Praznik OF „27. april« bomo svečano proslavili
Naše delo
V devetih letih obstoja Osvobodil-ne fronte so člani Osvobodiln-e frcmte dosegli velike uspehe pri izvrševanju nalog, ki si jih je zastavilo delovno Ijudstvo nove Jusroslavije. Pod vod-stvom KomunfetJčne partije so se člani Fronte kot člani enotne mno-žične politične orgamzacije zdmžili v vrsti poštenih delovnih ljudi naše domovine. v vrsti borcev za zgradi-tev socialfema.
Kakor so znali dvigniti člani OF med vojno in okupaoijo Ijudstvo k uporn rn borbi pToti okupatorju m mlajalcem, tako so znali po izvoje-vani zmagi mobilizirati vso priprav-ljenost in požrtvovalnost čl*mstva za isvrševaiaje težkih in častnib. nalog, ki sd fJa je naše Ijudstvo stavilo v petletnem planu.
Č\sm OF so postali pod vodstvom Kcmtmistiene partije Jusroslftviie in tov. Tita mo^očna množičrna sila, ki je sposobna* premasrovati še tako ve-like težave.sV tem duhu vzgaja Osvo bodilna frdita svoje članstvo. Poseb-n« gozdne bri^ade is članov OF, sto-jeci zadružni domovi m vrsta dmgih večjih del predstavlja.io vidne doka-ze pripravlienosti, sposobnosti, enot-nasti in trdnosti savednib članov OF.
Vrsta članov OF se je skozi devet let Sedalie bolj jafiala in širila, dvi-gala, politično zavest svojesra član-stva in c^stila iz svojih vrst špeku-lrmtske m druge protrljudske po-ečince.
Zato je 27. april praznik vseh na-ših postenih delovnib. liudi. Na ta dan smo leta 1941 dobili močno enot-no politično organizacijo, katere član-stvo že devet let vlaga napore za zgraditev socialJzma, to je za boljšo bodočnost naših delovnih Ijudi.
Danes ima sleherna vas v našem okraju osnovno organizaeijo OF, ki
bodo ptrazriovale 27. april fcat swj praznik.
V ta namen bodo imeli vaški od-bori slavnostne seje, kjer bodo pre-gledali delovnc uspehe v preteklem Mu in uspehe izvajan.ja letcšnjega plaDa dela. Na sejah bodo dali funk-cionarji OF porcčila o letcšnji scrtvi itd. Na teh slavnostnth sejah bo iz-vršeTia analiza organizacijskega dela OF. Pregledan bo pora/3t član-stva. število sej in množienfh sestankov. kako je s plačevanjem članari-ne itd.
Slavnostnim sejam odborov OF bo-do prisostvovali tudi člani. Sprejeti bodo tudi novi člani.
Programu OsVobodilne fronte in Ijudstvu predani člani bodo našli pri-merne nacine za proslavitev 27. apri-la, ko bo veličastno maiiifestirara zavesst člarcov OF in njihova priprav-Ijenost za pomoč pri nadaJjni^m iz-vajaBJu vseh točk progTama Osvobo-dilne  fronte.                                B.P.   
   Zveza borcev NOV
se pripravlja na
27. april in 1.maj
Za dostojn© proslavo 9. ©bletmcc nstanovitve Osv^bcdiine fronte in Praznik dela 1. maj sg pripravljajo tudi krajevne organizacije ter okraj-ni odbor Zveze l>orcev v Ptuju.
Krajevne zveze, ki imaio tnoži^osti, bodo orsran.izJrale na predvečeT praz-nikov kreFovanje ter svečnne pro-slave. V krajih, kjer teh m©5no:sti ni, bodo člani zvez dali iniciativo osta-lim množičnšli orjjanizscJjam ter skupno z niihovo pomočjo organizi-rati proslave.
Okraini odbor ZB pHpravlja za 27. april ^kupinski izVt v pssrtizansJri kraj Ko?ice. Vi se ea Ibndo u^c****??!! člani kraievnih zve.z v vecjem šte-vilu.
Ob oh?h nrsmikih bcdo člsmi ZB organiziral! rkrasitcv vasi in maselii ter tako tudi na r»ma? manifestirali s^-crano razpolcžeuje.
V krajih, kjer ob^tojaio frtrel^ke drvifirte, bcdo strelci pokazali svoje sposcbncsti.
Okrajni odbor zveze pripravlja okrDJno pmslavo 1. maia v Pfruju, ka^ere^a se ho udeležjlo članstvo v velikern š^evil«. Sknpen pr?hod na proslavo bo pr?ro^en t?a svečan na^in: na okrašenib vczovih. s transnaresiti hi harmon^Vami h^n ^lani ZB ^r*-stcino prc^laviii eba v*»1?1ca prs^rsika našega delovnega lindstva,       Po.   
   5 milijard in 400 milijonov din  za gradnje v LR Hrvatski
V LR Hrvatshi bodo letos porahlli za pjadnjo inditstrijskih in stanovaniskih ter kmotijshih posvodarskih poslopij pet milifard in .400 miliiorov dinarjfv Poleg štrvilnih mdvafrifshi^ zrfradb bndo z^ra-dili lefos nad mihror. hvadratnih metrov stanovanjske površine.
   Pregled setvenih površin ni bil povsod dovolj resno izveden
Nedelja, 16 aprila t. L, je bila posve-čena pregledu posevkov in setvenih ter ncobdelanih površm v okraju Resni or-gani Ijiidsks oblasti in OF so dali pobu-da za pornoč pri obdclavi neposejane in posejane zemlje z natnenom, da bi zava-rovali tak piidelek iz kmctijstva, kot je potrcben delavcem na današnji stopnji življenjskega standarda Nedeljski pre-gled spada med neštetc dokaze stalnega seznanjanja ljudi s podeželja z našo družbeno stvarnostjo in med dokaze, da odvajamo zapeljane in ncpoučene kmete od sovražno nastrojenih in repopravljivih poedincev, ki se zganejo šele, ko vodimo proti njim dosledno boibo za zlornitev njihovega odpora proti graditvi družbe-net!a gospodarstva.
Po doseženih rezultatih je razvidno, da so se tc naloge zavedali le nekateri funk-cionarji KLO in OF, dočiin se marsikje na vaseh člani in članice OF. AFŽ, LMS, ZB in NOV in gasilcev niso brigali kot da bi jim bilo vse eno, kako bo stanje ˇ jeseni. ko bo treba zopet meriti pri-dclke za domače potrebe, za državni pre-hrarcbeni sklad m za tržne višks Takrat sc bodo poskušali sedaj malomarni po-cdinci izpirati z nedelavnost?o KLO, z nc-poučenostjo, slabo letino, nepravim se-menom  itd.
Ob priiiki pregleda so bile ponekod odkrite zatajene površine, ncobdelana zemlja, brezbrižnost za semena in druge. posebnosti, ki kažejo, da je bil pregled potrebsn.
Na področju KLO Središče je 25 odbornikov sodelovalo pri pregledu U^o-tovili so nied drugim, da je ogrožen pri-delek ovsa na pcvršini 14,28 ha zemlje Kmetje zalrjujeio, da )e prispelo scmc 12. aprila Od tega je vzeto za scme samo 59 kg, dočim kmet je ostale količine niso hoteli dvigniti z izgovorom, da je za se-tev ovsa prepozno. Ttidi pridelek krom-pirja jc ogrožen. ker 6 ha zemlje ni po-sajene z izgovorom, da ni krompirjevega sernena,
V Šalovcih je opravilo pregled $est članov odbora, ki so ugotovili. da šc ni posajen krotnpir niti koruza. sončnJce. sladkorna pesa, buče in fižol vsled de-ževja v zadnjem času. Zemlja je sicer pripravljena. Kmctfe so zatrfevali pre-glednikom. da manjka okoli 5000 kg sc-mcna, če bi hoteli posaditi predvideno površino s krompirjem.
Pretfled v Obrežu je odkril več stva-ri. KLO je prijavil potrebo t>o 12.300 kjj semcnskega krompirfa Dobili so ga že 2160 kg i^; Ptuja. Za prevoz ostanka krorapirja so vezani na primcrno količino boncina. Smktraio, da siccr ne bodo moijli izpolmti plana j>1cde sadi^ve krompiria Zemlja je v celoti prioravliena, le stabo vreme   jc  motilo,   da   dela niso  končana.
Ekonomija KLO na tcritoriju KLO Sa-lovci šc ni pripravila 8ha zemlje za se-tev. Ogroženo je zraven tcga še 7 ha zem-lje na teritoriju OLO Ljutomer. Za to zemljo se še sedaf vršijo pogajanja, kdo jo bo prevzel. KDZ Krčevina bi imcla najboljše po^oie za obdelavo in 'zkori-ščanje te zeirslje, prevzel pa bi io bil labko tudi že OLO Liu4omer, vendar Šc sedaj ni  jasro, kdo bo  obdeloval  to zemljo.
Zaradi deževnih nalivov šc tudi v L o -pcršicah niso posadili krompirja več koi na 93 arik plan pa imajo 23.89 ht. Pred-vsem večji kmetje pričakujejo  semenski
krompir od države. Pregledniki so tudi ugotovili, da je oz'rn!.na uničcna prtbližno do 25"/« po poljskih miSih in jesenskih padavinah.
V  Sodincih se predsednik KLO se-stanka  v  zvezi   s   preL.!»dera  ni   udelciil, Že na scstanku so poedinci kritiz-.rali, za-kaj se vrši ponovni  pregled po pregledu setvenega  aktiva,   kftkor da ne  bi hoteli razumeti.  da  jc rsak pregled  korak na-prcj  pri cdpravljanju krivic za  ljudi, ki si   nc   marejo   iz   krivic   sami   pomagati. Pregledovalci   so   odpravili   nckoliko   ne-pravilnosti iz  krajevnega  plana sctve.  ki šc   ni   potrjen   s   strani   OLO   Ptuj,    ker manjka okrog 20 ha orne površine.  Ogro-ženo  je 2,20 ha zetnlje  kmeta Hebarja  iz Vičanc,  ki rou je bil  zsplenjen  del po-sestva. Za posaditev zemlje s krompirjcm bi pot.rebovE.lJ 4000 kg semenskega krom-pftja.  Kmetu Lipovcu \z Scnežc primanj-ktije ciclovrva sila.
Pregled na Polenšakn ni bil po-vsod dobro izveden. Na sektorju, lti ga je pregledoval tov. Bec Martin, dcio ni bilo resno izvedcno. Od 15 gospodarstev je izvršil tov. Bec Martin preglcd samo pri 9 tfospodarstvih, ostalc pa je moral prečledati zastopnik  OLO.
Sčasoma bodo začeli tudi kmetje na Polenšaku bolj ceniti resne funkcionarje, ki se ne zadovoljujejo sarao s tem, da so prišli na obisk. temveč šele s tem. da bodo d-užini. ki jo obiščcio,. tudi tako poma^aLr, kct jih to uči Ijudska oblast 5n OF Ostali p^-cgledovalci so svofe na-!o«?e   priličmo   c5obro or>ravili.
Na področju KLO Brczovci so raz-delili teren na oscm skupin. Pregled je vršilo 16 oseb, funkcionarjev KLO in OF. KLO Brezovci še nima potrjcnega plana sctve. Kmetjc še niso prcjeli nikakih od-lodb Popis se je vršil na podlagi uapo-vedt kmetovaicev Odbor KLO jc sklenil dne 17 in 18. aprila t. 1. izvršitt razrez plana in razdpliti kmctom odločbe. Pri pregledu površin ]e bilo učotovljeno, da imata Rižnar Martin in Visenjak Martin slabe žitarice Drugi kmetje so zaprosili 7,a. 1200 kg semenskega krompirja in 300 kilo<Jramov semenskega ovsa, Meznarič Jože ima 80 arov ogrožene površine, k1' že ni bila 2 leti preorana V času oku-paci?e io je preoral, sedai pa se izgovar-ia, da nima gnoja
V    Zabovcih   fc   bilo   pri   pregled« ogotovljeno.  da   pri   večini  ktnctov  setcv ni dosctfla plana. Krompirja bi morali po-saditi  32 ha,   v  resnici  pa   ga   je   posaje-ne(?a  lc 25 lia   Prav tako razmerfc je pri o«ta!5Vi   kult#-ah    Pospstniki   4.,   5.   in   6. skupine šc daicjo zemljo v odsluž-tev, da so tako oskrbljeni  s težaki za cbdelova-nie njihove zcmlie.
V  KLO G a j e ˇ c i  Se  setveni  plan ni rcaliziran   ob   izgovor«   na   pomanikanie scmenta.   Nerealno  priiavljanje    setvenih površin ima svof  slab vpliv na izvaianje setvenega  plana,   Planu   povečanja   ornc površinc   kmctje   večinoma    niso    sledili, ker uporabljajo te površine za prehrano živinc
OjJroženih poTr§?n ni t Bukovcih. Za 28 ha bi tnoral« kmetje porečatj ornc površine. Na parcele tned travniki bo po-saien krompir. ki mora biti posajen na 90 ha. posajen pa je dejansko satno šc na 68 ba Ker pnmanikoje scmena. kot zatrjufejo. nc bo krompir sajen na škodo površin za koruzo.
Preglcdovalci so si ogledali obenem kakovost ozimnih posevkov ter urfotovili, da bi trebalo površine. posejanc, z žitora zaradi slabe rasti ponovno preorati in zasejati z drujjimi kuliurami. Tako bi pridobilt brez prsoravanja novih površin možnost povečanja krompirjcvih nasadov. Pridobivanje semenskejJa krompirja od malih posestnikov ni uspelo. Rabili bi še najmanj  20.000 kg scroenskega krorapirja
V   Slatini  je  zaradi  dežcvncga vre-mena večina orne zemljc neobdftlane. Zra-•ven   tega  pa   je  tcrnu    dckt    prcdnjačilo dclo  t  rinogradih.  Ponekod   se   čiiti  po-manjkanje  scmenskega krompirja.   Slično je  tudi v nekaterfli ostal;b haloških pre-dclih.
Pregled v Cirkovcihso tako pri-pravili, da so razdelili teren na 14 skn-pin, ki so ugotovlle, da je na področju KLO Cirkovci ogrožene 6.81 ha zeralje, ki je bila zaplenjena, zaradi pomanjkanja semena in gnoja ter delovne sile. Ugotov-Ijcno je bilo po podatkih, da jc 15 ha manj krompirjevc površine kot bi jc mo-ralo biti po planu.
