Štev. 136.
V Ljubljani, v soboto, dne 18. junija 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26'— aa pol leta » . » 13*— za četrt» » , » 8*50 za en meseo » . » 2*20 ■a Nemčijo oeioletno » 28*— za ostalo Inozemstvo » 35 •—
v upravništvu: s
Za oelo leto naprej . K 22*40 w pol leta » . » 11*20 ta četrt» » . » 5*80 sa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v. na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
ter Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inseratl:
Enostolpna petttvrsta (72 mm):
aa enkrat.....po 15 v;
za dvakrat . . . . » 13 »I za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . > 9 >
V reklamnih notioali stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem oblavljenja primeren popnst.
; Izhaja: t
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
Upravništvo Je t Kopitarjevi nliol štev. 8. "S2o = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. — Upravniškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Kako so volili na Ogrskem.
V seji poslanske zbornice dne 9. junija je govoril državni poslanec dr. Korošec, kako so volili na Ogrskem. Govor je napravil velikansk vtis. Domače in mažarsko časopisje se je pečalo z njim. Zlasti hudi so bili na dr. Korošca mažarski časnikarji, ker je dr. Korošec brezobzirno potegnil mažarski kliki krinko raz obraz. Po stenografič-nem zapisniku je govoril dr. Korošec tako-le:
Dr. Korošec je pričel govoriti slovensko, nemško izvaja:
Zahvalimo se pred vsem kot pridni poslanci očetovskemu predsednikovemu svarilu in pouku. Seveda bomo čuvali še nadalje prostost govora.
Zakaj so se poslali vojaki na Ogrsko?
Zadnje dni so se tako ocl krščansko socialne kakor tudi od naše strani vložile interpelacije ministrstvu, kako zagovarja vporabo skupnih vojaških čet pri ogrskih volitvah. Ministrski predsednik je odgovoril na našo interpelacijo, a odgovor ni bil točen, marveč omejil se je v svojem odgovoru in je odgovoril na vprašanje, ki si ga je sam stavil, namreč, če dopušča postava vporabo vojakov za vzdrževanje miru in reda na Ogrskem. V smislu § 3. bramb-ne postave se lahko vporabi c. kr. armada in tudi mornarica za zdrževa-nje miru in reda. Ako bi bili vojake vporabljali v smislu navedenih zakonitih določb na Ogrskem, potem bi ne želeli drugega stališča postave, kakor da se izpremeni to določilo in bi ne mogli ugovarjati. Konštatirati pa moram, da temu ni tako Ni res, da so se vporabljali vojaki c. in kr. armade za vzdr-žavanje miru in reda pri ogrskih volitvah. Nasprotno so jih izrabljali za nezakonito, nedopustno direktno vplivanje na izid volitev, za volivno zlorabo v prilog tiste klike, ki zdaj gospodari na Ogrskem. (Medklici.)
Ministri so lahko uverjeni, da takih vprašanj in trditev ne stavljamo slepo. Zato bi tudi pričakovali, da vojno ministrstvo ne odgovarja takemu vprašanju, ki ni bilo niti stavljeno. Vojno ministrstvo bi moralo marveč preiskati, če so vporabljali na Ogrskem vojake res samo za ohranitev reda in če jih niso vporabljali za volivne zlorabe. Če ministrstvo zadevo preišče, dozna, kar smo mi po svojih informacijah dognali, da so vporabljali vojake c. in kr. skupne armade za vplivanje na volitve.
Vojaki motijo shode.
Že med agitacijo so v občini Drag-ceke, okraj Magyar Cseko,- vporabljali vojake za to, da so motili shode nasprotnih kandidatov. (Čujte!) Na shode so pošiljali huzarje, da razganjajo volivce; konje so zagnali med volivce in jih veliko ranili. (Čujte! Čujte!) Kako so postopali vojaki pri volitvah.
Vsi gospodje dobro znate, kako da se je postopalo pri volitvah. Nekaj najznačilnejših dogodkov. V Senici je kandidiral voditelj Slovakov, Hodža. Slovaškim volivcem večinoma niso dostavili legitimacij. Senico, kjer se je volilo, so obkolili s kordonom, ki so ga tvorili vojaki in orožniki. (Čujte! Čujte!) Storili so to zato, da volivci niso mogli na volišče. Sploh so s kordoni obkolili tiste kraje, kjer naj bi volili volivci narodnosti. Volivci so bili zato prisiljeni, da so ure rabili, predno so obšli kordon in tako zamudili čas in niso mogli voliti.
