List izhaja vsak petek
in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat - pol. društva je naročnina določena v drušvt. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj ?e blagovoljno pošiljajo opravniku ni sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h. štev, 386. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold, če dvakrat, 12 s, če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s
Sedmograško ^ po Beustovi in madjarski politiki.
(Konec; gl. 1. 16.)
Skoro nič boljše se ne godi Saksom, sedmograškim Nemcem. To so pa deloma sami zakrivili, ker omikani Nemci ogerski so bolj navzeti madjarskega duha, ko Madjari sami. Letos marca meseca je baron Karol Apor, predsednik kraljeve stolice v Marosvazarhely-ii, po ukazu ministra pravosodja sedmograške sodnije pregledoval. 0 tem svojem potovanji pride tudi v Braševo (Kronstadt). V Braševem pa so Nemci, toraj se jim je po božjem in ljudskem pravu, ali kali? — po nemški uradovalo. To je grof grajal in strogo zapovedal, da se mora odšle le madjarski uradovali. To vam je enakopravnost, da se Bogu smili!
Rumuni, kterih je poldrugi milijon na Erdeljskem, tedaj 2/3 vseh prebivalcev, zvezi z Ogrsko ne nasprotujejo (kakor tudi Hrvati ne), ali oni tirjajo, da se ta zveza po njih prosti volji nravni, na njih deželnem zboru. Sedmo-graško je bila samosvoja (suvrèuna) dežela, je imela svojega lastnega, ljudstvu odgovornega kneza od 1535 — 1713. leta. S knezom Mihaelom Apalfi-jem II. je vladarska rodovina pomrla. Sedmograško se je po tem z Ogersko združilo, pa takó, da mu je deželna autonomija ostala. Imela je do 1. 1867 svoj lastni deželni zbor v Sibinji (Herraann-stadt), svojo lastno, od Ogerske popolnoma neodvisno dvorno kancelarijo na Dunaji, in kraljevo, edinemu dvornemu kan-celarju odgovorno namestništvo v Kološvaru. Vse deželne in ljudske zadeve so se na zadnji stopinji (instanciji) obrav-novale na Dunaji v dvorni kancelariji, ktere načelnik (kan-celar) je bil samemu cesarju, oziroma kralju odgovoren.
Ogersko ministerstvo bi bilo moralo te pravice sedmo-graške vélike knežije spoštovati, pa jih ni hotelo, ker po tem bi bili Rumuni z Madjari—enakopravni. To pa po mad-jarskem pravu ne more biti, ne sme biti. Kedar ogerska vlada na krono sv. Štefana misli, misli le na Madjare. Drugi narodi nimajo po njenem mnenji druzega posla, nego davke plačevati, vojake dajati, madjarski se učiti, k večeniu smejo po domače — konje poganjati in v maternem jeziku Boga moliti, ako jim je ljubo. Še imena sedmograške »velike knežije" Madjari ne marajo izgovarjati. »Sedmograški del Magyar-Orszaga" jej pravijo.
Tako ne more več biti, tako ne smé več biti ! sedmo-graška vélika kneževina mora imeti proti Ogerski ravno tako neodvisnost, kakoršno hrvaško - slavonska kraljevina deloma že ima. Justitia fundamentum regnorum!
Izrek glede novili toixiiiisKili
zvonov.
Glede zvonov, katere je za tominsko cerkev ulil letos zvonar Sarnasa v Ljubljani, jc moje mnenje to-le :
Pametna misel je bila, da je omenjeni mojster nasvetoval, naj bi se zvonovi v toničnem trdem triglasu ubrali. To je sicer lahko izreči, a silno težko jc več zvonov v kakem danem soglasu tako ubrati, da se niknkošua disharmonija ne sl'si.
Več zvonov po našej nadškofiji je sicer dobro ubranih,
pa ne v takem soglasu, ki bi karakterizoval to ali ono vrsto zvoka. Tako pojejo n. pr. v nadškofijskej cerkvi v Gorici zvonovi popolnoma v skali (Leiterj c, */, e, kar je brez vsacega pomena. Zatorej je Samasa prav storil, da je zvonove ulil v čistem triglasu h, dis in fis, in sicer tako ua tanko, da naj muzikalnise uho ne more niti v bližini, niti v daljavi naj manjše disharmonije začuti. Kakšen pa je tonični triglas? Na to vprašanje pustim strokovnjaka E. P. Ilichter-ja, profesorja na konservatoriji za godbo v Lipnici (Leipzig), govoriti. On pravi: „Der tonisehe Dreiklang und die mit ihm in engster Ver-bindung stehenden Nebenaccorde enthalten die samtlichen Tone der Tonleiter; sie bilden die Grundziige der Tonart, und miissen am hàufigsten beniitzt werJen, wenn die Tonart selbst sicli klar und deutlich darstellen will " Tedaj je soglas, kterega slučajno imajo novi zvonovi v Torninu, prav oni, ki ga Richter uči ; — še več, ti zvonovi dajejo tako čisto soglasje, da se čujejo vsi tako /vani pristranski glasovi (Aliquot-tòne), kterih vsak zvon ima 12 — skupaj 36 raz »ih glasov.