Vcliko razumevanje za pravilno izved-bo pregleda so imeli v KLO S 1 a v š i n a , kjer so sodelovali člani in članicc KLO, OF, AFŽ Lo predvojaške vzgoje Posebno požrtvovalnost so pokazali pri delu toy Kocuvaa Alojz m tov. Dimnik Janez ter Krambcrger Ludvik in Žmauc Jakob iz KLO. Tov. Dimnik je vse dobro pripravil za popis. Ugotovljeno ie bilo, da plan sctve ni dosežeo. Marsikje ne znaio kmetje preračunavati joh v hektarjc in arc. Pri preglcdih in popisih napovcdu-jejo podatkc po johah, zato podatki več-krat ne odgovarjajo podatkom v planu Zaradi deževja je delo nekoliko zaostalo, pač pa ga bodo opravili, čim bo nastopilo siiho vreme.
V   KLO   Gorcnjski   vrh,   Rodni vrh,   Dolcna iti   JirSovci   niso   iz-vršili   pregleda   niti   jim  ni   prišel   nikdo na pomoč z navodili iz OLO Ptuj.
Tako bi lahko navedli vrsto uspelth in ncuspclih pregledov, pa tudi neizvršenih preglcdov. Tudi pri tem delu Je bilo lah-ko ločiti resne ljudske predstavnike od neresnih, ki niso bili v stanju pomagati odpraviti vrsto nepravilnosti tcr žc sedaj pomagali kmetom, da ne bodo imeli po krivd; birokratskih nepravilnosti v jcsen neprilik. na dnigi strani pa omogočiti. da se poedinci že sedaj rcsneje lotijo svo-|iH nalog, da jim ne bi bilo treba v jeseni pisati prošcnj a!i pritožb soper cvenfual-ne kazni po obiožbi zaradi špekulaciie al: sabotaže.
Ugotovitvc glcde ncdoscženih površin po placu kažcio. sedaj na ravnodušnost ktoctov, ki pa jih minc v jeseni, ko pred-stavljajo planske ftevilke osnovo za od-merjanje dajatev. Pomanjkanje krompir-ievetja semcna bo ostalo dotlej odprto, dcklcr ne bo poverjeništvo za kmetiistvo pri OLO končno sporočilo knietovalcera, kotnu bo krompirjevo scme dano na raz-polatfo in kdo si  ga bo moral sam naiti
Vel:k ic bil namen pomoči funkcionar-}em KLO iz vrs^ članov OF 5n veiiki bodo uspchi, kjcr so hoteli člatii OF io ovideti, drugje pa, kjcr pomoti niso raz-timeli. bo moral biti pregled izvedcn prvo sledečo nedeljo, kar te lažje kot v jcseni tarnati, ko je prcpozno.
L.F.   
   ŽELEZNIČARJI IZ PTUJA
SO PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK
V preteklem tedna so okrašena posfafa, ielezniška dčlavnica in drugi ielezniški objehti zgovorno pričali, da železničarji ptipravljajo proslavo svojega praznika. Pripravc so bile izvršenc s prostovolfmm delom. Pohvaliti fe treba kolektiv želez-niške delavnice, ki je prispeval 2356 pro-stovoljnih nr. Kolckiiv nadzorništva pro-ge fe doprinesol 482 ur, kolektiv postaje pa 210 ar. Najvec dela fe bilo izvršcnega v parhu delavnice, kjer je bilo traba iz-kopafi in prevoziti ca. 800 m   zemlie.
Na dan 15 aprila 1950 se je vršila v tindikalr.em domu ieleThičnrjev v Ptuju akademija. Začetek fe bil napovedan ob 20. vri, toda, kokor je v Ptuju običajno, se je ista zakasnila za 20 mirtut, ker j° nbčinsivo ab 20. uri ssle začolo prrhafati. Ko se je dvorana napolnila, je b>l kot prva fočka podan uvodni govor o pomenu železniškega dneva (Polajnar Franc). Sle-dilt sia dvs recilaciri: A. Askerc -»Mi vr.faiamo<' fStrašeh Jožff) in M. Klopčič Obrekovatci Jtijfoslavije« fErfl Marica). Akodemifo fe zvin rtoživilo sndelnvanfc mošketsa zb.ora SKUD-a -»J. TMcko« iz Pfura. ki fe zaw>l 6 pesmi pod vodstvom tnv. J Gresforca. Kot zadnjo fočko fe po-dai želpzniski kolehtiv enodefanho tnv. Janeza Potrča »Izdajalec«. Spored fe bil
zadovolfiv in ielimo, da bi kolektiv vec-krat naštudiral vsaj kakšen itratek pro-gram.
Glavni del proslave se je vrsil dne 16. aprila 1950. Ob 8.30 je krenila povorka ieiezničarjev z gimnazijsko mladino in učcnci v gnspodarstva z godbo na čelu skczi mesto pred Vozovno dclavnico. Vreme se je sicer poslabf.clo in ie obe-talo, da bo eledil rahlemu dežju naliv, toda za želazniiarje je malo dežja malen-• kost. Udeleienci so obstopili spomenik. Na obeh straneh spomenika so zavzcli prostor zasfopniki oblasti in mnozičnih organizacij, pred spomenikom svojci pad-lih žrtev, par kornkov za njimi pa zslcr.-ničaTji in ostali udeleženci. Spominskf) slavnost je olvoril predsednik KOS-a, predsednik tov. Vauda Franc s pozdravi zastopstev in navzočih, naio fe zaigrala godba driavno himno. Na govorniški oder j/> stopil tov. Arnuš Alofz. ki je kot so-delavec padlih žrtev opisal pomen njiho-vePa dela za skupnost.
Slavnosti se je udeleiil nrinhter za hv.l-tvrro in znanost pri vladi LRS tov. dr >Jožff Potrč. ki je že koi dijak sodelo-val s kolckttvom Vozotme delnvnice ter mnogo pripomogel k dvigu politicnc za-vesti delavstva.
Dr. Jože Potrč je govoril uvodoma o tridesetletnfci revolueionaraega tx>ja' železničarjev in o porazn delavskegal ra-creda Jugoslavije I. 1920 v boju xa boljšo, pravične.fšo in svobodno Jugo-slavijo. Namcsto svobode je prišlo lc nčvo iKkofS-ščanjc Ijkidstva in zatiranie nesrhskih n?,rodov. Govoril je o vzro-ku poraza, o nesposobnosti vodstva, ki ni znalo v druf.bi dozorelih organizira-ni!i sii vodiii k zmaei. Revolueija, me-njanj.e oblasti je izvajal, je tako veli-ka, tako težka in pomerabna zgodovin-ska stvar, da zahteva tudi ustreznso ve-like napore. pozrtvovelnost in žrtve. j>Ni5iiTar irtve za svobodo niso zastonj, tnr?i boj brez zmage nc ostaja brez plodov. Delavskj razred .TugosJav!}« si je gradH skoxi desetletja Partijo, ki ?a je zdr«ž«va!a in vodila iz bo.ia v boj ia nosila vpliv v najširšc ljudske množi-j ce. Le taka Partiia je mogla voditfl in zmairovito dofeoiičaij Lindsko revo-* !«rijo. Ptoiski železničarji so bili roed prv?mi, ki so untanovili parti.f?ko or-ganfzacijo. N.fsn vpliv je rastel m cb>-?esre! vsako vas.«
Ko *e tov. dr. Potrč odkril spomin-sko plošfo ž^le^nitarjer-borcev, padlih za svcbodo. ,|e še govoril o Francn Kr^tn^er^T?".!. Ui se 1e boril skupaj z Lackom in Osojnikom. »Izpolnil je svojo iskreno obJjubo psrtijca, c!a rajsi nrare kalior ka.f izda razrednemu so-vražniku. Danes. ko postaja ptujski okraj iz pretežno kmetskesa delavsko-kme+ski okraj. je dolsnost vsakega de-lavca. ntidaljcvati de^o prvih borcsv plujskcgsi okraja Seiezničarjs se v prvih vrstsh borijo za peHetfeo, za n,Jpno izwolnite\ v štirih laiih t.s».v?-dr45 pa sc morajo še ene dn!žnosti.| namreč te. da jc tr«ba tndi f?nn«s ao-j suj napredni vp?iv deJavcev. duha no-j ir*vovc\lnosti na vas. Vo!!*^e so poka-za!s visoko n^trlo*5?no zavest delavske-gz razrefla in os:rf?mne •vcrtr«^ *nar?«-tov, So na kraji. ki zaostafcio. Del^v-ci morajo vrSiti tutrli rn^rnli? pritisk na vas, morajo se boriti za izrfo^nit?.'? setveneea plana plana odkupa itfl. in izpolniti do kraja tudi to vodstven«> naTofro  deTavskesra  razrc^a «                  ^
»L.f»idstvo. ki jp enctno« tako l^ konč"1?! svoj covor tov Po^r^ »,fe nspr«-mtis?!j.iYo. Tistih. ki sovra?šjo soclsli-zem, ne bamo prerrlr^valJ s prkli<?am:. KJihnve rnesrlcT:? ihjzije, da bi Bft?lo priti ka.f dmsrajra. borno ra?;bi'"ali s silo naSfh zakonov in z uspehi pri airadfivi raSe?:a socir,'nsfičncga gcspo-darstva, Mi nadaljtrjemo pot v soci^-li^ern 7:3. ka+cresa so dali nnsi h-r.rri f.»vl.fen|e.                                                    I
Slava n.iihove:nra spominti!'-                  1
Vod   vofakoo   fe   izsirelV   ččstno
scfvo. Godba fc zaičrala lalostinko Spo-menik je bil odknt, na njem je napisarAh 9 imen izmvd mvopih, ki so podli za lepšo b^dočpost Po odkritrv spomenika ie tvre-gr>vorrl š» zasAopnik Dir žnl. Li^bljana. načelmk Toporiš iz L'iibl?vne. Vsi go-vori so izzveneli v trdni zavesti, da «e nnša barbn ta dospgo vostcvVenh ncilo* dotfei ne bo honrnla. dnh1°* ne dosežemo popolne Trrrt<i*. 9 rtnfnžitviio venctfv. ka-tcre so dalf OK KPS. Zvezo horccv Ptuf in knJ*hfiv žel. delavnice, fc bila stavost zahljvčena.                                           P ____ *____
Votitve v iusoslovanski cotii    ,
V  nedeljo 16. aprila t. 1. so se v Jn-goslovanski  cotij   Svobodnega   tržaškega ozemlja vr&iie voiitve v oHraine Ijudske odbore.  tjudstvo  istrskega okrožja je s svo|o zmago na volitvah še en!irat pre-pričlfivo   polrdilo  zaupanje,   ki   ija   fana do Ijudske oblasti.
Volitev se Je v koprsken okrain nde-icžilo 86,77%, od katerih uh |e 88,38*/» glasovalo za Slovensko-italljansko Ljud-s^o fronto, v bnfskem okraju pa 97*/» % 929/# za Ljudsko  fronlo.
Na volitvah je istrsko Iiudstvo dalo cdgovor na ^o kampanio, ki io Je ves čas pred volitvarai vodUa Teakcionaraa ln infnrmbirofevska nropaganda proti jngoslovanski  coni  STO.
Volivd s podTOČfa MLO Pttij so potrdili uroračun za lcto 1950
V   čefrtek,   13.   aprila   so   se   vrsili  v Plufu  zbori volivcev  po  volivnih enolah. Po   diskusi/i   so   volivci   potrdili   predlog proračuna MLO za leto 1950. Odobrili so tudi  lanskohtno   delo mestnih  gotpodar-skih podfetif.
Med diskusijo so predlapali volivci razširitev Dravske ulice, uvedbo 2 dnev-nih kinopredstav, areditev Lradskcpa vrta, rednejšo razsveiljavo mcsinih ulic. ki so scdaf nerazsvetljene, nabovo škra-pilnega avtomobila in druPo, har precl-sfnvlfa življenfsko nufnost dvlovnih Ihidi.
Udeležba na teh zborih ootivcev ie po-kazala. da še v.ekateri voljvci podcniu-fefo svofe pravice, sicer bi se zborov udefcžili in rfnU *voje predloge za na-daljnje delo MLO.
   Mladinci letnika 1930
na vojaškem naboru
V  ponedcljek,  10. aprila t. L so začeli v   Ptuju   o   prostorih   vojaškega   odseka redni   nabori   mtadincev   hinika   1930   iz vseh   predelov   okra/a  Ptuj  za  odslužitev rednega  vojaškega roha
Marsikdo je stopil na vaseh pred hišo ah obstal v mesiu na pločniku ter pri-sluknil petju in vriskanju mladincev z okrašenimi khbuht Pred oofaikim orf-sekom /# bilo precej živo Krepkt in ve~ »eli mladinci so stopili v krog ter za-juckali in znpeli, dokler niso priili na vrsto.
V   lepo   okrašeni  dvorani  je   bila   raz-vrščena   nabnrna     komisija       Predsednik kapetan   tov.   Grmek,     sekretar   poročnik tov.   Krizmanič.   zdravnika    kapetan    too. dr.   Vidmar   in  tov.  dr    Rakus.  zastopnik 01.0 Ptuj. ter pomočniki ml. vodnik too. VelimiroviČ. borec tov   Zemko in tov  Ko-pušar so  imeli vsak svoje delo   Z  nabor-niki so prišli krafevni iunhcionarjt, ki so bili   komiSiji  dragocena informativna po-moč.
Sposoben, začasno ali delno nesposoben na komisifski pregled ter stalno nespo-soben so bile ocene komisije po zdrav-niškem pregledu. »Se čutiš zdrav?* je nabornika za nabornikom Ijubeznivo vpra-ial zdravnik tov dr. Vidmar ali dr, Ra-huš. ko sta fih prpgfedovala Zdravi so na lo radi odgovorili, bolehni pa <?o po-jasmli svofe težave. Fantfe iz Haloz niso mnogo gooorili Težke življenjske prilike v Halnzah so pustile na mnogih svof pečat Mali lakki in stabotni sb bili n*-hateri. Ti nteo imeli priltke, da bi fih kapefan iov. Grmek vprašal, kfe bi radi flnziU, temve? so se morali zadovoljiti s tem, da bodo ostali še nekaf ča$a doma Kapetan fov Grmek fe oprasal vsakega potrjenepa nabnrniha po obsega premo-ztmia, po starosii in zaposlenosfi bratov in sestra. po zdravfn tttaršeu in drngo, knr pač mora vedetj homitija. h1 hoČP svnfa delo pravirno in prrtvffno oprartfi i/7 daii bodočim flanom JA najlepšo pri-tiko za njthono usposobifev za nenstrašne
in predane patriot* ter graditelje soda-lizma.
