SVOBODNA leto (ano) lxvii (61) • stev. (n°) 37 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 11 de septiembre - 11. septembra 2008 Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2008 Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da bodo v nedeljo 21. septembra 2008 redne volitve v DRŽAVNI ZBOR Republike Slovenije 2008. Volitve bodo potekale na sedežu veleposlaništva Avenida Santa Fe 846, p. 6°, med 9. in 17. uro. Volijo lahko vsi slovenski državljani, ki so že izpolnili 18 let. Na volitve morajo državljani prinesti veljavni osebni dokument na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti istovetnost. Vsi državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini in so vpisani v volilni imenik, so že prejeli volilno gradivo po pošti. S tem jim je omogočeno voliti in poslati čim preje gradivo v Slovenijo ali na veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu, kot je napisano v navodilih, ki so jih prejeli. Opozarjamo le, da naj volijo tako, da na glasovnico v okvirjen prostor napišejo ime stranke in jo vložijo v ovojnico z napisom: ZA GLASOVNICO ter jo zalepijo. V ovojnico za glasovnico naj ne vlagajo VOLiLNE KARTE. Zaprto ovojnico z GLASOvNICO naj vložijo v večjo ovojnico z naslovom okrajne volilne komisije, in priložijo tudi izpolnjeno in podpisano VOLILNO KARTO. Državljane, ki niso prejeli volilnega gradiva po pošti prosimo, naj pokličejo na veleposlaništvo na tel. 4894 0625 ali se pisno obrnejo na elektronski naslov veleposlaništva: vba@gov.si, da se preveri vzrok in se jim posredujejo potrebni obrazci za vpis v volilni imenik, če ne bi bili vpisani ali za popravek naslova, če ta ne bi bil pravi ali oboje, če bi bilo potrebno. Tisti, ki niso vpisani v volilni imenik, bodo lahko volili, če bodo v predhodnih dneh pred volitvami uredili svoj status preko veleposlaništva, kot je bilo že omenjeno, ali na dan volitev tako, da bodo volilnemu odboru dokazali slovensko državljanstvo (z veljavni slovenskim potnim listom, odločbo o državljanstvu ali drugo listino, ki potrjuje slovensko državljanstvo). Avguštin Vivod Veleposlanik Obletnica II. slovenskega tabora Brezupni napad na Janšo Žalska občina je pripravila prireditev ob 140. obletnici II. slovenskega tabora, ki je bil prvič organiziran 6. septembra leta 1868. Takrat se je v Žalec pripeljalo okrog 60 članov ljubljanskega Sokola in veliko drugih rodoljubov s Kranjskega, Koroške in Štajerske. Takratno zborovališče so obdajali številni mlaji s slovenskimi trobojnicami, prav v središču ob okrašeni tribuni pa je na izredno visokem, po vsej Savinjski dolini vidnem mlaju, plapolala velika slovenska zastava. Ker takrat še ni bilo železnice v Žalcu, so se udeleženci tabora, ki ga je organiziral oče slovenskih taborov Valentin Zarnik, pripeljali z vlakom do Celja, na več kot sto okrašenih vozovih pa potem do Žalca. Na čelu kolone je jezdilo 12 konjenikov, med katerimi sta bila tudi dva Žalčana, in sicer poznejši dolgoletni župan Josip Širca ter poznejši žalski posestnik in gostilničar Rudolf Senica. Vseh vozov, ki so udeležence tabora pripeljali od blizu^in daleč, je bilo nad štiristo. Žalskega tabora se je udeležilo tudi veliko število rudarjev in steklarjev iz Hrastnika. Zborovanje je potekalo sredi okrašenega trga pred tedanjo Staretovo gostilno, kjer je 18-letna Marija Širca^ sestra Josipa in Friderika Širce, izročila ljubljanskim Sokolom šopek cvetja. Topiči iz preboldske graščine pa so pozdravljali tabornike, katerih število je znašalo po mnenju navzočega vladnega komisarja iz Celja najmanj 15.000. Ob zaključku tabora so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri je bilo zapisano, ,,da tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 19. državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bo slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni jezik, dokler na Slovenskem ne bodo cerkvene vlade uradovale v slovenskem jeziku, dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske, dokler se ne združijo Slovenci v Zedi-njeno Slovenijo z narodno upravo in dokler posameznim deželam ne bo podana večja samostojna upravna oblast". V spomin na prvi žalski tabor so organizatorji dali izdelati kovane svetinje, ki so nosile na eni strani napis Slovenski tabor v Žalcu 1868, na drugi strani pa besedilo Slovenci, zedinite se. V Sloveniji je v polnem razmahu predvolilni boj. In ker ankete skoraj brez izjeme kažejo, da vodi sedanji predsednik vlade Janez Janša, je bilo kar pričakovati, da se bo levica poslužila kakšnega nepričakovanega posega, da bi položaj spremenila. Napad je prišel v obliki obtožbe korupcije. Ta obtožba pa je prišla iz inozemstva. Finska televizija YLE je namreč prejšnji teden objavila oddajo v zvezi z domnevnim podkupovanjem Slovencev s strani finske Patrie. Slovenija je namreč pred časom temu podjetju odkupila precej znane oklepnike. Glede na neuradne dokumente, ki da jih je YLE dobila, naj bi bila v Sloveniji za sklenitev posla odločilna oseba ,,J". Po ugibanjih YLE naj bi šlo za premiera Janeza Janšo. Na natolcevanje finske televizije so se odzvali v kabinetu predsednika slovenske vlade. Obtožbe, ki jih je na račun predsednika vlade v svojem prispevku izrekla finska televizija, so popolnoma neresnične in absurdne. Predsednik vlade se ni nikoli srečal z nikomer iz finskega podjetja Patria. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je na vodje PS SD, Zares in Lipe naslovil pobudo za sklic izredne seje DZ v zvezi z afero Patria. Seja je potekala v torek, 9. septembra. Zahtevo za sklic seje je vložilo 34 poslancev vseh štirih koalicijskih strank, SDS, NSi, SLS in DeSUS. Med sklepi, ki jih predlagajo pobudniki seje, naj bi DZ ugotovil, da je ministrstvo za obrambo postopalo pravilno, ko je izvedlo mednarodni razpis za nakup osemkolesnikov. ,,Finski premier mi je zatrdil, da po njegovem preverjanju tamkajšnji organi ne preiskujejo nikakršnega suma proti kateremukoli članu slovenske vlade ali kakemu drugemu slovenskemu državljanu," je v Mariboru povedal premier Janez Janša in dodal, da je prav zato tudi ustanovljena posebna ekipa, ki se ukvarja z omenjeno preiskavo. Zanimivo je, da tiste sporne oddaje ni delala celotna televizija, pač pa en sam novinar, ki ga je po Sloveniji vodil novinar Blaž Zgaga, znan kot prvopodpisani na lanski novinarski peticiji, ki je podlo skušala očrniti Slovenijo v mednarodnem svetu. Seveda je zadeva prišla zelo prav opoziciji v sedanjem predvolilnem trenutku. Celo bivši predsednik Slovenije, še prej pa Komunistične partije Milan Kučan je dejal, da treba čim prej dati odgovor na vprašanje, ali je v zvezi z nakupom oklepnikov 8x8 kdo prejemal podkupnine in ali so v te nečedne posle vmešane tudi državne institucije. Slovenski zunanji minister Rupel pa je izjavil, da bo Finska dobila še eno noto, v kateri bodo zahtevali takojšnje