Od tod pa tudi prihaja v soglasji vseh treh zvonov neka posebna muzikalna prikazen, ktero tudi neolikan kmet čuje, ako ravno ga morda ta velika prednost moti, ka zvonovi nimajo čistega glasu. Čisti glas zvena pa je ta, da čisto izrazuje, kolikor mogoče, vseli 12 postranskih glasov. To prednost mnogoglasja moram priznati tominskim zvonovom pred vsemi, kar sem jih kedaj slišal. Zdaj pa še nekaj od posamesnih glasov zvonov.
Veliki zvon ima močno veličasten — vzmirjen glas, ki ne stresa živcev človeških z odurnim žvenkom, ampak ima prednost, da pošilja mogočen glas v Širjave in višine.
Srednji zvon ubran s poprejšnjim v velikej terci, ima živ, a vendar mil glas, in izrazuje karakteristiko trdega soglasja kaj posebno lepo!
Mali zvon (z velikim zvonom ubran v naravnej kvinti) je čisto milega glasu in daja še le poseben izraz celej harmoniji.
Prav ta lastnost torninskih zvonov’, da imajo zraven glavnih tudi vrsto harmonično ubranih postranskih glasov, uzro-kuje, da se glas zvonov v Tornimi samem bolj mehko in zlito čuje, in še le v večji daljavi, do kamor se pristranski glasovi ne razlegajo, se slišijo sami glavni glasovi, in tedaj je njih zvok mil in prijeten tudi bolniku, ki bi pri brenčečih zvonovih, kakoršni so n pr. v zvoniku sv. Vida na Placati v Gorici, v svoji bolezni nestrpljive muke v glavi čutil. Zato ima trg tominski bolj polne, pa manj brenčeče glasove svojih krasnih zvonov, med tem ko se njihov glas v tominskem obližji neprimerno (unverhaltnissmassig) močnejše čuje, ker tam pristranski glasovi glavnega glasu vsakega zvona ne zadržujejo (dam-pfen) in se glavni glas močnejši in nezvezan (ungebunden) razlega.
K temu prihaja še, da stoji tominska cerkev na ilovnatih tleh, in se torej glas njenih zvonov po zakonih narave ne more tako daleč razlegati, kakor tedaj, če bi bila tla iz druge zemlje, ali pa celo iz skale, kor ilovnata tla so slab nositelj glasu (Schalleiler), katerega torej iz tominskega zvonika ne nosijo čisto nič tla, ampak le edini zrak in še ta preko tominskega trga.
Koiiečno naj pristavim mnenje vsega omikanega sveta glede zvenenja sploh. Zdravniki in po njih politične gosposke so poskrbele, da so dan današnji v bližini človeških stanovanj niti ne strelja niti predolgo ne pozvanja. Vzrok tega je misel
na človeško zdravje — ker dokazano je, da \sak prevelik pok, šunder in žvenk posebno nervoznim boinkom jako škoduje.
Zato so v nemških mestih line pri zvonikih zaprte; pri nas pa, kjer te navade ni, ampak se velikrat in dolgo zvoni, je treba takemu preojstremu glasu v okom priti s tem, da se skušajo zvonovi v kolikor mogoče dobro izraženih pristranskih glasovih ulivati, s šemur se doseže v bliniži zamolkel don, in v daljavi cist accord glavnih glasov, kar je pri tominskih zvonéh zvonar Samasa toliko umetno, kolikor prav srečno zadel. Pri tem pa gotovo vsak ve, kedor se peča z napravlja-njem glasil, da glasovi v smislu, kakor sem reke), se ne dosežejo, ako se na razmerje v obliki glasila ne jemlje obzir, in ako se pri zvonovih ne gleda na materija!, ki mora biti pri različnih zvonovih primerno mešan; drugače zvono i ne dajejo veličastno donečega glasa, ampak le nek brenčeč žvenk, ki se dobiva,^kedar kedo udari na jeklo, rie pa na dober bron.
Po vsem, kar sem tukaj razložil, jaz po svoji vesti in po svojem naj boljšem prepričanji ne mo eni drugače reči, ko da so glasovi novih tominskih zvonov prav čisti in srečno ubrani — in da pripomore celoti pravilno zmesen bron in potrebi primerna oblika zvonov.
v Gorici, dne i. oktobra 1872.
Daniel Feigel. *)
I>opisi.
