poročal predsednik liberalec Aldo Bozzi, ki je podčrtal soglasnost članov komisije o dejstvu, da bi bil morebitni organski zakon o strankah odveč in celo neumesten, medtem ko bi bilo treba izvajati zakon o financiranju strank z večjo mero strogosti. Komisija je baje tudi zavrnila predlog, po katerem naj bi imele dostop v parlament tiste stranke, ki bi dosegle na volitvah vsaj pet od sto glasov. Kar zadeva vlado, pa je Bozzi predlagal, da naj bi ministre imeli za sodelavce predsednika in da njihova zamenjava ne bi nujno pomenila vladno krizo. Govor je bil tudi o dvo ali enozbomiškem sistemu, vprašanje glede katerega je bilo več mnenj. Bozzi je zagovarjal tezo, da bi obe zbornici morali imeti različne funkcije in strukturo. Tako bi senat nadzoroval dejavnost vlade in javne uprave, poslanska zbornica pa bi imela zakonodajno funkcijo. s. Klanjšček °staja župan 0>rav.na kriza v števerjanski npb'lii Premoščena, sicer na IW° i \ nepričakovan način. ščpL župan Stanislav Klanj-čin le bil na sinočnji seji ob-z» *ega sveta ponovno izvoljen sm ZUpana- Prejel je devet gla-TpL, Hadrtjan Corsi štiri, Ciril nric'i”..611 g*as- Na seji je bilo - °tnih štirinajst svetovalcev. ka^a.^c *''*a razmeroma krat-dn’ iSaj. s° bile na dnevnem re-rpz c rtiri točke, vse v zvezi z sevanjem upravne krize. V(!>rei Je občinski svet z debile k Masovi (trt glasovnice so J, sprejel odstop župana logov i 11 36 zoradi osebnih raz-stvnm **! "erazumevanja z vod-novn® potem pa ga P0" Volili Klanjščka so List«» ur1 sve*«valci manjšinske '«e občinske enotnosti. tudi* rtaoènjl seji so sprejeli Komi 0“rt°P °dbomika Simona izvoli,=ncat in na njegovo mesto co v ^'no žensko predstavni-v svetu A. Černičevo. Predsednik Džemajel ostal sam s svojo falango Libanonska opozicija išče v Damasku politično rešitev državljanske vojne Ameriški marinci se pripravljajo na odhod (Telefoto AP) BEJRUT — Val ognja, jekla in svinca, ki je z bojne ladje New Jersey butnil v položaje druzov in Sircev v šufu, je dal le nekaj ur odmora Džemajelovi falangi in redkim enotam libanonske vojske, ki so mu še ostale zveste. Sinoči so neznana letala (bržkone ameriška) ponovno bombardirala položaje v šufu, kar je bil povod za novo plohe granat in raketnih izstrelkov na Bejrut. Sinoči se je torej Bejrut pripravljal na novo grozno noč, saj je bilo občasno z morja slišati zamolklo bobnenje ladijskih topov ameriškega šestega brodovja. Včerajšnji dan pa je navsezadnje minil še kar mimo. Muslimani in kristjani so se vkopali ob »zeleni črti«, ki ponovno kot leta 1975 in kot za časa izraelskega napada deli mesto na dva dela. Oči vseh so bile uprte v Damask, kjer se je predsednik Asad sestal z voditelji Fronte narodne rešitve, bivšim libanonskim predsednikom Sulejmanom Frangie- jem, bivšim premierom Rašidom Ka-ramejem in z voditeljem libanonskih druzov Validom Džumblatom. Rezultati srečanja niso znani, a že dejstvo,-da se v Damasku nahajajo tudi predstavniki muslimanske desnice zgovorno priča, da se je vsa libanonska opozicija odločila poiskati v Siriji rešitev za libanonsko tragedijo. Medtem pa se Francija in Italija, edini državi, ki ohranjata svoje sile v Bejrutu, prizadevatà, da bi njune čete zamenjale »modre čelade«. Francija je že zahtevala informativni sestanek varnostnega sveta OZN. Iz-gledi pa so skrajno borni, saj Sovjetska zveza ne bo pristala, da bi OZN šla Američanom po kostanj v žerjavico. Moskva še vedno zahteva sklicanje mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, na kateri bi bila seveda tudi ona prisotna. Pariz torej čaka na odločitev varnostnega sveta, a je že sprejel ukrepe za takojšnjo premestitev svojih vojakov na letalonosilko Clemenceau. Podražitve plinskega olja ne bo Za Prevoze jMmistrslvo za industrijo je sporočilo, da se cena plinskega olja •"6Č bil0 rp.-.n °grevanje ter kurilnega olja ne bo povečala. Najprej je nam-*3. februari-i^vi ^a 56 *xx^° ^ petrolejski proizvodi podražili v ponedeljek, na Plinsko j ,V aa je kot kaže osta1 skladišču, saj se je iz neznanih ra-logov prokvarila avtomatska roka, bi ga mora'a spraviti iz skladusc • Oba vesoljca sta se torej omejila kratek sprehod ob vesoljskem tr jektu, ne da bi izprolnila predvide naloge. Sedanja Challengerjeva misija # torej rojena pod nesrečno zvezdo, se je le trajekt izvrstno izkazal, P tako sta bila uspešna »raketna . hrbtnika«, praktičnih in komercia dosežkov pa ni bilo. BRUSELJ — Evropska skupnost je v zadnjem času Jugoslaviji nekajkrat odprla in v isti sapi zaprla vrata na svoj trg. Januarja je zvišala zgornje meje za brezcarinski izvoz biciklov, živega srebra in nekaterih drugih izdelkov, kjer so Jugoslovani lani izvažali manj, kot dovoljuje sporazum z EGS. Pred dnevi jim je za nekaj odstotkov povečala kvote pri uvozu tekstila in oblačil. V naslednjih dneh pa bo, o tem najbrž ni dvoma, sporočila, da deloma zapira trg za mlado govedo. Minuli torek so se ministri EGS dogovorili, da v letu 1984 zmanjšajo uvoz mladega goveda za pitanje od 237 na 190 tisoč glav. V Bruslju še niso objavili deležev zmanjšanja uvoza posamičnih velikih izvoznikov tega blaga na trg skupnosti, vendar ne kaže dvomiti, da bo med njimi tudi Jugoslavija, kajti četrtino vsega uvoženega mladega goveda je EGS lani kupila v Jugoslaviji. Nekateri poznavalci pri EGS menijo, da se utegne zgornja količinska meja pri tem blagu (lani 60 tisoč glav) pomakniti za okrog petino navzdol. V EGS so podrobno utemeljili svojo odločitev: govedine imajo preveč, ubadajo se z velikimi zalogami (v letu dni so se povzpele od 230 na 411 tisoč ton), katerih vzdrževanje je la ni skupnost stalo okrog 380 milijonov dolarjev. Tu očitno ni kaj narediti, življenje Ob zmanjšanju uvoza mladih goved v gospodarsko skupnost Kako priti do donosnejših oblik sodelovanja med Jugoslavijo in EGS je pač takšno, da Jugoslaviji v EGS z eno roko odpirajo vrata, z drugo pa skušajo njen izvoz omejevati. Količinsko omejevanje izvoza je seveda protekcionizem in v nasprotju z duhom liberalizacije menjave, ki naj bi ga odražal sorazmerno ugoden sporazum o sodelovanju med EGS in SFRJ in v celoti velja od lanskega aprila dalje. Naloga jugoslovanskih pogajalcev je, da v skladu z načeli sporazuma poskušajo doseči, da EGS to, kar bo vzela pri tem blagu, po možnosti nadoknadi z u-godnostmi kje drugje. Toda ■»primer mladega goveda za pitanje« bi lahko uporabili še za* izhodišče pri razmišljanju o nečem drugem. Mlado govedo za pitanje je namreč lahko simbol ene od najbolj kočljivih plati jugoslovanskega izvoza na trg razvite deseterice. Gre za govedo, ki ne sme biti težje od 330 kilogramov, ki ga bodo še naprej pitali v hlevih EGS, največkrat s hormoni, da bi bilo čimprej primerno za goveje zrezke in druge izdelke, in ki je na kratko, surovina, za prodajo katere iztržijo Jugoslovani v EGS sorazmerno najmanj denarja. Iz določenega zornega kota je tedaj ta izvoz v neskladju s politiko, da bo SFRJ izvažala vse več izdelkov »višje stopnje obdelave«. Nekoliko poenostavljeno: gre, vsaj deloma, za enega od primerov strategije izvoza, ne glede na njegovo donosnost, ki je bila v Jugoslaviji označena kot strategija »izvažati ali umreti«. Primer se zdi zanimiv zlasti zato, ker po splošnem -prepričanju sporazum o sodelovanju z EGS sprošča celotno obzorje možnosti višjih ravni medsebojnega sodelovanja od industrijske kooperacije, skupnih naložb do skupnega nastopa na tretjih trgih, ki so zdaj večinoma vse po vrste bele lise v bilanci tega sodelovanja. Simptom zdajšnjega položaja je vsekakor tudi velik delež dodelave (»lohn arbeit«) v jugoslovanskem tekstilnem izvozu na ta trg. Gre za sorazmerno manj znano, vendar za jugoslovanske tekstilce silno pomembno obliko izvoza. Pri teh poslih tovarne EGS dobavijo Jugoslaviji vse od gumbov do blaga, ona pa izvozi storitev, golo delo, brez lastnega materiala in brez tistega, čemur se navadno pravi prodaja znanja. Upoštevati je treba, da je Jugoslavija v položaju, ko mora na vse načine povečevati izvoz, da bi odplačala velike dolgove v tujini, ki jih je treba nujno poravnati. Upoštevati je treba tudi, da gre pri teh dodelavnih storitvah za vrhunske dosežke. Smučarska oblačila, srajce in druge »dodelane« izdelke za med prodajajo najdražje trgovine v zahodni Evropi, vendar je, na žalost, za ovratnikom takšnega izdelka videti ime zahodne tekstilne hiše, ne . . _ OZD. Vtis je skratka, da pri c",n da-jugoslovanskega izvoza na , jL/cO-jejo prednost količinam Pre..vnne vostjo. Problem ima seveda ste ^ odtenke in zorne kote, od Pose ,(o-izvoza mladega goveda do izV,oZ~nj0b-enk, ki so tod pol cenejše od P j. nih avtomobilov tukajšnjih f.rkv0U-jalcev, ker je pač trg, zaradi tete, predpisal takšno ceno. ^a-Ko se torej v Bruslju SFRJ iz. ja v nove bitke za večje kolte voza mladega goveda, bi se ^\an je, Ijalo osredotočiti tudi na v!rr..na in kako ste lahko razmeroma maj za zahodnoevropske razmere razvita država kar najbolje v mednarodno delitev dela. nekd' Odgovor bi se lahko glasu . da ko takole: povsem normalno 1 ’ „jt so Jugoslovani na določeni ,-l2del razvoja dobavitelj surovin, P kov ali celo samo golega de1 fonih strojev za razvitejše od ni da vprašati bi se morali tua , narja, kjer je skoraj 900 jev " 'n drugih publikacij, je Vilhar-konrxi,en,a Leopoldina Vilhar podarila Kov..-, .knjižnici, ki nosi ime po nje-^ bratu Srečku, bii Pnščina pa seveda knjižnici ni s’aiti- ^er?u zat-°, da bi se v njej nabiral 1 in da bi se na njej na- bližniJ^v*1’ temveč zato, da bi bila stih y ijudem, ustvarjalni volji tabi ùj,zg?dovinarjev in založnikov, ki oL,,.- dovolj sposobni in pogumni to javiti umu*0 Proučiti, obdelati in ob-razrnRi ■ • rieve ugotovitve, njegova Marno ')a,nia. nosijo v sebi revoucio-aktu„,!. ki bode še danes. Posebno dobi:., a 50 njegova razmišljanja, pri-kušnj a ob njegovih konkretnih iznosu n ^d obema vojnama, o od-Julijskiar°nall1ega in razrednega v narn<>ir., Tejini, o metodah revolucio-iašizma rn3’ 0 odnosu buržoazije do Staneti ' v n zgodovinske ugotovitve. Stn^ . Vllhar?3 hi lflhlrrt hiln lfnri- strie "ort v“Oarja bi lahko bile kori- ^rokov rXShnja in. spoznavanju hib tmi=, Katenn današnjih druzbe-Trst (la„°v v. naših krajih : Liste za Stranj, rinos.a italijanskih meščanskih uo slovenske manjšine v Italiji in drugih vprašanj. Vilharjevo delo je izredno razdrobljeno, kar kaže na njegov ustvarjalni nemir. Vzroke za nekatere družbene pojave v njegovem času išče v različnih smereh, vsako svojo trditev poskuša do potankosti utemeljiti. Zato kar mrgoli izpiskov, zapiskov iz prebrane literature, časopisnih člankov, pripomb nanje. Označenih je 205 svežnjev, v vsakem svežnju obravnava določeno temo, ki se na kakršenkoli način tiče zgodovine Slovenskega primorja ali ki pripomore k spoznavanju te zgodovine. Večina zapiskov je v obliki rokopisov in konceptov, v svežnjih je zbrano tudi ogromno izrezkov iz časopisov, ki organsko dopo’njujejo njegove raziskave. Italijanska zgodovina ima v njegovih raziskavah pomembno mesto. Podrobno proučuje italijanski impe rializem, prav tako italijanski preporod (risorgimento), v njem najde korenine poznejšega nacionalizma in fašizma, italijanske politike do vzhodnih mej. Qsrednje mesto ima zgodovina komunistične partije Italije v Julijski krajini, njena politika do slovenske in hrvaške manjšine, vprašanje revolucionarne metode in boja proti fašizmu. Tu polemizira s tistimi zgodovinarji, ki italijanski partiji očitajo, da se ni že od vsega začetka opredelila na Leninov koncept samoodločbe narodov : Vilhar nasprotno dokumentirano dokazuje, da je italijanska partija to storila že od vsega začetka, od svoje ustanovitve. To podkrepljuje s podatki in dokumenti Revolucionarna pot komunista Rodil se je 15. novembra 1904 v Kromberku pri Gorici v narodno-liberalni učiteljski družini . . . Politično dejavnost je začel v dijaškem društvu Adrija; nato se je odločil za revolucionarno pot: leta 1925 je pristopil h komunistični stranki Italije. Zaradi aktivnosti je postal član političnega komiteja za Goriško in komiteja za Julijsko krajino, leta 1934 pa so ga izvolili za člana CK KP1. Med drugim je bil od 1927 do 1929 glavni urednik komunističnega ilegalnega lista »Delo«. Med obema vojnama je bil v izgnanstvu v Franciji, Belgiji, študiral je na Mednarodni leninski šoli v Moskvi. V Franciji ga je KPI zadolžila za delo med slovensko narodno manjšino v Julijski krajini in med slovensko emigracijo v zahodnoevropskih državah. S Prežihom Vorancem je opravljal razne naloge, ki so izhajale iz sporazuma med komunističnimi partijami Jugoslavije, Italije in Avstrije o slovenskem nacionalnem vprašanju. Udeležil se je sedmega, zadnjega kongresa Kominterne v Moskvi. O tem kongresu je napravil obsežne zapiske. U-deležil se je španske državljanske vojne, bil v francoskem odporniškem gibanju, 1944 je prevzel uredništvo tednika »Nova Jugoslavija« in dopisništvo Tanjuga iz Francije. Od leta 1952 do upokojitve leta 1962 je kot redaktor in zunanjepolitični komentator delal pri Radiu Ljubljana. iz arhiva KPI (skoraj 200 na gosto popisanih listov in fotokopij). Seveda pa ne izključuje možnosti, da so bili posamezniki v italijanski partiji, ki so do Slovencev in Hrvatov v Italiji imeli drugačen odnos, odnos, ki ni bil skladen z uradno partijsko politiko. V nekaterih poglavjih načenja tudi problem vpliva nacionalističnih idej risorgimenta na italijansko delavsko gibanje, posebno v Julijski krajini. Posebno vneto se Vilhar loteva tudi vprašanja individualnega terorizma v boju proti fašizmu v dvajsetih in v začetku tridesetih let. Tu polemizira s tistimi slovenskimi zgodovinarji (predvsem z Milico Kacin Wohinz), ki so delavskemu gibanju v Julijski krajini očitali, da so oboroženi boj zavračali zaradi sektaštva in boječnosti, da so s tem zanemarili možnost zbližanja in sodelovanja z zagovorniki individualnega terorja (kot so bile ekstremistične narodnjaške skupine TIGR in »Borba«), Razlaga, da zgodovinske razmere konec dvajsetih in v začetku tridesetih let še niso dozorele za oborožen spopad in da je bilo to očitno ob propadu teroristične skupine »Borba«. Obravnava »levičarstva kot otroške bolezni komunizma« zavzema pri Vilharjevem raziskovanju partijske zgodovine osrednje mesto (odnos med skupino Bordige in skupino Ordine nuovo). Iz njegovih zapiskov zasledimo ,da je problematiki levičarstva, anarhizma in terorizma sledil vse do zadnjih let (obravnava Rdečih brigad, Herberta Marcuseja itd...). Stane Vilhar je natančno spremljal vse polemike o delavskem gibanju in narodnjaštvu v Furlaniji Julijski krajini, o njih pisal, vendar se je s polemičnimi prispevki v javnosti le redkokdaj pojavil. V njegovi zapuščini zasledimo polemike o Ivu Groharju, zbrane članke Dušana Kermaunerja, Franceta Klopčiča, spomine Vlada Martelanca, članke o Henriku Tumi In o drugih ljudeh, ki so med obema vojnama in po zadnji vojni imeli o-pravka z delavskim gibanjem v Julijski pokrajini. Iz njegovih zapiskov, iz metode njegovega dela (»Vilharjeva navodila zgodovinarjem«) se da razbrati, da je pripravljal monografijo o politični zgodovini Slovenskega primorja. O tem je v reviji Primorska srečanja pisal tudi France Klopčič. Smrt je onemogočila uresničitev Vilharjevega načrta. ROBERT ŠKRLJ Odlomki iz zapiskov Uh snUji? ^tlhar v nekaterih si Julijski v z™rača trditev, da je ^staialn rajm* konec dvajsetih Med drnr,- rev°iuci°narna situaci \en VolS ^epiše: »Niti sp Ju9oslamii V ‘tahji, niti razmere Zaključknl mso dovoljevale tak sti6ne Z? \ Pr™ tako ne ”tem re”°lucionat]ev’\Že °fcCije narodi ■ zbujala ?la?a akciia proti fašizi narodno m ° >T(}vanie med vso ni f‘°. da h! ,n}Mno je povsem norm kofcšno ro C i akciie dokazovale deieli pn , °lUClorlarno situacijo Te arSS ni rnogoče trditi. leti Cl]Zi so trajale le do l 30’ Kvatln T- 1927 d0 zače 2a°jja ”d, ,a le tržaška orge NS° ^Tlle «o/ Sp?oSne9« P»lož> sprotno mtl mimanj spremen ,e 2našl0’ ,Z%antzaciia "Borba” VPn,- mo v brezizhodni sti: n,e oboroženega boja, ii vidualnega terorizma in sabotaž, ki nekako hipnotizirajo zgodovinarko (tu misli na Milico Kacin Wohinz, op. av.) so bile v KPI že davno razčiščene in če so nekateri, v resnici maloštevilni njeni člani imeli v tem pogledu drugačno stališče, je šlo pač za osebna mnenja, ki na splošno partijsko linijo niso mogla vplivati...« »Antifašizem je bil zelo širok, ne precizen pojem in se je v določenih slovenskih meščanskih slojih omeje val izključno na nacionalno vprašanje, glede socialnih problemov in delavskega gibanja, glede socializma, pa so bili pripravljeni, da s fašizmom najdejo skupen jezik... Glede odnosa do socialističnih in revolucionarnih gibanj delavskega razreda pa sta slovenski meščanski stranki, oziroma njuni desničarski krili vsaj načelno bili italijanskemu fašizmu zelo blizu...