dokaze. Slovenija je že prejela odgovor na prvo noto, ki jo je minister opisal kot ,,čisto tehnično" ter napovedal še eno noto z zahtevami po takojšnjih dokazih. Patria je kot duh, ki je ušel iz steklenice, in se že vrača kot bumerang tistim, ki so jo iz predvolilnih namenov sprožili, piše v uvodniku tednika Reporter odgovorni urednik revije Silvester Šurla. Ugotavlja, da je bombastična zgodba, ki naj bi na smetišče zgodovine odnesla Janeza Janšo, razkrila več, kot so v njej nastopajoči načrtovali. Zadnje javnomnenjske ankete pa kažejo, da je udarec res precej zgrešil cilj. Javnost namreč v vsej zadevi vidi neko podlo postopanje. Ni torej čudno, da je zadnje dni odstotek tistih, ki nameravano voliti SDS narasel, medtem ko drugo uvrščeni Borut Pahor nazaduje. NSi: zamejci in izseljenci v Državni zbor Prav na začetku naslednjega mandata bi vprašanje zastopanosti Slovencev iz zamejstva in izseljenstva lahko rešili v miru in brez „ideoloških primesi", je pobudo Nove Slovenije (Nsi) za zbiranje podpisov za spremembo ustave pojasnil poslanec NSi Anton Kokalj. Po predlogu NSi bi število poslancev s po enim predstavnikom zamejcev in enim izseljencev razširili na 92. Kot je na novinarski konferenci spomnil Kokalj, je te dni začel teči 60-dnevni rok za zbiranje najmanj 30.000 podpisov volivk in volivcev za pobudo za začetek postopka za spremembo ustave. S predlaganimi spremembami ustave bi omogočili neposredno zastopanost Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo, v DZ. Volitve zanje bi potekale podobno kot za poslanca narodnosti ter v dveh volilnih okrajih - enega za zamejstvo ter enega za izseljenstvo. V NSi so se po Kokaljevih besedah zgledovali tudi pri sosedih, točneje Italiji in Hrvaški, kjer imajo zdomci prav tako zagotovljena poslanska mesta. Dodatna poslanca pa bi po oceni poslanca NSi pomenila uravnoteženo reprezentativnost v primerjavi s poslancema italijanske in madžarske narodnosti. Poleg tega dva poslanca po Kokaljevih besedah ne bi imela tolikšnega vpliva, ,,da bi zaradi tega bil lahko argumentiran očitek, da bodo sedaj ljudje, ki živijo v tujini, vodili državo Slovenijo". Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu je sicer po nekaterih ocenah, tako Kokalj, do četrt milijona. Pri tem po njegovih podatkih število zamejcev ni primerljivo s tistim izseljencev, ,,vendar se nam zdi, da Slovenci v zamejstvu še toliko bolj tangirajo na matično državo" in bi zato morali imeti svojega poslanca. Čeprav je Kokalj priznal, da jim ni vseeno, da niso pridobili 30 podpisov ostalih poslancev, je po drugi strani prepričan, da je ,,zadeva še boljša". Kot je pojasnil, s strani Slovencev po svetu namreč ni enoznačno izražene volje. Če bodo torej podprli sedanji predlog, je menil poslanec, ,,potem očitno interes je. Če pa ne, pa to tudi za nas pomeni, da tega predloga pač nima smisla več naprej predlagati". Državljani bodo lahko svojo podporo, kot je pojasnil Kokalj, izkazali na več načinov. Podpišejo se lahko osebno pred pristojnim organom ne glede na naslov stalnega prebivališča, poslužijo se lahko portala e-uprave in uporabijo varen elektronski podpis. Možno je tudi, da svoj podpis oddajo v tujini, njihov podpis pa potrdi uradna oseba na slovenskem diplomatsko konzularnem predstavništvu. O tem bomo v našem časopisu še obširno poročali in izvedli zadevno kampanjo, saj smo bili vedno menja, da moramo izseljenci v Državnem zboru imeti svojega zastopnika. Britanska kraljica v Sloveniji Na povabilo predsednika republike Danila Türka bosta jeseni (od 21. do 23. oktobra) na prvi uradni obisk v Slovenijo prispela britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda edinburški, so sporočili iz urada predsednika republike. Türk je izrazil zadovoljstvo, ker se je britanska kraljica odzvala povabilu na obisk, kar po besedah predsednika potrjuje tradicionalno odlične in prijateljske odnose med Slovenijo in Veliko Britanijo. Kraljevi par bo ob Sloveniji obiskal tudi Slovaško. Britanska kraljica je novembra lani ob uradnem obisku v Veliki Britaniji sprejela premiera Janeza Janšo. Pred tem je kraljica ob uradnem obisku v Veliki Britaniji decembra 2001 sprejela tedanjega predsednika Milana Kučana. Türk se bo jeseni z Elizabeto II. v vlogi predsednika republike sešel prvič, se je pa marca letos mudil v Londonu, kjer se je srečal z britanskim premierom Gordonom Brownom in sodeloval na vrhu British Councila. Diplomatski odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo so bili vzpostavljeni leta 1992, sledilo pa jim je odprtje veleposlaništev v obeh državah. Medsebojno sodelovanje med državama je odlično na vseh ravneh, še zlasti tesno pa državi sodelujeta na področjih podnebnih sprememb in energetskih politik, ekonomskih reform znotraj Evropske unije, evropske sosedske politike in pri politiki EU do Zahodnega Balkana, so zapisali v uradu predsednika države. Medsebojna trgovinska menjava kljub občasnim nihanjem od leta 1992 narašča. Britanski izvoz v Slovenijo je leta 2007 dosegel 300 milijonov evrov, slovenski izvoz v Veliko Britanijo pa je znašal približno 470 milijonov evrov. Povečuje se tudi število obiskov britanskih turistov v Sloveniji, tako v času poletnih kot zimskih počitnic, predvsem v Julijskih Alpah. BERI^ CANKAR PO JAPONSKO.................2 OBISK ZBORA V MENDOZI ...........3 USPEL MLADINSKI IZLET................3 V BARILOČAH JE RAZGIBANO......4 40 LET ROŽMANOVEGA DOMA.... 4 Stran 2 11. septembra 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI ^^ I • v v« • Cankar v japonščini TONE MIZERIT Od našega dopisnika Ste že imeli v rokah knjigo v japonščini? Jaz ne. Oziroma: ja. Prijel sem jo, kot primemo katerokoli knjigo in si hotel ogledati, kako to zgleda s temi neznanimi znaki. Pa sem takoj dobil prvo lekcijo: knjigo v japonščini, v kateri so znaki tiskani pokončno (vrste ne tečejo vodoravno, ampak navpično), je treba brati v obratni smeri. Če se držimo naših navad, bi rekli, da jo je treba brati od zadaj naprej in od desne proti levi. To sem izvedel ob obisku dipl. inž. prof. dr. Ivana Godlerja, avtorja prevoda v japonščino Hlapca Jerneja in njegova pravica ter Skodelice kave Ivana Cankarja. Dr. Godler je že od malega imel posebno zanimanje za vse, kar je bilo mehanskega. Pravi, da je birmanska ura le en teden tiktakala, ker je le toliko časa zdržal, da je ne bi odprl in spoznaval, kako to zgleda. Vpisal je Fakulteto za strojništvo, a kasneje postal izvedenec v informatiki, v robotiki. Že v študentskih letih je z nekaterimi sošolci delil zanimanje za japonščino, ko pa je zagledal lepak s ponudbo učenja tega jezika, se je takoj priglasil. Zato je tudi v nadaljevanju njegovo življenje povezano z Japonsko. Po diplomiranju je bil najprej zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Ko je bila razpisana štipendija (ena za celo Jugoslavijo), jo je