Iz Gorenje Vertojbe (pri Gorici), 21. okt. —- »Vojaki, 4 tisuč let gleda na vas* — je rekel Napoleon pod piramidami v Egiptu. Večo pravico, tako govoriti, pa ima naša sv. cerkev. »Kristjani, 30—15 stoletij star duh vas ogovarja in preveja-va“— sme reči kat. cerkev pri marsikaterem svojih obredov, ki je, pognavši iz starozakonske korenike, razvil se in čvrsto deblo postal že v 3.—4. stoletji krščanstva. Eden naj starejših in, kakor nar daljši, tako gotovo naj veličastniši je obred posvečevanja naših cerkva. Vso Salomonovo modrost, ki se razodeva po vzvišenih mislih in besedah ujegovih, ko je tempelj posvečeval, sprejela je cerkev novezakonska in ogrnila tega duha njegovega z resnično kraljevim plajščeni, kakoršnega so se mogli umisliti veleumi prvotne cerkve, papež Gregor itd. Tak pojem ima krščanstvo o svetosti in veličastnosti hiš božjih, da je zlilo v posvečevalni obred naj globokejše misli in čute, izražene z naj bolj vzvišenimi besedami svetopisemskimi in cerkvenimi. Zalibog pa, da je primeroma le malo kristjanov tako srečnih, da	bi videli	kako	novo	cerkev posvečevati. Bod za rodom zgine	sè sveta,	a ni	videl	posvetiti onega kraja, ki mu je naj
dražji — cerkve svoje. Se duhovnov je prav malo, da bi bili videli vsa raznovrstna škofovska opravila, in naj manj jih je, ki imajo priliko, udeležiti se posvečevanja ktere cerkve. Kaj čuda tedaj, da so verni vsi elektriženi, ko zvedo, da bodo lahko priče kakega posvečevanja. Tako je bilo pretekle nedeljo, 20. okt., v Gorenji Vertojbi. V obeh Vertojbah ste se pred malo leti poprejšnji mali cerkvici tako prezidali, da stojite zdaj na	njunem mesti	dve skor celo novi prostorni cerkvi. Cerkev
sv.	Jožefa v	Gor.	V. je	za silo blagoslovil dekan št. peterski,
preč. g. Fr. Mercina,26. jul. 1868, v Dolj. V. pa cerkev sv. Ivana Krst 24. okt. 1869. Od tistega časa ste se obe eerkvi z marsičem potrebnim okinč.di, dovolj okusno so ju dali pomalati itd. Ali po eni reči so Vertojbanci še hrepeneli — in Doljenci še hrepene — da bi namreč videli svojo cerkev »posvečeno* . Ta želja se je Gorenjcem izpolnila v nedeljo, v god posvečevanja vseh cerkva, kteri dan so Nj. eksc. bržkone nav-lašč za to svečanost odločili, da so jo s tem še posebno po-vikšali. Priprave za-njo v V. so bile dostojne. Konec jvasi proti mestu je sprejel Njih prevzvišenost, prečastitega kn. -nadškofa posvečevalca lep slavolok iz vej z zastavami in pozdravljavnimi napisi ozaljšan ; dalje poleg vse ulice do cerkve so bili nasa-
*) G. Dan. Feigel je učitelj v Tominu iu slovi kot veščak v muziki.
Ur.
jeni maji in pri cerkvi je stal spet drug slavolok. Po cerkvenih stenah je bil na več mestih nabit svetopisemsk natisnjen rek, izrazujoč pomen in namen hiše božje. Pred cerkvijo nad odrom za pridigo je bila narejena lopa iz vej; pritrkovanje in streljanje zmožnarji je, kakor že nekaj dni prej, naznanjalo redko svečanost. Ze so se shajali duhovni, že se je zbiralo ljudstvo pred cerkvijo, ko se pripeti nekaj, kar je imelo vse veselje skaliti: — razbil se je po neprevidnosti pokrovec, ki zatika v altarnem kamnu grobček za svetinje; brez tega pokrovčka pa, kterega maziljenje je bistven obred pri posvečevanji altarja, ni mogoče cerkve posvetiti. Po sreči so našli še za časa neko drugo ploščico, ki so jo dali v naglici za pokrov obdelati in zbrusiti ; če ne, bi bili morali poslat v Gorico po kak nov portatile (aitami kamen), ali pa vso svečanost odložiti — zadnji trenutek, ko so se prč. posvečevalec že bližati vasi. Točno ob 8. uri so se pripeljali Nj. ekse. in zdajci so začeli pričujoči duhovni moliti spokorne psalme v sakristiji za cerkvijo, kjer so bile izpostavljene svetinje, ker ni bilo lahko narediti za-nje zapovedanega šotora pred cerkvijo. Predolgo bi bilo, ko bi hotel popisovati ves obred, ki je trajal do 11 */g u. in se vršil skoz in skoz redno in dostojno. Pričujočemu obilnemu ljudstvu (predno se je spustilo v cerkev) ga je razložil v pridigi prč. g. dekan št. peterski. — Oj, koliko in kakšnih čutov in misel zbuja krasni obred v človeku, ki se razumno udeležuje v-seh raznih svetih opravil ! Svetinje, ki so se polož le v grobček vel. altarja, so vzete od trupel ss. Mohorja in Fortunata in ss. Hilarja in Tacijana, naših oglejskih prvakov. Ta okoliščina in pa to, da je bilo v Vertojbi s prevzv. posvečevalcem 12 duhovnikov, — koga ne bi bilo spominjalo posvečevanja slavne matere naše, bazilike oglejske, ki seje leta 1031 vršila v pričo 12 škofov, patriarhovih poddružnikov? In veličastni obredi, tehtne molitve in vsa tako globokopomenljiva simbolika nam li ne stavi živo pred oči tiste starodavne cerkvene dobe, ko so se dotične šege sestavljale in razvijale? Da o drugih rečeh molčim, kdo ne bi.zapazil visocega pomena, ki ga cerkev