Vazno fe pripomnUi, da f« bila večina nabornikov dostojno pripravljena na na-bor, Niso se opili. kot fe to bila svojia* navada. Odločno in mmozavestno so od' govarjali   komisifi   no  vsa  vpra&anja.
lz nabornega prostora so $e vrnill mnogi domov veseti in ponnsni. da so po-trjeni za člane JA. ostali pa vvteli, da jim je še dana prilika za poznefSo izpal-nifev pogofev ?o V8top v JA.
Nobnr se je nadaljeval v ponedeljek, 17. aprila t. / in fe trafal ves minvli te-den. Iz $tevila deiovnih mladincev h pasi in mesta fe bfla odbrana vrsta zdravih fantov za redno tthtibo v JA, dočim so ostaJi dobili pofrdijo o začasril ali stalni nespasobnosfi ali napotilo na višji komi-sijski pregled.
ffešteto mladih kandidaiov za JA bo sedaf doma nestrpno čakalo, kdaf bodo poklicani v vojasko službo, vzgojni kader V JA pa bo čokal, kdaj bo dnbil v vo-fašhe edinicc wf ali manf pnnčene fanie, kj se bnda tekom vojašhe službe razvili v Taz#]pdanef hrabre in zavedne pafrinte nove Titove Jagoslovife                    LF.   
   Nasilje  nad   Slovenci  v  Italiji  in v Trstu se nadaljuje
V noči med 16. in 17   apriiom so itaH-
janski fakisti znmia napadli spdež Demo-kratične fronte Slovencev V št Petrtt ob Nadiii. Napndalcem prosforav ni uspelo poškodovati. her so bili v tem prepreČeni. Pndobcn napad na Slovence se fe dogodil 16. aprila v Trstu liaiiianshl šovimstični novinar. hi v italifartskih Ihtih vedno pi-sari o neenakopravnem pofoiafn Ualija-nov v coni B, h napadel slovenskega no-vinarfa Bitbniča ter ga poškodoval po obrtnn.
   Zadruga v Gorišnici je resno na delu
Kmečka delovma zadroga t Gorišnac Je rafcdelila v začetkti oprila t. 1. svojin flanoin 120.000 bonov kot akontacijo n 1950. Delitev so izvršili na podlagl šte-vila že vloženih delovnih dni. VečiiM čtemov je bi!a radovoljna 5 takim n«-ttnom deHtve.
Urejujejo fctKii n-otranje ihrljenje 1 zatdnKjil. Zadnižnik Bnnnen Jožef se n kotel prilagoditi ^adružnemu življenjo »Jto so ga fek-ljuHH, pridrutil pn se pt je tov. KTajnc Alojz, ki želi bfti resei član zadru<re.
Tako kot go"rn}a vpTaSonja, 80 rešil YTsto   drogijh   vpraSanj     ii    zadriižneg*
»vljenja.
Pz.   
   Volirci Iz Mestnega vrha so reše-vali važna gospodarska vprašanja
V nedeljo, 16. aprila L 1. se je ˇ!*! » Mfstnem vrhn zbor voiivcev. Zbor Je prif el ter je navrof e pozdravli predsednik KIO Mestni VTh tov. ČreSulk, nato pa Je tor. Voda Maks, predsedrrik OZKZ, obrazložii nav/pfim naS notranje ln t.n-nanje polififni polozaj. Volivci so nje-govo tzvajaitie pozomo poslušali.
ZboT Je imel v glavnem namen obTav-navatj nekatera gospodarska vprašanja, kar fe tnd^ storil. Med temi je bilo naj-vaf.nej§e vprašanje sprefema proračuna krajevnega ljudskega odbora, kl ga je razložll tafnlk tov. Knkovec. Volivci »o <?<> s predlogom prorafuna v glavnem stTfnjali, razen s postavko, kl |e prcdvl-dena za popravljanje cest. Voltvci sma-traio, da Je vsota 1000 dln daleč pre-majhna, kcr bi poirebovall najmanl 20 tisof  dlnarjev.
Voltvcl so bili 5C7nanjeni tndi s pla-nom obvezne oddaje mleka, NekaJ na-pak, ki 80 bile v plami, so takoj popra-v«i, z ostalim pa so se strinjali. Sprejeli so Se sklep, da se tov. Kolarif Francn 7. Mestnega vrha št. 76 dodelj podpora. Omenjeni Je star ter za delo nesposo-ben.
Glede »Tedna cestnega prometa«, ki bo od 23.—30. apr., so volivci sklenill, da bodo popravtli ceste ter so v tent napo-vedali celo tekmovanje. Zgornji Mestni vrh bo tekmoval s Spodnjlm Mestnim VThom.
Pred zakljufkom zbora Je tov. Voda navzočim govorll še o pomladanskem selvenem planu, katerega izvršitev je velike vafnosti za pridobitev zadostnih kolifin prehrane za naše delovno ljud-»tvo.
Volivci Mestnega vrha »o radovoljni konfaJt zbor. Uvideli so, da so podobnl zbori koristni, ker ob takih prilikab Iahko rešijo številna važna gospodarska vpra^anja. Sltlenili so, da bodo zbote volivcev sklicevali v bodofe v»ak me-rv.                                         K.   
   Ime dr. France Kidriča je zapisano v zgodovino slovenske kulture
13. aprJla t. L je bU r LJablJani poko-p«n dr. France Kidrlč, prvi predsednik Slovenske Akademije znanosll in nmet-nosti, ve(kratni dekan filozofske hakul-lete ln rektor ljubl)anske nntverze,
Pokojni znanstvenj <telav©c J« h\\ w»-Jett 23. marca 1880. leta v Ratanskt vasl pri RogaSki Slatinl. Na dunajskl unlver-zl Je končal študije slovanske Hlologlje, porueje pa |e na Zavodu ra ortentalske jezike na Dunaju poufeval mSčlno. Od leta 1920 Je ptedaval na ljTiblJanski anl-verzl. Ponovno )e bil dekan fllozofske fakaltete, v letih 1923—23 pa tudi reklor nnlvenr«.
Glavni predmet njegovega znanstve-nega dela Je bilo stare]§e obdobje slo-venske 7,godovtae. Vellko pa Je tudi rai-iskoval PreSerna. V tekn »vojega znan-stvenega delovanja je napisal veliko Stevilo znanstvenih  splsov.
V drugl svetovni vojnl rta Izpodkopa-la preganjanje in zapor njegovo zdravje. Zavratna bolezen }e iztrgala V\plikega po-knjnlka iz naSe srede v 71. letu starostl.
S profesorjem dr. Kidri*em \e sloven-ski narod izgubil velikega znaitstvenika, idejnega borca tn lzrednega človeka-poštenjaka, ki mu bo v zgodovlnl raz-voja slovenske kultore ohranjeno z» vedno častno mesto.
   Več resnosti pri izpolnjevanju plana v gozdarstvu                   
Maksimalna tnoblllzaci]a mafertalt»ib ln Ijudskih sil, ki je po petietnejn planu razvoja gospodarstva v naši driavi predvldena ?a zgraditev bolj^ega življe-d)b, sega v vseh vejab življenja tiuli v phijski okraj, Tako Je y (0 vkljnfona tudl gozdarska proi/vodnja ptujslfnga okraja, k| }e v glavnem poljedelski. Za-nemarjan|e t?.polnjevan)a pl?n«kih ob-veznostl v gocdarstvu je torej v ptuj-skem okra^i zanemaTjanJe celotne gra-ditve, k| je predvidena po petletnera planu.
LetoSnJi plan obvezne oddaje lesa v * ptujskero okrajo |e sicer resna, vendar dosegljiva obveznosf. Mnogi so to ?.e dokazali, Kntetje \% Središča, Obreža, Pavloveo, Huma, Podvlnec, LoperSič, Podgorc, Cvetkovc, Grajene, Majšperka, Pfujske gore, Sesirf., Pleterj, slovenje vasi In delom ?.etal, ki se ravedajo res-nosti lzpolnjevanja pJanskih obveznosll v gozdarstvu, so te fe v velikl vefinl Izpolnill, med njimi nekateri, na primer kot v Središčn skoTaj 100 odstotno. V nasprofju % njimj pa so kmetje KIO Naraplje, Stoperce, Nova cerkev, Gru-Skovje, Leskovec. Clrkulane, Trnovska vas, Brezovcl, Polenšak, Jane?evd Jur-Sinci, SaltuSak, Zamu§ani te dmgl, torej
v krajih, kjer imajo več delovm- sile, kakor v KLO prve skupine, pa so s pla-nom oddaje lesa daleč zadaj. Poverjen*-Stvo 7a gozdarstvo te ^Uo prlmorano ijtroFIU Izrazite primere namemega ne-tzpolnjevanja obveznosti I/vršnenvj od-boru Ol O Ptuj v kaznovanje, ki ]e kazni že tudi Izrekel. GtaSar Simon n 3nH\nc. MUoSif Jof.e iz Narapeli, Mesarif Stefan iz NarapeJj, PisJak stpfaa ij Bokiec, Drevenfcek Jo5.e Iz Plet"»rj, Drofenik Sl-raon h Stoperc ln Korts Katarina tz Na-tapelj bi morall ža do 15. rnarca, neka-terj med n)lT»?l pa do 30. marca l'vr*.iti svoje obveznosti. Ker jih niso, j!h bo'!o ka?ni v višinl od 3 do 28 HsOc din, kl }ih morajo plaratl, nedvcnmn pripravile dp vestne)5ega lzpolnjevanja planskih obveznosti   v   gordarstvu.
Ker posek v zteskem času nl dal za-dovoltivih rezultatov, posebno gJede drv, bo Izvedeno v ned^ljo 30. t. m. mno-iično sekanje drv v krajevnih ljud^kih adhorih Narapl|e, Dolen«, GruSkovje, Stoprce in Majšperk. Člauj sindikatov, frontovct, mladina ter člaai ostalih mno-Jičinih organlzacij bodo*? delom tecra d^e poroagall i?vr5l!i del na ptujski okrij odpadnjočega republi^kega peseka drv, od katerega so gotove kolicine nainenje-ne  potroSnji  v  okraju.
Poverjenlfitvo za gordarstvo pn OIO v Ptuju predvldeva. da bodo kmetje ob primeru kaznovanlh kmetovglcev uvide-11 važnost rasovno določenega izpolnje-vanja obvernostj ter takoj pristopili k delu. Z mtiožifniui posekom drv se bo skuSalo vsaf v nekj meri pvlbllf^tl pla-niranl kolfčin! poseka drv ter tako za-gotovitj pravočasno izpolritev svojih ob-veznosti do repnb^^kega plana in do po-troSnikov v okrajn.
N.N.   
   De!a na graditvi mestu čez Stu-denčnico v Ptuju vidno napredujejo 
V   soboto   15. aprila t. 1. je  delalo  15 odbornikov   MLO   Puj   s   p»*edsedr!kom tov. Vogrlncem na ^cIti, skupno z c^encl v gospodarstvu. na delih pri gntdTiji mo-st« fez Stiidenrriico ter prl delih v gra-moznicL
V   torek   18. aprfla  t. l. so  se prost»-voljnih del  pri tem mostn  ndelefii! !«<?! osmoSoIci  pt'»i?ko rriinnaztle.                     _  ,
Med odbomikj MLO se je, kot Že n«H Stetokrat.   izkazal  pri   sicer   teflclh   deffljH na  mostti nad 70  !et starf povprleT»Jk  za^ komunalne  zadeve  tov.   Ri?do1f  Tv^   t**T Je  dal s t<»tti  7tj!pd  vse^ mlajJl«n  prehl-valcem iz  Ptuia,  kako de!ajo Ijudfe,  ki zavesf.no pomanajo pri ebno\i rinmovina in prj graditvi  socl^HTima  v FT.1J.
Kon?no so zgrratenf že 4 str»bri ra ta most. Trehn |e ?e napraviti plrrš^o in O(jra|o rv?f>s?!?. ppV:ir ho pronp' "-1 ^0'10! sfrjini  -                      / most,  l                t
na Mn     ¦     •         -v&ammrk     : ¦   ;.-j__
pomoSnemu   lesenem  mostn.
   De!o jugoslovanske delegacije v OZN                          I
Socialna komisija Or.^anizaciie zdntre- 1 nih narodov jc pred kratktm razprav-ljala 0 načrtu deklaracife o pravicah otroka. Jugo<j1ovanski delcjfat t tei ko-misiji fe insistiral na tem. da sc ta d?kla-raciia čira prej sprejmc ter ob tef prilki poudfiH! težko sta«?c. v katerera se fe med vojno tn kroalti po osvoboditvi na-hajaio  veltko  štcvilo   otrok   naSe   državc.
   Sovjetska vlada zahteva od Italije reparacije
Jlalijamkemu predstavniku v Moskvi ao pred kratkim izročili rtoto $ovtetske vlade, 0 kateri je postavlfer.a tahteva po izvrsevanju reparacijskih obveznosti, ki jih je sprejefa Italifa z mirovno po$f)d-bo. Itc.lija bi morala reparaciit placevati z blagom iz tekoče proizvndnje in izpJn-čati 100  milijonov dolarjev.
   Nova uredba Za vse oddane pridelke dobijo     kmetje Industrijsko blago
o trgovini po vezanih cenah
Vfada FI-RJ je sprejeta na prediog irrinistra za trgovino in preskrbo FLRJ in ministra za državne nabave FLRJ uredbo o trgovini po vezanih cenah.
1.  člen. Za dvig živijenjske ravni dc lovnega prebivalstva in povečanje lcme-tHske   pToizvodnje.    zlasti    protavodnie j?Iavnih kmetii°kih pridelkov. država za. gotavlja   s   trgovino   po  vezanih   cenah kot  posebno   obliko   socialistične   izme-njave med industrijo in kmetijstvom pra-vilno   preskrbo   delovnega    prebrvalstva mest \x\ vasi z ?ivilsktmi potrehščinami, industrijskimi  m drugimi izdelki.
2.  člen. Individualna kniečka gospodat-stva. krnečke obdelnvalne zadruge, eko-nomije kmeti.iskili zadrng kakor tudi dru. gi irnetniki ktnetijskih pridelkov, ki pro. dajajo  državi   kmetiiske  pride»ke.  navc-dene v 3. in 4. členu te uredbe po držav. ntli   odkupnili   cenah    (vezanih   cenali), imajo pravico  do  nakupa fndustrijskega in dniRega  blaga  po  vezanih   cenah   do višine vrednosti prodanih kmetijskih pri-delkov.
V ta namen prejme prndaialec razcn kupnine tudi bone v višini kur-nega zne-ska. S tem boni bo lahko kuptl po ve-zanih cenah industrijsko in drugo blago. ki se prodaja v trgovini po vezanih ce-nah.