gladko dobil in tako že pred dvajsetimi leti odšel na Japonsko. Opravil je magisterij in doktorat na Inštitutu za tehnologijo v Kitakyushu. Ustvaril si je japonsko družino in se zaposlil na tamkajšnji univerzi, ki leži na enem izmed štirih večjih japonskih otokov: Kyushu, na južnozapadnem delu otočja; oddaljen je 1.000 km od Toki-ja. Področje njegovega delovanja se vrti okoli regulacije servomotorjev, senzorjev ter aplikacije v robotiki in avtomatizaciji. In kako ali kje se najdeta, sta povezana strojništvo/robotika in prevajanje v japonščino? Nisem še napisal, da je dr. Godler rojen v Dolu pri Ljubljani in je nečak preva- Slovenski in japonski svet sta kar precej različna. Kako lahko japonski bralec sprejema in dojema Hlapca Jerneja? Dr. Godler pravi, da je eden izmed japonskih dnevnikov, ki izhaja v milijonski nakladi, Asahi Sinbun, bil še posebno pozoren: ob nedeljah objavi šest ali osem recenzij knjig, ostale izdaje knjig pa le zabeleži. Njegovo knjigo je uvrstil med recenzirane in to s pohvalnimi izrazi, predvsem pa poudaril, da je Hlapec Jernej obogatil in razširil pomen besede pravica v japonščini. Od založnika pa je izvedel, da se tudi bralci oglašajo s pohvalami. Nekateri sprašujejo oziroma prosijo, da jih obvestijo o izdaji novih prevodov slovenskih del. jalca Janka Modra. Pri njem je iskal nasvetov o delu, ki bi bilo dobro prevesti v japonščino in on mu je predlagal Hlapca Jerneja. Kot pravi, naj bi menda bil Hlapec Jernej slovensko delo, ki je prevedeno v največ jezikov. Za izdajo knjige v 5.000 izvodih (jih že zmanjkuje) je pridobil priznano japonsko založbo Seibunsha. Da bi delo bilo čim kakovostnejše, je prevod jezikovno pregledala Tomoko Sasaki, za ilustracije pa je poskrbel avtorjev prijatelj Keisei Suzuki. V knjigi je Hlapcu Jerneju pridružena tudi znana črtica Skodelica kave. Črtica je že bila prevedena, vendar ne iz slovenščine, ampak iz srbščine ali hrvaščine, zato jo je nanovo prevedel. Sploh pa do sedaj ni bilo v japonščini v knjižni obliki izdanega nobenega leposlovnega dela slovenskega avtorja. Dr. Godler pravi, da je najti prevod Martina Krpana in nekatere pravljice, a le v elektronski obliki. GB Pahorjev jubilej Tržaški pisatelj Boris Pahor je pred kratkim praznoval 95. rojstni dan. Ob tej priložnosti je Študentska založba izdala njegovo avtobiografijo Moje suhote, ki so jo predstavili na sam Pahorjev rojstni dan v Padni. Boris Pahor velja za enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, ki je v Evropi zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v S oveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po angažiranju na družbenem in političnem področju. Rodil se je v Trstu 26. avgusta 1913 in kot sedemletni otrok je 13. julija 1920 doživel fašistični požig Narodnega doma, takrat osrednje ustanove tržaških Slovencev, pozneje pa fašistično preganjanje primorskih Slovencev, zaradi česar se je med drugo svetovno vojno vključil v narodnoosvobodilno gibanje, a je bil leta 1944 aretiran in poslan v nacistična taborišča Dachau, Natzweiler-Struthof in BergenBelsen. Preživel je in se po zdravljenju v francoskem sanatoriju vrnil v Trst, kjer se je po diplomi na univerzi v Padovi zaposlil kot profesor na tržaških obnovljenih slovenskih šolah. Vključil se je tudi v obnovljeno slovensko kulturno in politično življenje z ustvarjanjem literarnih del in urejanjem revij, kot je bila na primer Zaliv. Pri tem sta ga zaznamovala kritično gledanje na slovensko stvarnost in samostojnost mišljenja, zaradi česar je kmalu prišel navzkriž s takrat prevladujočo levičarsko komponento v slovenski manjšini in z novo komunistično oblastjo v Sloveniji. Čeprav je sam po političnem prepričanju levičar, se ni nikoli strinjal z nastopanjem Slovencev znotraj italijanskih levih strank, ampak se je kot narodnjak zavzemal za samostojno politično nastopanje. Takratnemu režimu v Sloveniji pa se je zameril predvsem z izidom knjižice Edvard Kocbek pričevalec našega časa leta 1975, ki jo je skupaj z Alojzom Rebulo napisal ob 70-letnici Edvarda Kocbeka. V intervjuju je takrat Kocbek prvič spregovoril o povojnem pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev, zaradi česar so Pahorju jugoslovanske oblasti za dalj časa prepovedale vstop v državo. Boris Pahor in njegova dela so doživela ponovno ovrednotenje šele po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ko je prejel Prešernovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije. Trpljenje primorskih Slovencev pod fašizmom in grozote nacističnih taborišč sta glavni temi Pahorjevih literarnih del, med katerimi je treba omeniti zbirko novel Mesto v zalivu ter romane, kot so Nomadi brez oaze, Spopad s pomladjo in predvsem Nekropola, zaradi katerih je Boris Pahor postal znan prej v tujini kot doma. Zanj se je navdušila predvsem Francija, ki ga je 27. septembra 2007 odlikovala z redom viteza Legije časti. Pahorjevo 95-letnico je Študentska založba želela počastiti z izidom njegove avtobiografije z naslovom Moje suhote. Marsikateri problem, s katerim se sooča današnja Argentina, se zadnje čase zapleta. Vlada sicer skuša barko zapeljati v bolj mirne vode, a mnogokrat, zaradi značilnosti nastopanja, doseže kaj revne uspehe. Eni in drugi dolgovi. Gotovo je bila novica tedna objava vlade, da namerava plačati dolg, ki ga ima s tako imenovanim Pariškim klubom. Ta povezuje glavne evropske države in še Japonsko in ZDA. Argentina je leta 2001 napovedala, da prekine odplačevanja dolga tudi s to mednarodno finančno ustanovo (slavni „default"), zaradi česar so se pojavile že znane težave. Decembra 2005 je tedanji predsednik Nestor Kirchner odredil celotno plačilo Mednarodnemu denarnemu skladu (FMI), nakar so potem sklicali ostale zunanje upnike (lastnike argentinskih bonov) in jim ponudili delno plačilo. Dolg s Pariškim klubom pa je vedno ostal neporavnan. Niti ni bilo resnih pogajanj, kako to zadevo urediti. Zadnje čase se je precej govorilo, da bo vprašanje kmalu rešeno, a tak izhod, da se takoj plača celoten dolg, ni bil predviden. Vlada je pač hotela pokazati voljo, da poravnava dolgove v trenutku, ko dejansko ni mednarodnega financiranja in ko skoraj ni tujih investicij v Argentini. Predsednica je z dekretom naročila gospodarskemu ministru, naj dolg plača s prosto razpoložljivimi devizami Centralne banke. Vse vidne in nevidne stvari. Gotovo je ta napoved plačila zelo odmeven korak. A, kot običajno, ni vse zlato kar se sveti. Odločitev je naletela na prijazen odmev med upniki, a sama po sebi ne vrne zaupanja, ki ga je država zadnje čase po kapljicah ali pa v curkih zapravila. Poleg tega: ko bo plačilo izvedeno, se s tem ne bo zmanjšal dolg. Le zamenjali bomo upnika. Plačamo Evropi, a bomo dolžni Centralni banki. Zunanjega upnika zamenjamo z notranjim. S tem je Centralna banka postala tudi največji upnik: posodila je 