vòdi prilastuje, in kako jo ona slavi in poveličuje? Koliko pomenljivosti in poezije v staroceikvenih videzih o vodi! Kako suhoparne so njim nasproti današnje naturoznanstvene teorije!! Toda dovolj subjektivnosti. Ene reči ne smem zamolčati. Ljudje, veči del menda domači, so se tako mirno in spodobno zunaj cerkve in v cerkvi obnašali, da so vsi duhovni to zgledno obnašo enoglasno hvalili. S tem in z okinčanjem vasi so Vertojbanci pokazali, da so hvaležni mil. nadškofu, ki so se vkljub visoki starosti težavnemu posveč. opravilu podvrgli, pa o tej priliki zopet enkrat pokazali, da pri njih še ne velja pregovor „starot slabost*, ker so na novoposvečenem allarji ob 11 x/2 u. še sami maševali.—Vertojbanska cerkev je četrta, ki so jo Nj. ekscel. posvetili. Prva je bila nova cerkev v Škrbin i (na Krasu) 1. 1865, druga v Breginji 1866, tretja v Plaveh 1870, in k letu, če jim Bog ohrani zdravje in krepost, ustrežejo zna-biti prošnjam doljenih Vertojbancev. Sicer čaka v goriški nadškofiji še 4-5 druzih predelanih ali novih cerkva posvečenja.
Iz Sv. Križa na Ipavskem, 22. oktobra. — Huda bolezen
je pred štirinajstimi dnevi plašila tukajšnje ljudstvo. V nedeljo, dne 6. oktobra, zgrabila je prvo osebo, koja je v kratkih u-rah umrla, a drugi dan so zaporedoma zbolevali ljudje. Ne skoro v teku tedna imeli smo 23 bolnikov, in izmed teh jih
je umrlo 5, med kojimi so bili 4 krepki, %dni možaki, okoli 30 let stari. V cvetu življenja zapustiti so morali žalujoče svoje družinice.
Prikazni te bolezni so bile: glava jih je jela boleti, neznan strah je obdal človeka, kri se je gnala proti srcu i glavi, velik pot se je prikazal po celem životu, srcé je jelo močno biti i konečno zgrabile so bolnika proti, podobne božjej oblasti. Ako je srednje nastopilo, konec je bil človeka. Ljudstvo je imenovalo to bolezen vročinsko bolezen, drugi so dejali, da je „migliaja*, enaka onej, koja je po Brjah pred nekimi meseci razsajala, zdravniki menda so jej dali imé, „frieselfieber* združen z golico (typlius). Kratek čas le nas je plašila, zadosti nesreče je napravila, a hvala Bogu zginila je i vsi dru-
gi bolniki so ozdraveli, Od kod ino kaj da jo je doneslo, Bog ga vedi. Znabiti, da so jej vremenske razmere uzrok bile, kajti uže mesec dni je vreme jàko deževno i soparno, zemlja je močvirnata, leto silno mirno, barja nas je letos pozabila, da bi slabe miazme razpihala. A brž da ne ostane burja ipavska značajna, ter nas bode v prihodnjej zimi uže pozdravljala sè svojo godbo. Kmetje pričakujejo hude zime.
Vendima je letos reva; komaj desetino vina smo pridelali. Malo ga je, a kar ga je, močno i dobro bode. Navadna cena dobremu Ipavcu je 13—15 gl. kvinč. Premožnejši kmetje, kojim nij sila za denar, ga nočejo še oddati
' Šolski dnevi se približujejo, dva učitelja imamo imenovana, kojim bode 353 otrok izročenih. Lepo število, lepa prilika pokazati, kaj da učitelj velja, lep delokrog, ako se učitelj ne vsede na leni sjol. Gospoda učitelja! Tu v vaših rokah imata prihodnjost Ipavcev. Od vašega značaja odvisel bo tudi značaj prihodnjega ljudstva. Za Boga ! Odgovornost bode pred Bogom i narodom velika. Boriti se bode treba z uboštvom in nemarnostjo, kajti ubožneji pošilja otroke mesto v šolo, v službo ali pa v Ajdovsko dclotvornico; malomarni pak jih držč doma, ali pa mesto oukev dado jim „pikon* v roke. Evo lani! Mesto da hi jih kakih dve sto v šolo hodilo, bilo jih je samo kakih 30, šolsko „svetovalstvo“ (krajno? Ur.) pa je spalo in dremajo svetovalo. Ako hočete imeti vspeh, delati morate, in sicer složno, da v veri, kristjanskem obnašanji i v potrebnih znanostih otrok enako napreduje.