« Primorski dnevnik z olimpijsko prilogo Ob nedeljah ga v Sloveniji dobite v: Ljubljana — kiosk Delo — Emona, Cankarjeva — » » — peron železniške postaje — » » — klinični center — kiosk Vjesnik — Figovec » » — avtobusna postaja Kranj — avtobusna postaja, bife Celje — trafika TTG, peron železniške postaje Medvode — gostilna pri kolodvoru Škofja Loka — restavracija Turist Domžale — restavracija Slamnik Kamnik — hotel Malograjski dvor Postojna — restavracija Jadran — bife Ribnik, avtobusna postaja Sežana — avtobusna postaja Lokev — market Preskrba Kozina — trafika Babič Koper — avtobusna postaja — Primorski tisk, Kidričeva (blizu hotela Triglav) Izola — samopostrežna restavracija Stavbenik Piran — avtobusna postaja — kiosk TTL Cvetič Nova Gorica— avtobusna postaja (garderoba) — gostišče »Klub upokojencev«, Erjavčeva 43 Solkan — bife Soča Šempeter Vipava Ajdovščina Vrtojba Kobarid Tolmin — slaščičarna — restavracija Lipa — gostišče Vipava — kiosk TTL, Gregorčičeva 3 — bife Jadran — gostilna Kotlar — bife, avtobusna postaja — kiosk Delo Bovec — kavama na trgu — blagajna spodnje postaje žičnice Kanin % Sindikalna zveza potrdila napoved o splošni stavki v Trstu in Gorici Z otvoritvijo razstave slik Maria Magajne V Saležu se je začel teden slovenske kulture Splošna stavka na Tržaškem in Goriškem, ki jo je enotna sindikalna zveza oklicala za četrtek, 16. februarja, ni več samo nujna, ampak je neizbežna, saj pomeni edino možno stvarno sredstvo pritiska na vlado, da se loti resne gospodarske politike za odpravo krize v Julijski krajini. Do tega zaključka so prišli na pred včerajšnji seji izvršnega odbora po krajinskega vodstva CGIL - CISL -U1L, med katero so nadrobno proučili krajevne gospodarske razmere s posebnim ozirom na upadanje za-poslenostne ravni. Sejo je vodil Fa-bricci (U1L), glavno poročilo je podal Treu (CGIL), zaključke pa je po vneti razpravi povzel Tersar (CISL). V sklepni listini, ki so jo odobrili na koncu seje, je rečeno, dia se je stanje še znatno poslabšalo, odkar je zavod IRI začel izvajati načrt o klestenju delovnih mest, s čimer je uvedel prakso izvršenih dejstev. Zad nji udarec pa je prišel te dni iz Rima, kjer so razgovori med vladnimi predstavniki in sindikalisti bili praktično pogojeni tezi, da se načrti IRI ne dajo nikakor spreminjati. Prav zaradi tega je izvršni odbor potrdil pravilnost splošne stavke, ki bo v četrtek dopoldne z delavsko-sindikalnim shodom v našem mestu in ki velja za vse delovne moči brez razlike. Namen stavke: 1. ustaviti izvajanje načrta o preustroju poldr-žavnih podjetij, in luških dejavnosti ter doseči njegovo korenito revizijo, oziroma prilagoditev tukajšnji stvarnosti, kjer industrija sloni prvenstveno prav na režimu državnih soudeležb; 2. takoj začeti pogajanja IRI -vlada - deželna uprava - sindikati za sanacijo javnih podjetij v krizi in pomorskega gospodarstva ter za ponovno utrditev vloge IRI v naših krajih s sprožitvijo tudi novih proizvodnih pobud. Izvršni odbor sindikalne zveze meni, da se vlada presneto moti, ko misli, da izguba 3.000 delovnih mest v naših krajih ne bo imela resnih socialnih posledic; učinki krize, ki je prizadela mimo poldržavnih podjetij tudi zasebne tovarne, gradbeništvo in trgovstvo in ki je kvarno vplivalo celo na javne storitve, so že zdaj zaskrbljujoči, posebno spričo dejstva, da mladi in brezposelni sploh ne vedo, kaj bo z njimi. Listina nadalje naroča pokrajinskemu tajništvu sindikalne zveze, naj sprejme sledeče pobude: pozove predsednika Pokrajine in vseh šest županov k neformalni podpori splošne stavke; skliče vrsto sestankov z mladino, brezposelnimi delavci, upokojenci in delovno silo v dopolnilni blagajni za skupen pretres krajevnih razmer; nastopi ustrezno tudi med študenti ; pozove razumništvo in kulturne delavce k novim oblikam pristopa k družbeno - gospodarski problematiki. Zanimiva pobuda enotnih odborov za mir Samoupravni referendum tudi v naši pokrajini »Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem teritoriju in smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi jedrskih raket v Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki bi ga sklical parlament?« Ti dve vprašanji sta natiskani (v italijanščini in v slovenščini) na glasovnici samoupravnega referenduma, ki ga bo tudi v naši pokrajini, podobno kot drugod po državi, izvedel vsedržavni odbor za mir. Ponekod je ta samoupravni referendum, ki predstavlja res edinstveno pobudo na tem področju, že stekel, vsa akcija pa se mora zaključiti pred 16. marcem, ko bi morali dokončno namestiti evroizstrelke v Comisu. Pobuda o referendumu je naletela na veliko zanimanje tudi v naših krajih, kjer so od Milj do Nabrežine spontano zrasli enotni odbori za mir, ki združujejo ljudi obeh narodnosti ter različnih svetovnonazorskih prepričanj. Referendum so že javno podprle sindikalne organizacije, tovarniški sveti, kulturna ter športna društva in tudi nekatere krajevne uprave. Med temi je tudi dolinska občinska uprava, ki je bila med pobudniki enotnega občinskega odbora za mir in razorožitev, ki mu predseduje župan Švab. Slednji se je sestal v sredo zvečer in se v podrobnostih domenil o poteku referenduma. Člani odbora bodo v naslednjih dneh razdelili vsem volilnim upravičencem glasovnice, ki jih bodo nato zbirali v soboto, 25., in v nedeljo, 26. februarja. V soboto bodo upravičenci lahko oddali svoje glasovnice na dolinskem županstvu (med 17. in 20. uro), dan kasneje pa bodo »volilni sedeži« v vseh srenjskih hišah dolinske občine. Tudi na vzhodnem Krasu so pred kratkim ustanovili enotne odbore za mir, pri katerih sodelujejo vse vaške organizacije. V sredo se je tako sestal bazoviški enotni odbor, ki bo v kratkem začel z razdeljevanjem propagandnega materiala in glasovnic za referendum, ki se bo odvijal v nedeljo, 19. februarja. »Volišče« bo v Bazoviškem domu, ki bo za to priložnost odprt med 10. in 15. uro. Tudi po drugih vaseh se pripravljajo na to akcijo, kot npr. v Križu, kjer se bodo vse vaške organizacije sestale prihodnjo sredo v vaškem Ljudskem domu. v Drevi ob 20.30 pa se bodo v dvorani Di Vittorio na sedežu sindikata CGIL sestali predstavniki koordinacijskih odborov za mir, ki delujejo v našem mestu, da bi se domenili o izvedbi tega samoupravnega referenduma. Na srečanje so povabili zastopnike sindikalnih organizacij, župane vseh občin tržaške pokrajine ter predstavnike italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Pobudo za sestanek je dal odbor za mir »22. oktober«. številni udeleženci kulturnega večera v Saležu so si še s posebnim zanimanjem ogledovali slike vasi zgoniške občine, ki jih je naš Mario Magajna posnel pred tridesetimi leti Podpora sindikatom Delavci skladišča lokomotiv iz Trsta, ki so se zbrali na zborovanju v torek, smatra jo predloge vlade za rešitev pogajanja o ceni dela med predstavniki vodstva obratov, vlade in sindikatov za nezadostna in neprimerna. Delavci zbrani na skupščini ne sprejemajo vladne politike o spreminjanju trenutnega ustroja premične lestvice ter podpirajo skupne napore sindikata za rešitev teh perečih problemov. • Na sestanku na sedežu pokrajinskega odbomištva za javna dela so se odbornik Martini, tehniki ACT in predstavniki miljske občino domenili o nekaterih cestnih popravilih ob vhodu in izhodu strogega središča Milj. Govor je bil o nekaterih manjših spremembah pri odseku za Korošce, o zgraditvi začasnega enosmernega viadukta pri hotelu Lido ter še o drugih prometnih izboljšavah. • Devinsko - nabrežinski občinski svet se bo sestal na redni seji v ponedeljek, 13. t.m. Na dnevnem redu so številna upravna vprašanja začenši z ustanovitvijo stalnega odbora za ovrednotenje vinogradništva v občini. »Med slikarji naivci še vedno velja za vzor znani način slikanja na steklo po tradiciji hrvaških naivcev iz vasi Hlebinje. Posnemajo jih radi celo v vsebinski izbiri tipizirane narave, ljudi in predmetnosti okolja. Pri nas pa se je na openskih slikarskih bienalih amaterjev končno pojavi tudi res izvirno pristen kraški naivec z Opčin, ki je ubral samostojnejšo pot.« Tako je samosvojega openskega slikarja - amaterja Giani ja Kralja o-značil prof. Milko Bambič na odprtju razstave njegovih del, ki so jo pripravili v SKD Tabor na Opčinah v okviru svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku. To je njegova prva samostojna razstava, na kateri so na ogled izvirne na steklu upodobljene slike iz domačega življenja V znamenju pristne domačnosti in izven tradicionalnih retoričnih okvirov se je sinoči začel v Saležu teden slovenske kulture za zgoniško občino, ki ga prirejata Kulturno društvo Rdeča zvezda in športni krožek Kras. Ot-vorili so fotografsko razstavo Maria Magajne z naslovom »Naši kraji pred tridesetimi leti«, ki bo odprta še vsak dan do sobote od 17. do 19. ure. Fotografije prikazujejo bogastvo kraške na Krasu: kraška ohcet, naši pustni običaji, osmice, balinanje, skratka vse tisto, kar smo vajeni videvati na vsakem koraku, pa gre velikokrat mimo našega zaznavanja. Marsikdo bo na njih prepoznal domači kal ali kraški kamen svoje vasi, drugim bodo podobe obudile spomin na običaj, ki počasi tone v pozabo. Milko Barn bič je opozoril na prisrčno naivnost, ki seva iz njih in ki »razveseljuje oko in duha brez zlagane romantike». Slovesno noto je večeru na Opčinah ubral domači moški pevski zbor Tabor, katerega član je tudi Giani Kralj. Na sliki: prof. Milko Bambič predstavlja dela Gianija Kralja. arhitekture in 'etnografske zanimivosti v vseh vaseh zgoniške občine, od tipičnih kalun do kamnitih vodnjakov, karakterističnih dimnikov in gankov in kraških domačij. Mladinka Darma Purič je povezovala celoten program in je v glavnih obrisih podala shematičen zgodovinski prerez zgoniške občine od 6. stoletja, ko so se tu naselili naši predniki, do 13. stoletja, kamor segajo prvi zgodovinski viri, pa preko vladavine oglejskega patriarhata in av-stroogrskega režima vse do narodnoosvobodilnega boja. V borbi za svobodo je padlo 53 občanov, veliko Ijd-di pa so internirali in deportirali. V njihov spomin so postavili spomenike po vaseh. Po osvoboditvi se je okrepilo kulturno življenje, začel se je bistveno spreminjati način življenja in tudi okolja, v katerem živimo. Prav zato so fotografski viri neprecenljive vrednosti za bodoče rodove. Magajna, ki je na kratko predstavil svojo a-stvarjalno pot, je apeliral na mlade, naj fotografirajo čimveč domačih motivov. Občinstvu se je predstavil tud\ gostilničar Jože Jazbec^iz Tupelč, ki je napisal preko dvestopetdeset pesmi in šesto ljudskih pregovorov. Podal je tri svoje zelo občutene pesna o padlih borcih, o vrednotah življe-nja in o Krasu. Večer je popestna domači harmonikaš Lojze Furlan, k1 je zaigral nekaj poskočnih polk tn valčkov. B. S- L. Prelaz v Cartesiusu V soboto, 11. februarja, ob 18-bodo v umetnostni galeriji Cartesio* v Ul. Marconi 16 odprli osebno r<& stavo umetnika Lucia Prelaza, k*"■ razstavljal vrsto novih del. ka in njegova dela bo predstava metnostni kritik Giulio Montenero, * je napisal tudi uvod v katalog. P02 stava bo odprta do 23. februarju■ • LIPU (ital. zveza za zaščito P1'^ vabi na tekmovanje v opazovanju prepoznavanju ptic (bird watclung* ki bo v nedeljo, 12. februarja. vpi* vanje ob 8.15 na Opčinah na tre pred tramvajsko postajo. G. Kralj razstavlja na Opčinah Aprila v Trstu konferenca o psihiatriji Na sestanku upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote, ki je bil pred kratkim v Trstu, so dokončno odločili, da bo konferenca e-vropskega urada Svetovne organizacije zdravstva o psihiatriji v Trstu od 9. do 13. aprila letos. To so odločil sporazumno z ministrstvom za zdravstvo in deželnim odbomištvom za zdravstvo, ta konferenca pa zaključuje celo obdobje raziskav na področju psihiatrije, ki so jih izvedli v 23 »emblematičnih« evropskih mestih, med katerimi spada tudi Trst. Konference se bodo udeležili predstavniki vseh evropskih držav, med katerimi je tudi Sovjetska zveza. Organizacija te važne konference je že stekla, dežela pa je v tem okviru odredila finančno podporo 100 mi: lijonov lir. Pripravo in organizacijo te pobude vodilu sociolog Augusto Debernardi in ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice Franco Roteili. Organizacija te konference je še nadaljnje priznanje mestu Trst za vse novosti, ki so jih izvedli v tem mestu na področju nove psihiatrije. • Pokrajinsko združenje obrtnikov CNA priredi nocoj ob 20. uri v hotelu Jolly debato o odnosih med obrtniškim stanom in davkarijo. Odprli so jo včeraj, trajala pa bo do nedelje zvečer Razstava Motor Show prava paša za oči Na sejmišču pri Montebellu so včeraj odprli 4. razstavo športnih in dirkalnih motornih vozil in plovil Trieste Motor Show, ki bo trajala do nedelje zvečer. Slovesnost, na kateri je zaigrala vojaška godba in ki ji je prisostvoval tržaški župan, je bila razmeroma skromna: ravnatelj velese-jemske ustanove Tamaro je gostom povedal, da razstava pomeni uvod k bogati sejemski sezoni, jim obrazložil ustroj in smotre osrednje in obrobnih prireditev ter jih nato osebno vodil po paviljonih. Razstava je vsekakor privlačna. Posebno za mlade, ki so že po svoji naravi ljubitelji vsega, kar diši po motorjih, dirkah, brzini. Tu so razstavljeni vsakovrstni avtomobili za rally, za izrazito hitrostne vožnje in dirkalni avti formule 1, potem poedini primerki dirkalnih vozil (prototipi), prestižni in orjaški motorni čolni za turizem, poleg njih pa ploveče puščice — dirkalni stroji, ki j ili v naših kra jih gotovo ni videti pogosto. To so seveda vseh vrst in znamk motocikli, športni in spet dirkalni, dalje terenska vozila, muzejski avtomobili in bi-cikli in tako naprej. Krajevno italijansko združenje obrtnikov je uredilo stand, v katerem prikazujejo svoje delo in storitve avtoličarji, avtomehaniki in vsi, ki imajo kakor koli o-praviti z vozili. Prav tako so tu zastopani izdelovalci in prodajalci vseh mogočih avtopotrebščin in avtoradiov ter podobnega. Zanimivo je, da so prireditelji pripravili tudi sejem rabljenih avtomobilov po posebno ugodnih p ačilnih pogojih. Poseben oddelek razstave je namenjen vojaškim vozilom. Tako smo videli tank leopard, izvidniški helikopter AB 206 in avtocistemo zmogljivosti 26.000 litrov. Na razstavi so nadalje rešilen in razna rešilna oprema Rdečega križa ter ‘gasilcev, ki prikazujejo med drugim premično kuhinjo - tovornjak za 300 jedilnih obrokov, premični radiocenter s 17-metr-sko anteno, prav tako premični laboratori za zaznavanje stopnje onesnaženja in radioaktivnosti itd. Osebje RK in gasilci bodo med razstavo tudi prikazovali reševalne akcije, sicer pa je obrobnih prireditev več: ekshibicije v trialu in kartingu, radijsko vodenje modelčkov, prometna vzgoja za najmlajše s sodelovanjem mestnih redarjev, predvajanje športnih filmov, zasedanje o športni medicini (danes od 9. do 19. ure), »1. avtomotoshod prijateljstva« v prired- bi ACI in jugoslovanske Avto - moto zveze (jutri ves dan), srečanje s pilotom formule 1 Brunom Giacomellijem (v nedeljo ob 12. uri) in motodir- kačem Virginiom Ferrari jem ^ Razstava bo danes odprta od 0. 22., jutri in v nedeljo pa nepre ma od 10. do 22. ure. (dg) sodobno «Pr.c“',ie0i V okviru Motor Showa so včeraj predali svojemu namenu ------------ -inica rešilni avto Rdečega križa, ki ga je darovala Tržaška hrani v' Po ostrem protestu Pečenika (PSI) in Sirce (KPI) V pravilniku prevoznega podjetja tudi pravica do rabe slovenščine Skupščina Konzorcia'nega podjetja za prevoze (ACT) je v sredo soglasno odobrila pravilnik o notranjem delovanju tega telesa,. ki je tako sedaj Postal sestavni del statuta, na kate-rem temeljijo delo ter pristojnosti tržaškega javnega prevoznega podjetja. V pravilniku je tudi člen, po katerem imajo svetovalci slovenske narodnosti pravico do uporabe maternega jezika na vseh zasedanjih skupščine, kot je že sicer jasno zapisano v samem statutu. Prav ta č’en Je sprožil polemike in živahno razpravo, ki se je končala le po izred-n! seji načelnikov skupin in po skup-n* ugotovitvi, da mora vendarle pra-vdn'k tudi kar zadeva rabo slovenskega jezika v celoti odražati duha in smernice statuta KPP. Osnutek pravilnika, ki ga je upravni odbor podjetja v sredo zvečer predstavil skupščini, je popolnoma pre-zrl pravico s’ovenskih svetovalcev do izražanja v materinem jeziku. Proti tej grobi diskriminaciji sta ostro nastopila slovenska svetovalca Marino Pečenik (PSI) in Ivo Širca (KPI), ki sta predsedniku skupščine D’Amorc-Ju očitala tudi, da je bil pravilnik sestavljen samo v italijanščini. Okrog ga vprašanja se je nato razvila de-ata, y kateri so nekateri demokri-tjani in listarji (brez pravih argumentacij) skušali dokazati, da je člen o a ovenščini nepotreben, gaj itak tu- di slovenski svetovalci obvladajo italijanščino, medtem ko so jasno prezrli to kar je napisano v statutu. Ob takem razpletu dogodkov je načelnik komunistične svetovalske skupine De Rosa zahteval prekinitev zasedanja ter posvetovalno sejo načelnikov skupin, ki so po krajši razpravi vendarle soglašali, da mora tudi pravilnik o de’ovanju skupščine odražati duha in načela statuta glede rabe slovenščine. Po tem sklepu je predsednik D’Amo- re vnesel v osnutek pravilnika tudi člen o slovenščini, skupščina pa je nato dokument soglasno odobrila. Tako Pečenik kot Širca sta na isti seji opozori a predsednika upravnega odbora prevoznega podjetja De Ga varda na neizpolnjene obveze glede dvojezičnih napisov na avtobusnih postajališčih. Širca je to vprašanje tudi formaliziral v posebni interpelaciji, o kateri bo skoraj gotovo govor na prihodnjem zasedanju skupščine KPP. Drevi seji tržaškega občinskega sveta Drevi se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo celotno zasedanje posvetil problemom krajevnega gospodarstva in to v luči splošne stavke, ki bo kot znano v sredo, 16. februarja. Jutri zjutraj pa se bo sestala posebna komisija občinskega odbora in načelnikov skupin, ki se ukvarja s temi vprašanji. Župan Richetti bo v ponedeljek predstavil načelnikom skupin osnutek proračuna za leto 1984, ki ga je v torek odobril odbor. Dan kasneje (v torek, 14. 