9.530 milijonov dolarjev, da smo poravnali dolg z FMI, dodatnih 7.000 milijonov iste valute je šlo za notranjo uporabo (predplačila provincam) in sedaj 6.700 milijonov dolarjev za Pariški klub. Mimogrede omenimo da celotni argentinski javni dolg znaša 150.000 milijonov dolarjev. Ni čudno, da se kljub namenu plačila argentinska mednarodna kvalifikacija te dni ni zboljšala, temveč je celo rahlo padla. Povejmo pa še, da se celotna stvar dodatno zapleta. Poraja se resno vprašanje, če za tak postopek zadošča predsedniški dekret. Nekateri strokovnjaki namreč trdijo, da je potreben zakon parla- menta. Če se končno izkaže, da je temu tako, bo vlada imela dodatni glavobol. Kot na kolesih. Seveda je vse te prizore spremljala huda debata. Hudobni jeziki namreč trdijo, da je vlada sklenila, da uredi zadeve s Pariškim klubom, ker je posojilo za gradnjo novega hitrega vlaka (tren bala) pogojeno na to ureditev. To pa je vzrok novih in dodatnih razprav. Razne ankete namreč kažejo, da ta projekt ne uživa večinske podpore ljudi, ki jih bolj skrbijo vsakdanje zadeve, povezane z lokalnim prevozom. To je prišlo do izraza prav ta teden, ko je vsled ljudske nejevolje in razboritih skupin zgorelo osem vagonov zahodne železnice ,,Sarmiento". Ljudje se stvarno vprašujejo, kakšen smisel ima graditi drag in dvomljivo potreben vlak, če bi se tista ogromna sredstva lahko uporabila za ureditev obstoječe, a ostarele in slabo upravljane železniške mreže okoli Buenos Airesa in drugod po državi. Mimogrede povejmo, da je vlada za izgrede in požig vagonov obtožila levičarske stranke. A doslej ni mogla dokazati teh trditev in nobeden od aretiranih izgrednikov ne pripada omenjenim strankam. Mi gremo naprej. Vendar te zadeve vlade ne motijo. Prvotni načrt se izvaja mimo nasprotovanja opozicije. Spopad s kmeti je pustil dovolj izkušenj, da sedaj zakonca Kirchner rake nekoliko popustita, da se le potrdijo potrebni zakoni. Tako je sedaj zakonsko ponovno podržavljena letalska družba Aerolineas Argentinas in potrjen spremenjen pokojninski zakon. Bivši predsednik iz rezidence v Olivosu vodi peronis-tično stranko, se sestaja z guverneji, župani in vejaki in vsa pota usmerja na dodatne parlamentarne volitve prihodnjega leta. Vendar pot ni lahka ne mirna. V luči realizma so dovolili povišico cene plinu. Razvijajo pa se tudi pogajanja raznih sindikatov z delodajalci, za dodatne povišice plač. Proti vladnim številkam, ki govore o izredno nizki inflaciji, sindikati smatrajo, da so se povišice, ki so stopile v veljavo na začetku leta, že razblinile v nič. Tako smo priče stavkam učiteljev v provinci Buenos Aires (zahtevajo 20% povišice, sindikat je dosegel 12%, a so ta dogovor zavrnili), v avtomobilski industriji pa hočejo kar 50% povišice. Edina pozitivna novica tedna je bil obisk gospe Cristine v Brazilijo. Dosegajo se novi pogovori, ki bodo gotovo koristni tudi za Argentino. Mimogrede: predsednica je izrazila občudovanje nad brazilskimi podjetniki. Argentinski podjetniki pa hudomušno menijo, da občudujejo brazilsko vlado ^ SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Praznik slovenske narodne pesmi Mendoza je z velikim veseljem sprejela obisk Akademskega pevskega zbora FRANCE PREŠEREN iz Kranja, 13. avgusta, v dvorani ,,Elina Alba", bivše Hipotekarne banke. Ta prvi koncert je bil namenjen predvsem mendoški javnosti. Žel je velik uspeh. Dvorana je bila v celoti zasedena z navdušenimi prijatelji Slovencev in ljubitelji zborovskega petja, posebno slovenske pesmi. V prvem delu je izrazil dobrodošlico Mendoški Slovenski pevski zbor pod vodstvom Diega Bosqueta s tremi pesmimi: Pongale por las hileras - cueca v Vallesijevi priredbi, Mapučejevo Molly tun papay inche ter Kimovčevo Marko skače. Naši pevci so s svojim petjem še posebno izrazili zahvalo Akademskemu zboru za prisrčen sprejem, ki so ga doživeli ob turneji po Sloveniji, posebno v Kranju. Kranjski zbor s svojim pevovodjem Primožem Kerštanjem je v prvem delu predstavil slovenske skladbe. V drugem so zapeli zbirko sodobnih skladateljev mednarodnega zborovskega zaklada. Uspeh je bil izražen z dolgim ploskanjem in štirimi dodatnimi skladbami. Pri zadnji je solo zapel Fernando Mej^as, bivši dirigent mendoškega zbora in sicer Naci-miento iz zbirke Navidad nuestra, Ariela Ramireza. Naslednji dan, 14. avgusta je zbor imel drugi koncert v našem Slovenskem domu, bistveno posvečen slovenskim rojakom. Dobrodošlico je gostom iz domovine izrazil Miha Bajda, kulturni referent Društva Slovencev v Mendozi, s sledečimi besedami: ,,Drage pevke in dragi pevci zbora France Prešeren iz Kranja! Vsak obisk iz domovine, od koder izvirajo naše tisočletne korenine, nas neizmerno razveseli in obogati. Obisk skupine, ki se bavi s pevsko dejavnostjo, kot je vaš zbor, nas kulturno okrepi in daje novega zagona za nadaljnjo delovanje sredi občestva naše nove domovine. Ko so se naši starši in dedje znašli pred šestdesetimi leti na tej blagoslovljeni argentinski zemlji, brez strehe, denarja in brez poznanja španskega jezika, so bili prepričani, da jih je dobri Bog poslal tako daleč na važno poslanstvo: najprej, da izpričajo svojo krščansko vero in nato, da obogatijo to zemljo s slovenskimi vrednotami. Zavest, da nas bo to poslanstvo obdržalo žive, se pretaka iz roda v rod. Pevke in pevci, bodite lepo pozdravljeni in dobrodošli. Zahvaljujemo se vam tudi za lep sprejem in pogostitev našega mendoškega pevskega zbora, ko se je mudil v Kranju. Upamo, da se bodo naše vezi stalno obnavljale. Vrata našega Doma v Mendozi so vam vedno odprta". (Kljub veselemu sprejemu smo bili žalostno presun-jeni z nesrečno novico.) ,,Danes je Bog nepričakovano poklical k sebi vedno veselo in razigrano gospo Mari Hirschegger, ženo neutrudnega kulturnega delavca Rudija Hirscheggerja, režiserja tolikih dramatskih predstav. Po eni strani nas obdaja žalost po slovesu, po drugi pa veselo zadoščenje, da je dočakala visoko starost zavidljivo aktivna in zdrava. Današnji najboljši poklon njej je ta, da sproščeno uživamo koncert Akademskega pevskega zbora, kot da bila gospa Mari še vedno veselo prisotna med nami. Preden začnemo predstavo, pa se obrnimo k Najvišjemu s kratko molitvijo za pokoj njene duše". Program je bil sličen prvemu koncertu. V prvem delu so zapeli sodobne skladbe tujih avtorjev, od estonske preko starih latinskih v novih priredbah, do duhovnih sodobnih. Program je bil sledeči. V prvem delu: Ubi carita, Maurice Durufle, Seisab valurikas em, Urmas Sisask, Gaudet, Piae Cantionis - prir. Stephen Hatfield, Old Time Religion , Spiritual - prir. Moses Hogan, Ev'ry Time I feel the Spirit, Spiritual - prir. Moses Hogan, Orion , Jure Robežnik, prir. Samo Ivačič, MLK U2 -prir. Bob Chilcott. V drugem delu so nam zapeli: Pa se sliš, Primorska ljudska - prir. Karol Pahor, Dober večer, Bog daj, Koroška ljudska - prir. Mihael Rožanc, San