Gledé cerkvenega petja sveti se sveti Križ kakor oblak na jasnem nebu. A o tem in njegovem „ pevovodji" bom poročal v prihodnje, ako nam prihodnost milejšega obraza ne pokaže.
25a novo zvonove na sv. Gori
je daroval preč. g. Jane:* K. Eleršic, župnik v Mirnu ligi. s temi besedami:
Podpisani sem poslal 11 gl. za nove zvonove na sv. Gori, ker sem učakal v starosti, česar sem želel v mladosti, ko sem se sè starimi zvonovi na sv. Gori kot otrok zvonil.
Prosim moje ime v „Glas"-u razglasiti, ne zato, da bi me moji duhovni bratje hvalili ampak posnemali. Exemplum dedi vobis, ut et vos sic faciatis.
Ako se to zgodi, bodo novi zvonovi na sv. Gori v kratkem napravljeni. Bog in Marija, spolnita moje želje !
J. K. E. s/r.
Ogled.
Avstrija. Dejanj politiških ni veliko ta pot, zato inv omenimo nekaj, o čemur zdaj še le časniki govore. Za pri hodnjo sesijo državnega zbora pripravlja minister Lasse] neki prav čuden predlog. Vsak, kdor bo hotel v deželni zboi voliti ali izvoljen biti, moral bo poprej priseči na (decem berno) ustavo; če ne, bo volitev ali izvolitev neveljavna. J tem misli ministerstvo Auerspergovo uničiti opposicijo prot sedanji dec. ustavi. Dalje namerava v isti namen začasni na Češkem ob.moč djati postavo zastran voljenja okrajnil zastopov in zastran pravice prošenja in zborovanja (taborov) Ponarejen bi bil ta načrt postave po nekih pruskih izjem nih določbah, ki veljajo za Poznanjsko. To bi bila spel svoboda! Sicer pa se morajo reči prav tako razvijati, kajt »svoboda", kakor jo liberalstvo tolmači, je vselej le svobodi za-nje in zatiranje in strahovanje za vse, kar mu nasprotuje.
Deželni zbori se bodo pričeli gotovo v prvi polovic novembia, dan pa ni se določen. Obračali bomo pozornos1 naj bolj na tiroljski in kranjski zbor.
Delegaciji v Pešti se pogajate zdaj po posebnih poslancih (nuneijskih komisijah) v skupnih sejah o tisti! zneskih v proračunih raznih skupnih ministerstev, gledt
kterih ste si sklepi delegacij navskriž. *) Sploh porazumenje gladko teče, samo, kar se tiče stroškov za armado, bile so neke težave. Te dni pa se delegaciji gotovo sklenete.
Zunanje države. Francosko. Grof Chambord je pisal narodno-zbornemu poslancu Larochette-u pismo, v kfcerem razvija misel, da z republiko bi se prišlo do socialne anarhije (brezvladja ali nereda); zmerna republika da je le sle-pija. Ako hoče Francija imeti — pravi — red doma in prijatelskih zvez z drugimi državami, mora se povrniti k tradicionalni (legitimni, bourbonski) monarhiji, ki je edina konservativna pa svobodna. Pismo omenja dalje velikanski romarski shod v Lourdes-u in kaže, kako se je katoliška zavednost zbudila. Republika bi znabiti bila nevarna verski svobodi; Francija je katoliška in monarhična; on da ne odstopi od svoje poti . . . Evropa in papežtvo potrebujeta Francije, za ktero mora priti dan zmage itd. To so sploh Chambord-ove misli. — Z nadami blagega legitimnega kraljeviča pa se ne vjema izid naj novejši h dopolnitnih volitev v narodni zbor, ki so se te dni opravile. Izvoljen je en sam legitiraist in 6 republikancev. — Dne 11. nov. se ima pričeti narodni zbor, ki bo imel koj s prva marsikako viharno sejo, kakor kaže. Radikalci bodo silili, da naj se zbor razpusti, kar se pa ne zgodi, a oni potem zbor zapusté. Dalje se bode stavila iuterpellacija zastran cesarjeviča Napoleona, zakaj ga je dala vlada uni dan s Francoskega odpraviti. Povrh tega Nap. ministra notranjih zadev tudi celò toži ; zastopal ga bo odvetnik Lachaud.