Nasilja proti Slovakom.
Posebno nasilno so postopali proti Slovakom v Skalicah. V slovaškem taboru je bilo 4000 oseb, med njimi 1000 volivcev. Ko se je že bližal konec volitev, ljudi še vedno niso pustili v mesto. Ljudstvo se je zato vedno bolj razburjalo. Vse je kazalo, da bo tekla kri. Grozno nesrečo so preprečili častniki 8. pešpolka, ki je bil iz Brna pozvan, da asistira pri volitvah, ker so častniki taktno in pravilno postopali. Na dan volitev so napravili huzarji, pešci in orožniki dvakraten kordon okolu mesta, da so onemogočili Slovakom voliti. Po moji sodbi tako postopanje ni skrb da se vzdržita mir in red, marveč jasno je, da se tako dela na to, da se vzdr-že zlorabe pri ogrskih volitvah.
Kako popravljajo Mažari.
Ko smo mi in krščanski socialci vložili svoje interpelacije, jc takoj ogrski korespondenčni urad nastavil de-mentirno brizgalno. In kaj je dosegel z njo? Oprijel se je pomote, ki jo je napravila najbrže državnozborska pisarna, ne interpelanti, češ, da se'je napačno imenoval kraj Nagysomgut. Nadalje je napravil ogrski korespodenčni urad vseh 4000 oseb slovaškega tabora za volivce, dasi se je pozneje dokazalo, da ni bilo niti 4000 volivcev. Tako so hoteli javnost premotiti, češ, da nismo trdili resnice, dasi nismo niti trdili, da so 4000 volivcem onemogočili volitve.
Takih nasiistev še ni bilo.
Nismo sami, ki nastopamo proti volivnim zlorabam in proti vplivanju na volivce. Nahajamo se v dobri družbi ogrskih parlamentarcev. Voditelj »Ljudske Stranke«, Molnar, je protesti-
ral že pri volivnih pripravah pri Khuenu zaradi zlorab. V naši družbi se nahajajo tudi grof Batthyany, ki je javno takoj po končanih volitvah izjavil, da ni še nastopala kmalu kaka vlada tako nasilno in ki bi tako vplivala na volitve, kakor sedanja vlada in da niso bile niti zloglasne Banffyjeve volitve dosegle sedanjih Khuenovih volitev. Tudi Kossuth je moral žalostno priznati, da je izgubila njegova stranka veliko mandatov zato, ker so vplivali na volitve.
Kdo je bil varovan pri volitvah?
Varovali so pri volitvah le kandidate narodne delovne stranke in pa tiste ljudi, kar je zelo zanimivo, ki vodijo najhujši boj proti dunajskemu dvoru. Pribili so to avstrijski listi, ogrski korespodenčni urad, ki rad de-mentira, tega ni dementiral. Kandidatom, o katerih se je trdilo, da imajo zveze z dunajskim dvorom, je vlada brezobzirno nasprotovala, a brez vladnih protikandidatov so izvolili metalce tintnikov Markusa, Becka, Eitnerja, Ugrona, Polonyja in izdajatelja tistega »Budapesti Hirlap«, ki neprestano nečuveno piše o prestolonasledniku.
Zatirane ogrske narodnosti.
Največ so trpele pod vladnim pritiskom narodnosti. Pritisk je onemogočil, da se v končnih uspehih ni pokazalo veliko navdušenje in velika požrtvovalnost narodnih volivcev, ki se pokaže in 1 se bilo tudi zdaj pokazalo. Izvoljenih je bilo le 8 kandidatov narodnosti, medtem ko so zaradi vladnega pritiska izgubili 15 mandatov, ki so jih prej imeli. Najbolj smo zato ogorčeni, lcer so ravno proti narodnostim porabili vojake skupne armade, da tlačijo narodnosti in proti temu morajo vse stranke avstrijske zbornice najostrejše protestrati. (Pritrjevanje.)