Predpise 0 izdajaniu, ravnaniti in uporabi bonov izdaja minister za trgo-vino ifl preskrbo FLRJ v sporazumu s finančnim ministrorn FLRJ.
3.   člen.    Država   kupuje   po   vezanih cenah:
a)    kmetijske   pridclke:     žito,   živino. kromptr   fižol, mast,  olivno  olie,  mleko in mlečne izdelke, kože in voino, ki ]ih kmečka gospodarstva  m  druci   imetniki kmetijskih priclelkov Frodajajo državi po predpisih o obveznem odkupu.
b)   Kmetijske  pridelke,  na\edcne  pod a). ki jih po svojetn gospodarskcm pianu oddajajo državi kmečke obdelovaine za-druge in ekonomiie kmetijskih zadnig.
c)   IndustTtjske' tastHne,  k\  jih   pridc-1r-valci   kontrahenti   oddaiajo   državj   po sklenjenih pogodbali, a niso sklenili take pogodhe  0  prodaii  svojih  pridelkov, ro katerili prehnejo za vso ali del dogovor. jene cene tieposredno od sopogodbenika industrijsko blago.
Za druge ktriettjske prideike, ki se obvezno odkupujejo, pa niso navedeni v prejšniem odstavku ped a) (slama, se-no), bo minister za državne nabave FLRJ skupno z ministrom za trgovino in pre-skrbo FLRJ določii poRoJe in način za nakup po vezanih cenah.
4.  čien: Po vezanih cenah \c mogoče prodaiati   ttidi  prostc  presežke  žita.  fi-i>ola,  krnrapiria.   žhine,   masti,  o'tvnega olja, kož  in  voine.
Minister za državne nabave PURJ iahko v sporaziunu z minlstrom za trgo-vino in preskrbo FLRJ določi, da se ku-puiejo po vezanih cenah tudi tlsti kmft tiiski pridelki. ki se ne odkupujejo ob-vezno, pa so posebnega pomena za dr-žavo ali za proizvodnjo rosameznega kraja. Za prodajo teh kinetijsklh pridei-kov po vezanih cenah je mogoče pred. pisati posebne pogojc.
5.   Člen.  Individualna   kmečka  gospo-darstva \n  kmečke  obdelovalne zadru-ge, ki ne pridehiiejo dovolj žita za lastno prehrano.   zlasti   pa   prMelovalci   indu-strijskih rastlin, lahko kupujeio na bone razen  industrijskega b!aga  tudi žito,
KoVičino žrt. ki jih bo mogoče knplU na bone, kakor tndi pogoje in način na. kupa, predpisuje rninister za trgovino in preskrbo FLRJ.
6.   člen.  Kmetijske  pridelke   kupujejo po vezanih certali državna odkupna pod-jetja in kmetiiske zadruge, ki jih za ta nakup pooblasti mtnister ?a državne na-bave ljudske republike.
7.   člen.   Odločbo  o   cenah  kmetijskih nredeikov in  cenah  indnstrijskega  blaga w trgovini ro  vezanih cenah kmetiiskih stojni  organi po veljavnih predpisih.
8.   člen. Predpise 0 načinu prodaje in. dustrijskega in drugega blaga v trgovini po vezauiii cenah izdaja minister za trgo-vino ln preskrbo FLRJ.
9.   člen. Predpisi te uredbe ne veljajo za   neizpoinjene   obveznosti   pri   oddaji žita,   krornpirja.   fižola   in   kontrahiranih tndustri.iskih rastihi letfne   1949.
Določbe 21. člcna uredbe 0 ustalitvi deiovne sHe fn ^kfiftitvi p!anov delovne
slle s planom plačilnega fonda *n o!anom zagotovljene preskrbe se ne bodo uco. rabljale glede na individuulna kmečka gospodarstva. če prodajc v trgovini po vezaiifh cenah obvezne oddaie kmetii skih pridelkov in industnjskih rastlin [člen 3. pod a) in c)  te uredbe]
10.   člen. Natančnejše  predpise za  iz-vajanje te uredbe izdaja niinister za trgo. vino in  preskrbo FLRJ v  sporazum« 2 ministrom za državne nabave FLRJ.
11.   člen. Ta uredba je začela  veljati 1. aprila  1950. Z dnevom. ko je  začela veliati  ta  uredba,   sta  prenehali   veliati uredba   0 prodaji  kmetijskih   pridelkov, vezani   s  pravico  do   nakupa  določenih industrijskib   izdelkov  po  nižjih enotnlh cenah   (Uradni list   FLRJ   §t.  12/48)   in uredba o določanju najviš'es:a zneska do katerega   se   iahko   prodajajo   kmetijski pridelki  po  vezanili   cenah   (Uradni   list FLRJ St. 30/49).
Prav tako ns veljajo več tudi pred-pisi uredl^ o kreditiraniu in preskrbi kmečkih obdeiovalnih zadrug ter zadruž-nih ekonotnii (Uradni list FLRJ št. 30/49) in driigi predpisi, ki na&protujejo tej uredbi.
Predsednfk  vlade  FLRJ  in  mitiister  za narodno obrambo marŠal Jugoslavije:
Jo slp  Broz-Ti to
Minister za trgovino in preskrbo FLRJ: Osman   Karabegovič
Minister za državne nabave FLRJ: Jakov   Blaževič
   Kmete iz Slovenskih goric je obiskala potujoča trgovina ORMA iz Slovenjgradca
StPvi!«na spomTadanska dela onemogo-čajo podeželskenni ljudstvu, da bt odha-jakj v delovnih dneh v mestne in kr»-jevne trgovine iKjotavljat, Maj bo prl-spe\ kak kontincjent blaga 7A potrosnike.
Vpč Okrajniih ma<j>azinov v LRS se je zato adločiio, da bodo pomagali ljudstvu iz teh okoiiščin na ta način, da bodo potom potujočih trqovin pribliiali. pode-žeiju razne -indtjstrijske predmete, kot na pvfrner naetTatno blago za c^lačila, galaiiterijo  in drugo.
V  torek, 18. dT»rila t l se je na poto-vanju v Slovenske gorlce ustavll v Ptu-ju  na  Titovera   trgn  tovorni   avto  potu-joče   trgovine   Okrojnega    magarina    vt Slovenj Gradca   V nekoliko minutab. je bilo okrog  avtomobila  polno Ijudstva H mef?tn  ln pode?e5ja, kt je čakalo na av-tobuse. Opizili «0. da je avU> poln me-tTskega   Waga.    R^vnatelj   OKMA   Sto« venj Gradec tov. KramarSič Eraest «e je skupno s po«lovod)em tov.  Erjavcem in pomočnikoma tov. Rozmanona in Kajzer-jem znašel pred dejstvom, da bodo mo« r«H takoj začeti s prodajo. V stirih urah so res prodali metražnega blaga rn obla-čila  xa nad  250.000 din. VljudTri so bill prodajaici in ktrpcl. Trgoirski pose] )e šel hitro 04 rok. To je blago, ki ga uetvar* jajo  našj stroji in roke  naMJi  marljivib delavcev     Oku«ai    vzmrci   odqovarjaio okttsu  potrožnikov.   Ravnatolj   tirv   Kra-maršič je pridno zapl«oval, po tem |e še povpraSevanje: »Otroške čevlje št 20 do 30, blago za moSke predpasnike Itd.«
V  STedo je avto potujoče trq«ovine n«-daljeval   potovanje   v   Borovce,   Mo«te,
Kukavo, JurSiuce, Gabernik in Desternik Ob številnih kupcih iz vrst deželskega Iju-dstva potujočira t«jovcem nl bilo težko prlti do spoznanja, d« bodo vedno dobrodošli na podeželju s potrebmTn bla-gom.
Nešteto kritik o fakanju pred trgovl-nami ima svoj  u&peh.
Na deželi «o velike potrebe, ker se pn poijskem delu veliko raztrga in se tudj lnhko proda. kar Izdelajo naii de-lavci v mdustriji.
Kogar bo zadovoljila potujo<5a trgovi-na. ta ne bo siHl v mesto alj delal stl-ske v zadrugi. Več bo zadovoljnih obra-zov, manj lcritjke tn pri doln bodo (lo-seženi že večjj uspehi.                          RJ   
   Nabirajmo zdravilna zelišča
Toplo vreme bo kar kmal« odprlo cveme i/n li«tne brstlče. PriieJo se bo nabirainje  cvetov in   Hstov.
Cvete nabiramo v suhem vrementj fc!k preden se odpro, ali pa takoj po tem, ko so se odprli. Cvetov, ki so že poble-d«H, porjaveH ali j5ra že odpadajo venč-ni listi, ne nabiramo. Ne potrgajte ved-110 veega cvetja, misllte tudi na raTplod! 1% cvetov se razvije seme, \z tega p« V7.kali mlada rastlina. Ce boste pobrali vse cvetje, ne bo zaroda i-n 6eveda tudi ne  nabiranja  v  prihodnjih letih.
Li«e nabiramo, ko so najlepše razvit'. Poruimenelih, rjastih in objedenih Hstov pe nabirajte.
Z n^ibiranjeni češanmovega lubja (« korenin), cvetja vijolice in trobentice. korenindc vijolice in trobRtitjre, regrato-vih korenin, hrnstovega mahu in 1-utoja §e kar nadaljujte.
Laipub že cvete. Nablrajte cvetovo, tr^i,»   Hk   nrede^n se  oc'2To   Cira piej jih
morate posxi§iH, najbolje y »uailnlcl ali na pe^.
Jeternlk je ie odiprl po prisojnfh bre-goviih $vo]e svetlomodre ervete. Nabi-rajte cvete in Hste.             *
TimM pljufn-ica bo kmal« rn-zcvetela po grjnovjlih in redkih Hstnatih gozdo-vih. Rdečkasto modri cveti eo nani^and na vTb/11 stebia m *o podobnd tistim od trofeerrtice. Listl so Kičasti, kosmati 'm pRtrasti. Nabiramo rastiino brez korenin.
Ker je začel že cveteti črnl trn, na-berite čiTn več cvetja. Prav tako tvaberlte flm več glogovega cvelja. črni trn 5n glog frta tm*ta grmiča !ti ra«leta najraje po poroibkih, ob vori-ah, uporabljajo jih pa tudn «a iive tneje.
Vzgojitelji. ustnerite mladino k n^bi-raniu zdiravilnih Teiišč, k\ so va/na po-stavka i?.vo7.a naiie države! Poleq mato-rlalne koristi. ki jo 3 tem pripravite na-Semu gospodarstvu, Je to eaa izmed ptvti, po knteri se vzgaja mladin« k delu za skupne koristi.                          Pus   
   Predsednika Bračiča so mnogi volili in tudi kontrolirali
V vr«to IJudl, Iri jih f« na8e delovno ljudstvo pri vsakokratnih volitvah iz-bralo v vodstvo krajcvnih organov ljud-ske oblasti, je prišlo mnogo ljudi, ki so pošteno opravljali povcrjcnc jim dolž-nosti. Vsakokrat pa se je v organc ljud-ske oblasti vrinilo nekai poedincev, ki so s poznejšim delovanjem dokazali. da niso bili vredni zaupanja, ki jim je bilo iz-kazano ter so iz enih ali drugih nagibov, ir politične^a nasprotovanja ali ix oseb-ne nepoštenosti zlorabili svoje polcžaje ter svojc delovanje usmerili t škodo ljudstva, ki jih jc na te položaj« posta-\ilo. D«|ovanje takih pocdincev je bilo prcj ftli pozneje odkrito S tem je bilo dokazano, da naše Ijudstvo opazujc svoie predstavnikc in zna oceniti njrhovo delo v korist ali v Skodo skupnosti.
BračiČ Joie fe bil y tetu 1948 fn 1949 predsednik KLO Pobrežje. Kot tak je hnel opravka tudi z živilskimi oakazni-caml ter t nakaznicatni za industriske izdejkc. V obeh lefih je dvijfnil na OLO v Ptuju 4257 ž5vilskih in 468 industrij-skih nakaznic. Na OLO je plačal te po 2 din. potro5nikom pa iih je zaračunaval po 5 do 8 dtn. Sicer so bile to nječove le »maniše« napake. Večje ie zatfrcši' ob prilik? stivestrovanja 1. 1948. Takrat mn je bilo povericno vocTsfvo zabav«. za ka-tero ni ntkrfar poloJHl računa Izkupiček v ?.n«>sku  1631   diri  ic vtaknil v žep.
Šc tcžje njerfovc »grehe« predstavlja dcjstvo, da je kmetovalce goljufal za pla-čane davke. Tako sj jc od pobfarie^a davka o^ tov. Petck Ivana radvf.a] 3651 din. od Šimcnko Antona 2000 din, od Kmetec Antonije 1600 din. Polcg tega ie zndržaj n«?u<?otovljen enesek, ki j?a ic pla^nio   odkupno   podjetje   ea   živino   za
svinfo, ki \o je oddal tov. Cafuta Ivan, iz blagajnc KLO Pobrcžje pa si je še vzel 3686 din, najbrže kot nagrado za svoje »požrtvovalno* poslovanjc. Te oe-poštenosti pa še ne predstavljajo Tseh njegovih »vzorov«. Kot kmetovalc« je bila Bračiču predptsana obvezna oddaja krompirja v količini 1080 kg, ki si jo je s pomočjo tajnika Kodermana znlial kar za 700 k^. Potenj je Sc oddajo ostalih 300 kg opustU. Polcg tega je sebi črtanih 700 kg naložil malemu kmetu Simcmič Jožefu, da fe ta moral oddati 880 kg na-mesto prvotno predpisarih 84 kg.
Pole^ vsega je Bračič kot prcdsednik prcprcčil razbiij? piana obvezne oddaic živinc za leto 1950; ker tcjja »arn ni napravrl. Okvirni p!an fc zadržal doma, tudi odbor  tega  nt  mogel  storiti.
Bračič je v svojih izjjovorih iz»iaial vse tnogoče, da bi zmanjSal svojo krivdo. To mu seveda ni uspclo O njegovih n«po-Štenostih. ki so mtt bila dokazana. bo končno bcscdo 'zreklo Okrafno sod!5čc v Ptuiu Lju^^vo ga je kot nepo5t?niaka že  itak  ocenilo.                                  Po.   