Spnnjsk'K Vstajniki v Ferrala niso čakali, da bi jih Amadejevi vojaki napadli; ušli so iz arsenala po morji, nekteri pa so se podali. Oe se kje drugde ne zberejo, je ta vstaja za zdaj zatrta.
Domače novice.
(Duhovske spremembe v nadškofiji gor iški.) Čč gg. Franc Amarotti je prestavljen iz Št. Kancijana v Vermeljan za kaplana; novoinašniku Jož. Ballabcn-u je podeljena novoustanovljena koopo-ratura v Brunii.
(Žarad goveje kuge), ki se vedno bolj širi tudi po Primorskem (gl. »Razne vesti*4 !), hodila je 23. t. m. po Gorici in po predmestjih komisija in je goveje hleve pregledovala, da bo mogla kaj nasvetovati, kako bi se dala bolezen od nas odvrniti.
Razne vesti.
—^Goveja bolezen v gobcu in na parkljih se je z Ogerskega in Hrvaškega zanesla na Štajarsko, Primorsko in [celò v tržaško okolico. Bolezen ta sicer ni tako huda in nagla, kakor kuga na vranci, vendar je nalezljiva in se od goveda do goveda prenaša in to ne le pri goveji živini, ampak tudi pri drobnici in svinjah, včasih celò pri kuretini.
V gobcu se prikažejo mehurci in bulice; živina ne more jesti zarad bolečine in iz gobca se jej sline cedijo. Zarad bolečine v nogah živina ne more mirno stati na mestu, ampak vedno prestopava in stoka.
Iz začetka so gobec in parklji samo vneti, po vnetji pa sledi, ako se bolezen ne odpravi, druga bolezen: gnojiti se zacnò mehurci v gobcu, pa tudi parklji, ki včasih celò odgnjijejo.
Detiene gosposke na Tržaškem so sicer že uravnale potrebno, da se bolezen dalje ne razširi, vendar morajo živinorejci paziti na živino, da ne pride v dotike s ptujo neznano živino in tudi ne z ljudmi, ki pridejo iz onih krajev, kjer je bolezen, kajti dognano je, da. se tudi po ljudeh ona bolezen zatresi med živino. (Glej „Domače novice u !)
— Huda nevarnost žuga trtam po novi bolezni, ki je že neizrekljivo veliko škode napravila po nekaterih krajih na Francoskem in na Portugalskem, in ki se je prikazala tudi že na Švicarskem, spodnjem Avstrijanskem, na Ogerskem in Grškem. Dosedanja trtna bolezen je pokončala le grozdje, ali nova pokončava tudi trte same. Zaredi so namreč na trtiuih korenikah mrčes po-
*) Gledè 21 zneskov v raznih predelkih proračunov ste si avstr, in ogerska delegacija navskriž, tako namreč, da je zdaj ta, zdaj una manj dovolila, ko kar vlada zahteva. Vsega skup pa je ogerska za blizo 71 tisuc gold. manj dovolila. To zdaj nuneijski komisiji poravnujete in o tem vsaka svoji delegaciji sporočate, dokler se obe v vseh zneskih ne vjamete.
doben cvetličnim ušem, ki je pa tako majhen, da se z začetka skoraj zapaziti ne more s prostim očesom. Le za več časa, ko se ta mrčes že silno pomnoži, prikažejo se na korenikah rumene pike, ki pa niso nič drugega, ko klobčiči mrčesnih jajc, ki korenikam ves sok izpijejo, da mora trta usahniti. Prvo zunanje znamenje tega pa jef da začne zeleno perje trte, ki je te bolezni okužena, rjaveti, pa ne, da bi se moglo vzroka iskati pri rosi, riji itd. Mrčes ta se, silno množi, in trta za to boleznijo bolna okuži druge ; misli se, da celò veter zamore odnesti le-ta mrčes in tako tudi druge zdrave kraje okužiti. PomoČka zoper to bolezen niso še znašli in vinogradi po tej bolezni okuženi, čistoma poginejo.
Kmetijska družba goriška svetuje tedaj, naj nikdo ne kupuje ptujih trt, in, ako bi kateri vinorejec zapazil to bolezen na svojih trtah, naj to nemudoma naznani kmetijski družbi, ali ' vsaj naj bližji politični gosposki.
Šolske reči.
Učiteljeva popularnost in njen uplžv na ljudsko šolo.
(Glej list 150
Učitelj v šoli.
Kolikor didaktičnih in pedagogičnih knjig prečitam, vsaka posvečuje, katera več, katera manj prostora učiteljevej osebi, ka-koršna se nam ima prikazati v šoli. Principnih nasprotnosti nisem našel v nobeni, ampak v obširnišej ali kračej razpravi predmeta končajo se vse niti v enem vozlu: »Učitelj mora ljubiti svoj stan in svoje učence."