Če hočemo odstraniti mažarski šovinizem, proti kateremu se borimo desetletja, razpolagamo z edinim orožjem, dobimo edino oporo pri narodnostih. (Pritrjevanje.) Zdaj se je pa pomagalo dvigniti s pomočjo skupne armade kviško stranko, ki se je vedno borila proti skupnosti z našo državno polovico. Sramota je, da so morale pomagati sedanji vladi tiste čete, katerih skupnost bo hotela vlada pred vsem ločiti. Prvo svojo hvaležnost bo pokazala sedanja vladna večina tako, da bo hotela zrahljati armadno skupnost. Mažari trpe nemški poveljni jezik tam, kjer se vporabi za to, da se onemogoči voliti narodnostim. Čez nekaj mesecev bodo pa zopet ropotali proti nemškemu poveljnemu jeziku in zahtevali, naj se uvede mažarski poveljni jezik.
Tudi Khuen in Tisza delata za ločitev.
Pri nas, osobito med vladnimi kron gi, upajo, da preneha po Khuen Tiszo-i vi zmagi na Ogrskem stremljenje za; ločitev. Kaj takega veruje le kratkovid-. než .Justh, Kossuth in Batthydny sa odkrito zahtevali, naj se Ogrska popoln noma loči od Avstrije, a njihova od-i kritosrčnost je povzročila, da so bili s svojo politiko poraženi. Tisza, Andr&s-< sy in Khuen niso nič manjši pristaši ločitve Ogrske od Avstrije; a so veliko bolj zviti, ker so diplomati. Kar je od-, kriti Justh jasno in popolnoma odkri-i to povedal na vsa usta, na to delajo tudi tiho, načrtoma in dosledno Tisza, Khuen in Andrassy. Stremljenja so za nas pod Tiszovim, Khuenovim in An-drdssyjevim vodstvom gotovo nevar^ nejša, če so sploh nevarna, kakor pa pod Justhovim in Kossuthovim vodi stvom, ker bodo imela več uspehov, ka-> kor pri Justhu in Kossuthu, ki sta nai padala tudi vladarsko rodbino.
Res je sicer, da se je posluževal Khuen v volivnem boju gesla, po katerem bi lahko sklepali, da s svojo stranko in s svojo vlado ne bo tako pritiskal na ločitev, ker je naglašal potrebo skupnosti »Avstro-ogrske banke«. A tudi tu opažamo, da je Justh odkrit človek, ki drvi naprej in ne gleda na to, da zadene pravi trenotek, ko lahko stavi zahteve. Prezgodaj je zato zahteval ločitev banke. Tisza in Khuen zna-, ta, da bančna skupnost Ogrski le ko-, risti, dokler imamo skupnost. Dokler bodo sploh imeli kaj skupnega z nami, bodo vzdržali bančno skupnost. Kakor hitro pa dosežejo popolno ločitev! in ustanove mažarsko državo, bodo tu* di Khuenovci in Tiszovci zapisali na svoj prapor geslo: »Ločimo skupno banko«. Zdaj nas hočejo le še izkorišča* ti, od Avstrije hočejo imeti zgolj dobič-f ke. A ko pride pravi trenutek ločitve, ne bodo imeli več v svojem programu: bančne skupnosti.
Ogrska klika proti splošni volivni pra« vici.
Protestirati moramo, ker so vpo-i rabljali skupno armado pri ogrskih vo-< litvah, tudi šc z nekega drugega stališča. Najhujši nasprotniki splošne in enake volivne pravice so bili na Ogrskem izvoljeni proti njenim prijateljem. Krmilo je zopet dobila v roke tista denarna in plemiška klika, ki je za-gospodarila pred 100 leti v škodo dežele in države. Ker smo dinastični, moramo naglašati, da so zagospodarili zopet sovražniki dinastije na Ogrskem. Nikjer nobene aristokracije ne vodijo taka protidinastična načela, kakor Ogrsko, ki je izrecna sovražnica Habs-. buržanov. .Vsi sovražniki dinastije so
LISTEK.
Mlinarica.
(Slika. — Ad. Iv.)
Mož in sinovi so ji že davno umrli. Živela je sama, popolnoma sama v starem mlinu. Večji del dneva je presedela v svoji sobici in molila. Saj je bila stara in takrat se tako rado moli. Molila je za svojo dušo, za moža, za sinove .. . Bože, ti sinovi! Kako so zrasli močni in krepki in kako se je razveselilo starkino srce, ko jih je gledala pred sabo tako sveže. In ljubili so mamico. Posebno Jože, oni starejši ! . . .