   Z doma izdelanimi traktorji bomo orali
V tovarni motorjev V Rakovici pri Beo-grada mrzlično pripravljafo serijsko proizvodnjo   irahtorjev.   Priprave   so   na-
predovale  ze  tako  daleč,  da bu  o  prvih    J
mesecih drugega polletja tega lata tovar-    1
no  zapustila   prva   serija   traktorfev,   ki    l
bodo v celoti izdeianl v naši drictvi in fe    j
domačega matenaia   Do k*nca leta 1951    I
fih bodo izdeloli  že  1500. Letošnfa jesen     I
pa b^da  prvi  trakfor'}  domace proizvod'     ] nje že orali naša polja,                         ^J
   Vprašanje staršev
o vzgoji mladine
Prve dni aprila smo pozvali starše in druge vzgojitelje. da povedo kaj o svojih uspehih. neuspehih in o more-bitrsih težavah, ki jih imajo pri vzgoji otrok. Vemo. da ta vprašanja živo za-nimajo vsakogar, ki želi svojim otro-kom In svojemu ljudstvu dobro.
Prvi se Je oglasil tov. Majcen Franc iz   Ormoža   z   naslednjim  vprašanjem:
»Na naši gitnnar.iji v Ormožu imamo večkrat roditeljske sestanke. Ob tej priliki si lahko ogledamo tudi ocene svojih otrok. Ko smo primerjali occ-ne, smo opazili, da ima v vseh razrc-dih večina dijakov pri prof Novakovi negativne ocene. Mislimo, da takšno occnjevanje ne vzpodbuja naših otro1f: k učonju, temveč . vzbuja v njih mrž-njo do predmeta in do osebe. ki pred-met poučuje. Mi starši, bomo vzgajaU otroke v smislu pregovora: .Veljal boš toliko. kolikor boš znal!' Starši prosi-mo. da nam nasvetujete, kaj naj v tem slučaju storimo?«
Na Vaše popolnoma upravičeno vpra-šanje bi vam verjetno najtočnejše lahko odgovorila samo tov Novakova na roditeljskem sestanku. Vzrokov, da Je prl nekaterih predmetih znanje učencev slabše kot prl drugih, je lahko več, n. pr. pomanjkanje solidnih os-nov iz preišnjih let, neredno izvrševanje domačih vaj pri predmetih, ki te nuj-no zahtevajo. manjše zanimanje za predmet>e, ki zahtevajo od otrok vcč napora in vztrajnega dela, kar je na-
vadno posledica pomanjkljive vzgoje, nepažnja pri razlagi, nato pa učenje na parnet. često pa je ftldi vzrok sla-bega uspeha pri nekaterih predmetih prenatrpavanje učne snovi brez poglo-bftve in ponavljanja
V VaSem piemu je premalo podatkov, da bi vam lahko točnejše odgovoriK. vendar smo tudi mi mnenja, da učin-ktije pretirano siljenje k učenju z da.ianjem negativnih ocen prav tako slabo, kot prctirana uporaba kazni ob vsakem najmanišem prestopku otroka. Ocena naj predvsem v.podbuja otroka k uspešnejSemu delu Ona naj bo iz-raz resničnega dijakovega znanja, ne pa poslcdlca slučajnega negativnega odgovora, ali celo disciplirtskega pre-«l.oT>ka pri učni uri
Nikakor pa ne sme biti danes več govora o ocenjevanju po simpatij);^^ antipatiji, čeprav je res, da dijpfe' tem izgovorom često opravičujejo starših svoj neuspeh in povzročajpie^ tem razdor med šolo in domom. TaaS, kjer se starši z učitelji pogosteje so-stajajo. je tak pojav nemogoč. Dijaka je treba navaditi, da se najprej vpra-ša, ali je sam storil vse, da bi dosegel čim boljši uspeh, nato bomo šcle vpra-šali učitelje In vzgoiitelje. če je le morda vzrok neuepeha kje drugje.
Menimo, da med nami ni takih vzgo-jiteljev, ki staršem in otrokom ne bi hoteli pomagati.
Toliko za dancs. Oglasite se šef
   Pionirji iz Gorišnice
so mali umetniki
Na5i piorarrji 60 poetaH pwri mla^ tisnetniki. Pišejo • igrice, pe«nakujejo in rišejo prelepe risfee. Najraje p« sg ukvar-jajo s kulturno-pro&vetnim delom.
Mnogo igric so nam že zaigrali. Pred fcratk-im so nas razveselili z dvema eno-dejaiikaiina »Skržat« tn »Skrateljčki« ter eno  trodejanko »Rdeča kapicat.
SV igrici »Skržat« nam je Began Dtb-gica prav lepo prikazala bolest, toda ve-liko trdno valjo slovenske matere ob ie-gtiJbi dragega sin-a.
Skrateljčki, da, to eo bili pravi dotjri. mah škrateljčkl.
R<xškar Draga se }e tzka^ala že laiil t vlogi kraljice ˇ »Sneguljčici« kot ta-lentirana igralka. Sedaj je naetopila kot doibra mamic« Rdeče kaipice.
Irena nam je za%rala prar prisrčno Rdečo kapico. Ne čudiTno «e njeni dobri igrl, saj je hčerka naSeg« igralca Dani-jela   Sugm-ans.
Zajček - do!qoiMiec Je bil pri na4*h naj-mlajSih najbolj priljubljea. Anica le do-
bra fizkulturnica. Prav tako so nam raz-veselili naša sffca medved — Marija, hrabri lovec Jaka — Began Dragica in uboga babica, katero }e prav dobro pn-dala pionirka  Marinka.
Kako veliko voljo do d«la imajo naši pionirjl, vama lahko pove naL tovaiiž Augustinčič, ki je 6kozj dva meseca da-roval ves svoj prosti čas našim pionir-jem v njihovi veliki željj po drainat-skem udejstvovanju.
Cisti dobi^ck je 5e! v dobrobit PRK in PO.
Pionlrjem in režiserju česJitamo in že-liino, da bi z delom, ki zanteva v do-voljni meri čaea, truda in potrpljenja ter ljtibezni, ne odnehaii in hadili še naprei po poti reka, ki je bil napisan na etarem šolskem odru. dokler ga niso Nenici   seigali.
Odra«lhn in mladini v pouk in zabavo!
-I-a   
   Dravska ulica v Ptuju  bo razširjena
Na seji Irrrincga odbora OF za mesto Ptaj fe bil 18. aprila t. 1. med drugitn-sprejet sklep, da bo ˇ »Tednti cejit« ob sodelovanjo članov Of mzširjcna E>rav-ska ulica na ostr,em OTtnka pri parka, kar bo mnogo pripomo^Io k laijemu promcta ua tem mcsta.
Na tc} sejj so bilc določene ttidi na-grade za tercnc OF v Ptititi, ki so dosegli naibol|5e tckmovalnc nsoehe ob volitvah y Zv?>zno skupščino Tercn OF Vjčava dobi knjižno najjrado v vrcdnosti 3000 din, tcrcTi OF Brc^ v vrednosti 2000 din in Cankarfcv tercn t vrcdnosti 1000 din, Dom učencev ˇ gospodarstvu v Ptuju bo prejel diplomo v znak priznanja za vso aktivnost io sodelovanfe pri manifestaci-jah in akciiah OF v Ptuj« kot najboijši aktiv LMS v Ptuiu
Glcdc zadrtižncrfa doma v TurniSču ]e bilo sklenfeno, da bo ob pomoči članov OF s Tumišča sptavlien letos pod streho.
Za proslaro 27. aprila in 1. maja * I bodo tcrenski odbori OF izvršili potrebne priprave. da bo ndeiežba na proslavah 2itn  Sievilnejša.                               BJ.    
   Belgijski kralj se hoče vrniti na prestol
Belgijski kralj, kj je fegubil prestol, ker je klonU pred Nemd ter z njai»i sodeioval, poizkuSa n« vse načine, da bi «e labko zopet rrnll na prestol. Ker obstoja med ljudstvom ˇ Belgiji proti niensu odpcn, «e posluiuje ra-zniih ma-nevrov, da bi dcsegel svoi namen. V poslanici belgij6kemu Ijmdstvu ponuja, da se bo odpovedal začasno vladarskim pravlcam v korist svojega ©ina. le da se nm   oimogoči  povratek.
   Gostovanje ptujskega gledališča v Muretincih
Gogoijeva koinedi5ja »Zeaitev«, "kj )o z velikim uisnehom uprixaTJajo v ptutj-skern giedališčn in s katero so PHijčani toidd že gostovali v več krajih, je vzfo-u-dila tudi pri Muretinčanih željo, da bi jo videli doma na svojem odru.
V  novem,  še nedovršenem zadružnetn domu   imajo   lepo  dvorano  % odrom,  ki edcer  Se   tudi   ^aka   dokončme   ureditve, vendar je kolikor toliko že pri-merna za prireditve. Knkor sedaj  Muretinčani go-vore, bodo v teh dneh za^eli s tozadev-nijmi  deli, «aj  glavne  težave so  že pre-mos-MU. Da bi otvoritev o-dra vsai malo proslavili,  6O  povabili   ptujsko    Mestno gl^dalWče na  gostovanje, kar eo  U ta-koj   z  veseljem   in  razuinevanjein  spre-jeli.
V  nfdeljo, 16. apriia predpoldne so ee pripHjali na velikera tovomem avtomo-bilti z veo eceno in rekvi7iti. Po vosi je itakaj  završalo  in  Muretinčani <jo  rado-vedno ib z zanimaniera opa^ovalj igralce ^ri njihoveni  deUi na  odm.   V  kratkem ,časii eo isiega uredili, postavilf sceuo m priipraviH vse potrebTio za predstavo, za katero    je    bilo     v     Muretincih,     Ma-li vasi, Stoincib m druqih bl^TLJili vaseh že od takrat, ko so zvcdeli *a gostova-nje,   veliko   zan1ir.an.je.     Sai   so   mnogo vstopndc pokupili že  v  predprodaji.
Refinično. kdor je pogledal to nede-ljo ob 15 uti v veliko dvorano zadruž-nega doma, je mcrral prizTiati, da ti liudje, ki so jo do zadnjega kotičkg n^wpolnili ln z veliko nestrpnostio pritakovali za-^etka. litibiio krranje in brepentjo po niem. Vsai z obrezov vseh sa tnooe] to razbrati. In to je v resnicj razveseliiv pojav na naši vasi, ki je itak že zmi-raj našla ob takih kulhimih prireditvab priliko za svoje izživljanje in dulevno Tazvedrilo.
Nato težko prl^čakovani začetek!.. ("Movek ne bi mogel verjefc;, kako dosled-no, DTavilno in ra7.um1;ivo so SDTpmliaH tok dogajania na odm. Kcntakt med icrralci \r\ obrinstvom je bil takfvi vztm-staviien Go^oljev btimor, cb prikazova-niu takratne družbe 5.n n.ie zastopnikov, so sprejemali ti ljudie tako doživeto, da so igralri po predstavij iziavljaM, da so malokie obfutili tako veselie in urž:tek, ko «o za svoje podajanie likov bili de-ležni takega prisrčneag smf>ha v dvo-raTii. Bili so vsi zadovolini. Giedaici, ker eo videli dobto predstavo doma. v svoil dvoranir igraici pa, ker «o d-obili za na-grado zavest da |ih to lindstvo raziime fai da si takih pred«itav Se %«»U.
Muretinčrind in dru<ri iz biižniLTi vasl eo dokazal s svojo udeJefbo. da je qle-dališre, vctra oz. oder tisrto, kai si naš kmerki čiovek za svoje razvpdrllo nai-bolj žeH, In ni v Tinoti, ker ta mu tiidi v --'""•¦¦;:  "-"-i in na najlepši narin to
tr                                                        Rc
__^'-# ___
   V  Dornavi so igrali "Namišljenega-bolnika"
Kljuib velikim naporoin pri izvajanjti planskih gospodarekih isi dni<ji'h nalog je kolektiv državneg-a pr>se«tva Dorna-va pravilno rariimel razvoj d^našnje družbene stvarnosti, Preimalo je, če usTnerjamo celol.no dejavnost sa,mo na gospodarekero polju. Vzporedno z go-spodarskini razvojem mora-mo dvigati in vzgaiati na?e kmetijske delavce v knUurne ljndi
Delovni kolektiv dTŽavnega posestva Darnava je po za«^ugi sindikalnih vodi-teljev. predvsem po zasl-ugs predsedni-ka podnižn^re tov. Jauiovc^ in s po-močjo upravitelja §ole tov. Lovreca v letu 1949 osnoval dramatsko skupino. ki jc jvripr.avila evojo prvo igro »Vozel«. Ker )e začeto deio navdii^ilo igralce. so gostovali '§e po ostalih kolekti\*ih na državnih posestvih in v tovarni Stral-šče Med fasom aostovanja so ee pri-praviiali že na drugo igro »NamiSljeTil bolnak«, 6  katero  so  tudi  go«tovali  po
drugili   kolektiviih.   Z  ofoema  kjTaina   so gostovali že dvanajst krat.
Tov. Jaušovec je star 43 let Iti je dru-tflč rabran za predse^-nika te sindikalne podružnice. Pravilno vodi ta kolektiv Ni saino dcber org^nirator in dofoer pred-sedsndk ptMinižniTe, temveč tndi dober igralec. Zadpvoljen je nad uspehi, fci jih dosega delovrtf kolektiv pod njegovim vodstvom.
Tov. Kristovič Marija ie kiiitumo pro-evetnd referenl v tej podruinioi. Igra ˇ obeh igrah glavrto vlogo zelo dobro.
Kolektivu v Doraavi moraTtio dati v«« prfenanje za ^spehe, ki jih dosega na kiiltoirnemu polJTi Kolektivi po ostalih državnih posestvih naj mu eledijo. E<Ii-no tako bomo dosegli svetlejšo bodoč-nost, dfo katere nas vodi 6lavna Kotmi-nistična pnrtija « tov. Titora na fieitu
C.F.   
   Špekulanti se poskušajo na razne načine izmikati vprašanju družbene preskrbe
Nova uredba o trgovini po vezanfh cenah je nov ukrep Ijudske oblasti, ki daje pobudo našim delovnim kmetom za dviganje kmetijske proizvodnje. Za-gotavlja .iim, da bodo za vse oddane pridolke dobili industrijsko blago. De-lovni kmetje so to uredbo eprejeli z veseljem. V njej vidijo skrb države do njih. Na drugi strani pa se zavedajo svoje dolžnosti do nekmečkega prcbi-vaJstva, kateremu hoče država s po-močjo te urcdbe zagotoviti redno pre-ekrbo. S pomočjo kmeta delavcu in delavca kmetu se manifestira skupna borba našega delovnega ljudstva za zgradifev  lepšega  življenja.
V   ptujskem   okraju    opažamo    trdo borbo in voljo delovnih kmetov za iz-vrševanje  plar»skih   obveznosti.  To  pa ne  velja  za  poedince,  ki  zanemarjajo svoje  dolžnosti   do  skupnosti.