Pripravnica bila je nekdaj pravo pribežališče grešnikov in, — Bog daj, da ni tudi zdaj ! Y njej so si iskali zavetja, katerim eo bile že skoro vse druge duri zapahnene. Prvi se je šolskih klopi naveličal in meni nič tebi nič preselil v pripravnico, da je prišel po tej najkračej poti do kruha; drugi je dobil dva tečaja zaeu-drugoma »trojko" in hajdi za prvim. Na enak način prišel je tretji in četrti in drug za drugim do ljudskega učiteljstva. Z gotovostjo rečem, da premišljeno se jih deset odstotkov ni odločilo za učiteljski stan. Med devetdesetimi nepoklicanimi, to hočem priznati, jih je pa vendar vece število, ki so vestno zvrševali dolžnosti svojega stanu, bodi, da so spoznali in vedeli ceniti odgovornost, ki jo po svojem poklicu imajo do Boga in do človeštva, bodi pa tudi, da se jim je učiteljski stan s časom priljubil. Na vsak način pa ostane še zmerom neprezirljivo število ljudskih odgojiteljev, ki so samo zbog kruha na svojem mestu, ki sodelujejo vsled tega za splošni napredek po — rakovo.
Pravi učitelj je oni, ki ljubi — iz celega srca ljubi učiteljski stan.
Kedor nima te za poduk in odgojo velevažne lastnosti, temelja svojej in pa sreči izročene mu mladeži, hodi na odgojiluo lečo takó nekako, kakor osel pod težko 'breme. Z mračnim obrazom in zgrbaučenim čelom renči na plašno deco ter jej greni one ure, ki bi jej imele biti najslajše; jemlje jej veselje do nauka, in tako stare masiktero bistro glavo in umori človeštvu morda veliko naj-izvrstniših udov.
Učitelj pridi v solo z jasnim čelom, prijaznim obrazom in smehljajočim se očesom.
Kakor hitro otroci spoznajo, da jim je njihov učenik največi in najprijazniši prijatelj, da sti v njem zedinjeni rahločutnost in ljubezen materini z očetovo resnostjo; da on nadomestuje take stariše, kakoršnih otrokom tirjajo božje in človeške postave ; ke-dar bode umel, da učitelj jim daje take navode, na katerih podlagi lehko spolnijo dolžnosti kot stvari dveh svetov, takrat se srca njihova zedinijo z učiteljevim in vspeh je gotov in gotova dosega pravega šolskega namena.
Učiteljevo vedenje v šoli mora biti talco, da si i njim za-dobi srca vzrejancev.	(Dalje prih.)
Listek.
Pogled v slovensko Benečijo.
(Konec; glej 11. 13. 15. in 16.)
Pri vsem tein pritiskovanju se pa zdi, da se narodno mišljenje med beneškimi Slovenci vendar zbujati začenja in duša tega prebujenja so, kakor povsod, duhovni. Med tem ko je še pred kakimi petimi leti en sam duhoven *) bil, ki je slov. knjige in časopise čital, nahaja se jih zdaj že veliko več. Ta vrli duhoven je tudi leta 1869. poslovenil Casati-ev katekizem, kterega je nadškof videmski potrdil in »v rabo in korist kristijauom slovenskega oddelka nadškofije predložil." Temu iskrenemu možu gre zahvala, da zdaj ni edini on, ki bere slov. knjige, ternuč da je že mnogo družili duhovnih in svetnih, kterim se je dozdaj nepoznani slovenski svet pokazal. Med tern ko je bilo 1. 1869 komaj pet udov v družbi sv. Mohora, jih je zdaj že čez 20. Gotovo lepo število
*) Žal nam je, da si ne'upamo povedati njegovega imena, da ne bo začela ital. vlada kaj sumiti. Ur.