se šetao, Ljudska iz Gornje Bistrice v Prekmurju - prir. Ambrož op, Nocoj se mi je sanjalo, Ljudska s Krasa - prir. Emil Adamič, Stoji mi polje, Slovenska ljudska - prir. Marij Kogoj, Ko so fantje proti vasi šli, Slovenska ljudska -prir. Zorko Prelovec, Pesem o rojstvu , Fran Leder, prir. Jnjen ceua jti gna, Ljudska iz Bile v Reziji, Zdaj bom gnala na pašo - prir. Pavle Merku, Planinska, Anton Foerster - prir. Slavko Mihelčič, Pesmi od ljubezni in kafeta, Ljudska iz Istre - prir. Aldo Kumar Da b biva liepa ura, Koroška ljudska - prir. Zdravko Švikaršič. Zbor nam je predstavil in ustvaril globoko doživetje vseh različnih slovenskih pokrajin. Petje je bilo ubrano, odlično razvito in izpeto. Pohvaliti moramo precizno dinamiko spretnega pevov-odje Primoža Kerštnarja. Kljub splošnemu mnenju, da je slovenska pesem večinoma žalostna in melanholična, smo jasno razumeli tudi hudomušnost besedila nekaterih skladb. Mendoščani smo pevski dogodek potrdili z navdušenim ploskanjem. Po koncertu in prijateljskem razgovoru je večer nadaljeval ob okusnem asadu in izredno dobri kapljici mendoškega slovenskega vinogradnika. Dolgo v noč smo gradili nove mostove spoznanja in prijateljstva z rojaki naše domovine. Akademskemu pevskemu zboru iz Kranja izražamo naše čestitke, priznanje in hvaležnost za trud ter umetniški uspeh med nami in za širjenje slovenskih vrednot po vsem svetu. B.B. PREDAVANJE ZA VISOKOŠOLCE Zakaj je zlo na svetu? V soboto, 9. avgusta smo imeli v mali dvorani Slovenske hiše predavanje za visokošolce. Govornik je bil Martin Sušnik, ki je obravnaval temo: „Krščanska filozofija in zlo". Predavanje je imelo dva dela. Predstavljeni so bili problemi in možne rešitve na bolj obširen način. V prvem delu je Martin Sušnik povedal, kaj je krščanska filozofija in krščanski pogled na splošno. V tem smislu je rekel, da je krščanstvo vera, ki išče odrešenje človeka po Kristusu. Omenil je tudi Platona in Aristotela, ki sta s svojim poganskim gledanjem vključena v krščanstvo. V krščanskem realizmu je Bog absolutno popoln, edini, vsemogočen in vlada svet s svojo previdnostjo. Človek, ki ima um in voljo, lahko spozna, da ima svet sam na sebi neki red, ker je bil tako ustvarjen. V drugem delu, je Martin razlagal zakaj je zlo velik problem za krščansko filozofijo. Včasih se pojavi vprašanje, zakaj Bog ne prepreči zla in trpljenja, če je vsemogočen in dober. Sv. Avguštin pravi, da ,,zlo ni nič drugega kot lišenost dobrega", to pomeni, da zlo samo na sebi ne obstaja, ampak je v resnici pomanjkanje nečesa, ki bi moralo biti. Opozarja da ,,je zlo v tem, ker zavračamo neminljive dobrine in se obračamo k minljivim". Martin je razvijal svoje misli s konkretnimi in lahko razumljivimi primeri, in zaključil predavanje z mislijo Romana Guardinija: ,,Bog ustvaril človeka s svobodno voljo", s katero je opomnil da svobodno delamo dobro ali zlo. B.R. MLADCI IN MLADENKE IZLET SDO-SFZ Kdaj bo naslednji? Ponedeljek, 18. avgusta. Praznik je bil, torej se je marsikdo zagotovo spraševal, zakaj si je sploh nastavil budilko. Služba? Kje neki. Mladinski izlet v Escobar! Hitro si spravil stvari v torbo, hitro si se oblekla, hitro smo nekaj vase zmetali in že smo bili na poti v San Justo. Ob pol osmih smo se začeli zbirati pred Našim domom, pozdravili smo prijatelje, drug čez drugega govorili in seveda preverjali, če smo vsi zbrani. Počasi smo se kobacali na avtobusa ter se udobno namestili. ,,Torbe vrzi kar na ta kup, kitare spravi na tisti sedež, bunde pa kar čez kolega vrzi!" Še nekaj časa smo čakali, dokler se ni slišal znani ropot motorja. Končno! Vrata so se zaprla in že smo se peljali. Vožnja je bila kratka, saj smo se med vožnjo pogovarjali, poslušali glasbo, dremali ter ,,metali" izjave, ki jih nihče ni zapisal. Nenadoma smo zavili na stransko pot. Ko se je motor avtobusa končno umiril, smo pograbili torbe in že se pridružili tistim, ki so prišli z avti in so nas že čakali pred vhodom. Dan je bil rahlo čuden. Zdaj je sijalo sonce, zdaj pihal veter, zdaj si v kratki mikici, v naslednjem trenutku pa že vlečeš nase pulover. Posledica tega pa je bila, da so se nekateri popolnoma mirno sprehajali v kratkih hlačah, medtem ko so drugi zagrizeno premišljevali, zakaj niso prinesli še kakšen puloverček in poslušali glas v glavi, ki je pravil: ,,Zakaj nisem poslušal mame". Drug za drugim smo vstopili šli in na drugo stran igrišč, kjer so stale mize ter žar. A v tistem hipu smo si vsi želeli samo piškotov in topel mate, torej žar ni bil ravno glavna skrb. Piškoti so romali iz rok v roke, eni so iskali žogo medtem ko so se drugi šli malo sprehajat. Kmalu si lahko videl kako nekateri sedijo po tleh po skupinah, spet drugi igrajo odbojko in fante, ki igrajo nogomet. Vse je bilo mirno (,,Pejd po žogo! Kam si jo vrgel?!") in spokojno („Neee! Pa to ni res! Spet si žogo ven vrgel!"). Vse dokler ni zmagala lakota. Vsi smo se odpravili k žaru, kjer so nas že čakali organizatorji s patys. Vsi lepo zbrani smo zmolili in segli po hrani. Nekaj časa je bilo vse tiho saj ob prijetnem dnevu vsi meljemo in samo uživamo. Mir ni trajal dolgo. Koroški lutkarji so nas obiskali V petek, 15. avgusta smo imeli novo srečanje mladcev in mladenk vseh okrajev Velikega Buenos Airesa. Zbrali smo se v Našem Domu v San Justu. Bila je enkratna priložnost. Spoznali smo in delili novo izkušnjo. Med nami so bili ,,NAVIHANCI", lutkarji s Koroške. Lansko leto so praznovali deset let, ko so se takratni malčki prvič predstavili na odru. Ti otroci so postali mladci, ki nastopajo v okviru lutkovne šole. Prepotovali so Avstrijo, Slovenijo, Italijo, Švico in Francijo. Dokazali so tako ljubezen do slovenskega jezika in kako ostajajo zvesti svoji materinščini. Ta večer so se nam predstavili z zanimivo zgodbo Oskarja Wilda o SREČNEM KRALJEVIČU. Ta iz ljubezni do bližnjega podari vse najdragocenejše kar ima in postane srečen prav takrat, ko osreči druge. V premislek in zgled naj nam bo ta nauk, da bomo gradili boljši in pravičnejši svet. Ob koncu predstave smo si lahko od bliže ogledali te lutke, narejene iz različnih materialov, ki jih oni sami izdelujejo. Lep večer so nam omogočili. Srečanje se je nadaljevalo ob prigrizku, klepetu in dobri volji. Hvala vam Nejc, Natalija, Mira in Petra ter Marica, Breda, David in Simon. Lepo je bilo se z vami smejati in veseliti. Tega srečanja ne bomo nikoli pozabili. Mladenke in mladci iz San Justa Sledila sta pogovor in smeh. Kmalu pa smo se spet spravili na igrišča, medtem ko so drugi izkoristili čas za počitek. Nekateri so sedeli po tleh s kitarami v rokah. ,,Se gremo kakšno igro?" Jaaaa! In smo se šli lovit po igrišču. Sila zabavno, saj nas je bil cel kup, ki smo skakali sem ter tja, drug čez drugega padali po tleh; enostavno: norišnica. Ampak kaj, ko smo morali oditi domov. Tako smo se zbrali, aplavz za organizatorje, ki so se res