Ptujski okraj ima agrarni značaj. zato odpade nanj gotov delež pri pre-skrbi krnečkega prebivaletva ne samo v okraju, temvcf tudi v republiki. Prl-delki \z našega okrajn gredo torej tudi v druge, predvsom industrijske okrajc v Sloveniji. To je prispevok ptujskega okraja k skupnim naporom V splošnem se ta naloga zadovoljivo rešuje. ven-dar pa se od časa do časa pDjavljajo težave, največkrat nepotrebne. Te tc-žave do izvršitve obveznosti do delovnih Ijudi izvirajo predvsem zaradi neizpol-njevanja obveznosti posameznih kins-tovalcev. V tem je iskati tudi težave, ki nastajajo tudi v ptujskem okraju do Rkupnosti. posebno pa v preskrbi z mesom. Tega je kriva ljudska oblast, pravijo ab takih prilikah poedinci, ki ne pomislijo, da so tega krivi le po-edinci — špekulanti in saboterji, ki z neizpolnjevanjem obveznoeti ovirajo redno pres-krbo.
V  preteklih tednih se je v ptnjskem okraju   vršila   akcija t izterjevanja   za-ostankov oddaje prašičev in goveje ži-vine.  Akcija ni  uspela  v celoti.  Izve-dena je  bila    predvsom s prepričeva-njem poedincev-zaostankarjev. Ob tem se  pojavlja   vprašanje,    kakšcn  odnos naj  skupnost zavzame do špekulantov
na Dravskem. polju, ki so v oddano ma«t primešali kamenje, «ol, krompir in ncužitno mast. AJi nai se s tako mastjo hranijo naši delavci, medtem •ko špekulanti plavajo v masti in mle-ku? Kakšne ukrepe je treba podvzeti proti ljudem, kot je kmet Klasinc iz Trnič, ki bi moral oddati 21 kg masti namesto neoddanega mleka in prašiča. Tega ni storil kljub temu, da je imcl v shrambi nad 100 kg masti. Na od-dajo je bil tTikrat opozorjen, — Lam-bergcr Jože iz Mihovc je bil dolžan oddati 9 kg masti za neoddano mleko, Pa tega ni storil. Skril je tri posode olja na njivi, v drvarnici 105 kg masti in vrečo suhega mesa. — Križancc Ni-kolaj iz Lovrenca. ki je dolžan enega pitanega prašira, je pripeljal v Ptuj poginulega sosedovega prašira, samo da bi se rešil obvezne ocldaje. — V Selah dolgujejo trije največji kmetje vsak po 1000 kg goveje živine in po dva prašiča. V Gajevcih niso oddajali mlska, ker so ga porabili za gostijs, medtem ko dojenčki v mestih ne dobi-vajo potrebnega mleka. V GradJščah sta od 64 kmetov izpolnila obveznost v mloku samo prcdsednik in tajnik KLO, dočim ga nekateri predelujejo v maslo in pomešanega s kromplrjem prodajajo našim delavcem na marilx^rskem trgu. Predsednik KLO Obrež ne nudi no-bene pomoči pri izterjavi zaostankov. Razlog za to je verjetno v tem, ker njegov oče dolguje pitanega prašiča in ker od obveze 900 litrov mleka ni »ddal še niti Utra.
Tako v bodoče poedind ne morejo od ljudske oblastj pričakovati nobene-ga popuščanja. Niihova dejanja so ja-sen dokaz, da namerno odtegujejo na-šemu delovnemu ljudstvu potrebne ar-tikle za prehrano. Svojo špekulantsko dejavnost skušajo skrivati za določba-mi ustave in z deputarijami na višje forumc. Zavedajo naj 6e, da ceni ljud-ska oblast. napore vsakega poedinca, ki jih vloga za zgraditev socializma in da prav iz tega razloga ne bo mogla trpeti špekulantekega delcvvanja po-edincev.                                          K.J.   
   Minimalni zneski pokojnin in invalidnin
V zvezij z izvajanjena novega zakona o socialnem zavarovanju je zvezna vla-da izdala odlok o najmsnjših zneskih, ki se izplačujcjo uživalcem osebne poko]-nine. invalidBine zaradi nesreče pri de-!u in rodbinske pokojnine. Po tem odlo ku se vsem uživalcpm osebne poVoinme jnvalidnine in rodbinske pokoinine. ka-ten prejemki bi bili nižji od zneskov navedenih v odločbi, Izplafujefo ti mlni-raalni zneski.
Za uživalce osebne pokojnlne so dol-čeni nasl«dnji minimalni zneski: pri de-lovni dob4 izpod 10 let 1200 din, pn delovni dobi 10 In več toda manj kakor 15 let 1400 din, pri delovni dobi 15 do 20 let 1500 din, pri delovni dobl 20 dn 25 let 1600 din, pri delovni dobi 25 do 30 let 1700 din, pri delnvni dobi 30 dc 35 let 1800 din in pri delovnj dobj 35 in več let 2000 din.
Uživalcem invaltdske pokojnhie (za-radi nesreče pri deiu) znaša ob zraanjša-nju delovne sposobnosti za več kakor 75% roinimalna pokojnina 2000 din. Pri zmanjšanju delovne sposobnosti za 60 do vkljurno 75% znaša minimalna inva-lidnina 1600 din, pri zmanjšanju delovne sposobnosti za 50 do vključno 60% 1200 din, pri zmanj^anju delovne spo«obnosti nad 33 in ena tretjina odstotka do vkluično ^0% pa 800 dtn.
Za niiralce rodblnskih pokojnfn so dolofene   naslednje   minimalTte   pokojni-
ne: za enecta člana 1000 dau za dva č)a-na 1200 din, za tri črlane 1400 din, za štiri čJane 1600 din, za pet članov 1800 čm in za šest ali več članov 2000 din. Če prpostaH zakonec nima Dravice do pokojnine. pripada oiTokom miTiimalna noko^nina ki znairi 7s eneqa c\?\n* SO0 diu, za dva člana 1000 din, za tri člane 120f dm, za Stir člane 1400 din, za pet članov 1600 din in §est in več ?lanov 1800 dm.
Gornj-e minimalne pokojnine se Izpla-čujejo v primerih. kadar pokojnina aH invalidnina, izračunana po zakonskib "redpisih. ne bi dosegla navedenih zne-skov. V teb primerih se razlika izplača v obliki začasnega dodatka v višini raz-like med izračunano pokojnino aJl in-vaHdnmo Jn dolofenim mlntmalnim zneskom.
   Vinko Kirbus:
Prijatelja
(Nadaljevanje fai konec)
Cez nekaj dni bi moral privoziti v Doboj prvi vlak. Toda sosednje make-doneke brigade je bilo premalo. Vložili so vse sile. Med dvema nasipoma je še vedno glodala velika in dolga jama in zahtevala  na   stotine   kubikov  zemlje.
Zvečer, ko so v posebni sobi koman-dirji čet pregledovali .uspehe dneva, je prišel zastopnik makedonske brigade in povedal, da jim delo zaoetaja.
—  Vlak ne po mogel v roku ptipe-ljati v Doboj, malo nas je...
Komandant slovenske brtgade }e ob-ljubil pomoč.
Naslednjega dne je slovenska briga-da dokončala svoje delo in sklenlla, da pojde  pomagat  Makedoncem.
To je bilo veseljel Slovenska brigada 200 moi je korakala po nasipu k tabo-rišču makedonske brigade in pela o domovini! Ko so brigadirji sosednje brigade videli tako armado, so zakli-cali v pozdrav In prlredill pravcato manifestacijo. Vsak čas je i>dmevalo glasno »Hura!«
Joie je med brigadirji flpoznal pri-jatelja stražarja.
—  Pozdravljen, Slovenec!   ie vzklik-nil in pomahal z roko.
—   Zdravo,   Makedonec! — je   prav tako   dejal Jože in mu  segel v roko. — Kje je vaše gradilišče?
Toda v tem je že začel govariti do-mači komandant in brigadi sta skupaj krenili na delovno mesto. Jože je spet delal v trojki s Faniko in sanitetnim referentora. Ttk njegove trojke pa je delal Makedonec s svojo trojko. Raz-vilo se je tekmovar'^, a žsi sc jc sta-
tističar zmotil in na koncu niso mogli ugotoviti, katera trojka Je zmagala. Smejoč «e in z rosnim čelom so eno-glasno sklenili, da si trojki delita prvo mesto.
Ceprav so tistega dne vložili vse sile v delo, je kazalo, da so malo naredili. Se vednoje bilo treba grmaditi ktibi-ke zemlje.
Naslednjega dne je bilo treba do-končati, kajti zjutraj je morala priti potujoča brigada, ki je polagala' tlr.
Zvečer sta brigadi »klenili, da bosta delali v dveh izmenah, dokler ne kon-čata.
Jože Je delal s svojo trojko popoldne.
Treba je bilo navoziti še veliko ku-bikov v nasip. In pričell so zadnjo bit-ko. Jože je bil tistega dne najbolj gla-aen. Pa ne da bi bil veliko govoril. a malo naredil. Jože je bil glasen samo zaradi tega, da bi še druge vzpodbud.il k tekmovanju.
—  Fanika, daj! — Je vzpodbujal »o-delavko.
BlfSa] se je veCer, a Se vedno je bil naelp nižji od profilov Se in še je bilo treba dovazati.   Trobentač je zatrobil.
—   Brigadirji, — je zaklical koman-dant, — all sprejmete sklep, da vefer-jarno,   ko  nam  prineso  večerjo,  tukaj in   nadaljujemo,   dokler   ne   končamo.
—  Sprejeto! — je prvi vzkliknil Jo-2c fn za njim Se drugi.
Po eni uri so prinesli dva kotla ve-čerje. PosedJi so v gruče in s porcija-mi na kolenih hitro povečerjali. Ma-kedonec se je pridnmi Jo^etovl ^cu-pini.
—  Bratec, tista tvoia dekleta naj po-jejo jutri, ko bo prišel prvi vlak, ra-zumeš?
—  Rekel jim bom, rade pojejo... Po večerji se je tekmovanje nadalje-
valo. Hitro so naslpali zadnje kubike,
prej kot so mislili. Vcseli. da so pra-voča«no opraviil delo. so zapcli. Make-donci so peli po svoje. Slovenci pa so ubrali po fivoje. In posem še nikoli n: prihajala tako globoko iz navdušenih src kakor takrat.
Naslednjega dne so veselo pozdravili prvj viak do Doboja. *
Minila sta dva meseca.
Na poslovilnem večeru je gorpl ta-bomi ogenj in Makedonke so pele svoje pesmi. Jožetov prijatelj se je poslavljal ,od Slovencev in težko mu je bilo.
—   Veste,   zbližall   smo  se... — je nerodno dejal Makedonec m gledal ne-kai   časa  Jožeta, • poteTn  pa   Faniko.
—  VeS. bratec, — mu je dejal Jože, — na koncu petletke   pridem pogledat vaše  Mavrovo m  bombažna   polja.
—  Pridi!  —¦ ga  je  povabil  Makedo-nec. — Pokazal ti bom Lazarepolje, in Jablanico in tovarno blizu Skopja. Ve-Hka  reč bo to,  pridi  vsekakor.
Fanika je Jožetu nekaj Sepnila na uho.
—   Aha, — se je spomnil Jože.   — Veš, vabim te, da prideš k nam. Tudi pri  nas  bodo  elektrarne,   pa  Strnišče in Litostroj, in Nafta. ej, bratec, to boš imel kaj pogledati! Pridi...
—  No. potem pa zdravo! — je težko dejal   Makedonec.   Poslovili  so ee   in Jože je gledal za njim. Makedonec se je obrnil in še zaklical:
—  A kako bi bilo, če bi se kar drugo leto srečali v Novem Bcogradu?
—  Pridem! — obliubi Jože in §e en-krat pomaha v pozdrav.
Makedonska brigada se je oddaljila v temi in še dolgo je bilo slišati dvo-glasno  petje  Makedonk.
Naslednjega dne sta brigadi odpo-tovali.
   Gradbene objekte je treba ozna-čevati z letnico dograditve
Zverni roinlster za gradnje in pred-«ednik komiteja za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve sta izdala odredbo, ki predpisuje, da morajo investitorji ali pristojni orgai»i poskrbetl, da bodo vse zgradbe kapita!ne graditve ©značene z letnico, kdaj so bile rgrajene. Ta pred-pis velja tudi za zasebne lastnike sta-novanjskih hi5.
Z letnico je treba oznamenovati tudi zgradbe, ki so bile sezidane od za-četka leta 1945 do dneva uveljavitve te odredbe. Zgradbe morajo dobiti letnico naiT>ozneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve odredbe. Za kršitve odredbe »o določene deoarne kazni. Odredba je bils objavljena 12. t. m. v 27. itevilki Uradnega lista FLRJ.
   ZNANIM IN NEZNANIM
DOPISNIKOM
5, S. Vaš zabavni članek ne more biti objavljen, kcr nc vemo, kdo ga je pisal-Hvala Vam za opozorilo. Če bodo sča-suma odkrite takc nepravilnosti, kot jih opisujele, bo mogoče smatrati, da ste poštcno mislili.
Vprašanje preskrbc z mlekom zanhna vse naie bralce Na rarpolago imamo sledeče pojasnilo:
Mlekarna t Ptuju trenutno nc doscga plana odkupa mleka. To podjetje ne izdaja odkupnih planov, iemveč le \%-vaja odkup mleka. Doslej ni dokazov, da bi kdo iz podjetja zamenjal mleko za vino. Mleko sc izdajc le na podlagi mlečnih nakaznic oz. nakazil OLO ter rišjih organov oblasti. V lctu 1949 je bilo januarja, februarja in marca odkupljcno dncvTJo povprcčno okoli 4000 litrov mleka manj kakor letos v istih mcsccih, kljub tcrn«, da je bilo lani v okraju okoli 6600 mlekaric vcč kakor letos.