»Mamica, kako ste spali? Kako sc počutite, mamica?«
In sedel je k nji ter ji gledal v oči. Moj Bog, tako velik je bil že, a še vedno jo je imenoval mamico!
»Truden si, Jože, počij si nekoliko.«
In pogladila mu je črne kodre, ki so mu padali po čelu. A potem mu je začela pripovedovati, kaj je ravno mislila . . . Ali pa tudi dogodbico iz mladih let. Ej, kako je znala mamica lepo pripovedovati! Posebno, če so bili vsi .trije sinovi skupaj.. v^SeiipUsp^za og->
njiščem. Pred njimi je pojemal ogenj, plapolal slabo, in medlo razsvetljeval starkino velo obličje. Povedala jim je dogodbico iz mladega, lepega dekliškega življenja. Roke je sklenila in v oči ji jo prišlo toliko svežega ... A pojemajoči ogenj je odseval na nje obrazu, da je bil videti ves mlad ... Sinovi so poslušali, mislili o prejšnjih časih in bilo jim je tako ugodno sedeti pri zlati mamici!
Ah, ljubila jih je te sinove!
Pa odšli so v svet. Eno zimo so odšli. V rudniku so delali in tam jih je zasulo.
Uboga mamica!
Koliko je jokala za njimi! Saj jih je tako ljubila in je bila sedaj tako sama . . .
Šc je posedala za ognjiščem, a ni mislila več na rožnata mlada leta. Na sinove je mislila in oko se ji je solzilo za njimi. Dolgo, dolgo v noč, dokler ni odtavala v sobico in legla. A še tu je sanjala le o sinovih.
Že prej je ljubila svoj mlin, rojstno hišo. Prej, ko je bilo še življenje v njem in so pevali sinovi notri. Poslušala jih je in se veselila. A sedaj je mlin sameval. Mrtva so stala kolesa in mahovje jih, ie jeio preprezati, Tako žalosten po-
gled! Le voda je šumela mimo njih, preko njih, se podila po reki kakor prej . . .
Ob poletnih večerih je slonela starka na oknu in mislila na sinove. A pod njo so stala mrtva kolesa in voda je šumela po jezu. Šumela, kakor bi glasno kaj pripovedovala . . . Starka je gledala nizdol, prisluškovala. Na nebu so svetile zvezde, iz gozda je potegnil lahek piš, v kolesih je komaj slišno zaškripalo . . .
Sin Ivan je stopil iz mlina. Pogledal jc po okolici, si pogladil s krepko roko lase, a kakor bi se nečesa spomnil, pogledal proti oknu. Nasmehnila se mu je in mu prikimala. Pristopil je k reki, spustil vodo po nji. Zabučala in zašu-mela je vsa mogočna in razposajena.
»Ej, mamica, to je dela danes!«
Zavihal si je rokave, nasmehnil se, da so se zasvetili beli zobje in tlesknil s palcom. Moj Bog, kaka moč v teh rokah, kaka življenjska radost v tem mladem telesu.
»In tako lepo je delati! Z Jožetom zapojeva, pa gre dan, ne da bi vedel.«
Odšel je v mlin ... A starka gleda v ono stran. Oči ji žarijo veselja, po telesu ji hiti nekaj mladega. Spomin na mladost! . . <
Na nebu plava luna, voda se sveti lika v nje žarkih, kolesa mečejo črno senco na zidovje . . . Starka se zbuja iz sanj, gleda presenečena doli, si mane oči. Vzdihuje . . .
Oh, sinovi, sinovi! Kje ste, tu j«J mamica, starka, ki vas ljubi! Kje ste' otroci?
Ni jih. A je mlin. Čeravno mrtevi in brez življenja, a za starko tako drag*
Kolikrat prileze pred hišo, sede na kamen in gleda to črno poslpje pred sabo. Zamišljena je. Ustnice ji šepečeja tiho molitev, a oči gledajo na mlin, Bože, stara je, a tako rada bi šc ostala, tukaj. V mlinu, kjer so delali sinovi..«
Tako potekajo starki dnevi, pote-, kajo leta. Misli na sinove, na mlin in moli . . .
Gori v dolini so zgradili železnico. Starka je ni videla. Kaj bi ž njo! Ni šla gledat teh ljudi, ki so prišli v dolino in o katerih se je toliko govorilo.