2.) pa bo župan ta dokument obrazložil predsednikom rajonskih svetov. Proračunska razprava v skupščini bo stekla v petek. Med včerajšnjim sestankom načelnikov svetovalskih skupin je komunistični predstavnik Calabria ostro kritiziral odložitev predstavitve proračuna z današnje na prihodnjo sejo občinske skupščine. Te zamude bodo imele po njegovem mnenju hude politične posledice. Kritiziral je tudi potovanje župana in njegovih odbornikov v Rim, ker ni odražalo tiste enotnosti, ki se je izoblikovala med raznimi političnimi silami ob razpravah o gospodarskih potrebah Trsta. NADALJUJE SE DELO ZA KULTURO SOŽITJA Na četrtem sestanku iniciativnega odbora za kulturo sožitja, ki ima sedež pri Italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, so udeleženci nadaljevali delo za oblikovanje dokončne podobe pristopne listine in osnutka pobud, namenjenih zbliževanju in sožitju v našem mestu. Ko bosta do podrobnosti izdelana, bo odbor povabil čim širši krog slovenskih in italijanskih someščanov, zlasti pa intelektualnih in kulturnih krogov, naj s podpisom pristopijo k pobudi in tako prispevajo svoj delež, poCeg tistega, ki naj bi ga dale inštitucije, za dosego višje stopnje kulture sožitja na Tržaškem. Odbor se sicer sestaja redno enkrat tedensko na sedežu Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, Ul. Valdirivo 20/n, razveseljivo pa je, da se mu na vsakem sestanku pridružijo nove osebe, tako posamezniki, kot predstavniki različnih organizacij in ustanov. Polletni obračun podpornega urada Urad za podpore pri oddelku za socialno pomoč tržaške občine je objavil polletni obračun podpor, ki jih je razdelil med 1. julijem in 31. decembrom lani: pomoči potrebnim je razdelil 3.997 denarnih prispevkov v skupnem znesku 242,5 milijona lir; dnevne obroke hrane poprečno 159 družinam mesečno v skupni vrednosti 154 milijonov; 5.593 dodatnih de- SSk pripravlja dokument o tržaškem gospodarstvu odbora uprav P okrajinski izvršni odbor Slovenske upnosti v Trstu je na svoji redni se-l' Y sredo, 8, februarja, obravnaval ajevni politični položaj v luči raz-škpVe V? glasovanja proračunov trža-občine in pokrajine. Ker sta oba na čelu teh dveh krajevnih manjšinska, je še vedno od-bi K- vPraša"Jo. katere politične sile bile pripravljene omogočiti odobri-v proračunov, kako in pod kakšnimi Soji. Na osnovi dosedanjih dvo s *nfWh razgovorov med nekaterimi rrvvi ami' je rečeno v tiskovnem po-kak U ^k, m še mogoče predvideti, s_ ? se bo rešilo to zapleteno vpra-nihJc opravljivosti omenjenih krajev-nr„ .ustanov, SSk s svojim rednim skem aVnjk°m tak° v tržaškem občin-ne m k°t pokrajinskem svetu očitno strank^6 .p°S°jevati zadržanja drugih tle rT' si pa dosledno prizadeva, da jn , 1 PD tem bile okrnjene pravice sti slovenske narodne skupno- Prenr'0 kakršnakoli dogovarjanja za srn£ eeitev komisarskih uprav ne yJ° Potekati na račun naših pravic. bor ssu*a*ì®yanÌu seJe Je izvršni od-nopr>jobširno razpravljal o družbe-r)rjtw Podarskih problemih, o katerih 0^^ načelen dokument, ki na teklih' ■aIlal*ze današnjih razmer, pre-u kušenj in neizkoriščenih mo- žnosti nakazuje smeri, v katere bi morale težiti tako javne kot zasebne pobude za uspešno spodbujanje gospodarstva na Tržaškem. Tudi ta dokument, je rečeno v tiskovnem poročilu SSk, je namenjen celotni tržaški javnosti, ki je določeni politični in gospodarski krogi nočejo objektivno informirati o vseh vidikih današnje gospodarske krize, da bi se potem lažje orientirala k takšnim rešitvam, ki se ne bi naslanjale zgolj na trenutne, temveč na dolgoročne pobude, ki naj upoštevajo predvsem naravne danosti in prednostne pogoje tržaškega pristanišča in prebivalstva. Plinsko olje se ne podraži Pred dnevi je iz Rima prišla vest, da se bo prihodnji ponedeljek- cena plinskega olja za motoma vozila povišala. Zveza o-brtnikov CNA pa sporoča, da je bil sklep o podražitvi preklican pod pritiskam avtoprevoznikov med njihovimi pogajanji z vlado. Sklad za Trst: Carbone in Vigini pri predsedniku EAPT Zanettiju Kaj je bilo uresničenega in kako z denarjem iz Sklada za Trst? Komisija, ki sklad upravlja, je sklenila odgovor poiskati kar pri neposrednih koristnikih teh finančnih sredstev. Njen predsednik Carbone in tajnik Vigini sta prvi obisk opravila pri Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče EAPT, ki je iz sklada prejela za finančno leto 1983 okroglih 7 milijard lir (4 za dopolnitev lastnega dotacijskega sklada, 2 na račun fonda za luške naprave in opremo, en0 pa na račun fonda za povečevanje tovornega prometa). Carboneju in Viginiju je predsednik EAPT Zanetti orisal razna dela v teku in tista, ki so v načrtu v smislu pristaniškega regulacijskega plana. Upravitelja Sklada za Trst sta Zanettiju obljubila sredstva tudi za finančno leto 1984. Prispevki za laboratorijske analize v korist maloindustrijskih podjetij Laboratorijske analize, h katerim se zatekajo mnoga industrijska podjetja, stanejo lep denar, zato si jih ne more privoščiti vsakdo, posebno ne manjši podjetnik. Zakonodajalec je na to v resnici pomislil : zakon štev. 46 iz leta 1982 omogoča malim industrijcem dostop do laboratorijskih raziskav s tem, da jim namenja ustrezne prispevke, in to v višini 50 odstotkov stroška za posamezno raziskavo (in vsekakor največ do 200 milijonov lir na leto). Raziskovalni center pa mora biti ha zadevnem seznamu ministrstva za znanstvene raziskave in v Trstu sodi v ta seznam laboratorij za kemijske analize in mehanske elektronske preizkuse v okviru Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu (GMT). Na deželni ravni so v seznamu še Centro macchine tessili »Cerimates« (Pordenon), Danieli (Buttrio) in Istituto Zanussi per l’elettronica (Campoformido). • Skrbništvo za ambientalno, arhitekturno, arheološko, umetniško in zgodovinsko dediščino Furlanije - Julijske krajine obvešča, da je najel izvajalce za restavracijska dela v Vili Necker, sedežu poveljstva vojaških enot v Trstu. Restavrirali bodo vhodno in levo pročelje stavbe in tako zaključili dela, ki so jih začeli pred časom. Poseg bo veljal sto milijonov lir. želnih prispevkov civilnim invalidom, slepim in gluhonemim v skupnem znesku 202,5 milijona; 115 družinam poprečno na mesec živilske bone v skupni vrednosti 14,7 milijona lir; 50 brezplačnih nastanitev v javnem zavetišču, z 8.878 nočitvami, ki so skupaj stale 109 milijonov lir; 173 dodelitev oblačil, obutve, postelj, posteljnine in gospodinjskih potrebščin v skupni vrednosti 7,5 milijona lir. Skupni stroški tovrstnih podpor znašajo 730,8 milijona lir, pokrili pa so jih s prispevki dežele, IPAB in prefekture. Natečaj Centra za raziskave Konzorcij za upravo in razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave sporoča, da je razpisal natečaj za zasedbo delovnega mesta odgovornega vodje splošnih služb. Pogoji razpisa so na ogled na oglasni deski konzorcija na sedežu dežele FJK in občin. Zadnji rok za predložitev prošenj je 26. marec 1984 po informacije pa se lahko obrnete na sedež konzorcija, Padriče 99 (bivše begunsko naselje). Široka akcija karabinjerjev Tržaški, goriški, videmski in porde-nonski karabinjerji so v torek in sredo izpeljali širokopotezno in dokaj u-spešno akcijo proti tako imenovanemu organiziranemu kriminalu. Z istočasnimi bliskovitimi akcijami, kot so bile hišne preiskave in nepričakovani obiski na železniških in avtobusnih postajah, na gradbiščih, v določenih gostiščih, kleteh, diskotekah, v pristanih in pri odročnih vilah, skratka povsod tam, kjer se po navadi zbirajo in skrivajo zločinski elementi, so orožniki zaje’i in aretirali veliko oseb ter zaplenili prav tako veliko naropanega in ukradenega blaga. Tako so aretirali osem ljudi, ki so jih zasačili med nasilnimi dejanji zoper osebe in tujo lastnino, prav toliko so aretirali ljudi, proti katerim je sodna oblast izdača zaporni nalog. Zaradi raznih prekrškov so v prostosti prijavili sodišču 62 oseb. Karabinjerji so pri vsem tem zaplenili precej orožja in streliva, 11,5 grama mamil in 113 milijonov lir v gotovini ter 15 ukradenih vozil, poleg drugega pa so odvzeli 29 vozniških dovoljenj in prometnih knjižic. Rajonski sveti Danes ob 20. uri se na sedežu v Ul. Ronchetto 77 sestane rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. V ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri bo seja rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje, na kateri bodo volili novega predsednika. • Občinska knjižnica je uvedla nov umik za sposojanje knjig, in sicer zjutraj od 8.30 do 13. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure. Občinski odbor ° degradaciji Krasa finski7-adnj' seji je tržaški.ob ka °~or preučil poročilo odborni razisk- . raystvo Amalda Rossija c na 0n(~yi’ « jo je občinska operativ vila ot Za vprašanja okolja opra kol ja S, niu degradacije kraškega o kanaii, .sti Slede na številne črne °Pretn]i C1Jske odvode. Raziskava je zetnlj. .aa s podrobnim popisom Vam, siy-l>ai in fotografskim gradi akciji ,UZ j pa b° načrtovani širok Odbot'1 .pravo degradacije. JJumentfv ~'U"' vzhodne ttahje od prazgodovine oah) odobril publikaciji skih jn u s simpozija o zgodovin vzhodne m !>lnžkih Problemih severe srednio,r, , °d prazgodovine d' čev jv^a veka, izdajo poučnih vodi Urr|etnoxii . mu.zejev zgodovine ii Olili ion,»,Prispevek v znesku sta tv„, lr ,za Glasbeno nagrado me v letu 1QfM c— n.ivrn v zvezi z vzdrževi nat>rav, občinskih poslopij i J'no Vr'. en.d zahtevati od pokri rekreacii . Pn;*Pevkov za športne i r'avnatelìÌi,l dejavnosti in zadolž Patečaiev V° za javna dela za razp yovanjn a Prevzem del pri uresn la odločiti ° hitrih cestah. V: àrditi tudi k^° ^veda moral p 9jena. občinski svet z glasov * V četrt . ^ sedežu v c!' marca. »b 18. uri 1 načina VnUreyoredu R. Gessi 8/ Predatavnji.., a kateri bodo izvoli tllotoričn0 vzgoj^>ra*>ta*tov Centra : Počastitev jubileja Eme Kerševan Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja je skupno z Zvezo vojnih invalidov NOV in organizacijo KRUT počastilo življenjski jubilej svoje dolgoletne članice Eme Kerševan, ki je v teh dneh slavila 70 let. Na kratkem, a prisrčnem tovariškem srečanju, ki je bilo v sredo v prostorih Odseka za zgodovino v Trstu so želje in čestitke izrekli Neva Lukeš, Dušan Furlan in Aljoz Briščik, ki so še posebej naglasili delovanje jubilantke tako v času boja Slovencev proti fašizmu, v narodnoosvobodilnem boju, kot tudi v vseh povojnih letih, ko je s svojim nesebičnim, plodnim in aktivnim delovanjem, tako v vseh treh že omenjenih organizacijah, kot tudi s svojim delovanjem v Slovenskem planinskem društvu ter Društvu slovenskih upokojencev v Trstu dala svoj prispevek, ki ga ni mogoče preveriti. Vsi so ji zaželeli predvsem zdravja, in izkazali upanje, da bo s svojim sodelovanjem v teh organizacijah, kjer je bila tako aktivna, še nadaljevala. Zaradi kraje avtomobila najprej v bolnišnico, nato še v zapor Roberto Pišu (32 let, stanujoč v Ul. Vidah 9) najbrž že dolgo ni in tudi zlepa ne bo doživel tako razgibanega dneva, kakor je bil včerajšnji. Preizkusil je celo vrsto nenavadnih okoliščin, od vožnje z ukradenim avtomobilom, do kratkega postanka v bolnici z -zlomljeno ključnico in končno »zasluženega« nočnega počitka za rešetkami koronej skih zaporov. Križev pot se je začel nekje v Ul. Sennino, kjer ga je zamikal čeden mini minor s tržaško registracijo, last Gianfranca Ronconi ja. Zahotelo se mu je nekoliko vožnje in je odpeljal proti mestnemu središču. Prav na križišču med Carduccijevo ulico in Trgom Goldoni pa ga je čakalo grenko presenečenje. Njegova dokaj nagla in neprevidna vožnja se je končala s trčenjem. Silovito je treščil v pred njim vozeči avtomobil. Medtem ko nesreča nj imela hujših posledic za druge, si je Pišu zlomil levo ključnico. Tu so seveda nastopili karabinjerji, ki so kaj kmalu ugotovili, da je mladenič sicer potreben zdravniške nege, pa tudi sodnega postopka. Z ranjencem so zato najprej kreniti do glavne bolnišnice, kjer so mu dali mavec, vsega obvezanega pa so nato aretirali in odpeljali v zapor. • Tržaška turistična in letoviščarska ustanova je razpisala natečaj za gra- fični osnutek svojega novega znaka in pečata. Udeležijo se ga lahko reklamni tehniki, grafiki, umetniki in diplomirani študentje umetniških šol iz tržaške pokrajine. Prijave je treba odposlati do 6. marca. • Dežela Furlanija - Julijska krajina je ustanovila nov protipožarni center s sedežem v Vidmu. Telefonska številka centra je 212020 in jo je mogoče klicati iz vseh krajev dežele brez predštevilke. Center deluje 24 ur na 24. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega Fabia Mejaka se vsem iskreno zahvaljujemo. Družina Mejak Trst, 10. februarja 1984 Ob izgubi učiteljice Marije Coste, ki je vrsto let poučevala na naši šoli, izrekajo družini globoko sožalje u-čenci, starši in učiteljstvo osnovne šole iz Skednja. Drugi del seznama razlaščencev zaradi gradnje s področja Trebč in Pa-drič objavljamo danes na 11. strani Zlata poroka na Proseku Na Proseku slavita danes zlato poroko Marija in Ivan Husu. V mladih letih sta imela težko življenje in sta se preživljala z obdelovanjem zemlje, dolga leta pa sta bila čuvaja na pro-seškem in nekaj časa tudi na konto-velskem pokopališču. V zakonu sta se jima. rodili dve hčerki. Marija in Ivan Husu sta še danes zdrava in veselega značaja. Čestitkam sorodnikov in znancev se pridružuje tudi naš dnevnik. Dragocena pridobitev KD F. Venturini KD Fran Venturini pri Domju se je odločilo za nakup klavirja, kar bo za društvo izjemno dragocena pridobitev, ki je seveda povezana z velikim denarnim bremenom. Z lepim prispevkom sta se že izkazala dva naša denarna zavoda. Tržaška kreditna banka iz Trsta in Hranilnica in posojilnica z Opčin, nekaj pa so prispevali tudi zasebniki. Dru štvo zato obvešča, da je začelo z nabiralno akcijo in vabi prebivalce, naj po svojih močeh prispevajo v skupno korist. Klavir bo vsekakor obogatil dejavnost društva, njegovemu zvoku pa bodo domačini verjetno lahko prisluhnili že na Prešernovi proslavi, ki bo v petek, 24. februarja zvečer. Šolske vesti Celodnevna osnovna šola S. Gruden šempolaj - Slivno vabi na Prešernovo proslavo, ki bo na šoli v Šempolaju danes. 10. t.m., ob 19.30. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Vesna iz Križa. Učenci in učitelji osnovne šole zgoni-ške občine vabijo na skupno PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo danes, 10. februarja, ob 14.30 na osnovni šoli 1. maj 1945. f Čestitke Danes praznuje v Križu 16. rojstni dan KORADO SEDMAK. Da bi bil priden in zdrav, mu želita mama Mila in tata Ivo. Danes praznuje v Boljuncu na št. 282 ROZA 70-letnico. Čestita ji in želi mnogo sreče mož Rado. Čestitkam se pridružuje hči Savi z vnukinjo Nedo. V Nabrežini praznujeta danes NONO in NONA zlato poroko. Še na mnoga skupna leta jima kličejo vsi vnuki. SKD Tabor - Opčine iskreno čestita svoji članici MARIJI VIDAU za nagrado iz Prešernovega sklada. MILAN! Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti želimo, da bi vedno zdrav, vesel med nami še dolgo k’tero pesem pel. Pevski zbor KD Slavec. "GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI DANES, 10. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu * « • IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP JUTRI, 11. t.m., ob 20.30 v Prebenegu. V PONEDELJEK, 13. t.m., ob 12. in 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje danes, 10. februarja, z delom E. Albeeja : »Gospa iz Dubuqua« ob 19.30 v Kočevju. ROSSETTI Danes, 10. t.m., ob 20.30, red 2. petek, gostuje v gledališču Rossetti Deželno toskansko gledališče z Brusatijevim delom v 2 dejanjih »La donna sul letto«. V abonmaju odrezek št. 5. Od 14. februarja dalje bo gostovalo Ljudsko gledališče iz Rima z delom Uga Bettija »Corruzione al palazzo di Giustizia». Nastopajo C. Pani, R. De Carmine, P. Nuli, G. Giusti. V abonmaju odrezek št. 6. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI Danes, 10. februarja, ob 20. uri tretja predstava Brittenove opere »II giro di vite« (red B/C). Dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher. Pri osrednji blagajni gledališča Verdi — telefon št. 631-948 — se nadaljuje prodaja vstopnic za izredno baletno predstavo »Fantasie di Pinocchio« Alessandra Casagrandeja, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 11. uri v Avditoriju. Gledališče Verdi prireja do 15. februarja ob 11. uri v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti pri blagajni gledališča in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 11. februarja, ob 10.00 in 19.30: Vrtiljak, lutkovna predstava. Velika dvorana Danes, 10. februarja, ob 19.30: Koncert glasbe iz časov stolnic (Velika dvorana Slovenske filharmonije). Jutri, 11. februarja, ob 11. uri: Lipa zelenela je... večer slovenskih ljudskih. Srednja dvorana Do 12. t.m. ob 18. uri: Rezervirano za FEST (izbor filmov, ki so bili prikazani na Festu 84 v Beogradu). Sprejemna dvorana Do 3. marca razstava : 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 11. t.m., ob 20. uri: S. I. Wit-kiewicz: »Čevljarji«. Predstava za abonma S - petek in izven v gledališki dvorani v Solkanu. Danes praznuje 50. rojstni dan LUCIJAN VERSA Vse najboljše mu želijo žena Marta, sin Marino, hči Norma z možem Morenom in vnukinja Breda. Danes slavtia zlato poroko MARIJA in IVAN HUSU Čestitajo jima in želijo še mno go srečnih in zdravih skupnih let hčerki Marija in Dragica z družinama ter ostali sorodniki. od 9. do 12. februarja 1984 URNIK: od 15.00 do 22 00 (sobota in nedelja od 10.00 do 22.00) NA TRŽAŠKEM VELESEJMU motor show alci^ja Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi danes, 10. februarja, ob 18. uri na srečanje s slikarjem KLAVDIJEM PALČIČEM letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada. KD VESNA prireja jutri, 11. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Sodeluje mešani zbor pobratenega DPD Svoboda II iz Trbovelj. Slavnostna Beseda Marij Čuk. Ob 20. uri bomo v foyerju odprli razstavo Borisa Zuljana, ki ga bo predstavil Franko Vecchie* Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Pixote«. Režija Hector Bar-benco. Maxivideo 18."30 — 20.00 »Pumping Iran«. A. Schwarzenegger in L. Ferrigno. Ariston 16.30 — 20.30 »Fanny e Alexander«. Režija S. Kubrick. Eden 17.00 — 22.00 »Vacanze di Natale«. Christian De Sica in Jerry Calè. Fenice 17.30 — 22.15 »II giorno dopo (The day after)«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sensual fire«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Coraggio... fatti ammazzare«. C. Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Ai confini della realtà«. Mignon 16.30 — 22.15 »I Paladini«. Capitol 17.00 — 22.00 »11 tassinaro«. Alberto Sordi. Aurora 16.30 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney. Moderno 17.20 — 22.00 »007: Mai dire mai«. Sean Connery. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Insaziabile e golosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Chiamami Aquila«. John Belushi. Radio 15.30 — 21.30 »L'infermiera specializzata«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Cinque giorni, un'estate«. Sean Connery. Razstave V TK Galeriji Ul. sv. Frančiška 20, 10 kiparjev razstavlja skulpture malega formata v bronu. V soboto, 18. t.m., ob 18. uri bo v občinski galeriji otvoritev razstave slikarja Livia Rosignana. Razstava bo odprta do 4. marca. V koprski galeriji Loža razstavlja svoje slike in grafike znameniti italijanski umetnik Emilio Vedova iz Benetk. V galeriji Torbandena razstavlja slikar Livio Schiozzi. Razstava bo odprta do 22. februarja. V občinski galeriji - Trg Unità bodo danes, 10. februarja, ob 18. uri otvorili razstavo slikarke Isabelle Deganis iz Vidma. Razstava bo odprta do 17. t.m. Jutri, 11. februarja, ob 18. uri bodo v galeriji »Cartesius« odprli razstavo slikarja Lucia Prelaza. Razstava bo odprta do 23. februarja. V galeriji »Rossoni« - Korzo Italija 9 bo od 11. do 20. t.m. razstavljal svoja dela slikar Fulvio Hirst. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 19. februarja razstavlja domači naivec Gianni Kralj. Umik: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Do 29. februarja je v Mali galeriji -Sežana razstava tržaškega slikarja Fran ka Vecchieta. 4 umetnostni galeriji na Trgu Giotti 8. I. nadstr., bodo danes, 10. t.m.. ob 18. uri otvorili razstavo slikarja Giuseppa Uncinija. Izleti V nedeljo, 12. t.m., prirejajo starejši planinci sprehod po Krasu in sicer od Proseka do Nabrežine. Zbirališče na Oberdanovem trgu ob 9. uri (avtobus št. 42). SPDT prireja v nedeljo, 12. februarja, zimski sprehod - izlet z osebnimi avtomobili v Čičarijo z vzponom na Žbev-nico (1014 m). Zbirališče bo od 9.15 v Bazovici pri spomeniku v vasi. Informacije pri odborniku društva Francu Ar-maniju (tel. 415-318). Obvezna je zimska oprema. Razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja iz vinogradništva, da je odhod poučne ekskurzije v Vipavsko dolino jutri, 11. februarja, ob 8.30 izpred spomenika na Proseku. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 13. t.m., ob 20.30 predaval inž. JOŽE STRGAR iz Ljubljane na temo »Zelenje in narava v razvoju mesta«. Predavanje bo ilustrirano z diapozitivi. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. DAN SLOVENSKE KULTURE. V nedeljo, 12. t.m., ob 16.30 VEČER VRAB-ČEVIH PESMI. Pojejo: ženski, moški in mladinski zbor Tnt,0r Uvodna beseda živa Gruden. Vabljeni ! KD Rovte - Kolonkovec vabi na PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Ulici Monte Sernio 27. Nastopata mešani mladinski pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta in osnovnošolci šole F. Milčinski na Katinari. PD Mačkolje vabi na PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši. Nastopili bodo: dramski odsek z odlomkom iz Pregljevih Tolmincev, recitatorji s Prešernovimi pesmimi in ženski pevski zbor iz Bol junca. Priložnostni nagovor ob stoletnici pisatelja Preglja in dnevu slovenske kulture bo imel prof. I. Artač. Društvo Slovencev miljske občine, osnovna šola Žavlje - Korošci in pevski zbor Jadran priredijo PREŠERNOVO PROSLAVO Jutri, 11. februarja, ob 19. uri v kinodvorani Verdi v Miljah. Vabljeni! KD Fran Venturini priredi v nedeljo, 12. t.m., ob 17.30 v kulturnem centru A. Ukmar - Miro GLASBENI VEČER. Nastopali bodo mladi pevci in koncertisti. Gost večera je par italijanskih mladinskih prvakov v modemih plesih. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras priredita v nedeljo, 12. t.m., ob 16.30 v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku »Kulturni popoldan z Benečani«. Nastopata beneška folklorna in dramska skupina. V društvenih prostorih pa' je še odprta razstava »Naši kraji pred tridesetimi leti« danes, 10., in jutri, 11. februarja, od 17. do 19. ure. Foto Trst 80 sklicuje občni zbor danes, 10. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. SKD Barkovlje vabi na »Prešernov praznik«, ki bo 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Nastopajo: pisatelj Boris Pahor, igralec Anton Petje, mezzosopranistka Nora Jankovič, pri klavirju Neva Merlak. KD Vesna prireja jutri, 11. februarja, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu »Praznik slovenske kulture«. Sodelujejo mešani pevski zbor pobratenega DPD Svoboda II iz Trbovelj. Slavnostna beseda Marij čuk. Ob 20. uri bo v foyerju odprta razstava Borisa Zuljana. Mali oglasi tel (040) 775275 od 8. do 13. ure PRODAM FIAT 127 letnik 1980 v odličnem stanju za 4.000.000 lir. Telefonirati na št. 225-973 od 6. do 9. in od 19. do 22. ure. PRODAM popolnoma novo pohištvo za 2 stanovanji po polovični ceni. Telefonirati na št. 0481/31087 v popoldanskih urah. PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje in nudijo prigrizek lastne proizvodnje. AGENCIJA RIVIERA prodaja v Ulici Venier v 5. nadstropju sončno stanovanje, 2 sobi, kuhinja, box. Tel. 040/ 224-426. UGODNO prodam licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih pijač v občini Devin - Nabrežina. Tel. 040/224-426. PRODAM pisalna stroja znamke Olivetti studio 46 in Olympia traveller de Iuxe po izredno ugodni ceni: prvega za 350.000 lir, drugega za 150.000 lir. Tel. ob večernih urah na št. 0481/ 30-890. MENJALNICA vseh tujih valut 9. 2. 84 Ameriški dolar................ 1.675.— Kanadski dolar................. 1.348,— švicarski frank............... 757.— Danska krona.................. 167.— Norveška krona................ 215.— švedska krona................. 206 — Holandski fiorini................ 544.— Francoski frank............... 198.— Belgijski frank.................. 26.-. Funt šterling.................. 2.390.— Irski šterling................. 1.880.— Nemška marka.................. 613.— Avstrijski šiling................. 86.— Portugalski eskudo................ 11.— španska pezeta.................... 10.— Japonski jen....................... 6,— Avstralski dolar.............. 1.425.— Grška drahma...................... 11.— Debeli dinar..................... 11,50 Mali dinar ...................... 11,25 BS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ULICA F FILZI IG <52 61-AAB Včeraj-danes Danes, PETEK, 10. februarja DUŠAN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23 — Dolžina dneva 10.07 — Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 0.59. Jutri, SOBOTA, 11. februarja RADO Vreme včeraj: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1001,4 mb narašča, veter zahodnih 10 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fabio Bubola, Elizabeto Visentin, Moreno F umidi, Maksimiljan Jožef Petkovšek. UMRLI SO: 61-letna Irma Tarlao vd. Delconte, 73-letni Italiano Aquari ini, 59-letni Marcello Zotti, 84-letni Barione Stella, 70-letni Giovanni Piga, 74-letni Manfredo Careassoni, 60-letni Carlo Valli, 75-letni Giovanni Mestroni, 85-letna Bianca Giraldi vd. Bancher, 79-letni Giuseppe Barbalonga, 74-letni Antonio A-chille Lanzutti, 59-letna Lucia Contesini vd. Colomban, 60-letna Emilia Bonetti vd. Fermo. DNEtNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179, Ul. RevolteUa 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored D-(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored !)• LEKARNE V OKOUCI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel 211-601, Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel. 209-197 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Urniki slovenskih denarnih zavodov Gotovo ne bo napak, če bralcem osvežimo spomin na to, kdaj so okenca slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem odprta za javnost: Tržaška kreditna banka (TKB) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 16.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto). Hranilnica in posojilnica na Opčinah (HPO) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 15.30, ob nedeljah od 10.00 do 12.00 (ob sobotah in praznikih v tednu zaprto). Hranilnica In pojosilnica v Nabrežini (HPN) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 15.30 (ob sobotah, nede-ljah in praznikih zaprto). Prispevki Namesto cvetja na grob Oskarja Boh" mana darujeta Sonja in Slavka Canziaj ni 15.000 lir za popravilo repentabrs» cerkve. Namesto cvetja na grob Juste Bert®' lino darujejo Slavka Canziani 10.000 1' ' družina Hrovatič 5.000 lir in družin Stulle (Col 40) 10.000 lir za popravi'0 cerkve na Repentabru. Ob 2. obletnici smrti dr. Jožka J” dica darujejo žena in hčerki 200.000 1 za Dijaško matico. . a V spomin na svoje drage daruje Aw Gombač 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina učiteljice Lic nore Kerkoč - Križman daruje Ani Gombač 20.000 lir za cerkev na tabru. , ,a Sosedje darujejo družini pok. Ed Župančiča preostali denar od venca sicer 115.000 lir. . m V. spomin na Eda Župančiča daruj družini žagar in Ferluga 20.000 hr KD Lipa. ja- Ob 7. obletnici smrti Ivanke Grgi° ruje družina Grgič (Bazovica 13) lir za sklad narodnih noš v Bazovi V spomin na dr. Antona Kacina ruje Gemma Turk 20.000 lir za 5 nost družina Opčine. c-Jo- Ob 8. obletnici smrti nepozabnega r(oCj ta Pertota darujejo žena Vida in 0 30.000 lir za glasilo KPI Delo. j-er- Namesto. cvetja na grob Ranl?*arkon luga Vertavec daruje Marija pa- 10.000 lir za vzdrževanje spomenik” dlim v NOB na Opčinah. ^oža V spomin na starše, brate ter ppo Josipa Cibica daruje žena Tončka *-ga. lir za godbo na pihala Vesna iz ip.iv Ob 10. obletnici smrti mame Em jsti ce daruje hči Danila 10.000 hr namen. T „giša V spomin na Marijo Kralj vd. po-darujejo Mariuči Jenko ter hce' jben<) sana in Luciana 25.000 lir za 8 c| da del olimpij-1 iger tudi — narava. BOJAN PAVLETIČ Prvi zmagi za Finsko in NDR Startna številka 45 je prinesla srečo Finki Marji- Lisi Hàmàlainen, ki je osvojila prvo zlato kolajno na letošnjih 14. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Plavolasa predstavnica Finske je zmagala v teku na 10 km na Velikem polju na Igmanu Karin drsa zlatu naproti °Svojnna ,,. februarja J\a smučarskem teku na 10 kilometrov za ženske Prvo zlato finski fizioterapevtki Plavolasa 28 letna fizioterapevtka Marja - Lisa Hàmalainen je v teku na 10 km osvojila prvo zlato kolajno 14. zimskih olimpijskih iger. Finska tekačica je na progi na Velikem polju na Igmanu skoraj nepričakovano premagala vso svetovno elito s sovjetsko tekmovalko Raiso Smetanino na čelu. Smetanina je bila namreč druga, tretja pa se je uvrstila Nor-vežanka Brit Pettersen, ki je za pet sekund prehitela eno od favoritinj, rojakinjo Berit Aunli. Norvežanke so se izkazale kot izredna ekipa, saj so zasedle še peto in sedmo mesto. Hamàlainenova je tekla vseskozi v ospredju. Na polovici proge, pri 5 kilometrih je imela 7 sekund naskoka pred Smetanino. V drugem delu je še pospešila in v izrednem slogu prismu-čala prva skozi cilj. Takoj po ciljni črti je vsa izčrpana omagala, da so ji morali rojaki iz finske ekipe priskočiti na pomoč (na sliki). Smetanina je v drugem delu le zdržala napad Norvežanke Pettersen in si priborila srebrno odličje. S tem je tudi omilila poraz Sovjetske zveze. Ekipno so največ pokazale Norvežanke, manjkala pa jim je tekačica, ki bi lahko včeraj posegla po samem zlatu. Od Italijank je Guidina Dal Sasso povsem zadovoljila, saj se je uvrstila na 17. mesto. Dobro se je odrezala tudi Jugoslovanka Jana Mlakar s 30. mestom. Dosegla je doslej najnižji zaostanek jugoslovanskih tekačic na olimpijskih igrah za olimpijsko zmagovalko. Zadovoljivi so bili tudi na • stopi drugih jugoslovanskih in italijanskih reprezentantk. TEK NA 10 KM ŽENSKE VRSTNI RED 1. MARJA - LISA HAMALAINEN (Finska) 31’44”2 2. RAISA SMETANINA (SZ) po 18”7 3. BRIT PETTERSEN (Nor.) 28”5 4. Auni (Nor.) 33”5, 5. Jahren (Nor.) 42”6, 6. Risby (Šve.) 50’'4, 7. Myr-macl (Nor.) 51"1, 8. Stepanova (SZ) 1’1”5, Burlakova (SZ) 1’11”6, 10. Jer jova (ČSSR) 1T4”5; 17. Dal Sasso (It.) 33’48”2; 29. Di Centa (Italija) 34’41”6; 30. Mlakar (Jug.) 34'52”2, 35. Bozzoni (It.) 35’30”8, 36. Angerer 36’10”4, 43. Munih (Jug.) 37’18”4, 44. Smolnikar (Jug.) 37’58”7. Današnji zmagovalki Tek na 10 km ženske MARJA LISA HAMALAINEN (Fin.) Hitrostno drsanje - 1500 m ženske KARIM ENKE (NDR) Kolajne NDR 1 1 0 Finska 1 0 0 SZ 0 1 1 Norveška 0 0 1 Današnje kolajne 9.00 Tek na 30 km moški 9.30 Hitrostno drsanje 500 m ženske 11.00 Hitrostno drsanje 500 m moški 12.00 Smuk moški Včeraj so ga preložili zaradi slabega vremena MOŠKI SMUK BO DANES NA SPOREDU SARAJEVO — številni ljubitelji smučanja (in mi z njimi) so včeraj ostali razočarani. Prve velike olim pijske tekme, moškega smuka, ni bi lo. Preložili so ga namreč na danes ob112. uri. Včeraj je na Bjelašnici spet divjal vihar, tako da 61 udele žencev smuka sploh ni prišlo do star ta, kaj šele da bi začelo s tekmo vanjem. Že v jutranjih urah je bilo na dlani, da bodo včerajšnji smuk težko izpeljali, marsikdo je sicer upal, da bodo boji za kolajne le na sporedu, saj se vremenske razmere na Bjelašnici kaj kmalu tudi spremenijo. Do spremembe vremena pa ni prišlo in s tem je bil tudi smuk preložen. Sicer pa je bilo vremensko sporočilo dokaj jasno : razmere za moški smuk niso zadovoljive. Pro£a je bila sicer odlično pripravljena, toda vreme ni dopuščalo tveganj. V zgornjem delu je dosegel veter hitrost več kot 120 km na uro, vidljivost pa ni bila večja od 30 m. Temperatura na vrhu Bjelašnice je bila —11 stopinj Celzija, na startu pa —6. Dobrim poznavalcem teh krajev je bilo tudi povsem jasno, da —11 na Bjelašnici pomeni, da je izredno mraz. Tudi tekmovalci, ki so nestrpno čakali, da se s sedežnico povzpejo na vrh Bjelašnice, so kaj kmalu uvideli, da s smukom ne bo nič. Tudi današnji obeti niso najbolj rožnati. Kaže, da bo vreme zopet nagajalo. Upati pa je, da bi organizator vendarle ne imel preveč težav s to tekmo, saj je v te ZOI vložil ogromnega truda in res škoda bi bilo, da bi mu vreme delalo preglavice. »Že smo nekoliko v zadregi, da smo morali preložiti današnji smuk, sicer pa lahko to tekmo odlagamo do zadnjega dne. Razumljivo pa je, da mora biti smuk usklajen z drugim programom moškega dela alpskih disciplin,« je povedal Dušan Senčar, ki je kot vodja tekmovanja, že dolgo časa na Bjelašnici. Sinoči se je vreme na Bjelašnici še poslabšalo, saj so na vrhu izmerili sunke burje tudi do hitrosti 198 km na uro (B. L.) Bjelašnici včeraj spustili zastave z drogov, moškega spusta ni bilo Zaradi slabega vremena Branko Weissbacher Odpoved včerajšnjega smuka na Bjelašnici poznavalcev bosanskih gora niti ni preveč presenetila. To kar se je zgodilo, ni na tej gori nič posebnega. Vreme se tam pogosto spre meni, celo večkrat v enem dnevu, in pred leti je zmrznila pod vrhom cela skupina dijakov, nekaj slovenskih planink pa celo sredi avgusta. Dežurnega prognostika na ljubljanskem hidrometeorološkem zavodu Branka Weissbacher ja smo vprašali zakaj je prišlo tokrat do te spremembe. »Zahodni Nemci so jo napovedali že v ponedeljek. S severa je prišel val hladnega zraka, nad njim se je vlegel topli zrak z juga in nad Balkanom je prišlo do padavin in slabega vremena. Močan veter je zajel širše področje, sredi katerega leži tu di Bjelašnica.