J. K. Vaši podatki o ncredu v KZ Rogoz-nica niso potrjeni z dokazi. Zanimali smo sc, kako je bila izvršena delitev umetnih gnojil v KZ Rogoznica. Pred-ložcn nam jc bil seznam prejcmnikov umctncga gnojila. Iz tejfa izhaja, da prcdsednik KZ tov. Toplak ni mogel sam obdržati polovico gnojila, ki ga je prejela zadruga Kakor izglcda, nima predsednik Toplak poircbc. da bi za ceno umetnega gnojila zapravil svojo čast io pcštenje
Graškovfe. Va§c opisovanje potovanja Gosak Marijc v Maribor in nazaj nima pošte.nega ozadja. Niste sc podpisali. Imcnovana sc verjeino v večjem mcstu ni znažla, vendar je našla ljudi, ki so ji na tovariški način vse pojasnili, da se je zdrava vrnila dotnov in tam nada-ljuje z delom, ki )i ni ntkdar dopuščalo, da bi večkrat odhajala v svet
J. D. Va8 članek o knjigovodskera tečaju ni priScl t objavo zaradi preobširnosti m ie odmaklega časa dogajania. Če nisie proti, ga bomo dali upravi tečaja, ki ji bo dragocen spomin na Čas živ-Ijenja v takratnem tečaju
(Jredništvo.
   Prosim naj ostane med nami
Primcrcn odgovor
T)ri Okrajnem magazinn v Ptnju f* *¦ bilo v sredo, dne 19. aprila, na prodaj blago na točke.
Kot po naoadi je bila tadi tokrat nevzdrina gneča. Vsi so ttsčali in se drag na drugega fezili.
Na vprašanje *Zakaj tiščitt* fe neka žena odgovorila: »Kaf vprašujete?* Ali ne razumete parole: Dol s tistimi, hi ttojijo  ob  strani!«
Dodatna razsvetljava
p^godaf zfatraf vzide sonce in to Se *~* dolgo predno pogasnejo električ~ ne lači pta/ske mestne razsveflfave.
Dobro, da DES ne reže za dodatno rtusuetljavo odrezkov, kot se režejo odrezki nakaznic za dodatno preskrbo. Ničesar ni zastonj. Verfetno bo na konca leta mestni proračan za raz-svetljavo in  žarnice precej obrezan.
Najboljse bi bilo poletni fond do-datne razsvetljave črpati samo v je-seni in poziml.
Zamotane stvari
^amotane stvari je težko razmotatt. ^ Potrošniška zadruga o Ptuju ima t> tem nove izkašnje. Galanterija Ma-ribor ji fe prodala 300 kg motvoza o klopkah.
Motvoz bi se verfetno se bolf raz-motal iz klopk in zamotal v grmado vozlov, če bi ga vrnili v Maribor, zato *o ga v Ptnju raje prevzeli in razmo-tali.
Najbrie bo tndi prodafna cena tema primerno  zamotana.
Kmoobiskovalci
Ihaki ažitek zahtevtt svofe žrtve. Naj-* večje žrtve pa zahteva o Ptafa nzitek gledanja kinopredstao.
Kdor bi si rad fo privoščil, mora predhodno izpolniti sledeče pogofe:
1.  Za kinokarte se mora naataviti v časa med 11. in 19. uro ra edino pred-stavo zvecer ob  /9. ari.
2.  Hladnokrvno $e fe treba zadrzati pred btagajnikom, ki ob največji gneči zlaga bankovce po serijak in itevilkah, ki jim }e predhodno  izravnal robove.
3.   Molčati /e  treba  v gneči, fetttdi bi bilo potrebno krifizirafi nered.
Upamo, da bo sčasoma tnanj pogo-*ei> pa oeč kinopredstav.
Slab zrak
JJsakogar nekaj iuli, če mu že kof ' ne smrdi.
Železničarjev na ptujshi postaji si-eer ničesar ne iali, pač pa jim samo smrdi.
Kanal iz bolnišnice fim zasfraplja ostanek zraka, kolikor ga ne zakadifo lokomotive  olakov,
Vlaki bodo mimo te posta/e še dol-go vozili, dvomljivo pa je. če bo mo-ralo pred postajo še dolgo smrdeti iz odprtega kanala, po katerem teče pre-ko velikpfla travnika vsa nesnaga iz bolnisnice. v kolikor je ne usfavifo, razkopafo in pohodijo dobro re/en« podgane fn neobčutlfive knkoši.
500-dinarski bankovcc
\) Novi tvsi pri Markn so podjetni * Ifudfe, /< pa tadi nekaj izredno vntrajnih.
Šilaku Francu fe postal odvei stari 500 dinarski bankovec. Ker ga ni mo-gel spraviti v promet na pošii niti pri O&MA, se je odločil z niltn plačati davek. Tudi tov. Kristovič bankovca ni hotel sprejeti.
Dobro, da so Ijadfe tako previdni, sicer bi se marsikdo rešil svojih obvez tudi s kronami iz časa Franca Jozefa.
Slaba poslovedkinja
S^ašparič, Mariji h. KZ Dolena fe ^" jasno, zakaf so zadruge, posli v zadragah in tttdi poslovodfe, ne more pa razumeti, da je pri vsem tem po-treben tudi red v zadragi in pri poslo-vodkinji.
Prav je, da imafo sedaf v rokah nje-ne posle zadružniki, sicer bi bila sča-soma v Doleni samo še paslovodkinja, ne bi pa bilo več KZ niti zadružnikoo.
Dober odgoror
D olfSi je dober dogooor kot slaba ¦*-* pogodba, pravijo v Središča, zato so se tadi dogovorili z Živinoodkupom v Ptafu, da bo vsak drugi teden v Sre-dišča prevzerr.anje zivine.
V torek, 11. aprila t . /„ ;c bila tz-vedena prva obojestranska poizkušnja, hi je slabo potekla. V Središča so se držali dogovora. 26 svinj in 4 teleta so čakala na potovanje v Ptuf.
Telefonično so klicali podjetje Zivi-noodkap zaradi prevzema žioine. Ker ni bilo uspeha, so klicali vcckrat. Enajsiič je bila slvar rešena: »Pride-mo* je bil odgooor ia so tndi prišli.
   Začetna paša škoduje živini
Kaj bo spet ˇ zaČetku paše, bo maav sikdo rekel. Gotovo bodo zopet priSli izterjevat neizvršene obveze irileka. Pojavife. se bo veriga izgovorav-: krave žro samo snho krmo, ki je po-leg tegra sJabe kakovosti, d«. so ja-Jave, da ne dajo toliifco mleka kakor po telitvi itd..
Znano je, da še pri naglh kmeto-vaelcih ni prodrla zavest prednoeti ensHiramja krme, ki tudi v zimskem časn omogoca veliko mlečnost- Vsled nesmotrne reje nesele&cionirane ži-vine ne inore ,biti mlečnost živine na zaželjeni višini. TrudiK se bomo s prepričevanjem kmetovalcev ter z njihovim sodelovanjem odpraviti tit-di te nedostatke.
Je pa ena stvar, ki jo morajo kme-tovalci takoj resno vzeti. To je spo-mladanska paša — vir najnaravnej-šega in najcenejšega pridobivanja mleka. — Poglejroo, v čem lahko pri navajanju goveda na paso naj-boJj grešimo! Kmetovalci bodo po-trdili, da goveja živina timdžtiio shuj-Sa v prvih spomladanskih tednih, to-rej ob prehodn od suhe na zeleno krmo. Prehod ie bil prenagel in ne-amotm. Mesto da H imeli od mlade paSe korist, imamo na ta na<5in veli-ko fogubo. Da bi se tesra obvarovaH, moramo pažiti na sledeče:
1. Prehod na sseieno krmo izvršimo počasi. NaTkrajsi čas je 10 dni. 2. živin« ne sm^rno pttstiti v rosno ali preinokro travo. 3. Najvažnejše ;fe, da živine ne ženemo na pa§o s praz-T^m želodcem. Treba ji .ie dati ka-kršno koli suho krmo, ker obvaru-jemo s tem živino pred drisko, torej pred obolenjem prebavnih or^anov, katerfh O7.dravljenje zahteva od ži-ˇali veliko enerstfje, ki se črpa iz or-graniTirna na ra<5un tvorbe mesa, pred-vsem pa na račtm tvorbe mleka.
če bomo iiooštevali navedena na-vodila, v prehodnem Času ne bo ve-likega izpada v mlekti m v rnesu. Po-lesr te^a pa bomo zvAno ohranili zdravo ter pe feognili Trevamosti tifl-
penjanja in poginov. Kolioine mleka, ki jih bomo na ta način zagotovili, predstavljajo del maščob, ki so nuj-no potrebne vsakemu človeku, ter se izogniH neprijetnostim ob neizvršeni obvczni oddaji mteka.
   V Strnišču so razglasili 27 udar-nikov
Pred nekai dnevi so hneti v StrniŠču množični sestanek, na katerem so raz. Klasili 27 udarnikov. Udarniški naslov so si priborili vsi člani' mladinske bri-gade »Jože Lacko< in mladinske brigade »Dušana Kvedra«. Mladinska brigada »Jožeta Lacka« ie v tnarcu stalno pre. segala normo na 49%, brisada »Dušana Kvedra« pa za 22,5%. Poleg tega je bris:ada >Jožeta Lackac spreicla pre-hodno zastavico in diolorno sindikalne podružnice in tovarniške$*a korriiteja LMS. S kn.fižnimi nagradami pa so bili nasrraieni člani brisade »Dušana Kvedra« in mladinska brigada »Osojnik«, ki ie zaposlena na ekonomiji. Razglasili pa so tudi 6 ndarnikov v strojni delavnici, med njimi 65 letnega ključavničaria Se-ver Aleksandra, ki ima že 46 let službc in nornio stalno presega za 20%.
   Plenum CO Ljudske tehnike
V preteklem tednn se Je vr§H t BeogTadn tretjl plemtm CO Ljudske tehnike Jngoslavije. Iz poročil, ki so bila daoa na plenfinra, je razvidno, da Ima sedaj Ljudska tehnika v državl 200.000 članov. Plennm se je obvezal, da bo povečal članstvo v letoSnjem letu za 150.000 ter usposobil na tečajib. tndi 72.000 araalerjev.
   Zaključujejo se priprave za serij-sko proizvodnjo traktorjev
xZe v letoštLJi jeseivski setvi bodo orali zažfužne njive in državoa posestva s prvimi traktorji naše domare proizvod-nje. Čez nekaj mesecev bodo izšle prve serije gotovih traktorjev. S pripravarai ki so se pričele že ted^j, ko eo trije prvi prototipi »Zadrugar«, »Udarnik« hi »Rakovica« uspešno prestali poizkusTK važnjo, so v zadnjem tnesecu n^dalie-vali, dg bi čimprej začelj s proi^vodnjci traktorjev.
   Vlakovodja Hrstivoje Jončič je
prevozil 227.364  kilometrov in s
tem presegel svoj Petletni plan
V stalnem medsebojnem tekmovanju, da bi petletni plčm prevoza izpoljiili v sdrih letf'h, eo dplavci beoqrajske že-Ie7;niske pcstaje dosogli pomembne uspe-he, Dosedaj je naiboljše reziiltate med viakovodfi dosegel Hristivoje Jončič. 2e ob koncu marca tega leta je I-zpolnil svoje nalone \i pGtletDega piaTi«. Pre-vozil čez 227.000 kiloTnetrov, s čiraer je  izvršil svoje  postavljene naloge.
   Priprava za revizijo procesa proti veleizdajalcu Petainu
Advo^ati bivšc^a marSala Petaina, ki fe bfl po konf^ni dru;?! svetovnt voiri ob-soten na smrt 5n porncie pomMoščen na ^csmrtno ječo rarar?i vcie^zdaie in sodc-lova.r>ia z ner-?k?mi oktip?i+orii Franctie, pripravliaio zaM«vo. za rev^zMo nroc^pa ter p^^pVutftjo. d* bo izdajalec Francijc izrij?Sen na svobodo.
   JAVNA ZAHVALA
V  nedeljo, dne 2. aprila so Leskovčane obiskalj zdravniki  in zdravniške pomoč-nice yi   ptujske   bolnisnice.   Leskovec   je 20krn  odaljen od "Ptijja,  prevozna  sred-stva  pa   je  težko  dobiti.   Zato   je  zdrav-niško pomoč v našem kraju tem više ce-nditi.
V   imenni  pacientov   se 7dravnikom in pomočnicaTn za teka^ano pomoč najlepše zalvaljujem   ter   jih prosim,  da  nam  po-dobno pomoč tudi y bodoče izkažejo.
Bračič Veronika zdravstvena  aktivistka,   Le6kovec
   Ugaslo življenje
V cvetu mladosti nas je zapustila na-5a Ijuba edina hčerka ERIKA. Zahvalju-jemo se vsem množičnim organizacijam ter prijateljem in znancem za vence in tovarišici iz mladinskega komiteja xa poslovilni go^/or ob odprtem grobu. Za-hvaljujemo se vsem, ki so jo spremljall na zadnji pott
Ptaj, dne 18   aiprila 1950.
Zalujofa mama in ata PAVKOV^C ter ostalo  sorodstvo
   Vsem članom
Muzejskega društva v Ptuju
Odbor Mnzejskega dru§tva v Ptujn sklicuje v soboto, dne 22. aprila 1950 ob 16. mri občni zbor Mnzejskega družtva v Ptuju. Obcni zbor se bo višil v pi-sarni Mestnega muzeja v Ptnju. Vablje-ni so vsl člani dmštva.
Odbor   Muzejskega   dmStva Ptu j
   MUZEJSKO DRUSTVO V PTUJU
si je postavilo v tem letu važiio ln po-memfeno nalogo: pisanje kronike mesta Ptiija. Ker želi v to svrho zbratl tudi dragocen material ii Casa okupacije, vljndno^ napraža vsakogar, ki hrani po-datke iz sledečih  obdobij:
1.  Zlom Jugoslavije   leta   1941
2.  Zatiranfe   slovenskega  Hvlja,  zapor na Borlu
3.  Izseljevanje in  streljanje
4.  Odpor slovenskega življa
5.  Partizanstvo  v ptujskem  okraju do osvoboditve,
da jih pošlje ali pa poda izjavo pn Mn-zejskem društvu v Ptuju (pisarna nprave Mestnega mnzeja, Ptuj).
Muzejsko druStvo v Ptuju
   Za fizična moč in odpornost
V  Pttifu se vrši oblastni tcčaj
v orodni  feJovadbi
V  ponedeljek.  17.   t.   m.  se   je  v  Ptuju pričel   oblastni   tečaj   v   orodni   telovadb:, ki   ga  obiskuie  25  fizkulturnikov  iz  vseh okrajev Mariborske oblasti.  Tečaj  se vrši v  telovadnici   Mladikc   in   bo  trajal     %o 23. t. m.  K popoldanski  vadbi imajo  Ao-stop   tudi  člani  ptujskih   telovadnih   dro-§tev.