A ljudje so prišli sami k nji. Lepo oblečeni, prazniško, z zlatimi verižicami pri uri. A ko hodijo, stresajo z denarjem, ki ga imajo v žepu . . .
»Mlinarica, prodajte nam svoj mlin!«
Stopili so k nji, ki je sedela na čoku pred hišo in mislila lia sinove, na(
bili zopet izvoljeni, poraženi so pa prijatelji dunajskega dvora. Vedno imamo nesrečno roko, kor pomagamo svojim sovražnikom, svoje prijatelje pa tlačimo.
Ljudstvu sovražna politika.
S svojega demokratičnega stališča moramo protestirati, ker so se vporab-Ijali naši vojaki v korist tisti stranki, ki ne mara splošne in enake volivne pravice, tiste stranke, ki ni demokratična, marveč, ki vedno gleda le na koristi plemenitašev in denarnih mogotcev. Od cesarja Jož. II. sem vlada klika, od takrat zasleduje na Ogrskem ljudstvu sovražno politiko. Ko je nameraval Jožef II. prevaliti davke s kmečkih pleč aristokratom in plutokratom, se je klika dvignila in uprla proti prestolu in proti svojemu kralju, ker je hotel uvesti politiko, ki bi bila prijazna ljudstvu. Z mažarskim plemstvom sc je zvezalo tudi hrvaško plemstvo, ker se je balo za svoje koristi, mažar-sko plemstvo je čutilo, da je slabo, po zvezi s hrvaškim plemstvom je hotelo povečati svojo moč in hrvaško skupno z mažarskim plemstvom se je uprlo proti davčni politiki prestola. V tej zvezi je izvor za Hrvaško in Ogrsko vse nesreče, ker je bil takrat začetek tistih akcij, po katerih je izgubila Hrvaška svojo finančno in v mnogem oziru tudi svojo politično samostojnost. (Pritrjevanje.) Nesrečno je bilo, ker se je pridružilo hrvaško plemstvo politiki mažarskega plemstva, tisti politiki, ki je bila naperjena proti ljudskim množicam.
Tista klika, ki je pričela svojo pro-tiljudsko politiko že pod cesarjem Jožefom II., je zopet na Ogrskem pri krmilu. Sinovi naše državne polovice so morali kliko pri volitvah podpirati, da se še naprej vzdrži. To nas mora ogor-čiti, tega nikakor ne smemo in ne moremo trpeti. (Živahno pritrjevanje.)
Za enotno državo.
Pravijo, da postaja dualizem trdnejši, upajo, da bo še dalje trajal. Znano je, da nasprotujemo dualizmu in da tudi s tega stališča ne moremo odobravati, da je skupna armada podpirala sedanjo večinsko ogrsko stranko. V dualistični ustavi naše monarhije vidimo temeljno zlo, vidimo izvor raznih notranjih in zunanjih zapletljajev, ki smo jih doživeli tekem let, kar obstoji dualistična ustava.
Pozivamo zastopnike industrije in Jih prosimo, naj se ne zavzemajo za dualizem in za tiste stranke, ki ga hočejo vzdržati, marveč naj z nami vred zahtevajo, naj se ustanovi enotna država, ki bi naši avstrijski industriji veliko več koristila, kakor če živimo v dualizmu. Našo industrijo čaka velika nevarnost na Balkanu. Če ostane dualistična državna oblika in če Ogrska samostojno umetno pospešuje svojo industrijo, postaja vedno večja nevarnost, da naša industrija zgubi balkanske trge. (Pritrjevanje.) Druge dežele ne morejo tako dvigati in pospeševati industrije, kakor to dela samostojna ogrska država, ki vedno in vedno industriji nudi take ugodnosti, da tvori trajno nevarnost naši industriji in njenim sedanjim trgom.	v
. J ■
Kako podpira samostojna Ogrska in-
• V--' dustrijo.
Naravnost občudovati moramo, kar se je zadnjih 40 let storilo na Ogr-Bkem za industrijo. Nič manj kakor 1289 tvornic so podpirali tako, da so jih
mlin, kjer so delali. Osupla se je zbudila iz sanj . . . Zre jih prestrašeno, nje oči jih vprašajo, a iz grla ne more besedica.