« Vzhodna Nemka Karin Enke v hitrostnem drsanju (1500 m) S svetovnim rekordom do odličja Vzhodna Nemka Karin Enke si je v času novega svetovnega rekorda pridrsala zlato kolajno v hitrostnem drsanju 1500 metrov. 22 letna učite- ljica matematike, bivša umetnostna drsalka (sedma na enem mladinskem evropskem prvenstvu) je pustila za sabo rojakinjo Andreo Schòne (torej dvojni uspeh NDR) in bivšo svetovno rekorderko Natalijo Petruševo (SZ). Ko je zvedela za zmago (na sliki), si je kar zakrila oči. Včerajšnje tekmovanje je bilo v bistvu domena prav vzhodnonemških in sovjetskih drsalk, saj so osvojile kar šest od prvih sedmih mest. Edina ki se je skoraj enakovredno kosala z njimi, je bila poljska veteranka Erwina Rys - Ferens (peta). Tekmovanje na izredno hitrem drsališču na Zetri je predvsem med zadnjimi teki oviral sneg, tako da je nekaj tekmovalk (med njimi tudi Jugoslovanka Bibija Kerla) »zletelo« z ledene proge. Jugoslovanske barve je poleg Ker- tove zadovoljivo branila Dubravka Vukusič, ki je kar za pet sekund po pravila državni rekord. VRSTNI RED 1. Karin Enke (NDR) 2’3 ”42 (svetovni rekord) 2. Andrea Schone (NDR) 2’5”29 3 Natalija Petruševa (SZ) 2’5”78 4. Schiinbrunn (NDR) 2’07"69, 5. Rys - Ferens (Pol.) 2’8”08, 6. Lalen-kova (SZ) 2’8’17, 7. Kurova (SZ) 2’8”41, 8. Jensen (Nor.) 2’9'”53, 9. Limbach (Niz.) 2'10”35, 10. Šmida (ZRN) 2’10”55; 31. Vukusič (Jug.) 2'42 ”12, (dr. rekord), 32. Kerla (Jug.) 2’46”. Penzion »Holliday Inn«, v Sarajevu ni hotel za vse smrtnike. V njem živijo v bolj »razredčenem zraku« člani MOK. Penzion velja milijon starih din dnevno. »Ali bi vremenoslovci lahko pravočasno napovedali to spremembo?« »Zanesljive napovedi je mogoče sestaviti le za 3 do 6 dni naprej, vendar šestdnevne že niso več povsem zanesljive. Te motnje; torej več tednov naprej ni bito mogoče točno predvideti.« »Ali kot metorologi sodelujete s športniki?« »O, kar pogosto. Za vreme nas, recimo, vprašujejo planinci, pa tudi nekateri nogometni klubi in drugi. Če pa organizatorji katero izmed večjih športnih prireditev zavarujejo proti slabemu vremenu, moramo biti med prireditvijo navzoči s svojimi merilnimi napravami, da uradno ugotovimo, koliko je padlo dežja, če slučajno dežuje.« »Imate stike tudi s tržaškimi vremenoslovci?« »Ne, žal ne. Teh stikov ni, čeprav si jih želimo, ker m prišla doslej po; buda ne z ene, ne z druge strani-Morda bi jih lahko navezali ob pri", liki usklajevanja programov za boj proti toči na obeh straneh meje v Brdih.« V ozadju smo slišali telefon, hip nato pa je moral naš vremenoslovec že nekomu odgovarjati : »Da Ljubljana. . . severovzhodnik. .. 4 metre na sekundo. . .« Nismo ga več motili. VREMENSKA NAPOVED Prevladovalo bo oblačno vreme 1 vmesnim sneženjem spremenljive tenzitete. Na Igmanu, Babin dolu m Zetri bo veter pihal z jakostjo od do 6 metrov na sekundo, občas" sunki pa bodo presegali tudi 30 m/s' Predvidene temperature: Zetra '}’ Trebevič -4, Jahorina -7, Igman 1 Babin dol -5, na vrhu Bjelašnice P -12. , Do 14. februarja je predvideno ve no hladno vreme in sneženje. v cl„ bo na vrhu Bjelašnice pihal do februarja. izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO 'fa&lah. ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 149.900 lir dalje 61.800 lir » 72.800 lir » 15.000 lir » 47.000 lir » Servis iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro od Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb od Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb od Servis za kavo Iz porcelana, 7 kosov od 21 kosov iz porcelana za 6 oseb od 6 kozarcev Iz kristala »Boemla« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo Iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I od 54.000 lir Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 44.700 lir od 18.000 lir » od 13.800 lir » od 17.400 lir » od 199.000 lir » V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnlkom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA štedilniki iz nerjavečega jekla V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Boiler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke olimpijski primorski dnevnik «>. februarja stran 9 V hokejskih tekmah z Italijo in Jugoslavijo Za SZ in Švedsko samo lažji trening sz — Italija 5:1 (4:0, 1:1, 0:0) ITALIJA; Capone, Tacon, Belilo, Gasser, Farelli, Kassla tter, De Piero, Ciarda, Kostner, Prdondolo, Goe-Ban, Milani, Mas trullo, Tomassoni, Pavlu, Mair, Migliore, Pasqualotto, Insam. STRELCI: za SZ: Droždetskij 2, Ma-karov 1, Vasiljev 1, Biljaljedtinov 1; 23 Italijo: Tomassoni 1. Glede na končni izid, je Italija, kljub porazu dosegla lep uspeh. Že dejstvo, da je v zadnjih dveh tretjinah »prisilila« večkratne svetovne in olimpijske prvake na neodločen izid G:1 in 0:0), bi človek mislil, da so »azzurri« poskrbeli kar za velik podvig. Pa le ni tako. Srečo sem imel, da je sedel poleg sovjetski časnikar, bivši sov Idtski igralec in reprezentant, ki mi J® med tekmo (kot pravemu hokej-^«nu.laiku) marsikaj razložil. Taktika sovjetske reprezentance je bila v tem srečanju enostavna : nasuti čimprej Italijanom nekaj zadetkov in nato poskusiti razne variante v igri. In to se je tudi zgodilo. Že po nekaj minutah igre so Sovjeti vodili s 4:0, nato pa so skušali doseči zadetek, ko so ostali z igralcem manj. In prav z igralcem manj je »zborna ja« pokazala, česa je zmožna. Ma-karov, Vasiljev in drugi so namreč z izredno osebno tehniko in velikim taktičnim znanjem, odvzeli Italijanom ploščico in nato driblali »azzurre« kot najboljši slalomisti. Zanimivo je tudi, da so bili Italijani v največjih težavah prav tedaj, ko so imeli igralca več. Tedaj so namreč Sovjeti igrali zares. Sicer pa gre priznati, da so »azzurri« s svojo igro zadovoljili in da jim je tudi uspel podvig, da so dosegli gol, ko je bil v vratih slavni Tretjak, pojem svetovnega hokeja. (B. Lakovič) Včeraj opravili prvo vožnjo na Trebeviču Sankanje: Haspinger prvi .Največja zabeležena brzina na Tre-vicu je presegla 117 km na uro! Jo sankanje na OI. v , ,m°ški konkurenci vodi po prvi u Italijan Ernst Haspinger, ki ***** čas 46"157, samo dve ti-*rik'1 sekunde manj od drugouvr-Itm?ega Gautzra (NDR). Tretji je tisočink ^i^®artiier z zaostankom 25 Konkurenca je torej odprta in v ledenem žlebu se obetajo razburljivi trenutki. Kdo je kdo, je pri strašnem vijuganju težko ugotoviti. Gledalci ob žlebu verjetno najbolj pričakujejo, da bo koga odneslo s proge. Miselnost, ki prevladuje na avtomobilskih dirkah, je verjetno prisotna tudi ob progi, kjer je milimetrska točnost pri načenjanju ovinkov bistvo dobrega rezultata. Med tistimi, ki so padli je bil da nes tudi Jugoslovan Suad Karajica, njegovo ženo Dajano je pa ledena stena nekajkrat oplazila po oblinah, hujšega pa ni bilo. Najboljši je bil za Jugoslavijo Dragojevič. Za Haspin gerjem zaostaja za 1”32’33. Dekleta so bila pri brzinah za 10 km počasnejša, vodi pa trojka iz NDR Martin, Schmidt in Weiss. (Na sliki : Jugoslovanka Dajana Karajica). Značke Glavni trg za zbiratelje in prekupčevalce značk in drugih »trofej« je pred Skenderijo. ve Z*716 ,točke naše vsakodnevne sta-uq ni bilo, saj je huda burja smulcr^šnivi onemogočila moški Cev ' ^tke z napovedmi naših bral-dan T*0 .kojPok spravili in veljajo za ne hrt0*, smuk na sporedu, tako da slo nič v izgubo. eno Z°Cl !>a smo imeli m) rezervi« še balere sneženje ni one skum, , ‘«ko lahko danes našo sken, °, , ^vico še dopolnimo. V žen-boljz na 10 kilometrov so naj-Finski Jne?ta pripadla po vrsti sledni, ^vjetski zvezi ter vsa tri nani oTavh',rueJkl Polnega zadetka nih < “ nihče, saj so od petih mož- le tru k osvojili največ po 2 točki za to f tekmovalci. Glavni »krivec« ni pr_,f ./o gotovo Norveška, saj je lestviC0 U11^e Poslovil kar trikrat m lakatinta Osiviva je po dveh kolih 2,5," 3A‘ 4 točke, 2. P. Gerdol Čuk nB' MiUč in K. Vitez 2, 5. M. '• M«. %%£ M- 0“ «• »■ Specializirana športna trgovina _ SKI - SUHE - TENIS U,lca bagolili Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst 3A sport so del Popolo 45 —TRŽIČ —Tel. 0481/40195 P°RT — REKREACIJA — RIBOLOV posebna ponudba smuči z vezmi od 95.000 lir dalje Švedska—Jugoslavija 11:0 (4:0, 1:0, 6:0) JUGOSLAVIJA: Pretnar, Pajič, Burnik, Hiti, Klemenc, Beribak, Basic, šuvak, Raspet, ščap, Lajovec, B. Lomovšek, D. Lomovšek, Hafner, Mlinarec, Sekelj, Kovač, Horvat, Gorenc. Edini cilj »plavih« je bil vsaj častni gol, Švedi pa so bili posebno v samem začetku neizprosni in v nekaj minutah vrtoglavo povišali rezultat, ki je bil pred tem za Jugoslavijo vsaj časten. Dober je bil, kljub toči prejetih golov, vratar Cveto Pretnar. ZRN — Poljska 8:5 (2:2, 3:1, 3:2) Poljaki so nedvomno popravili vtis iz prve tekme proti SZ, niso pa mogli strti Zahodnih Nemcev, ki se Dodo sedaj s Švedsko borili za vstop v finale. drugo mesto v skupini, ki še vodi v finalne boje. Po porazu s Kanado bi morali namreč Američani nujno zmagati proti močni reprezentanci ČSSR. Podvig jim ni uspel. Čehoslovaki so bili v vsaki tretjini boljši in tudi zasluženo zmagali. LESTVICA Finska 4 2 0 . 0 20:15 ČSSR 4 2 0 0 14:5 Kanada 4 2 0 0 12:3 ZDA 0 0 0 2 3:8 Avstrija 0 0 0 2 4:12 Norveška 0 0 0 2 6:26 Pobratenje s... pivom V glavnem presseentru v Skenderiji imajo svoj stand tudi predstavniki za-hodnonemškega mesta Friedrichsha-fen. V kiosku točijo okusno pivo, ves zaslužek pa bo namenjen mestu Sarajevu. Šeste igre »velikana« Erika Dane« se bodo na Trebeviču začela tekmovanja v bobu. Prvi se bodo po »ledenem črevesu« spustili dvosedi. Za Švedsko bo nastopil tudi Erik »velikan« Eriksson, najstarejši tekmovalec ZOI v Sarajevu. Star je že 53 let, to so njegove šeste olimpijske igre, dejal pa je, da ne misli še prenehati s športom. 22:3 17:2 16:6 4:16 6:20 1:19 16:2 LESTVICA Švedska 4 Sovjetska zveza 4 ZRN 4 Italija 0 Poljska 0 Jugoslavija 0 B SKUPINA Finska — Norveška (5:0, 6:1, 5:1) Norvežani so se znašli na mah z najslabšo obrambo turnirja, finski napadalci pa so se povzpeli na lestvici strelcev. Tekma bi utegnila ostati v spominu, kot rekord doseženih golov zmagovite ekipe. Kanada — Avstrija 8:1 (2:0, 4:0, 2:1) S pravilno razporejenimi močmi so Kanadčani odpravili Avstrijo, ki nikakor ni ponovila zelo dobrega vtisa s prve tekme proti Finski. Istočasno so nekaj na ugledu pridobili kanadski igralci. ČSSR - ZDA 4:1 (2:1, 1:0, 1:0) Olimpijski prvak iz Lake Placida, reprezentanca ZDA, je po komaj dveh odigranih tekmah v bistvu že izlo čena iz boja za kolajne, saj je malo verjetno, da bi se laliko uvrstila na Danes nastopajo Italijani Tek na 30 km moški Capitanio, De Zolt, Runggaldier, Vanzetta Sankanje Auer, Oberhuber, Rainer (ženske), Haspinger, Hildgartner, Huber (moški) Bob dvosedi Bellodis in Ticci, Ghedina in Me-neghin Umetnostno drsanje Micheli, Pelizzola Hitrostno drsanje 500 m Peretti (ženske), Paganin (moški) Smuk moški Mair, Ghidoni, Sbardellotto Jugoslovani Smuk moški Janez Pleteršek, Tomaž Jemc Mrtvec Mednarodni radio TV center je znan kot »Mrtvec« čeprav je v njem zelo živo. Serg Lange Serg Lange, »oče« svetovnega smučarskega pokala je izredno navdušen nad Igmanom. V par kilometrih so naprave za vse alpske in nordijske smučarske panoge. TRIESTE AUTO najboljši HI-FI po prijateljskih cenah Tek na 30 km moški Ivo Čarman, Jože Klemenčič, Janez Kržinar, Tone Djuričič Sankanje Dajana Karajica, Suad Karajica, Dušan Dragojevič Hitrostno drsanje 500 m Nenad Žvanut, Bibija Kerla, Dubravka Vukusič brezplačna montaža Ul. Geppa 12/a TRST Tel.: 69358 Danes bomo zastavili spet pet vpra šanj, toda tokrat iz dveh različnih športnih panog. Jutri bo na sporedu med drugim tudi ženski smuk. Za to disciplino bodo morali naši bralci točno napovedati imena tistih tekmovalk, ki bodo osvojile L, 2. in 3. mesto. Poleg tega pa bo treba napovedati tudi končna rezultata dveh jutrišnjih hokejskih tekem in sicer sta to srečanji Italija - Poljska ter Sovjetska zveza - Jugoslavija. Napovedi na ta vprašanja bomo sprejemali danes od 17. do 18. ure na telefonsko številko 794-672. Televizijski milijoni Zimske olimpijske igre postajajo dobičkonosen posel. Ameriško televizijsko omrežje ABC je za pravico prenosov na ameriškem kontinentu plačala 95 milijonov dolarjev. Za prenose prihodnjih zimskih iger v kanadskem Calgaryju pa bodo plačali kar 300 milijonov dolarjev. OMEGA MERCURIO 80 F TEHTNICA Z DAVČNIM POTRDILOM Naročite pravočasno napravo za izdajanje davčnega potrdila z logotipom AF" Faksimile davčnega potrdila a. a R. COLI FONO SRL um nnzziNi 9/2-1 ive BOLOGNO TEL 392992/3 PORT.IOO 02026340378 CO 123436 ALI» 1.200 'J INO 2.200 GOFF I. 200 CONF 4. 200 PANT 5. 200 GOLF 1.800 PROF 2.800 FARM 3. eoo UARI 1.300 CONT 23.900 ROSO 07 06.83 00088 16150 Konzulenti za obvezne register blagajne Zakon 18 dne 26/1/1983 ŠVEDSKE REGISTER BLAGAJNE Proizvaja že 50 let samo register blagajne. Vedno prvi v kakovosti in trajnosti. Kvalifidrati servis. ero,. «*0/ 343659 Servis: URSINO s.p.a. Ul. Ginnastica 13 - TRST Tel.: 763813 - 827478 Tehniki Ursino imajo izkaznico. stran 10 olimpijski primorski dnevnik «>. februarja Odločitve na Velikem polju in na Zetri Danes tek na 30 km in sprint na ledu Z izrednim dodatkom moškega smuka bo današnji dan za moško konkurenco eden najvažnejših celih iger. Tek na 30 km je namreč najbolj reprezentativna panoga, katere vrstni red določa razmerje moči posameznih držav. Motiv tega teka bo običajni dvoboj med tekači iz Sovjetske zveze in predstavniki skandinavskih držav. Možna pa je tudi vključitev tekačev od drugod. Sovjetska zveza predstavlja kot svojega glavnega aduta bivšega prvaka Zimjatova, nevaren pa naj bi bil iz tabora severnjakov Kirve-sniemi iz Finske. Norveški upi slonijo na Eriksenu, švedski pa na Svanu. Med Italijani je odsoten najboljši Ploner in ostala četverka bi ne smela poseči v borbo za prvih deset mest. O slovenskem tekaču Ivu Čarmanu vemo, da je zelo dobro pripravljen. Strokovnjaki računajo na uvrstitev nekje okoli 20. mesta, kar bi bil za jugoslovanski tekaški šport velik uspeh. O Kochu (ZDA) bomo komaj po teku zvedeli, če je njegova moč plod težnje po »amerikanizaciji« ali pa resnična. Hitrostni stadion v Zetri bo priča dvema odločitvama na 500 m za moške in ženske. Ženska konkurenca izgleda povsem zaprta od tekmovalk iz NDR. En-kejeva bi utegnila celo osvojiti poleg sprinta tudi vse ostale panoge. Očitno pri ženskah še ni izredne specializacije. Nasprotno je slika bolj razgibana pri moških, kjer so med favoriti Japonec Kuraiva, Američan Immerfall in Kanadčan Boucher. Strnjeno trojico imajo tudi Sovjeti, najboljši med njimi naj bi bil Kozlov. Svetovni rekord dosežen na včerajšnji tekmi deklet dokazuje, da je kakovost ledu v Zetri dobra in da se ob izenačenih močeh, ki so značilne predvsem pri moških lahko pričakuje, da bodo kmalu padle tudi druge svetovne znamke. Zamejec na ZOI V vrtincu reklamne dejavnosti, ki se vrti okoli iger, je človeku že nerodno. Slika se omili le zaradi prisotnosti tržaških poslovnih ljudi, večinoma mladih, bivših športnikov. Nekdanji košarkar Edi Košuta ponuja v Sarajevu cigarete. »Naša reklama se ne more primerjati s tisto, ki propagira sadne sokove ali čokolado«, je povedal Edi. »Za nas je važno, da kot prvi pridemo do možnega odjemalca in ga osvojimo. V trajiki nihče ne izbira. Točno ve kaj želi. Tekmujemo zato, da kot prvi predstavimo določen proizvod«. (Mario Šušteršič) Danes Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 30 km moški Sankanje (Trebevic) ob 9.00 2. vožnja moški + ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.30 500 m ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 11.00 500 m moški Alp. smučanje (Bjelašnica) ob 12.00 Smuk moški Umetnostno drsanje (Zetra) ob 13.00 Obvezni ples Bob (Trebevic) ob 13.30 1. in 2. vožnja — dvosedi