Drava : Branik 1:7 (1:3)
Ptujska Drava )e v nedeljski nogoraet-ni tekmi za prvcnstvo slovenske nogo-mctne lijje proti Braniku iz Maribora do-živcla še en visok poraz. Tekmo, ki sc je odigrala v Mariboru, je iz^ubila z rczul-latom 1:7. Branik je zmagal popolnoma zaslužcno, saj je bil vso tekmo v premoči. Častni gol za Dravo jc v 42. minuti prve-^a polčasa dosejjel Š'.rec Frar.c V 11 mi-• '*y je sodnik prisodil enajstmetrovko v ¦^ .'ist Drave, ki pa je ostala neizkorišče-4ole za Branik so dosejjli Vmterhal-»^jfeJvS ter Matuš in Toplak po 2. Sodil je siabo  Pcrko  iz  Ljabljane.
Drugi rezultati V, kola slovenske nojjo-metne lige, ki se je odigralo prcteklo nc-dcljo, so sledeči: Miličnik (Ljubljana) : Nafta (D Lendava) 4:4, Žclezničar (Mrb) : Korotan (Kranj) 0:2, Kritn (Ljubljana) : Železničar (Gorica) 5:0, Odrcd II : Gre-jjorčič (Jesenice) 4:0. Kladivar (Cclje) : Proletarcc (Zagorje) 5:0, tekma Sobota : Prolctrr fKopcr) ie bfla preložcna — Po fem kolu vodita ?kupno na lcstvicj Krim in Branik. toda Krim ima nekoliko boljšo rszliko v golih; nato sledijo: Kladivar, Odred II, Korotan. Nafta, Želczničar (Maribor), Gregorcič, Železničar fGorica), Miličnik, Sobota, Proletcr, na zadnjera mest« pa ie ptujska Drava. k? 5c nima nobene točke, razlika v golih pa znaša 2:22!
Miadmska nogometna tckma Drava : Branik II 0:2
V   nedeljo  jc  raladinsko  moštvo Dravc odigralo   nogomctno   tekmo    za    oblastno mladinsko  prvenstvo    z    drugim   mladin-skim    moštvom    mariborskega    Branika. Moštvo Branika jc zmagalo z rezultatom 2:0.
Nogometno moštvo Rudar iz Trboyelj se je kvalificiralo v tretjo zvczno ligo z zmago nad predstavnikom Makedonije Tikvcšcm iz Kavadarja 7:0. Tudi prvo tekmo jc dobil Rudar 4:1.
V   prvi   zvezni   nogometni   ligi   to-dita  po   šestem     kolu     še     nepremajjana Crvena zvezda iz Bcograda in  Hajduk iz Splita.   Zagrebški  Dinamo   je  v   tem  koln ^igral neodločeno s Spartakora  iz Subotice in tako izgubil že štiri  točke ter praktič-no  izpadel \z  konkurencc za  prvo  mesto spomladanskctia   dela   prvcnstva.     Vseka-kor bo  odločilna tekma   med   Hajdukom io   Crveno  zvezdo.  ki  se  igra   o   nedeljo. — Vdrugizvezni   ligijena tabeli vclika     gnječa.     Slovcnski     predstavnik Odred   iz   Ljubljane   ie   bil   v   Vll.   kolu prost in  jc vsled tejja trenutno na 7. me-stu. Vodi Napredak iz Kruševca, ki je še edini neporažen.
Prcieklo ncdeljo se je y Ljubljani vršilo državno mladinsko prvcnstvo v sabljanju. V vseh orožjih, to je v floreiu, sablji in meču je zmagal Vasin, član Crvene zvezde iz Beograda Mladinska prvakinja v floretu pa je postala Bartu-jcva iz Zrenjanina.
*                                    i
Na prvenstvu Jugoslavije ˇ krosu, ki sc je vršilo v Beogradu, je osvojil naslov prvaka Štefanovič, član CDJA Partizan. Na 4500 m dolgi progi je zmarfal Ceraj (Partizan), med članicami Tuce]eya iz Mostarja, mcd mladinci si delita prvo in drugo mcsto Huto (Spartak, Subotica) in Arganjanin (Vardar, Skoplje), med m!a-dinkami pa i« zmagala BotJdanovičeva iz Bcogradu V skupnera plasmanu so zma-gali atleti Zajjrcba pred Pariizanoto, Enotnostjo iz Ljubljane itd.
•
Tckma ˇ košarki med košarkaši Ljnb-Ijane in Trsta se je končala neodločeno 21:21.
TD Ormož : Ledava (Crnelavci) 3:2   (1:1)
V  nedeljo,  16,  aprila t 1. je ormoško mostvo odigralo v Murski Soboti prven-stveno   tekmo   z   maštvora   »Ledava«   iz Crnelavce^.  Zmagali so Orroožan-i z re-zultatom   3:2.
Tekma je bila z obeh strani igraita zelo borbeno. TD Onnož je zaigral r nedeljo zelo dobro ter zashiženo odne-sel pnre točke iz Murske Sobote. Gole za Onnaž je dosegel Kovačič I., k| je bil najboljši igralec na igriščn. V <rr-moškem moštvu so se še izkazalj Doli-nar, Havlas in Hedžet;
V  nedeljo, 23. aprila bo igTal TD Or-mož proti mošivu  »Panooij€« iz Lakoša. Tekroa bo v Ormožu.                     E. J.   
   Š A H
Turnir prvekategornikov poteka v znaku 
borbe za naslov mojstrskega kandidata
Igre po šestem kolu na turnirju v Ptuju 8O znatno sprcmenilc položaj, zlasti v srcdini tabele. Vodilna trojica Sikošck, Kukovec in Jurišič, ki so najrcsnejši kandidati za prvo mesto, se obenem po-tegujejo tudi za naslov mojstrskcga kan-ditata. Za to jc potrebno osvojiti 75n/o možnih točk, t. j. 10,5 točk. Praktično imajo po 12. kolu možnost za to le šc Sikošek, Kukovec in Jurišič, medtem ko ima Čisar, ki jc s svojo odlično igro prc-senetil, v zaclnjih kolih težje nasprotni-ke. Filipčič in Kovačevič, ki sta bila ˇ prvi polovici turnirja v vodilni grupi, sta roočno popustila in padla proti srcdini tabele. Kovačevič je v zadnjih petih kolih izgubil kar 4 in pol točke! Čisar ima vse izglede na zelo visoko mesto. Tudi Žagar ie v zadnjih kolih odlično zai^ral- iz 7 kol je dobil kar 5 in pol točk. Zclo se ie popravil tudi Molerovič. ki jc iz zadnfih 6 kol osvojil kar 5 točk. Kakšen bo končrci vrstni red, pa se sedai še ne morc govoriti; to bo pokazalo šclc zadnje kolo. Vsi orlcležcnci pa se borijo tudi za potrditev prvc katerforije. za kar je po-trebno 6 in pol točk.
V77. kolo: Najvažneiša partija tega kola tned Jurišičem in Kukovcem se fe v prekinifvj končaia ncodločeno, Fiiinčič fc beležil že tretji poraz v partifi z Mo-lcrovičcm, Mcštrovič ie izčubil z Žajtar-}em, Mažu^an oa z Rosandičem. Sikošck ie kot črni 6oh'\ proti Baycr«, Čisar pa proti Nempc«, Kovačevip je premagal Mnzioviča. Cpbnlo ic bii v tcm kohi prost.
VJJl. kolo: V tem Volu je prescnetil Rosardič z zmatfo nad Kovačevičem, prav tako. preditavlia maniš? presenpčenie neodločen  rezulfat   v   partiji   Kukovec—
Mažuran, in deloma poraz Sikoška v ijjri z Jurišičem. Žagar in Baycr sta remizi-rala, Čisar je premagal Meštroviča, Mo-lerovič pa Ncmeca. Cebalo \e izgubil s Filipčičcm.  Muzlovič je bil prost.
IX.  kolo;    Vodeča   Jurištč  in  Kukovcc sta   t   tem   kolu   izgubila. vsak   po     pol točke.   Jurišič   jc  remiziral    z    Žagarjem, Kukovec pa  s Kovačcvičem.    Nemec    jc premagal Ccbalo, Bayer pa Čisarja. Muz-lovič in Rosandič sta remizirali, Mažuran jc   z  belimi   figurami   izgubil   proti      Si-košku,   Mcštrovič   pa    proti   Molcroviču. Filipčič je bil v tem kolu prost.
X.  kolo: To kolo sc je iz propagandnih ozirov odigralo na Strnišču. Dopoldnc so si  šahisti  ogledali   tovarno, popoldne pa se   je   odigralo   kolo,   Sikošek  si  je   pri-boril  važno  točko  proti Kovačeviču,  Ku-kovec je šele v prekinitvi premagal Muz-loviča,   Žagar   Mažurana,   Ccbalo  pa M.e-štrovičci.  Wcmec je  dobil  proti  Filipčiču, Molerovič in Bayer pa sta po mimi igri remizirala.   Čisar jc  v  partiji  proti  Juri-šiču  pridobil   prcdnost,     ki   pa  po   dveh prekinitvah  ni   zadostovalo   za zmago  in sta se sporazumela za remis. Rosandič je bil prost.
V  nedeljo je bil prost dan in so šahisti izvedli  celodncvni    izlet    na    grad   Tra-koščan.
XI.   kolo: Ccbalo  je premagal Baycrja s črnimi figurami.  Prav tako so kot črni zmagali   Sikošek   nad   MuzloviČem,  Žagar nad   Kovačevičem  in Čisar   nad   Mažura-nom. Važna je bila partija mcd Jurišičem in   Molerovičem, ki  sc  je končala ncod-ločeno.   Meštrovič   je  presenetil z zmago nad Filipčičem.  Slednji  je prišcl r hudo časovno  stisko  in  se  jc tik  pred kontu-macom predal. Ncmcc prost.    Partija Ro-sandič—Kukovec   je   bila  preložena      na kasneiši tcrmin.
XII.  kolo: Največje presenečenjc    tcga kola je zmaga Cebale nad Jurišičem, ka-teremu-  so se močno omajale šansc     na prvo mesto   Cebah pa je to že tretja za-poredna zmaga.  Prcsenečenie je tudi ne-odločen rczultat med Sikoškem in Rosan-dičem.    Neodločeno   so   se   končale   tudi partije Žagar : Muzlovič. Filipčič : Baycr in Ncmec : Meštrovič. Čisar je zopet do-bro   zaigral   in   jc  premagal   Kovačcviča. Molerovič pa je z zmago nad Mažuranom osvoiil že pcto točko iz zadnjih 6 kol 5n si tako močno popravil položaj na tabela. Kukovec je bil v tem kolu prost
V  XIII. koiu se igra zclo važna parti^a Sikosek : Kukovec, ki bo odločala, če bo doserfel katert od teh dvch igralcev naslov mojstrskega kandidata.
Po XII.  kolu  jc stanje na   tabeli   na-
?l<>dnje:
Sikošek 9 točk. Kukovec VA (1 prcki-pifina partija), Jurištč in Či?ar 7VL, Ža^ar 7, Molero^r 6%. Cfbalo, Filinči'č, Kova-čevič 5%, Bayer 5,  Ncmec 4.I4, Rosandič
3J4 (1 prckinjena), Mnzlorič 3M, Meštro-•rii 3 in Mažtiran 2 točki.
Zadnje kolo se igra t pctek, t soboto se igrajo prekinjene in odložene partije, v nedcljo se pa vrši bttoturnir, s» ^"jfr. rem bo poleg udcležencev tega ttimiria sodelovalo tudi nckaj najboljšib. ptujskih šahistov. Nato bo banket in podeliter nagrad.                                          M- K.
V  ponedeljek, 24. t, m. se bo vršfl red-ni mesečni BRZOTURNIR SD Ptuja. Pri-četck točoo  ob  19.30 v kavarni Moskva. Udcležite sc ga tsi šahisti. Za čianc dru-štra obvezno, vabljeui nečlani!
ŠD Ptaj II s TWI Maribor 3:5
Prctekli teden je drugo mostvo šaho-r-skega društva Ptuja odigralo prvenstTen šahovski dvoboj v okvirn oblastnega ža-hovskega prvenstva z moštvom sindikaJ-ne šahovske sekcije TVVI iz Maribora, Gostjc so dvobof ztisluženo odločiH t svojo korist z rczultatom 5:3. Posamezrsi rezultatt so nasledn}i-
Ryževski : .Tekl 1:0, Kander : Ncrat 0:1, Perger : TeminSck 0:1, Ranfl : Mli-narič 0:i. Šorli : Bosina 0:1, Podkrafšck R. st. : Kovačič 0:1, Pernat : Magiita 1:0, Kukovcc  :  Bremc  1:0.
ŠD Ptaj I : SŠD Stndenci II 8:0
Prvo moštvo ŠD Ptnja je odigralo dvo-boj za prvcnstvo oblasti z drugim tno-štvom SŠD Studenci t Studencib. Ptuj-čani so odločili vse partijc ˇ svojo ko-rist — S to zmago je Ptuj postal zma-govalcc v svoji skupini in sc kvalificiral za   nadaljnjc  tekmovanje.
JttgosIaTifa : ATstrija 12^:7^
Šahovska reprezentanca Jugoslavijc je po visoki zmagi nad reprczentanco Švice (14K-:5K>) odigrala prijateljski dvobo} z reprezentanco Avstrije na Dunaju. Tudi v tem srečanju \e zmagalo naše moštvo z rezultatom 12K«:7K. Dvoboi se je od-igral na desetih deskah in ie bil dvokro-žen. V prvem krogu jc zmagala naša re-prezentanca z rczultatom 6:4, t dru^em pa 6^:334. Ta zmaga jc toliko pomcmb-neiša, kcr je našc mo§tvo nastcmMo brez treh nafmočneiših igralccr: Gligoriča. Pirca in Trihinoviča. •
V  BudimpeŠti se vršt turnir kandidatov za svetovno prvcnstvo, na  katercm  sode-luie   10   velemojstrov,   od  tega  7   sovjei-«?kih. Našemu mojstru  TnfunovičtL   ki   ie bil  1.  rezerva,   je  bila  udeležba   z  odpo-vcdjo  encga  sovjctskerfa  moistra   oncmo-gočeoa,   ker   po   pravilih    sme   igraH    le parno   št^vilo.   Po   3.   ^olu   vodita   Bron-šta?n va Bolesiavski  (SZ).
Zamenfmn dober ČEVTJARSK1 fTPOJ. veiiki »Singer« (cilinder) za flah stroj. Marttn B»zink, Nooa vas št. 83, pri Marka nize Ptaja.
Prosim najdHelfa KNJJZICE O KOLESU z evideneno šlev. S-20-10215 na ime Kranfc Andref iz Vareje št. 5, da mi fo  vrne. sicer fo  razveHavfjam.