»Mlin nam prodajte, vodo! Drago vam plačamo.«
Starka se je zdrznila. Ah, sedaj je razumela! Mlin hočejo ti brezsrčniki, nje domovje, domovje njenih sinov, kjer so delali, peli, kjer jih gleda še vedno.
Starka je vsa obupana.
»Mlin hočete, mlin ...« ječi in vije roke. »Moje življenje! Mlin . . .«
In zastonj stojijo gospodje pred
njo.
A potem so prišli drugi iz vasi.
»Bodi pametna, Mlinarica, bodi! Denarja dobiš, živela boš v vasi. Brez vsakega truda!«
Starka neče slišati.
»Kaj bi mi denar! Mlin je moja domačija, tu sem živela, ne mogla bi ga zapustiti.«
Tako govori starka, a ljudje iz vasi majejo z glavami in odhajajo . . .
A starka je vesela, da so odšli. Zopet posoda v svoji sobici, moli, gleda na vodo, ki se podi preko koles, sanja o sinovih, govori ž njimi.
oprostili davkov in pristojbin, dali so jim posojila in predujeme, ki jih ni bilo treba vračati. Od leta 1890. do leta 1906. samo je vlada podpirala 630 tvornic, v katerih je delalo približno 70.000 delavcev, a kljub podpori jc propadlo 83 tvornic, torej šest odstotkov.
Četrta postava za pospeševanje industrije iz leta 1907. jo zelo darežljiva z državnimi podporami. Industrija se podpira, da se oprošča davkov in pristojbin, ni ji treba plačati cestnega davka, državne cestne mitnine, sol dobiva po znižani ceni, podpira se .v denarju s podporami, država se udele-žuj-3 soprispevanja pri ustanovitvi, da kupuje akcije, ugodnosti nudi industriji pri javnih dobavah in pri zgradbi delavskih stanovanj. Važno je, ker smejo tudi občine dovoliti novim tvor-nicam ugodnosti. Dejstvo je, da je dalo veliko občin novim tvornicam svet zastonj, da so jim znižale ali tudi popolnoma odpustile občinske davke, da so jim dobavile opeko, kamen in les za lastno ali vsaj za znižano ceno, da so kupile akcije in jim dale letne subvencije.
Ogrski trgovinski minister je izdelal obširen načrt, po katerem fiaj se ustanove nove tvornice, da se pokrije vse potrebščina po domačih tvornicah. Po tem programu naj bi ustanovili 438 tvornic. Potrebna je ustanovna glavnica 720,000.000 kron. Vlada bi prispevala 125,000.000 kron. Osnovna glavnica je preračunana v višini 358,000.000 K, obratna pa s 362,000.000 kronami. Vlada bi torej prispevala 27 odstotkov osnovni glavnici. Od industriji namenjenih 125,000.000 K je do leta 1918. tvornicam že dovoljeno 22,000.000 K, 7,000.000 K je pa obljubljenih.
Verolomstvo Mažarov nasproti kmetom.
Novega uspeha sedanje ogrske vladne stranke se tudi agrarci ne morejo veseliti. Vedno in vedno opažamo, da Mažari nasproti Avstriji in nasproti avstrijskemu poljedelstvu nikdar niso držali svoje besede, dasi morajo sami mnogokrat zastopati kmečke koristi. Nasproti nam so bili vedno verolomni in niso držali svoje besede. To smo videli, ko se je šlo za terminsko kupčijo, o tem smo se prepričali, ko se je šlo za vinsko postavo in svoje besede končno tudi niso držali, ko so je šlo za zgradbo dalmatinske železnice.
Ne moremo se veseliti uspehov sedanje mažarske večine.
Po našem mnenju imamo edino pot, da se ozdravijo ogrske razmere. V Avstriji moramo edinole delati na to, da pridejo na Ogrskem do svoje pravice vsi narodi, kar je edino mogoče, da se vpelje splošna in enaka volilna pravica. (Pritrjevanje in ploskanje.) Po splošni in enaki volivni pravici sc bo vrnilo mažarstvo v tiste meje, ki mu spadajo in bo imelo le tisto moč, ki mu gre po njegovem malem številu nasproti drugim narodom na Ogrskem.