Umetnostno drsanje (Zetra) ob 20.00 Kratki spored dvojice »Argentinka« najlepša Italijani so znani po svetu zaradi svojega okusa. In to ne samo glede mode, temveč tudi glede ženskega spola. Bili so kar navdušeni nad dekleti, ki so nosile tabele z napisom nastopajočih držav. Italijanski časnikarji so takoj izbrali najlepšo. Bilo je to dekle, ki je korakalo pred argentinsko reprezentanco. Nezadovoljnež Seveda pa vsi niso zadovoljni. Češki jotoreporter, ki je dobil brezplačno filme znane ameriške firme, bi rajši imel Japonske, kajti barve so bolj izrazite, ampak kaj češ, podarjenemu konju se ne gleda v zobe. ., Jutri Biatlon (Igman) ob 9.00 - 20 km Sankanje (Trebevič) 3. vožnja moški + ženske Alpsko smučanje (Jahorina) ob 10.30 Smuk ženske Klasično smučanje (Igman) ob 12.30 Skoki kombinacija Hokej (Skenderija) ob 13.00 Italija - Poljska (A skupina) Hokej (Zetra) ob 13.30 Avstrija - ČSSR (B skupina) Bob (Trebevič) ob 13.30 3. in 4. vožnja dvosedi Hokej (Skenderija) ob 16.30 Kanada - Finska (B skupina) Hokej (Zetra) ob 17.00 Norveška - ZDA (B skupina) Hokej (Skenderija) ob 20.00 SZ - Jugoslavija (A skupina) Hokej (Zetra) ob 20.30 Švedska - ZRN (A skupina) Spored 14. ZOI TAKO Danes ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 8.55 Trebevič: sankanje (moški in ženske) — 2. vožnja 15.00 Trebevič : bob dvosedi 1. in 2. vožnja Drugi kanal 12.00 Bjelašnica: smuk za moške 17.00 Sarajevo: dnevni pregled ZOI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 Veliko po'je: smučarski tek na 30 km — moški Zetra : hitrostno drsanje na 500 m — moški in ženske Trebevič: sankanje (moški in ženske) — 2. vožnja (kombinirani prenosi) 12.00 Bjelašnica: smuk za moške 13.25 Trebevič: bob dvosedi 1. in 2. vožnja 18.30 Olimpijski pregled (1) 22.45 Olimpijski pregled (2) Koper 18.00 Trebevič: sankanje — moški (posnetek) 18.30 Veliko polje: smučarski tek na 30 km — moški (posnetek) 20.30 Trebevič: bob dvosedi (posnetek) 21.15 Zetra: hitrostno drsanje na 500 m — moški in ženske PO TV Jutri ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 23.50 Skenderija: hokej Poljska - Italija (posnetek) Drugi kanal 8.55 Trebevič: sankanje (moški in ženske) — 3. vožnja 14.35 Igman: biatlon — 20 km (posnetek) Trebevič: bob dvosedi 3. in 4. vožnja (posnetek) Tretji kanal 10.20 Jahorina: smuk za ženske JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 Trebevič: sankanje (moški in ženske) — 3. vožnja 10.20 Jahorina : smuk za ženske 12.30 Trebevič: sankanje (moški in ženske) — posnetek zaključka 3. vožnje 13.25 Trebevič : bob dvosedi 3. in 4. vožnja 16.00 Veliko polje: biatlon — 20 km (posnetek zaključnega tekmovanja) 18.30 Olimpijski pregled (1) 22.05 Olimpijski pregled (2) Oddajniki H. mreže 14.30 Skenderija: hokej Italija - Poljska (2. in 3. tretjina) 20.00 Skenderija : hokej SZ - SFRJ Koper 10.20 Jahorina: smuk za ženske 12.30 Trebevič: sankanje moški 3. vožnja (posnetek) 14.30 Skenderija: hokej Italija - Poljska (2. in 3. tretjina) 16.50 Jahorina: smuk za ženske (ponovitev) 17.50 Trebevič: bob dvosedi 3. in 4. vožnja (posnetek) 20.00 Skenderija: hokej SZ - SFRJ Zaradi morebitnih nenadnih sprememb v umiku olimpijskih iger so možne tudi spremembe v televizijskih sporedih. Obleci svoje sanje... Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1984: to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si namreč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenim cenjenim kupcem PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30 od sto PELLICCERIA V. te pričakuje v: • TRSTU - Ulica Palestrina 10 • MONZI - Ulica Italia 50 e COMU - Drev. Masia 61 • VARESEJU - Ulica Cavour 3 (na vogalu Ul. Vittorio Veneto) VSEM KUPCEM BOMO POVRNILI POTNE STROŠKE Prvi del seznama smo objavili včeraj Se preostali razlaščenci z območja Trebč in Padrič Danes objavljamo drugi del seznama razlaščencev s področja Trebč in Padrič, kjer bo speljan četrti odsek (Opčine - Padriče) hitre ceste Se-sljan - Opčine - Padriče z odcepom Opčine - Fernetiči. DAVČNA OBČINA TREBČE (nadaljevanje) Maria Messar por. Kral hči Tomasa (814/6), Anna Messar hči Tomasa (814/6), Orsola Messar hči Tomasa (814/6), Maria Messar hči Tomasa (816/2), Gioseffa Messar (816/2), Caterina Messar (816/2), Mattia Messar sin Michele ja (816/2), Mattia Messar sin Mattea (816/2), Antonio Messar sin Mattea (816/2), Francesco Messar sin Mattea (816/2), Giovanni Carli sin Mattia (816/2), Roberta Rossoni por. Rusin (820/2, 818 in 804/2), Adriana Rossoni por. Flego (818), Mattia Kral (819/2), Giorgio Kral (819/2), Maria Kral (819/2), Lovrenc Kralj pok. Andreja (802/1), Ofelia Bole por. Renzi pok. Giusta (803), Giusto Bole pok. Giuria (803), Arturo Bole pok. Giusta (803), Riccardo Bole pok. Giusta (804/1), Erminia Bole pok. Giusta (804/1), Francesca Messar (799), Giovanna Konic por. Pahor (800/1), Maria Gregori por. Gabrielli (1048/1), Francesca Škerl por. Carli pok. Antonia (2496/3), Giusta Škerl por. Meu-»a pok. Antonia (2496/3), Teresa Škerl por. Cecchini pok. Antonia (2496/3), Edmondo Škerl pok. Ante-ma, Maria Škerl por. Pahor pok. Antonia (2496/2), Antonia Škerl por. Carli pok. Antonia (2496/2). davčna občina padriče Emilio Babici in Janja Vučko por. Rabici (666/2), Stelio lavemig in Rruna Attlni por. lavemig (664/1), Aurelio Benci (661/1), Paolo Palu tan in Giannina Sandrini por. Palu-tan (661/1), Lucio Ameri (675/15), Fulvio Omero (675/41), Erio Raja in Giuliana Tendella por. Raja (675/17), Kgidio Gherghich sin Micheleja sin Valentina pok. Antonia (621), Giuseppe Gherghich pok. Giorgia (621), Giovanni Gherghich pok. Giorgia t"2!), Albina Calzi por. Cusso ITALIJANSKA TELEVIZIJA (620/14), Francesco Peraino in Norina Pistan in Peraino (620/9), Girolamo Guarino in Caterina Galletto por. Guarino (620/23), Sara Del Giglio por. Biondi (675/39 in 675/40), Giustina Grgic vd. Gregori pok. Gaspara (675/19), Giovanna Gregori pok. Venceslava (675/19), Stojan Žagar (620/6 in 620/5), Bruno Stagnare (627/1), Tiziana Ravbar (627/4), Smiljan Cibic pok. - Carla (620/25), Antonio Ghergich sin Andrea (620/4), Maria Calzi por. Počkaj (620/3), Giuseppe De Cesare (620/8), Edoardo Potok in Teresa Poropat por. Potok (620/21), Antonia Mahnich por. Guštin pok. Antonia (627/2), Adriano Giuman in Marinella Latini in Giura an (625/2), Vladimiro Clarich (769/2), Egidio Ghergich sin Micheleja (773/3), Stefano Ghergich pok. Giuseppa (773/3), Michele Ghergich pok. Giuseppa (773/3), Luke Grgic pok. Andreja (773/3), Walter Ficiur (598/1), Liliana Mezzina por. Padavina in Giulio Padavina (772/2 in 771), Sonia Ghirardi (597/1), Emilia Danieli (597/1), Benedetto Colonmel-lo (598/8), Maria Quinavalle por. Colonniello (598/8), Giustina Gregori (586/3), Stanislao Gregori pok. Antonia (592), Sofia Mahnič por. Bo-nazza (598/4), Nerina Valentich por. Collari in Giovanni Collari (598/6), Maria Biagini (598/9), Nadia Biagi-ni por. Zorzenon (598/9), Dario Zor-zenon (598/9), Dario Gregori in Silvestra Žagar vd. Gregori (598/7), Umberto Drobnich (586/1). Imelda Bordello por. Biloslavo (586/1), Sergio Biloslavo (586/1), Lucia Gregori (580/1), Pietro Gregori (580/1), Luisa Gregori (580/1), Silvia Vidmari por. Cantarelli (582/1), Romildo Martini sin Romilda (583), Silvia Vidmari in Cantarelli (583), Romano Grgic (580/2), Francesco Ghergich pok. Egidia (581/1), Giacomo Ghergich pok. Stefana (581/1), Giusto Gregori pok. Giuseppeja (581/1). Paolo Gregori pok. Giuseppeja (581/1), Edoardo Devetta (571), Emilio Cok in Teodoro Cok (567/2), Agostino Calzi (586/1), Stellia Tech vd. Nejedly (586/2). Lepa samostojna razstava mlade Jane Dolenc v Tolminu Ni Vsakdanji dogodek samostojna /e?tav? še ne dvajsetletne Jane Do-Li” ki ■ študentke 7. letnika ALU v Moljani. Naj takoj povemo, da sodil razstava v okvir kulturnih prire <„reu v počastitev slovenskega kul-nega praznika. krat^mdea razstave je prej že več-2 rì izstavljala svoja dela skupaj čiani Društva slikarjev -ram Br^ev Tolminske. Priznati mo-s lnske narave. Plenum je hotel nettiti Bevka borca in pisatelja, avedajoč se okvira, znotraj katere-zvJf - Potekal, je taka usmeritev ra-n.mtjiva. Nekoliko natančnejše bra-Je zbornika pa nam pove, da ni 0 “ v celoti uresničena. Vzrokov je rP.0V? ,več- Morda pa je sploh neu-cph,lC^'va- D več vzrokov. Ker tako ^ Pite osebnosti, kot je Bevk, ni kg90Ce označevati po razdelkih in tako označevanje zahteva po-kijen pristop, škoda! svptr?' razdelek zbornika poskuša o-kih u- ^enka pisatelja. V prispev-del’ ki skušajo Bevkovo pisateljsko a 0 celovito označiti, je čutiti mno-vi,nz.rege. Vzroke zanjo je sliko-MJn,*rčno pokazal Ciril Zlobec v o Razmišljanje o Bevku ali st°* literature. V njem je v bi-bore opoz°ril. da sintagma: Bevk, pr c in pisatelj ni ustvarjalna, iz,- ZaPrav ne omoaoča ustrezne sin- terarnozgodovinske sodbe o Bevku. Bistvo te teze je: »Če nočemo delati Bevku krivice, ga moramo presojati z vidika njegove nenavadne žive, skorajda fatalistične pripadnosti narodni ideji.« In še: »Bevku družbenemu delavcu se moramo približati le po poti, da je bil, kar je bil, da je bil izjemna osebnost, to pomeni, da je bil pisatelj, pomemben in vpliven, ker je bil 'kot predsednik - pisatelj«. Iz tega je mogoče narediti zaključek, da bi bil simpozij ustvarjalnejši, če bi za svojo vsebinsko usmeritev sprejel sintagmo: Bevk - pisatelj in borec. Seveda Bevkovega pisateljevanja in borčevstva ne smemo razu meti ločeno, mehanično razdeljeno, ker se oboje medsebojno oplaja, celo medsebojno spodbuja. Zdi se, da je oboje hkrati vzrok in posledica. Zadravec je v svojem prispevku na tem simpoziju tako razmišljanje sprejel, ko je ugotovil, da »umet nik ne' dela v vakuumu, ampak od meva v ljudeh, da je umetnost glas osebnosti v človeku, ne pa glas božanskega v človeku.« Zbornik daje vtis površnosti in ■ samovolje. Morda zaradi tega, ker ni urednik nikjer pojasnil kriterijev, ki jih je uporabljal. To bi gotovo sodilo v predgovor. Tako imamo pred seboj nekam a-nonimen zbornik, ki niti po ureditvi niti po zunanjem izgledu in opremi ne more biti v čast plenumu kulturnih delavcev OF in s tem socialistični zvezi, predvsem pa ne Francetu Bevku »enemu najstarejših aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda«. Slane čehobin Kvartet »Musikverein« z Dunaja imeniten gost v »Rossettiju« Razstava Rudolfa Sakside V tržaškem Kulturnem domu bo do 24. t.m. odprta razstava soriškega slikarja Rudolfa Sakside. Razstava prinaša pregled umetnikovega dela v obdobju zadnjih 15 let. Vsekakor je to izbor, ki potrjuje slikarjevo veljavnost in svojskost v slovenskem likovnem prostoru Nastop kvarteta »Musikverein« z Dunaja za Koncertno društvo v gledališču Rossetti, je predstavljal imeniten glasbeni dogodek. Violinista Rainer Kiichl in Eckart Seifert, violist Peter Gbtzel in čelist Franz Bartolo-mey, vsi člani dunajskih simfonikov, ’ so se predstavili kot kolektivno in individualno polnokrvni mojstri komor nega muziciranja, koncertanti izjem nih tehničnih lastnosti, predvsem pa kot stilno prečiščeni interpreti v popolni izrazni medsebojni uravnoveše nosti. Na sporedu so imeli v prvem delu Schubertov Kvartet v B duru op. 168 in Kvartet št. 2 v F-duru op. 92 Prokofjeva, v drugem delu pa Beethovnov Kvartet v Es duru op. 127. Pri Schubertu smo lahko občudovali vibriranje tipične skladateljeve melanholije, ki so ji interpreti dali izrazit dramatični poudarek zlasti v prvih dveh stavkih. V Kvartetu Ser geja Prokofjeva so gostje izpričali bogato virtuoznost v subtilnem pred nasanja muzike, ki se navdihuje iz kavkaške folklore, ki pa ji je sklada telj dal po eni strani svojstveno razčlenjen ritem, po drugi pa močno li-ričnost, ki se v Adagiu sprosti v čudovit dialog prve violine z občasnimi prekinitvami s pizzicati in kontrapunkti ostalih godal. Beethovnov kvar tet sodi v čas njegove pozne produk tivnosti in nosi zato pečet njegovih vrhunskih dosežkov. Prost vsake tra dicionalne formalnosti je grajen na raznolikosti tematske obdelave, v ka- BERITE Novi Matajur Kvalitetna razstava od prejšnjega petka v Kopru Reprezentativen izbor slik Emilia Vedove ne omogoča ustrezne sinje *lzjemne osebnosti«. Zlobec tudi St°u^ tezo, ki bi mogla vplivati m Predrugačenje marsikatere li- Obalne galerije Piran so razstavo znamenitega beneškega slikarja obljubljale že nekaj let. Zdaj so v sodelovanju z galerijo Sebastian iz Dubrovnika res uspeli pri praviti raprezentativen izbor Vedovovih slik in jih predstaviti tudi jugoslovanskemu občinstvu. Pred razstavo v Kopru, ki so jo odprli v petek zvečer, so bile Vedovove slike razstavljene v Beogradu. Na otvoritvi žal ni bilo avtorja, kot je bilo obljubljeno, ker je prav te dni zavzet s pripravami razstav svojih del, ki jih bodo v naslednjih dneh hkrati odprli v več beneških galerijah. Čeprav se Vedova v Kopru predstavlja samo s svoji mi slikami, in ne tudi z grafikami, kot je bilo sprva predvidena, je izbor del tega velikega umetnika vendarle dovolj reprezentativen, da si je mogoče ustvariti podobo d avtorjevem umetniškem ustvarjanju. V Kopru je na ogled 26 njegovih slik, od najnovejših olj na platnu z naslovi: Brez naslova, Od kod, Pojavlja joč se in nekaterih drugih, ki so nastale lam in predlani do znamenitih slik tako imenovanega španskega ciklusa datiranih s sredine osemdesetih let, pa Amerike danes posvečene ameriškim študentom iz leta 1969, torej iz časa ko se je Vedova pridružil študentskemu gibanju. Razen tematike njegovih slik je reprezentativen tudi izbor tehni ke, saj je ob oljih na ogled tudi njegovo delo v kombinirani tehniki, akvatinti in litografiji. Že iz tega, seveda še zladeč ne popolnega pregleda obsežnega umetnikovega opusa, je mogoče ugotoviti, da drži trditev italijanskega kritika Achilia Bonite Olive, ki je v spremnem tekstu h katalogu (ob razstavi v Kopru so ga izdale Obalne golerije) zapisal: »Vedovavo delo je neskončna veriga slikarskih tekstov, ki tvorijo intenzivno polje nemirnosti, zaznamovdnj, konfliktov, ki se vedno rešujejo znotraj likovnega jezika. Vedova pa svojega življenja ne izraža z »viškom energije«, kot pravi Filiberto Menna, le v svojem likovnem opusu, temveč je takšno, polno, neprestano iščočg novih odgovorov in tudi novih spoznanj, tudi umetnikovo življe nje. Rojen 1919. leta v Benetkah se je že kot otrok sam naučil risati in slikati. Od septembra leta 1943 je bil aktiven udeleženec v odporniškem gibanju v Benetkah in v Rimu, nato v italijanskih Alpah. Začetki njegove razstavne dejavnosti segajo v leto 1942, ko je razstavljal na Premio Bergamo, v letih 1946 je bil med ustanovitelji Nove fronte umetnosti v Benetkah, kmalu zatem se ude ležuje polemik o novi umetnosti, in nato razprav o socialnih in političnih vprašanjih. V letih 1967 68 je pritegnil s študentskim gibanjem. Pomembno je tudi Vedovovo peda goško delo: zadnjih dvajset let poučuje in predava na številnih akademijah po ZDA, v Mehiki in Italiji, kjer od leta 1975 vodi tudi katedro za slikarstvo na beneški aka demiji za likovno umetnost. Razstava v Kopru nam tako predstavlja zanimivega umetnika in človeka, ki že skoraj pol stoletja z jezikom likovne govorice išče odgovore o smislu življenja. V jeziku umetnosti, ki po besedah Olive »ni specializirana dejavnost, ampak avantura, ki vse ravni eksistence dvigne med vsakdanjost, ki jo upravljajo drugačni zakoni, zakoni konvencije.