potrudili, še zadnja slika in že smo pobirali stvari. Počasi smo šli na avtobusa, tam se poslovili od vseh, spet se namestili na sedežih ter šli domov. Nebo se je počasi temnilo. Še en dan je mimo! Ampak ne kakršenkoli dan. Tak dan zagotovo ne gre v pozabo, ostane v spominu. Mi zadovoljni sedimo na avtobusu in prvo kar se sliši je: ,,Hej, lepo smo se imeli! Kdaj bo naslednji izlet?" Klara Marinič Na izletu nas je bilo 86 mladih iz vseh domov iz Buenos Airesa, poleg 3 prijateljev iz Celovca. Slike si lahko ogledaš na www.sdo-sfz.com.ar Bariloške Slovenske korenine se oglašajo Pokonci izpod korenin! Brez skrbi; nič se nam ne meša. Ni še prišla pomlad v Bariloche, (prej bi človek rekel, da se komaj zima začenja s tolikimi snežnimi meteži zadnjih dni!) le pomladno je delovanje društva zadnje mesece. Ker se že dolgo ne oglasimo, bomo opisali v naslednjih vrsticah naše letošnje dejavnosti ... Od leve proti desni: Boris Kambič, Ivan Kočar, Marko Mavrič, Martin Magister, zadaj Anica A. in Marko Magister. Na levi Tronador (Slika Marjana Mavriča) „Ljubezen do naših korenin ... To je geslo, ki spodbuja mlade člane slovenske skupnosti v Bariločah, da enkrat na leto posadijo drevesa v čast dvanajsterim ustanovnim članom našega društva. Tudi letos, konec maja, se je kljub mrazu zbrala kar lepa družba. Na pogorišču gozda ob stezi do našega bivaka ,,Pod Skalco", so naši mladi sadili avtohtona drevesca. S tem opravilom smo začeli že leta 2001 ob praznovanju 50. obletnice SPD (Slovensko Planinsko Društvo). Med delom je seveda bilo časa za pogovor in prijateljsko druženje. Spremil nas je tudi gor-niški prijatelj, župnik P e p e Lynch, ki je po oprav l j e n e m delu blagoslovil „gozdiček ustanovnih članov". Posebna zahvala pa mladim pomagačem Goranu, Martinu, Igorju, Bojanu, Tomažu, Nikolaju, Luku, Marku, Mariji in Franciju ter njihovim staršem. Drugo leto se pa spet snidemo!" Tako je opisal ta izlet Blaž Razinger ml. V pravem gorniškem duhu so se naši rojaki na začetku marca lotili delovne akcije na gori Capilla. Kljub dežju je sedemčlanska skupina šla do bivaka v dolini jezerc, pod goro Capillo. Več kot pol poti so na novo obsekali in počistili tako, da je sedaj lažje prehodna za vse gornike, ki vsako leto obiščejo to goro. Složno so delali od najmlajšega desetletnega fantiča do devet-inšestdesetletnega staroste. Trud in je bil naslednji dan obilo po- prečudovitim jas-n i m dnem, brez vetra, da so lahko polno uživali razgled z vrha gore na vsa okoliška jezera in vrhove, skoraj do Pacifika. Vodilna misel „Ljubezen do naših slovenskih korenin in športa, ter spoštovanje narave" nas je tudi navdihnila, da smo letos kot eno od glavnih društvenih dejavnosti zasnovali Vseslovensko mladinsko srečanje in športno tekmovanje v neokrnjeni naravi v Bariločah, pod skrajšanim imenom, ,,Eko-Bariloche 2008". S tem tekmovanjem želimo posvetiti pozornost našega delovanja slovenski mladini v Argentini in ohranjevanju slovenščine kot pogovornega jezika ter poglobitvi stikov med mladini različnih okrajev Argentine in, v kolikor bi bilo možno, tudi iz Slovenije. Tudi želimo vzgojiti mladino, da pazi na naravo in jo varuje za prihodnje rodove ter solidarnostno sodeluje s sovrstniki v skupne namene in cilje. Za sodelovanje na tekmi ni potrebno biti ne velešportnik, ne posebnih vrhunskih treningov. Najvažnejše je veliko dobre volje in ljubezni do narave, pa enotedenska telesna vadba ter vsaj osnovno pogovorno znanje slovenščine. To pa gotovo premore vsak mlad človek slovenskega porekla[ Ne razmišljajte preveč, odzovite se izzivu ... Časa za vpis je samo do 15. septembra! (Pogoje in pravilnik lahko dobite pri vodstvu Vašega okrajnega društva) Včasih nekateri malo posmehljivo rečejo: ,,Ali boste zdaj pa za vsako novo stvar delali otvoritve?" Otvoritve so bolj izgovor, da se zberemo in prijateljsko pokramljamo ter se tudi spomnimo, koliko truda in dela skupine ljudi ter posameznikov stoji za vsako še tako majhno stvarjo. Tako pač vsako leto nekaj denarja naberemo z raznimi prireditvami, da posodobimo in opremimo naš Stan v skupno dobro vseh, ki ga čez celo leto uporabljajo. Zato smo se zadnji dan v mesecu maju zbrali v Stanu ob odličnem 'asadu' Marjana Groharja, da otvori-mo novo kuhinjsko pohištvo in opremo. Mesec juniji pa je mesec žalnih spominov. V nedeljo 8. junija smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval naš župnik Branko Jan CM v spomin vsem žrtvam revolucije, povojnih pobojev in komunizma. Nato smo v Stanu ob molitvi pod spominsko ploščo položili venec in svečke. V glavni dvorani Tončka Pangerca je pa bila spominska akademija. Uvodne misli je podala ga. Zdenka Jan. Dijaki srednješolskega tečaja dr. Vojka Arka so prebrali misli nadškofa Perka „Slovenski mučenci — branilci naših svetinj". Učenci tečaja ABC po slovensko so na kratko in s svojimi besedami podali spomine na žrtve iz svojih lastnih družin oz. starih staršev in starih stricev po pričevanju staršev. Za zaključek so učenke osmega razreda osnovne šole Jakoba Aljaža recitirale „Šenklavski zvon" Erika Kovačiča. S petjem domobranske himne Moja Domovina se je zaključila proslava. Konstanta na kvadrat (Dalje prihodnjič) ROŽMANOV DOM Svečana 40. obletnica ,,Danes je dan, ki ga dal je Gospod" je psalm, ki mi je odmeval v duši v nedeljo, 24. avgusta, ko je Rožmanov dom slavil svojo štiridesetletnico. Psalm sem slišal, ko so ga na Pristavi večkrat prepevali pri mladinskih sv. mašah, a ko sem se to nedeljo vračal domov in ga v mislih ponavljal, sem občutil, da pove pravzaprav čisto vse, kar se je ta dan dogajalo. Popolnoma jasno nebo, prijetna temperatura, lepa zelena okolica doma, sproščeno in humano razpoloženje prisotnih - vse je dajalo pravi okvir slovesnosti, pri kateri je globoko iz src in grl privrela zahvala in hvalnica Bogu. Ob napovedani uri smo zasedli stole, ki so bili postavljeni na obeh galerijah in pod mogočno lipo. K oltarju je pristopil, zdelo se mi je, da kar pomlajen, direktor slovenskih dušnih pastirjev prelat dr. Jure Rode. Somaševal je g. Igor Grohar, ki deluje v buenosaireški metropoli, in ki letos s sobratoma g. Francijem Cukjatijem in Jože-tom Repovžem S.D.B. praznuje petindvajsetletnico mašništva. Duhovnikoma je pri sv. maši stre-gel Jernej Štefe, berili in psalm pa so brali gospa Mici Malavašič Cassullo, Marjan Grohar in Marjan Boltežar. Petje je ob spremljavi Anke Savelli Gaser s svojim izrazito lepim glasom vodila so- Ustanovitelji Rožmanovega doma, po prejemu pranistka Ani Rode. spominskih listin Po končanem cerkvenem opravilu je upravnik doma Jože Rupnik, ki je povezoval slovesnost, predal mikrofon voditeljici ustanove „Fundacion por los ninos y ancianos" gospe Saši Zupan Omahna, ki je v kratkem nagovoru podala nekaj misli o preteklih letih Rožmanovega doma ter nanizala tudi načrte za prihodnost ustanove. Zatem so v veži