Razni politiki, med njimi tudi taki, ki so nam blizu, so izražali svoje veselje, da je zadobila sedanja vladna večina možnost do vladanja. Na naši strani, na teh klopeh se ne moremo veseliti uspehov sedanje ogrske vlade, ker znamo, da bomo morali ravno zdaj, ko je postala mažarska vlada ljubljeno dete na merodajnih mestih, vedno dajati koncesije Mažarom, da doživimo čase, ko bomo morali dajati leto za letom, mesec za meseom na stroške tako-zvane skupnosti Mažarom razne na-
Sam Buh ga bod zahvalen, de na stanujem ke tlela u mest, ampak zuni na Kudelum, ke sa ukul in ukul traunk zelen in iz rožcam pusut. Tist suldašk gumazini, ke sa jh zidal na Kudelum zatu, de maja ke kumis za pečt, scer ta lopa natura mal frderbavaja, ampak mejhen bulš je še use glih tam zuni za stanvat, kokr pa tlela u mest, ke je taka dragina, do b člouk kumi shaju, če b delu in služu sok usakdajn kruh pu šestintrideset ur na dan, jodu pa sam ub nedeleh in ta velkeh praznkeh.
No, pa iz košta, čc jo prou draga
rodne in gospodarske koncesije. (Pritrjevanje.)
Veselju se ne .moremo pridružiti, ki se je kazalo po časopisju nam prijateljskih strank zaradi zmage sedanje mažarske vladne večino. Obžalujemo marveč, ker bo izsilila sedanja vlada od merodajnih krogov več koncesij, kolikor bi jih bila mogla izsiliti Kossuth-ova, kolikor bi jih bila mogla izsiliti Wekcrlova vlada.
Ogrske volitve Škodujejo v inozemstvu.
Naša notranja politika nima po zmagi sedanje ogrske vlade pričakovati prav nič ugodnega, prav nič dobrega, nasprotno sodimo, da zamore način, kakor se je volilo na Ogrskem, edinole nam škodovati v zunanji politiki. Naš vladar je potoval v Bosno in Hercegovino, Vsi smo občudovali moč in požrtvovalnost sivolasega vladarja, ki je hotel pokazati, da ga ljubi in da mu je naklonjeno ljudstvo. A kaj pomagajo taka popotovanja, kaj koristijo taki napori, če vidijo slovanski in osobito balkanski narodi, da ob tistem času, ko se pritiskajo na srce bosanski in hercegovski bratje, se pa drugod natikujejo na bajonete c. in kr. čet in se zadržujejo, da ne morejo izpolniti svoje ljudske pravice, da ne morejo voliti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Ne samo v Avstriji, tudi v inozemstvu je seglo globoko v srce, ko se je doznalo, kako so postopali s Slovaki pri volitvah, kako so ravnali s Srbi ob volitvah in koliko so moiVli Rumunci pretrpeti pri volitvah! Postopanje nasproti Slovanom pri zadnjih mažarskih volitvah je dokazalo tudi inozemstvu, da Avstro-Ogrska ni prijazna Slovanom! Med balkanskimi slovanskimi narodi naša monarhija ni dobila prav nobenih novih simpatij, ker kar se je morebiti doseglo po cesarskem popotovanju, se je popolnoma zbrisalo po ogrskih volitvah in napravilo prostor stari neprijaznosti slovanskih balkanskih narodov nasproti Avstriji! (Pritrjevanje in ploskanje.)
Vmešavanje čet c. kr. skupne armade je bilo škodljivo, ne zgolj zato, ker se mora odklanjati z moralnega stališča, škodovalo je tudi tako notranji kakor tudi zunanji politiki, zato pa moramo na slovenskih klopeh najodločneje protestirati, ker so se vporab-ljalo čete. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Govorniku vsestransko čestitajo.)
flngleško-nemlka volna.
V uglednem angleškem časopisu »Century and after« je izšel članek R. Koksa, ki razločno in trezno dokazuje, da mora Angleška propasti, ako čim prej ne napove Nemčiji vojne.
Nemčija zelo mrzličavo hiti, pravi Koks v tem svojem članku, da kolikor mogoče hitro izvede svoj mornariški načrt, in kadar bo ta načrt dovršen, bo imela najmočnejšo mornarico, kakršne še nikdar ni bilo na svetu. V tej ogromni pomorski sili bo samo »dreadnough-tov« — 36.