« „ , Cveta Guzej - Sabadin teri prihajajo do izraza vsi štirje inštrumenti v medsebojno prelivajočem se polifonskem muziciranju, ki se v Adagiu sprosti v čudovito spevno nežnost. Kvartet »Musikverein« je to Beethovnovo mojstrovino izvajal z izjemno urejenostjo in intimno zbranostjo. Za dolgotrajne aplavze se je občinstvu oddolžil še s kratkim Haydnovim odstavkom, (jk) Na knjižni polici Michael Baigent, Richard Leigh, Henry Lincoln: SVETA KRI IN SVETI GRAL Pri Državni založbi Slovenije je izšla nenavadna knjiga, za katero se lahko predvsem sprašujemo ali je bila slovenska izdaja za naš knjižni trg in naše ljudi potrebna in bo knjiga za naše ljudi koristna ali vsaj zanimiva. Odgovori na ta vprašanja so najbrž negativni. Posebno če vemo, kako težko je v današnjih časih zaostrenih založniških pogojev izdati kako delo in najti založnika. Res pa je, da je knjiga, o kateri je govor, bila preteklo leto bestseler in je v zahodni Evropi vzbudila mnogo zanimanja. Gre za delo več avtorjev, ki so v angleškem originalu izdali knjigo, v kateri izpodbijajo mite krščanske vgre o Jezusu Kristusu, o njegovem križanju in smrti. Čeprav se avtorji ponekod omejujejo le na domneve, pa skušajo s pozitivnimi dokazili dokazati, da Jezus Kristus sploh ni umrl na križu, da je bilo križanje samo navidezno na zasebnem vrtu, da je Pilat podkupljen, da je bil Jezus Kristus oženjen in imel otroke, da je zbežal z družino iz Jeruzalema v Južno Francijo, kjer se je njegov rod nadaljeval k rodbini Merovingov in potem v raznih plemiških družinah Evrope. V dokaz svojim ugotovitvam navajajo najrazličnejše vire od evangelijev, do rimskih zgodovinarjev in do dogodkov v srednjem veku, govorijo pa tudi o izkopavanjih in »skrivnostih« današnjega časa, ki še niso razrešene. Pri tem je zanimivo, da se v tekstu pojavljajo imena nekaterih javnih, političnih in kulturnih delavcev sedanjega časa, ki naj bi ohranjali določene skrivnosti določenih francoskih tajnih ali pol javnih združenj, zlasti sionskega reda. Prav v tem pa se kaže, da je knjiga z nešteto hipotezami in ovrženji dosedanjih polresnic in resnic, namenjena predvsem francoskemu bralcu in se zato še toliko bolj postavlja vprašanje umestnosti prevoda. Težko je reči ali in koliko hipoteze in trditve avtorjev knjige zdržijo znanstveno kritično presojo, koliko je mogoče pisanju avtorjev verjeti ali ga sploh vzeti kot resno. Dejstvo je, da trditve in hipoteze te knjige nasprotujejo in podirajo dosedanje dogme in izsledke zgodovinopisja, predvsem pa temelje krščanske vere. Ne glede na to pa bi bilo prav, da bi založba slovenskemu bralcu poskrbela vsaj za kritično uvodno besedo, ki naj bi jo napisal nekdo, ki so mu kot zgodovinarju te stvari bližje, da bi slovenski bralec z nekim določenim odnosom pristopil k prebiranju knjige, ki konec koncev za nas niti ni posebno zanimiva in privlačna. Tako pa ostaja še naprej v temi in verjame ali pa ne trditvam knjige, ki bi jo na knjižnem trgu današnjega dne lahko pogrešali. Sl. Ru. TONE SVETINA IWec# nebom in peklom ------- ------ nih .topli jesenski noči, polni zvezd in krikov nočjo jp lc\ sta se sesia Peter in učiteljica Evelina. Peter Beča Pelial v svojo grapo, ki je bila na drugem koncu naDrn°^e’ bolj stran od vasi. Tu je bil ob studencu k0t J-- zemljanko in v njej skrivaj kuhal žganje PoEraa’ ki 80 imeli veliko sadja. V zemljanki je imel ljubil ’ nastlan s slamo. Tu sta se z Evelino že dolgo hotela P°vsem brez skrbi. Povedala mu je, da jo je vzel P°ročnik osvojiti. Zamolčala pa je, da si jo je lečinpPrayzaPrav Posilil- Ni marala zadati Petru bolh nr«’- Sia* 'e sama, do dna ponižana, dovolj pretrpela l'4ord»l°ka*a' bedela je, da tega ne bi nihče razumel. za Zm Se. Sa je s svojo hlinjeno hladnostjo ubranila da bi ei?i". Petru pa je povedala, da pritiskajo nanjo, ^dajala, in ji groze, da bo premeščena v Afriko, k Sra e.r- ki mu je to nežno, otožno dekle prirasla listka ’.,e spremljal njen težavni boj. Po očetu socia-hied » J6 tol®la' da bi vladala ljubezen in strpnost ji brisniemi nar°di in ljudmi. Božal jo je po laseh in »Ev iSolze- Sčasoma se je je navadil in jo vzljubil. bet^„. ellna- de ne boš zdržala, ti predlagam, da po- Aeineva čez Ameriko. tja, ne boš zdržala, ti predlagam, da po-mejo. Od tam pa dalje, čez morje. V kjer ne sprašujejo, kakšne narodnosti si, temveč, kaj znaš in kako delaš...« Hvaležno se ga je oklenila. »Napravila bova, kakor boš ti odločil. S teboj bi šla tudi na konec sveta. Samo da se rešiva te more! Sovraštvo narašča kot plima. Ne veš, kako se bojim. Mučijo me slabe sanje in nič dobrega se ne obeta...« Objela ga je in omahnila sta na pograd. Kadar sta se ljubila, so se svetovi razmaknili. Evelina je tiho vzdihovala. Oblila jo je notranja svetloba sreče. Na njenih žarkih je drsela med daljne svetove, kjer ni smrti in ne sovraštva... Ko sta se utrudila, sta sedla in se skozi vrata zastrmela v košček neba med drevjem. Prisluškovala sta drobljenju kapljic studenca, ki se je stekal v korito. Zazrta vsak v svojo notranjost, sta prisluškovala sozvočju duš. Kot vselej sta s strahom pričakovala trenutek, ko se bo treba vrniti v resničnost. Oba bi izničili, če bi vedeli, kaj počneta... VII. Komisar Losanna je bil tako zaposlen z zasledovanjem pripadnikov organizacije TIGR ter s krotovičenjem in izsiljevanjem hribovskih kmetov ob meji, da je pozabil na komuniste. Menil je, da je z vdorom v celico lesne tovarne pozaprl vse, ki bi lahko bili nevarni. Tako je napolnil zapore z vsemi sumljivimi. Kdor je bil samo malo »rožnat«, se je znašel za zapahi. »Treba jim bo vliti strahu v rit, pa bodo mirni,« je dejal. Poraba ricinusa za potrebe policije se je močno povečala. Bič pa je lahko po mili volji uporabljal vsak karabinjer in policist. Po ustrelitvi tigrovcev na Bazovici in po procesih rimskega sodišča za zaščito države je slava varnostnega komisarja Losanna narasla. V vsem imperiju ni bilo takšnih priložnosti za osebni dvig kot v uporni Julijski krajini. Tudi ljubezensko razmerje z Loro in težki milijoni njenega očeta so komisarju mnogo koristili. Rasla je njegova pristojnost, širilo se mu je delovno področje. Vedno več je imel znanstev s politiki, voditelji fašistične stranke, župani in gospodarstveniki. Mnogo ljudi je imel na nevidnih nitih in jih je premikal iz ozadja kot lutke. To ga je veselilo in o-benem obremenjevalo. Za Zannija in nekaj prejšnjih prijateljev, ki so mu s svojim delom na terenu pripomogli do uspehov, ni imel veliko časa. Zdaj se je sestajal z generali, predsedniki in režimskimi živinami. Po tihem se je vrinil v visoko politiko. Hribovski kmetje so postali zanj drobtine. Spopad z njimi bo brez opravičila kaj hitro zbrisal s sveta kot pomoto iz šolskega zvezka. Ko mu je Zanni poročal o Bečanu, učiteljici in Trdnjavi nad reko, je zamahnil z roko, kot bi odgnal nadležno muho. » Poročnik Zanni, ne bodite malenkostni. To so muhe, ki jih lahko uničim z migljajem prsta. Na vidiku so strašni dogodki. Vojna v Španiji je samo uvertura v veliki spopad, v katerem bo treba nekaj iztržiti. Seveda ne brez tveganja. Če bi vi uporabljali pamet in vam mednožni problemi ne bi vzeli preveč moči in časa, bi vas zlahka spravil k tajni policiji. Šli ste predaleč. Ne znate skrivati svojih plehkih teženj. Tudi pregrobi ste. Manjka vam finese v stilu. Nekdo od visokih strankinih voditeljev mi je rekel, ko sem omenil vaše ime: ”Oh, to govedo! To je žival in ne človek....”« Italijanski košarkarski pokal Tesen poraz Bica V Reggio Emilii je klonil le s točkama razlike Riunite — Bic 81:79 (42:39) RIUNITE: Montecchi 13. Rusti- chelli 12, Giumbini 2, Bouie 18, Ha-ckett 15, Brumatti 21. BIC: Jones 10, Tonut 14, Zarotti 3, Hardy 18, Palumbo 12, Goti 8, Ganza 12, Bobicchio 2. (povratna tekma bo 8. marca), se je odločilo prav v zadnji minuti. Ko je do kraja manjkalo le 29 sekund, je ngjnreč Bic s prostima metoma Gotija izenačil na 79:79, le šest sekund pred končnim žvižgom pa je vsako upanje Tržačanov pokopal Ru-stichelli. SODNIKA: Albanesi (Busto Arsi-zio) in Tallone (Albizzate) ; PM: Riunite 9:13, Bic 7:15; PON: Hackett (34); GLEDALCEV: 2.000. REGGIO EMILIA — Srečanje med tržaškim Bicom in peterko Cantine Riunite, veljavno za osmino finala italijanskega košarkarskega pokala OSTALI SINOČNJI IZIDI Simmenthal - Simac Peroni - Indesit Bertoni - Jol'y Benetton - Carrera Granarolo - Star 93:98 (52:59) 91:86 (51:46) 101:95 (48:35) 97:100 (44:53) 94:87 (48:43) Srečanji Honky - Banco in pa Febal Scavolini bodo odigrali kasneje. Določili sodnike za nogometno EP BERN — Evropska nogometna zveza je določila sodnike, ki bodo sodili na bližnjem evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji. Seznam je naslednji: Anglija : George Courtney; Avstrija: Heinz Fahlner; Belgija : Alex Ponnet; Škotska: Robert Valentine; Španija : Augusto Lama Castillo; Francija: Michel Vautrot; Italija: Paolo Bergamo; Nizozemska : lan Keizer; Vzhodna Nemčija : Adolf Pro-kop; Zahodna Nemčija: Volker Roth; Švedska: Erik Frederiksson; Švica: Andre Daina ; češkoslovaška : Vojtek Kristov; Sovjetska zveza: Romualdes Juska. • MICHAEL PLATINI bo ostal še dve leti pri Juventusu: včeraj se je namreč zvedelo, da je do leta 1986 podaljšal pogodbo, ki ga veže s Trapa ttonijevim moštvom. Danes igra za vas Avguštin Devetak Avellino - Napoli X Catania - Milan X Fiorentina - S am prioria 1 X Genoa - Pisa 1 Inter - Ascoli 1 X Juventus - Lazio 1 Roma - Torino X 2 Verona - Udinese 1X2 Padova - Como X Perugia - Triestina 1X2 Pescara - Arezzo X Bologna - Spal 1 Casale - Alessandria X 2 Avguštin Devetak je požrtvovalen in vsestranski organizator rekreacijskega športa na Vrhu ter pobudnik in realizator športnega tedna v svoji vasi. Magda Gojča je prejšnji teden točno napovedala devet izidov. Na jutrišnjem veleslalomu na Trbižu Več kot tristo tekmovalcev na »pokalu bratstva 3 dežel« Na nogometnem turnirju Trije prvoligaši na Goriškem Smučarska sezona je v polnem teku, tekmovanja si sledijo eno za drugim. Tudi naša društva in naši tekmovalci so polno zaposleni. Po nedeljskem veleslalomu na Matajurju za zamejsko prvenstvo, bo že jutri na Trbižu preizkušnja za 3. prehod ni pokal bratstva treh dežel. Tudi letos se obeta izredno številna udeležba, saj je do včeraj svoj prihod napovedalo več kot tristo smučarjev iz dvanajstih društev iz naše dežele, Koroške in Slovenije. Nastopili bodo namreč SPDT, ŠD Mladina, ŠD Breg, SK Devin, SK Sežana, SK št. Janž (Koroška), SK Jesenice, SK Snežnik (Ilirska Bistrica), ŠD Golica (Jesenice), TVD Partizan Vič (Ljubljana), SK Sava (Kranj) ter SK Kranjska gora. Tudi letos bodo tekmovanje organizirali SK Devin, ŠD Mladina ter KD Lepi vrh iz Žabnic, pri izvedbi pa bosta pomagala tudi Slovensko pla- ninsko društvo iz Trsta in pa SK Snežnik. SPDT si je namreč prevzelo ča-somerilstvo na krajši progi, kjer se bodo pomerili v kategorijah »baby sprint« (moški in ženske) ter »dame«. Snežnik pa na daljši progi, na kateri bodo nastopili vsi ostali. Požrtvovalni predstavniki SK Snežnika in SK Sežane pa sta obljubila svojo pomoč tudi glede sodnikov na progi. Tekmovanje se bo pričelo r.u obeh progah istočasno, in sicer ob 10. uri. Organizatorji računajo, da bodo veleslaloma zaključili okrog 13. ure, nagrajevanje pa bo že uro kasneje, in sicer ob progah samih. Letos bo na razpolago proga »C«, kjer prirejajo tudi tekmovanja za evropsko prvenstvo in je na desni strani velike sedežnice, ki pefje na Florjanko. Progo pa bodo pripravili učitelji smučarske šole s Trbiža. Tekmovalci bodo razdeljeni v osem- najst kategorij (skupno med moškimi in ženskami seveda), prva dva iz vsake kategorije bosta prejela trofejo, tretji pa kolajno. Prvouvrščeno društvo bo nagrajeno s prehodnim »pokalom bratstva treh dežel« (kani ga je osvojil SK Snežnik, predlanskim SK Kranjska gora), ostala društva, ki se bodo uvrstila do 6. mesta, pa pokale. Prvouvrščenemu društvu bodo poleg tega podelili še posebno priznanje na pergamentu. Tekmovanju se obeta lep uspeh, ne samo zaradi številne udeležbe, ampak tudi zaradi ugodnih snežnih razmer, saj je snega na Trbižu v izobilju. Cime nimo še, da bodo tržaški tekmovalci zatem prespali v domu zadruge Mangart, ker bodo že naslednje jutro odpotovali v Sappado, kjer bo tržaško prvenstvo v velesalomu in smučarskih tekih, ki prideta tudi v poštev za skupno društveno lestvico tržaškega prvenstva. Konec tedna bo na Goriškem izredno močan nogometni turnir, na katerem bodo nastopile kar tri prvoligaške ekipe iz teh držav, poleg njih pa še domača kombinirana ekipa novogoriških Vozil in mirenske Adrie. Do turnirja je prišlo na pobudo ljubljanske Olimpije, ki se je za sodelovanje dogovorila še z madžarskim prvoligašem Haladasom in avstrijskim prvoligašem Austrio iz Celovca. Haladas je za letošnje priprave izbral Ankaran, Austria pa Lignano, medtem ko Olimpija nadaljuje svoje zimske priprave v Lipici. Iz omenjenih krajev bodo ekipe prišle jutri v Miren oziroma Novo Gorico. Jutri bosta obe tekmi istočasno z začetkom ob 15. uri. V mimu se bosta pomerili Olimpija in Austria, v Novi Gorici pa Vozila - Adria in Haladas. Poraženca bosta igrala v nedeljo ob 13. uri v Mirnu za 3. mesto, medtem ko bo finalna tekma ob 15.30 v Novi Gorici. Organizatorji so turnirju dali ime «I. mednarodni goriški nogometni turnir«. Po lanskem »XX. mednarodnem nogometnem turnirju prijateljstva«, ki se je prav tako odvijal v Novi Gorici in Mimu ob udeležbi mladinskih reprezentanc Slovenije, Furlanije - Ju-lijske krajine, avstrijske Koroške in Jugozahodne Nemčije, bo novi turnir še privlačnejši, saj gre za članske e- klPC" Peter Budin 1. — prvi X 1 drugi 1 2 2. — prvi 1 X drugi X 2 3. — prvi 2 1 drugi 1 2 4. — prvi X 1 drugi 2 X 5. — prvi 2 1 drugi X 2 6. — prvi 1 X drugi 2 X Rokometno SP: Italija jutri za 5. mesto Vojaška suknja je precejšnja ovira Če bo Italija v jutrišnjem finalu za 5. mesto premagala Avstrijo bo na svetovnem rokometnem prvenstvu iz C skupine napredovala v B skupino. Z zmago proti Luksemburgu (25:19) so si namreč »azzurri« zagotovili končno 3. mesto v svoji podskupini. Poudariti velja, da napreduje v B skupino prvih pet ekip. Spored finalnih srečanj je naslednji : finale za 1. mesto: Finska - Bolgarija ; finale za 3. mesto: Izrael - Nizozemska ; finale za 5. mesto — Italija - Avstrija. Luksemburg, Belgija, Irska, Turčija, Velika Britanija in Faroersko otočje bodo tudi prihodnje leto igrali v C skupini. Candotti (Vesna): Brez rednih treningov tudi ne morem računati na mesto v ekipi Moser drugi na šestdnevni dirki v Parizu PARIZ — Francosko-danska dvojica Bernard Vallet - Gert Frank je osvojila prvo mesto na šestdnevni kolesarski dirki v Parizu, kjer je zaradi boljše razlike v točkah prehitela Francesca Moserja in Zahodnega Nemca Dietricha Thuraua. Slednja sta namreč prevozila isto število krogov. Med italijani se je Bidinost skupaj s Švicarjem Gisigerjem uvrstil na peto mesto, Saronni in Bincoletto pa sta bila šesta. Jutri v Borovi dvorani telovadna akademija V veliki dvorani Borovega športnega centra bo jutri ob 16. uri tradi cionalna vsakoletna akademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor, ki služi obenem kot pregled trenutnega napredka telovadk. Nastopilo bo vseh 80 telovadk, ki letos trenirajo v tem odseku, prikazale pa bodo svoje znanje v desetih pestrih točkah. Spored namreč predvideva nastop v akrobatiki, skupinske vaje, ritmične sestave z raznimi orodji, vaje posameznic itd. Nastopi naših telovadk so vedno lepa predstava za oči, zato lahko računamo na to, da bodo naša dekleta tudi tokrat zadovoljila tiste, ki si bodo ogledali sad njihovih letošnjih prizadevanj. (P.B.) Vreme še vedno ovira reden potek amaterskih nogometnih prvenstev in tudi v nedeljo so morali odložiti nekaj tekem. Poleg tega pa smo v nedeljo zabeležili tudi edino prekinitev na Goriškem. Zaradi pretepa na igrišču v Štandrežu je namreč sod nik B rosolo prekinil srečanje med Ju ventino in Medeo, sedem minut pred koncem. Tokrat pa smo se odločili, da spregovorimo o prvenstvu 1. AL, in sicer s Fabiom Candotti jem, ki že peto sezono zaporedoma igra v članski e-kipi Vesne. Skupno je Fabio odigral za Vesno že 124 prvenstvenih tekem ter dosegel 22 gotov. V letošnji sezoni pa ima Fabio zaradi vojaških obveznosti težave s treningi in nastopi. Prav v zvezi s teni smo začeli naš razgovor. »Takoj ko sem oblekel vojaško suknjo (lani avgusta), sem si priboril mesto v športni skupini vse do januarja. Zato sem lahko igral, kljub temu da nisem redno treniral, saj kot vojak res nimaš časa in tudi ne olajšav. Edino lahko dobiš dovoljenje za nedeljske tekme. Kljub temu pa sem v prvem delu prvenstva vedno igral. Sedaj pa že tri nedelje zaporedoma ne nastopam, ker ne treniram. Prav je namreč, da igrajo tisti, ki redno trenirajo.« »Ne moreš redno trenirati in igra ti kljub temu, da vojaški rok služiš v Trstu?« »Vojaške obveznosti pač tega ne dovoljujejo. Treba tudi upoštevati še, da se nima pravega počitka, spi se malo in tudi hrana je pač vojaška. Skratka, aktivni športnik se mora Junak sobotnega večera Marko Ban je bil glavni junak na sobotni tekmi Jadrana s Sorvolano (30 točk in 16 skokov). Bo tako tudi proti Abitare ju? Določeni roki finalnih delov mladinskih in dijaških iger Ministrstvo za šolstvo in CONI sta določila roke občinskih, pokrajinskih, dežonih, meddeželnih in državnih delov dijaških in mladinskih iger. Kot znano, bosta letošnji izvedbi največjih šolskih športnih prireditev med sabo popolnoma ločeni. Dijaške igre so namreč namenjene izključno vsem višješolcem, mladinskih iger pa se bodo udeležili samo nižješolci in osnovnošolci. Kar zadeva madinske igre, se bodo v državni finale za ekipne panoge (košarka, rokomet, odbojka in nogomet) uvrstili vsi deželni zmagovalci, za posamične panoge (plavanje, atletika in gimnastika) pa bo .za nastop na državnem finalu zadoščala že zmaga na pokrajinski ravni. Roki, do katerih bodo morali prireditelji izpeljali razne faze mladinskih iger, so nasl’ednji: občinski del do sredine aprila; pokrajinski del: med 15. aprilom in 1. majem; deželni del: do 20. maja ; meddeželni del: do konca maja; državni finale v krosu : 24. in 25. februarja v Orvietu; državni finale za zimske športe: od 14. do 17. marca v Vipitenu (Bočen) ; plavanje in vaterpolo: julija; ostali državni finaia: prvi teden oktobra v Rimu. Na dijaških igrah se posamezne faze razlikujejo od panoge do panoge. Enoten je le pokrajinski del, ki se bo moral končati najkasneje v prvi polovici maja. Za državne finaliste pa veljajo naslednji datumi : atletika in gimnastika bosta junija; plavanje: 20. junija; nogomet: 20. decembra ; košarka, rokomet in odbojka : 15. decembra; zimski športi: 9. marca. Našim dijakom, ki so biti skoraj vsako leto med pnotagnosti iger, želimo seveda vso srečo. sprijazniti, da je leto dni, ko je P vojakih, njegovo sodelovanje pri drU štvu precej omejeno oziroma ga P goju jejo vojaške obveznosti.