za tiste kraje. (V Koledarčku niso vsi zapisani v videmski škofiji, ampak večidel v bližnjih vaseh goriške nadškofije: v Bregiuju, na Livku in v Mariji Celj.) Izmed teh so komaj trije svetni, vsi drugi duhovni. Da ni več svetnih, prihaja od tod, ker se dajo lahko na prste našteti vsi tisti, ki znajo brati. — Nekaj pa bi bilo svetovati ondašnjim duhovnom, da bi si vsaj slovenske evangelije priskrbeli, — ker to gotovo ni spodbudljivo, da se duhoven sred maše proti ljudstvu obrne, vélike mašne bukve (Missale) v roke uzame in evangelij pol po slovenski pol po laški iz latinskega tolmači tako, da ljudsto malo razume in materin jezik potem pači. *) Pa temu se ni še toliko čuditi, če se pomisli, da še pri nas nekteri starejši duhovni veliko boljše ne govorijo, posebno če se poslužujejo evangeljskih bukev sè »starim drukom,‘Y in veliki teden v pasjonu pojejo »kako so se vkup zbrali farjev spredniki, imi Pissarji inu ludni Starishi, na dvor tiga Vikshiga farja .... itd." Tudi bi bilo dobro, da bi tamošnji duhovni govore svoje narečje zmiraj bolj in bolj čistili tujih peg in čisto slovenski jezik uporabljali, ker tako bi oni pa ljudstvo ž njimi napredovalo. Omenim naj tukaj mimogredè, da jo jezik beneških Slovencev hrvaškemu podoben, posebno, kar se tiče končnic. N. pr. lonec — lonac, boter nunec == botar nuuac, zajec — zejac; dalje naš č je pri njih. večidel hrvaški č; oča oca (ocià), ki se glasi v accusativu oč; n. pr. sem videl očeta = san vidu oč; tjedol eie dol. Kakor se pa pri nas in posebno na Kranjskem mnogo nemških besedi v govor vpleta, vpleta se tam mnogo laških, n. pr. trud — fadija (fatica), trudim se — fadijàin, itd. Posnemanja vredno je pa to, da se pri tujih glagolih ogibajo končnice „irati" in govorijo — ati, n. pr. studijati ne studirati. Lahko bi se marsikaj popravilo posebno, kar se tujih besedi tiče, ko bi le enkrat tudi prosto ljudstvo bolj citalo slov. knjige. Za zdaj pa moramo reči, da je še prav slabo z omiko in narodnim mišljenjem — ker manjka podlage dobrih šol in iskrenih buditeljev. Da pa ondašnja duhovščina prav lepo napreduje, mora vsak pripoznati, in upati je, da ji bo s časoma tudi ljudstvo slodilo. Preveč pa si vendar ne obetajmo, ker sedanja vlada vse skuša, da bi popolnoma poita-lijanila te starodavne slovanske kraje; bati se moramo, da jih s časoma požre in njih ime popolnoma zatre. Tako je n. p. ime glavne vasi slovenske »S. Pietro degli Slavi'1- žo zatrla spreme-nivši ga v „S. P. al Natisoncu. Preverjeni smo, da si bodo prizadevali duhovni vsaj v cerkvi slovenščino vzdržati, doKler bo le mogoče, a kaj, ko pridejo sè šolo v navskrižnost Ves poduk v šoli italijanski, krščanski nauk v cerkvi slovenski ! ! Iu pa, kaj bo, kedar odrase sedanja mladina, Jaški izšolana? Sramovala se bo slovenskega svojega rodu. — Žalosten je pogled v prihodnost ben. Slovencev. Oj, kako lahko bi se bili dali rešiti leta 1866 o pogajanji zastran miru, ko bi se bili naši avstrijski državniki le kolikaj zavedovali narodnostnih razmer in namer! Ena reč nas še tolaži, ta namreč, da je beneških Slovencev narečje še tako izvirno čvrsto, da bode potujčevanju tako dolgo ukljubovalo, da pridejo
kake slovanstvu ugodno politiške spremembe.
___________________ •
*) Pisatelj tih vrstic je slišal tak klasičen prevod in zapomnil si je, da latinski epuló se je glasil slovensko apulón mesto protratnik ali bogatin. Pis. ( Od druge strani pa tudi vemo, da jo ti prestavljavci - improvizatorji v mnogih ozirih kakšenkrat bolje zadenejo, nego so jo naši v Wolfovem prevodu. Tako n. pr. je pristavil nek benešk duhoven lat. „placuit ipsi“ sè „v-šeči se rau“. Sploh imajo vse polno krasnih izrazov in rekov, da je škoda, da jih ostali Slovenci ne poznajo. Ur.)
Oznanilnik.
Linija, od sv. Petra v Heko.
Podvzetnika Vial in Bigodon v Betinji naznanujeta s tem, da na svojem od železnice prevzetetn delu imata veliko dela pri obračanji zemlje, zatoraj
iščeta delavcev. -S&o
Plačilo za delavcem izročena dela je na dan od 1 gold. in 20 kraje, do 1 gold. in 70 kraje. ; za ponočno delo pa za samih osem ur dela je ravno taisto plačilo, kakor čez dan.
Za popotne stroške po železnici le-sèm se delavcem povrne polovica teh stroškov, samo da mora biti najmanj 10 mož skupaj, in to se dobi na štacijonih v Ljubljani in Borovnici (Franzdorf) ; ko pa bodo delali dva meseca, bodo odškodovani tudi za drugo polovico popotnih stroškov za železnico.
Od 1. januarja 1873 naprej bo plačevala zastavijav-nica goriška (morit) in ž njo združena hranilnica po 5 od slo od vseh v njej naloženih kapitalov. Zastavijo so lahko tudi državne obligacije na 3 mesece časa za dve tretjini vrednosti in po 6 od slo obresti.
Od ravnateljstva zastavljavniee in hranilnice v Gorici, dne 16. oktobra 1872.