odkrili spominsko ploščo z imeni vseh ustanovnih članov doma, ki jih je bilo možno povzeti iz prve uradne knjige po pridobitvi pravne osebnosti. Gospa Saša in gospod Jože sta nato izročila spominske listine ustanoviteljem oz. njihovim sorodnikom, kot priznanje za pobudo in dejansko ustanovitev te prepotreb-ne ustanove in za vse požrtvovalno delo, ki so ga opravili. Slovesnost smo zaključili s pesmijo „Marija skoz' življenje", nato pa odšli v dvorano, kjer so nas čakale belo pogrnjene mize, okrašene s pomladnim cvetjem in pisanimi prtički v obročkih, ki so jih za to priložnost izdelali stanovalci doma, pod vodstvom ^ gospe Monike Češarek Kenda, in jih podarili gostom. Gospa Olga Radoš je tudi letos vodi a roj kuharic in strežnic, na ražnju sta veterana M. Pugelj in J. Juhant tudi mojstrsko opravila svoje delo. Po odličnem kosilu smo se posladkali s pravimi krofi (imeli so celo ,,krancelj"), ki sta jih ocvrli gospe Francka Benko in Francka Grilj, ter kavo in drobnim pecivom, ki ga je darovala Ani Rode. Sedel sem ob oknu in pogled mi je večkrat ušel čez zeleno pregrado na novo večnadstropno stavbo, ki je v zadnjem letu lepo napredovala. V njej bo lahko domovalo šestindevetdeset oskrbovancev. Trideset jih že čaka, da se bodo veselili v prvih mesecih prihodnjega leta. Verjetno je enak pogled marsikoga navdahnil, da je radodarno segel v žep in se poslužil ponujenih srečk, saj je vedel, da bo darovani denar dobro naložen. Tudi dobitki so vabili: akademska slikarka gospa Andrejka Dolinar Hrovat je znova darovala umetniško sliko, gospe Ema Ferfolja in Marija Grohar pa sta za to priložnost izdelali lepe pletenine. Otroci so tudi uživali dan, izkoristili igralne naprave in skakali ter se lovili po zelenem vrtu. Poročilo zaključim podobno, kot sem ga začel: praznovanje visoke obletnice Rožmanovega doma je bil res dan, ki ga je naredil Gospod. Miha Gaser Med molitvijo za blagoslov jedi Šolski üdsak ZEdinjena SJavenija prisična vabi na Slomškovo proslavo v soboto, 27. septembra 30 uri sv ma^a za in rajra? lifilelje 11.DO uri v dvorani škofa RnJmana clraška igra -MOJCA POKR/UCUUA^ v izvedbi Raima novE šoIej. VsLapntce. Dirad: rasli. S3 s NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI KONČNO JE HRVASKA ZAČELA PLAČEVATI Meddržavna komisija za Jedrsko elektrarno Krško (Jek) je na seji v Krškem med drugim obravnavala osnovna določila revizije programa razgradnje, ki mora biti pripravljena do konca leta 2009. Zadovoljna je z delovanjem in vodenjem Jeka ter z dejstvom, da je Hrvaška v času od zadnje seje ustanovila sklad, v katerega je doslej vplača 49 milijonov evrov. 23. FESTIVAL VILENICA 23. mednarodni literarni festival Vilenica se je v atriju hotela Klub slavnostno pričel S podelitvijo pisateljske štipendije SEP. literati pa so vse do 7. septembra krožili po Sloveniji. V petek so bili vsi na Ljubljanskem gradu, v soboto dopoldne v Štanjelu, zvečer v jami Vilenica. Iztekel je v istoimenski kraški jami, kjer so letošnjemu lavreatu Poljaku Andrzeju Stasiuku drevi podelili nagrado. Kot je povedal poljski pisatelj, pesnik, esejist in literarni kritik, ga je nagrada presenetila in je je izjemno vesel, saj ima Slovenija v njegovi zasebni mitologiji prav posebno mesto kot nekakšna idealna država. Je nekakšna sinteza evropskosti, saj se tu srečujejo jeziki in kulture, a hkrati dežela ni izgubila svoje duše, tako da si celo predstavlja svojo smrt v Ljubljani, je še dejal Stasiuk. RAZSTAVA O PREDSEDOVANJU EZ Slovensko predsedovanje Svetu EZ si zasluži obeležje ali trajen spomin v obliki razstave, je ob odprtju razstave Predsedovanje Slovenije Svetu EZ v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani poudaril premier Janez Janša. «Za to, kar je Slovenija naredila v času vodenja EZ, ni treba nikomur med nami zardevati,Č je menil. NA OGLED STA TAKO ORIGINAL KOT KOPIJA Po skoraj triletni restavraciji je Robbov vodnjak, delo italijanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, v prenovljeni podobi na ogled javnosti v povezovalnem traktu Narodne galerije. PRVI MED AVTODOMI Blagovna znamka Adria je bila lani po podatkih evropske karavaninške zveze (ECF) s 4772 novo registriranimi avtodomi vodilna blagovna znamka v Evropi. Adrii sledijo tri nemške blagovne znamke: Dethleffs, Hymer in Bürstner. PO SVETU ameriSke volitve John McCain ima po republikanski konvenciji rahlo prednost v boju za predsedniški stolček v Združenih državah Amerike. Tako kaže zadnja javnomnenjska raziskava časnika USA Today. Demokratskega tekmeca Baracka Obamo naj bi prehitel, ko je minuli teden presenetil z imenovanjem guver-nerke Aljaske Sarah Palin za svojo podpredsedniško kandidatko. PAKISTAN Pakistanski poslanci so minulo soboto izvolili novega predsednika države: to je vdovec ubite nekdanje premierke Benazir Buto, Asif Ali Zardari. Po poročanju pakistanskih medijev je prejel večino glasov v zveznem parlamentu in štirih pokrajinskih skupščinah. EVRO OBMOČJE Svet Evropske centralne banke je, kot je bilo pričakovano, pustil obrestno mero nespremenjeno pri 4,25 odstotka. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je ocenil, da se razmere v območju evra slabšajo, a da so strahovi pred recesijo pretirani. Pojasnil je, da so bile stopnje inflacije v območju evra od uvedbe te valute skoraj deset let dokaj podobne, v zadnjem letu pa so se razlike med državami precej poglobile. CIPER SE BO ZDRUŽIL? Varnostni svet Združenih narodov je pozdravil uradni začetek pogajanj o združitvi 34 let razdeljenega Cipra. Članice upajo, da bo le prišlo do napredka. V deklaraciji, ki so jo sprejele soglasno, so pozvale k nadaljevanju skupnega dela na konstruktiven in pozitiven način, da bi tako dosegli celovito in trajno ureditev, ki bi bila potrjena na jasnih in istočasnih referendumih tako na jugu kot na severu otoka. Varnostni svet je pripravljen podpreti proces pogajanj, ki sledijo trem desetletjem diplomatskih neuspehov. Kot je znano, so se grški in turški voditelji Cipra v sredo, 3. septembra začeli pogovarjati o združitvi otoka. Konkretna vsebinska vprašanja bodo na dnevnem redu prihodnji teden. SREČELOV ZA ZVEZO SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Izžrebane so bile naslednje številke po vrstnem redu: 755, 768, 190, 515, 564 in 561. Dobitki se dvi Slovenski ^nejo v hiši DRUŽABNA PRAVDA je tudi letos priredila že tradicionalno vsakoletno romanje. Bilo je v nedeljo ned 7. septembra t. l. v lepo mestece Pontevedra v provinci Buenos Aires, kjer župnikuje že več let naš rojak g. župnik Ivan Markič. Vabilu društvenega odbora se je odzvalo kar lepo število rojakov, ki so se v jutranjih urah v prijetnem razpoloženju vozili z vlakom do postaje Merlo na žel. Sarmiento, nato pa s kolektivom naravnost v mestece Pontevedra. Romarje je ob prihodu g. župnik Markič prisrčno pozdravil. Zanje je nato imel tudi mašo v