« : »No, 'sedaj pa spregovorimo neK ^ o Vesni. Lani v tem obdobju ste m v kritičnem položaju, obstanek v M ste si zagotovili šele v poslednje71 kolu. Kako bo letos?« »Letos smo začeli precej dobro, PP ložaj trenutno ni tako kritičen ky lani in zato upam, da bomo ost» v 1. AL. Trener Vidonis ima slCL, stalne probleme zaradi poškodb, ključitev itd., predvsem pa mlad' . so izpolnili pričakovanja. Na d°r^j čih tleh vsekakor moramo igrati ^ zagrizeno in ne smemo več delat* liko napak.« . . gj. »Vedno si bil med najboljšimi s ci Vesne, letos pa si dal le dva 9 (oba iz ll-metrovke). Je to pomea. v vojaških obveznosti, ali pa ima* ekipi drugo vlogo?« eri »Zadnji dve sezoni mi trener P*” jn razne vloge od branilca do kr'lc. %no celo čistilca, skratka, igram Prc]l, v ozadju. Prejšnja leta sem i£raJ aVa v napadu in to je bila moja P jZ vloga. Precej gotov sem dal tu prostih strelov, katerih sedaj ne ljam več.« fju- »V nedeljo gostujete pri J>TOi,rni?t micellu. Na kaj upaš v tej . „sala »Ta ekipa nam je vedno Pvr,norcd-smolo, zato mislim, da bi točka y> stavljala že lep uspeh. Če Pa v slim, da je furlanska enajste1» -e nedeljo zgubila, bo naša nalog toliko težja.« n.l0el Bruno Gimnastični odsek ŠZ vabi starše in simpatizerje na jnuia' ni nastop telovadkinj ritmične k jti-stike, ki bo na stadionu «L J™ tri, 11. februarja, ob 16. uri- TRK Sirena raz- obvešča, da je tajništvo kluba vgajto indago članom in prijateljem soboto od 15. do 16. ure. V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem Emili (Kontovel): »V prihodnjem kolu lahko vsa naša moštva presenetijo« V prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva so naša moštva igrala s spremenljivo srečo. Bor Radenska je po predvidevanjih osvojil novi točki, Kontovel in Polet pa sta v gosteh doživela poraza, ki zapleta-a že itak slab položaj naših dveh moštev. V naslednjem kolu bodo vsi naši predstavniki igrali na tujem pro-“ močnim nasprotnikom. V tem pogledu ima še največ možnosti za zmago Kontovel, ki bo v Miljah srečal r-dero Casa del frigo. Beseda o trenutnem stanju Kontovela in o ligi na-splošno, je tokrat tekla z Liviom Emi-ujem, košarkarjem članskega moštva m trener kadetske vrste pri Konto-velu. »Livio, po odhodu Čuka v vojsko, so se razmere v vašem moštvu nekoliko poslablaše...« »Res je. Corrado je za nas dosti po- menil, posebno v igri pod košema, kjer je njegova odsotnost sedaj še kako občutena. Poleg tega smo med prekinitvijo zelo slabo trenirali, posledica tega pa je hud poraz, ki smo ga doživeli proti Libertasu. Upam, da nam bo to vsaj služilo kot spodbuda za boljše delo in resnejši odnos na prihodnjih treningih in tekmah.« »Katera moštva so po tvojem mnenju v največji nevarnosti pred izpadom?« »Rekel bi, da je razen moštva Lavoratori del porto, ki je po mojem mnenju že obsojeno, še širok krog kandidatov za izpad. Med te seveda sodimo tudi mi, če ne bomo čimprej poprijeli in zaigrali bolje.« »Proti Libertasu je ponovno igral Štoka. Prav gotovo so vam v tem trenutku visoki igralci zelo potrebni...« »Peter je igral proti Libertasu, pozna pa se mu, da predolgo časa ni treniral. Upam pa, da bo lahko kmalu prispeval svoj običajni delež k naši igri, saj je lani igral zelo dobro, nato pa je vojska spet prekrižala vse račune.« »Kaj bodo naša moštva dosegla v tem kolu?« »Vsi bodo igrali na tujem. Po mojem mnenju pa imajo prav vsi možnost, da zmagajo. Vse bo odvisno od igre, ki jo bodo predvajali. Bor Radenska in Polet sta proti Don Boscu, oziroma Alabardi pred zelo težko nalogo, toda ni izključeno, da poskrbita za presenečenje. Mi pa se bomo v Miljah skušali oddolžiti za poraz, ki nam ga je Casa del frigo zadala na domačih tleh.« IGOR CANCIANI Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM i k*r?°®h.ia odbojkarska prvenstva v ' “lv>ziji potekajo brez zastojev. V Preteklosti je bilo veliko srečanj predenih, in niti sodniki niso bili ve-. Prisotni. UjJhti je le, da bo tako ri« I, n.adaljevanju, kar bo za mla-. odbojkarice in odbojkarje in za dobit prvens*'vo sanri0 velika pri- MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Po treh kolih sta nepremagana sa-o se VIS in Inter 1904. Ker se je j . Pjem trenutku odpovedal ASPAV Je bilo sprva v skupini 7 šesterk, -n ,lvata v vsakem kolu po dve ekipi. Pio ° Volley 80 Duke odigral sa-in Cno srečanje. Z enim porazom kn Z?’a£° je Sloga na 4. mestu. Ta-Nuova Pallavolo Trst, kot tudi s*abi Rozzol pa sta brez točk. M IZIDI 2. in 3. KOLA I)i,L.U0Va Pallavolo Trst - Volley 80 rn. e 8;3, Rozzol Inter 1904 0:3, zol 3:01904 - Sloga 3:1, VIS - Roz- Vtc . LESTVICA 80 n ,ln.Inter 1904 4 točke, Volley Trsf • 1p Sloga 2, Nuova Pallavolo rst *n Rozzol 0. PRIHODNJE KOLO Vls°ZZ°l ■ v°Uey 80 Duke, Slova - SKUPINA B še nni V tei skupini sta dve šesterki S. Ser^magani - Palavolo Grotta in izguhiif0' Odbojkarji iz Grete pa so Borom L-trct' nastopih samo set z solidnem •! "*e po dveh nastopih na in vm t , P’psIu skupaj z Opicino di g Ò la. 0 Pallavolo Gretta kot tu-PiPi kil810 s*a Prva favorita v sku-r°jšimi • n.ast°Pata z nekaterimi sta-Prvi m Zkušcnimi odbojkarji. stiam? mas^Pi so potrdili, da sta Siko slabši ek^^ Radio Telex nekoli- Radio1^11?1 2‘ IN 3- K°LA Oretta o®,6* ' R°r 1:3, Pallavolo 'Otta rv • . 1-°» vìu 3:1, vm PnC1,na 3:0, S. Sergio - VM Oleina č 1 allavolo Sistiana 3:2, O- Vol° Grotta ie3rgi° 2:3’ Bor - PaIla- Pallavoi LESTVICA L°r, pe ® Gretta in S. Sergio 6, al,avoV^V1lm° Gpieina in VM 2, Sistiana in Radio Telex 0. Pali PRIH°DNJE KOLO Sergio V°nr. Gretta - Radio Telex, S. Oleina. r’ * allavolo Sistiana - O- Po 3 kolih t našima šesterka K°ntovelkn Kontovel občutno točke in ,, 50 namreč pospra $5» » 5 f'srtt M v drt;hVema Rekama pa !*abrežinkcbV CorUno Sport B totih 'majo slabšo i Prvi fa atolih dveh nasp toko kažo °n j 7-a končno zmage * 3 nSL?««li=,S. SerJo® p n lzgubil samo niz .Sokol^p?1 2' IN 3’ KOLA S» Sport RbA,ltUrra 2:3- CUS fo 0:3 Knm3:1’ Le Volpi - £ 3;°- S. sjg"* ~,Gortina S, 610 " Cortina Sport Cortina Sport B - Le Volpi 3:0, Club Altura - CUS 0:3, Sokol - Kontovel 0:3. LESTVICA S. Sergio 6, Kontovel, CUS Trst in Club Altura 4, Cortina Sport B, Cortina Sport A in Sokol 2, Le Volpi 0. (G. F.) NA GORIŠKEM V tem tednu se je na Goriškem odvijalo precejšnje število odbojkarskih tekem v raznih nižjih in mladinskih prvenstvih. Na splošno so se naše šesterice dobro odrezale, kar kaže do ločeno kvaliteto, obenem pa je tudi vzpodbudno za nadaljnje delo. Pa poglejmo stanje v posameznih prvenstvih, ki so v teku na Goriškem. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Torriana — Soča 0:3 (7:15, 15:17, 11:15) SOČA: M. Černič, I. Kovic, A. Malič, R. Pisk, 1. Sirk, D. Gergolet in M. Giantin. V prvem kolu je na gostovanju v Gradišču Soča brez večjih težav odpravila skromno šesterico Tomane. Zanimiv je bil le drugi set, v katerem so domačini vodili že z 10:1, nato pa so gostje odločno poprijeli in nadoknadili zamujeno. IZIDA 1. KOLA Ronchi - Arci Pierri 0:3; Tomana -Soča 1:3. LESTVICA Arci Pierri, Soča 2; Sovodnje, Ital-cantieri, Ronchi in Torriana 0. PRIHODNJE KOLO Soča - Sovodnje (jutri ob 18. uri v Štandrežu). SKUPINA B Naš prapor še vedno trdno vodi na skupni lestvici. V zadnjih za vrtljajih se je na drugo mesto povzpela gori-ška Olympia. Prikazuje se nam jasnejša slika o možnostih posameznih ekip, da se uvrstijo v skupino za napredovanje. Največ možnosti imajo Naš prapor, Olympia in ekipa iz Lečnika, delno pa tudi Val. Ostala moštva pa so že odrezana iz boja za vrh lestvice. IZIDI Val - Capri va 3:0; Lucinico - Olympia 1:3; Olympia - Mossa 3:1. V tem kolu je počival Naš prapor. LESTVICA Naš prapor, Olympia 8; Val 6; Lucinico, Mossa, Libertas, Capriva 2; Libertas Gorica 0. (Lucinico ima dve tekmi manj). PRIHODNJE KOLO Libertas Gorica - Oympia (15. 2., ob 20.15 v Gorici) ; Libertas Capriva -Naš prapor (16. 2., ob 20.30 v Koprivnem). Počiva: Val (Štandrež). 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Intrepida Mariano — Dom Agrorest 3:0 (15:13, 15:9, 15:12) DOM AGROTEST: Orel, Zavadlav, Roner, Mulič, Plet, Kocjančič, S. in E. Humar, S. in V. Primožič, Koja-nec, Zorn. Furlanke so prikazale mnogo boljšo igro kot na prejšnjih tekmah. Bile so agresivne, za stopnjo boljše od igralk Doma Agrotest. Goričan-kam se pozna, da se kot začetnice ne znajdejo v tujih ambientili. Igrale šo okorno in niso vzdržale ritma, ki so jim ga vsilile nasprotnice. (R.) Prijetno presenečenje je tokrat pripravila šesterka Doma, o kateri je vredno spregovoriti nekaj več besed. Domovke so pokazale določen napredek ter pri tem potrdile, da so ena naših najbolj perspektivnih šesterk na Goriškem. Prepričani smo, da bomo v prihodnosti marsikaj pozitivnega zabeležili o varovankah trenerja Strgarja. Na skupni lestvici te skupine pa trdno vodijo Sovodenjke in lahko bi rekli, da so že z eno nogo v finalni skupini. IZIDI Intrepida - Libertas 3:1; Soča -Dom Agorest 2:3; Dom Agorest - Libertas Krmin 3:1; Sovodnje - Intrepida 3:1; Intrepida - Dom Agorest 3:0. LESTVICA Sovodnje 10, Intrepida Mariano 8, Dom Agorest 4, Libertas Krmin 2, Qfjpo n PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Soča (12. 2. ob 9. uri v Štandrežu) ; Soča - Libertas Krmin (19. 2. ob 9. uri). SKUPINA B IZIDI Corridoni - Canon 3:0; Italcantieri -Torriana 2:3; Italcantieri - Corridoni 0 proti 3. LESTVICA Torriana 8; Corridoni 6; Volley Canon Tržič, Italcantieri Tržič 2; Far-ra 0. DEČKI Olympia — Naš prapor 3:0 (15:4, 15:4, 15:3) NAš PRAPOR: Sošol, Cibič, Prin čič, Markočič, I. in M. Primožič, Kocjančič, Pelesson, Figelj in R. in D. Pintar. OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Maraž, Podveršič, Devetak, Humar, Bello, Markočič, Bertolini. Tudi v povratnem slovenskem derbiju je goriška Olympia slavila zmago s čistim izidom. Igralci Našega prapor ja niso zmogli v skupnem seštevku zbrati več kot 11 točk. V tem prvenstvu je bilo v zadnjem času precej tekem preloženih in zato razpolagamo s skromnim številom i-zidov. IZIDI Olympia - Lucinico 3:1; Torriana -Libertas GO 1:3; Olympia - Naš prapor 3:0. LESTVICA Italcantieri Tržič 14; Olympia 12, Libertas Gorica 10; Torriana, Val 4; Lucinico 2; Naš prapor 0. PRIHODNJE KOLO Val - Lucinico (danes ob 19. uri v Štandrežu) ; Olympia - Italcantieri (21. februarja v Gorici). UNDER 15 ŽENSKE Dobro sta štartali Sovodnje in 0-lympia, kar nam daje upati, da se bosta dobro odrezali v tej ligi. Izidi prvih dveh kol niso še popolni. IZIDI Lucinico - Olympia 0:2; Sovodnje -Adi Ronchi 2:0; Mossa - Olympia 2:1; Adi - Torriana 0:2; Italcantieri - Sovodnje 0:2 (b.b.). LESTVICA Sovodnje 4; Olympia, Torriana, Mossa 2; Intrepida Mariano, Lucinico, Canon Tržič, Adi Ronchi, Italcantieri Tržič 0. PRIHODNJE KOLO Olympia - Canon (14. 2. ob 19.30 v Gorici). Počiva: Sovodnje. Okrogla miza • Okrogla miza Velik razmah in uveljavitev telesne kulture na Goriškem Objavljamo drugi del naše okrogle mize o telesni kulturi na Goriškem. Okrogle mize so se udeležili: Aldo Rupel (predsednik Odbora za telesno kulturo pri SKGZ), Igor Komel (član TO - ZSŠDI za Goriško), Benjanim Černič (ŠD Soča), dr. Jože Vrtovec (ŠZ Olympia), Ivan Plesničar (načelnik odbojkarske komisije pri TO ZSŠDI in predstavnik OK Val), Aleš Figelj (KšD Naš prapor), Vili Prinčič (ŠD Dom), Davorin Pelicon (ŠD Sovodnje) in Bernard Soban (ŠD Jamlje). Bodočnost naše telesne kulture »Kako vidite bodočnost naše telesne kulture in to tudi v okviru zgodovinskega trenutka, ki je pred nami: dosego globalnega zaščitnega zakona?« Černič: »Optimist sem, kar zadeva dosežkov, ki smo jih doslej uresničili, ali ki so pred realizacijo. V prvi vrsti mislim na gradnjo objektov, tako da bo Gorica v kratkem imela kar dva športna centra. To je vsekakor pozitivno. Po drugi strani pa sem vedno v zvezi s tem manj optimist in ne bi želel, da bi ti objekti postali katedrala v puščavi, oziroma, da se bo zgodilo kot s cerkvami, ki smo jih svoj čas gradili povsod in danes je vedno manj ljudi, ki jih obiskuje. O zadevi okoli globalnega zaščitnega zakona pa sem precej pesimist. Prepričan sem namreč, da naš obstoj, oziroma razvoj, ne bo odvisen od dosege, ali ne, zaščitnega zakona. Če bomo želeli uresničiti naše težnje, bomo morali tudi v bodoče delati in garati, kot smo to delali do danes.« Vrtovec: »Dosega globalnega zaščitnega zakona nam bo brez dvoma omogočila najširši razvoj tudi na področju telesne kulture. To pa je nadvse pozitivno, saj bomo lahko še v večji meri prispevali pri vzgoji naše mladine. Že sama doba, ki jo doživljamo, je za mladega človeka polna problemov. K temu dodajmo še potrošništvo, da ne govorimo o mamilih in kriminalu, pa bomo videli pomembnost razvoja telesne kulture pri gradnji nove družbe. Kot prispevek tega pa bi vključil tudi gradnjo nove telovadnice, ki jo ima v načrtu Olympia.« Plesničar: »Globalni zaščitni zakon in prednosti, ki jih prinaša, bi morale prispevati, da bi širša javnost spoznala pomembno vlogo, ki jo imajo naša športna društva. « Komel : »Bodoč- nost naše telesne kulture vidim v pozitivni luči in to tudi z dosego kakovostnejše ravni. S tega vidika vidim tudi vlogo globalnega zakona. Obenem se zavedam, da bo nujno potrebno okrepiti vezi z ostalimi dejavniki naše narodnostne skupnosti in v večji meri upoštevati okolje, kjer gravitira posamezno društvo. Dobro bi morali oceniti primere množične prisotnosti publike na srečanjih Olympije, Vala in Našega prapora, in iz teh primerov dobiti pozitivne' smernice za vse ostale dejavnosti na tem področju.« Figelj: »Kot so nekateri že poudarili, sem tudi sam prepričan, da z dosego globalnega zaščitnega zakona ne bomo rešili naših problemov. Telesna Okroglo mizo vodil: RUDI PAVŠIČ Sodeloval: BRANKO LAKOVIČ kultura bo uspevala in se razvijala le, če se bomo trudili, kot doslej. Ob koncu pa bi rad povedal še to, da bi bilo treba v bodoče večjo pozornost posvečati tudi manjšim društvom, ki verjetno ne bodo nikoli dosegla izrednih rezultatov, imajo pa v svojih vrstah ljudi, ki se ravno tako trudijo in delajo.« Prinčič : »Naše probleme bomo reševali le sami, z našimi močmi in to s čimveč požrtvovalnosti. To ne samo v telesni kulturi, pač pa na vseh področjih.« Rupel: »V to področje, ki smo ga obravnavali, spada tudi telesna vzgoja na šolah in rekreacija. Res je, da večina društev se ukvarja s tekmovalnim športom, vendar mislim, dà sta tudi ti dve dejavnosti na Goriškem, kot na Tržaškem, precej razširjeni in dajeta določeno kakovost temu, kar pravimo telesna kultura naše narodnostne skupnosti. Glede bodočnosti bi povedal, da nimamo na Goriškem realnih možnosti za tako izboljšanje, ki bi nas vodilo na državno raven, zato bi se morali z večjim zanosom usmeriti v občasno manife-stativnost. Služila bi gradnji organizacijskih kadrov in dosegli bi zaže-ljeno odmevnost, ki nam je potrebna na političnem področju.« Pelicon: »Bodočnost naše telesne kulture je problematična. Ugotovili smo, da je vpis v šolah vedno manjši, torej je vedno manj mladine. Ugotovili smo tudi, da se veča število ekip, oziroma društev, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo. Ugotovitev je torej le ena: ali bomo skrčili to število, ali bomo doživeli kakovostne padce, ki so zelo nevarni. Glede globalnega zaščitnega zakona, pa sem prepričan, da bo zelo pomemben pri razvoju naše narodnostne skupnosti.« Soban: »Tudi jaz sem mnenja, da z globalno zaščito, ali brez nje, se bomo morali še naprej truditi, če bomo želeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili.« POPRAVEK V zvezi z včerajšnjim prvim delom okrogle mize je predsednik ŠZ Olym-pie dr. Jože Vrtovec želel pojasniti, da glede izjave o dvajsetletnem delovanju na področju telesne kulture ni mislil nase osebno, ampak na delovanje svojega društva. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 65 — 140, Ravasclet-to 50 — 110, Nevejsko sedlo 115 — 220, Trbiž 80 — 150, Piancavallo 100 — 200, Claut 40 — 50, Matajur 50 — 160, Prato Cantico 20 — 140, Sauris 50 — 70, Sedlo Chianzutan 70 — 110, Ampezzo 40 — 80, Kalič 20, Zaplana - U-lovka 50, Kanin 200 — 300, Lokve nad Novo Gorico 30 — 40, Kranjska gora 60 — 90, Pokljuka 120, Vogel 225, Kobla 50 — 160, Zatmik 70 — 80, Kope 90 — 100, Mariborsko Pohorje 120, Rogla 170, Krvavec 140. Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 180,00, letno 1800,00 din, za organizacij m podietia mesečno 250,00, letno 2.500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalj po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JE dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja .A ZTT ^'*n i,al|i,n$ke in tiska Trst iT 1119