lični župni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Po evangeliju je imel tudi cerkveni nagovor. Svoja izvajanja je navezal na dan, ki je bil v nedeljo posvečen Kat. akciji. Povedal je, da je Družabna pravda njena pomožna sila, ki si vsa leta prizadeva, da bi zmagala socialna načela katoliške Cerkve tudi v vsem javnem in privatnem življenju. (...) Pri maši je lepo pel mešani Slovenski pevski zbor iz Lanusa pod vodstvom pevovodje g. Mirka Špacapana. Po kosilu so domačini, strokovnjaki za pripravljanje asada, za vse romarje spekli tako okusno meso, da so bili deležni splošne pohvale. (...) Po večernicah so rojaki ostali še nekaj ur pri g. župniku Markiču, nakar so se od njega poslovili z zagotovilom, da bodo k njemu še priš i na obisk. SLOVENCI V ARGENTINI osebne novice Družinska sreča. V Lanusu se je 19. avgusta t. l. rodil v družini g. Zdenka Rota in njegove žene, ge. Jožice roj. Stancer, sinček. Luč sveta je zagledal istega dne, ko je njegova stara mati praznovala svoj rojstni dan, njegov stari oče pjä god. Pri krstu je novorojenček dobil ime Pavle. Čestitamo! RAMOS MEJ^A V nedeljo 7. septembra t. l. smo imeli v gosteh Lanuške pevčke. Pod vodstvom svoje pevovodje gdč. Zdenke Virantove so priredili v cerkveni dvorani koncert slovenskih nabožnih in narodnih pesmi. (...) Za lep užitek, ki so ga nudili rojakom lanuški slovenski pevčki s svojimi nežnimi grli, so jih vsi navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem, zlasti so pa bili hvaležni gdč. Zdenki Virantovi, ki se toliko žrtvuje za slovensko mladino ter z njo goji lepo slovensko umetno in nabožno pesem. Svobodna Slovenija, 11. septembra. 1958 - št. 37 RESUMEN DE ESTA EDICION OBVESTILA ČETRTEK. 11. septembra: Seja Zveze slovenskih mater in žena, v Slovenski hiši. Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20 uri v Slovenski hiši. PETEK, 12. septembra: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Hladnikovem domu. SOBOTA, 13. septembra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 14. septembra: 47. Mladinski dan v San Justu. Predavanje com. Jožeta Novaka, po maši na Pristavi. ČETRTEK, 18. septembra: Sestanek ZSMŽ iz San Martina, ob 16. uri v Domu; praznovali bomo rojstne dneve in imeli tombolo. SOBOTA, 20. septembra: September fest, ob 21.30 uri v San Martinu. NEDELJA, 21. septembra: 53. SLOVENSKI DAN in 47. obletnica Slomškovega doma, v Slomškovem domu. SOBOTA, 27. septembra: Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku, v Slovenski hiši. Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri. ELECCIONES ESLOVENAS 2008 La embajada de la republica de Eslovenia en Buenos Aires informa que el domingo 21 de septiembre de 2008 se realizaran las elecciones para el parlamento esloveno. La votacion se realizara en la sede de la embajada en Avenida Santa Fe 846, piso 6°. Las mesas estaran habilita-das entre las 9 y las 17 horas. Podran votar todos los ciudadanos eslovenos mayores de 18 anos. Para emitir el voto es necesario traer consigo el documento que acredite la identidad (DNI). Para quienes prefieran votar por correo y ya han recibido las instrucciones y el material para la votacion, les recordamos que basta con escribir el nombre del partido de su eleccion en el recuadro en blanco de la boleta. Luego, en el sobre pequeno ("za glasovnico") debe ir solamente el voto; este sobre y la hoja con los datos, firmada de puno, iran a su vez en el sobre mas grande que puede enviarse por correo o entregado personalmente o por otros en la embajada. Aquellos que no recibieron por correo, favor de comunicarse con la embajada al 48940625 o por mail a vba@gov.si, para conocer los motivos y realizar lo necesario para poder votar el d^a 21 del corriente. (Pag. 2) LITERATURA ESLOVENA EN JAPONES A las manos de nuestro corresponsal de Eslovenia llego un libro escrito en japones. Era nada mas y nada menos que la traduccion del texto del escritor esloveno Ivan Cankar, Hlapec Jernej. El responsable de que los japoneses puedan leer por primera vez en formato de libro una obra literaria eslovena es el Ing. Prof. Dr. Ivan Golder. Mientras estudiaba ingenier^a compart^a con sus companeros el interes por la robotica y el japones. Cuando encontro un curso de idioma, inmediatamente se inscribio. Ya trabajan-do, gano una beca y pudo viajar a Japon, donde formo una familia y trabaja en la universidad. Su campo de accion se relaciona con robotica y automatizacion de aplicaciones. Nacido cerca de Ljubljana es sobrino del traductor Janko Moder y fue este quien le aconsejo traducir la obra de Cankar. El libro estuvo en las resenas dominicales de los diarios y con buenas cr^ticas. Segun los lectores - salieron 5000 libros y estan a punto de agotarse - Hlapec Jernej enriquecio y amplio el significado de la palabra justicia. (Pag. 2) BARILOCHE Desde la colectividad eslovena de Bariloche llegaron gran cantidad de noticias. Por ejemplo: los socios jovenes anualmente plantan un arbol por cada uno de los 12 socios fundadores del Centro (la tradicion comenzo en 2001). En marzo se dedicaron a poner en condiciones el camino hacia la cima de la montana Capilla, para benefi-cio de todos los montanistas. Estan organizando el encuen-tro de jovenes Eko-Bariloche 2008 (jel 15/09 vence la inscripcion!). En el "Stan", inauguraron una nueva cocina. En el mes de junio recordaron a los heroes ca^dos, con un acto conmemorativo. (Pag. 4) ^CUANDO LA PRÖXIMA SALIDA? Los jovenes aprovecharon al maximo el feriado del 18 de agosto. Se levantaron temprano y fueron de excursion a Escobar para pasar un buen rato. Charlas, juegos, musica, algo de comida, diversion, fueron los ingredientes esenciales que no faltaron durante todo el d^a. Ni el sol ni el viento quisieron perderse la excursion... El unico mo-mento de silencio: durante los dos primeros bocados del almuerzo; despues no volvio en todo el d^a. (Pag. 3) 40 ANOS El hogar de ancianos Rožmanov dom celebro su 40° aniversario el pasado 24 de agosto. A la hora indicada los presentes participaron de la misa que se realizo en el Hogar. Finalizada esta, tomo el microfono la directora de la "Fundacion por los ninos y ancianos felices", Saša Zupan Omahna. En sus palabras se refirio al pasado de la institucion y al proyecto para los siguientes anos. Se descubrio una placa con los nombres de los fundadores del Hogar y se les entrego a ellos o sus familiares un diploma en reconocimiento, ya que gracias a ellos se pudieron festejar 40 anos. El d^a siguio con un delicioso almuerzo, en un d^a soleado, cerca del verde donde los pequenos disfrutaban de los juegos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Božidar Bajuk, Klara Marinič, Andrej Žnidar, Barbara Rant, Klavdija Kambič, Marjan Mavrič, Mladenke in mladci iz San Justa, Miha Gaser. - Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O