Kaj hoče Nemčija s tem brodov-jem? vprašuje Koks.
Uradni nemški krogi zatrjujejo, da se ustanavlja ta velika bojna mornarica za varstyo nemške pomorske trgovine. Toda to je laž, pravi Koks. Gibanje trgovske mornarice je tako razcepljeno, ladje te mornarice so v taki veliki razdalji med seboj in na
ket sam žefran, b se člouk še kok pu-magu; sej ni treba, de b edn zmeri zube brusu in jh nucu, na starast, ke b člu-vek ta narbl prou pršli, jh pa več u usteh ni, in tud kar se kvarterju in nhne dragine am tiče, b nam še na biu za scagat,.če b druge narodnast na ble tlela u mest, ke čluvek prskutja žeu-lejne.
Le pušlušajte!
Unkat me je gnou ferbec u cirkus pud Tibuli, de b vidu tistga, ke mu flajŠterkugle razbijaja na glau; ke sm s mislu: trdeh glau mama scer več u Iblan, ke se jh na prime nubena reč, ampak tku trdeh, de b lohka kamne na nh razbijal in jh drubil, pa mende šo na sammo iblanskmo rotuže ni, drgač b gvišn pustu gespud žepan preh tiste kamne na nh mal zdrubit, ke pu forštat iz nim pusipaja, de b s ldje nog na pu-lumil. Kratk in mal: šou sm u cirkus in tam sm se precej douh u nuč za-mudu. K6 sm ja tou tkula ukul enaj-steh punoč mahnt preke dum, pa srečam pred Figabertam mojga prjatla z Duniske ceste, ke ja je tud mahu preke dum.
»Za božja vola, Pepe; kam pa ti zdela ub te pozn ur? A se res prou nč na bujiš, de b se t kej pu pot na zgudl?« me je naguvuru in sc prjeu z uberna rukama za glava.
vseh straneh sveta, da bi njihovo popolno svobodno gibanje ne moglo varovati nobeno bojno brodovje, pa naj bi bilo še tako velikansko. Pa tega namena tudi nima bojna mornarica. Polog tega se koncentruje nemška pomorska sila vedno na Helgolandu in ni razvrščena po vseh svetovnih morjih, čez katera se vrši nemška pomorska trgovina, ki jc tudi vsled tega ne more varovati.
Iz tega je razvidno, da Nemčija hiti z ojačevanjem svoje bojne moči na morju s popolnoma bojnimi, napadalnimi nameni. In proti komu je vse to naperjeno? Proti Rusiji, Francoski, Italiji, Avstriji in drugim manjšim državam ima Nemška že sedaj dovolj vojske na suhi zemlji in njeno bojno brodovje je že znatno večje od teh držav.
Na vojno s Severno Ameriko Nemčija ne more niti misliti in potem ne ostane druzega, kot da oborožuje svoja pomorske moči proti Angleški. To je tudi pravi cilj Nemčije, ki se hoče polastiti angleških kolonij, da uniči angleško trgovino in da vrže s prestola kraljico morja.
Zato bi se morala Angleška oborožiti kolikor mogoče prej in hitro, ako hoče obvarovati svojo premoč na morju, ako hoče varovati svojo bodočnost. Toda to je nemogoče, pravi Koks, ker so že sedaj izdatki za angleško bojno mornarico tako ogromni, da jih Angleška komaj vzdržuje. Ako pa bi se ti izdatki kljub temu povečali, potem bi nastala velika nevarnost gospodarske propasti angleškega naroda.
In tako ima Angleška izbirati med dvema pogojema. Ali da čaka svoje gospodarske propasti, ali pa da čaka, da ji odvzame Nemčija premoč na morju in jo zapre v nerodnih in siromašnih angleških otokih, ko zgradi svojo bojno mornarico.
Ako želi Angleška, da ne bo niti eno, niti drugo, kar mora priti, potem mora čimprej napovedati Nemčiji vojno, v kateri bi jo zmagala in uninčila ji brodovje. S tem bi si Angleška zagotovila svojo pol. in gospodarsko bodočnost. »Ako še živi v angleških državnikih tradicija Kromvela,« — končuje Koks, — »morajo potem jasno in odločno povedati Nemčiji: Vaše oboroževanje čez to mejo, — ki se bo določila, — je izzivanje. Vsako vašo križarico ali oklopnjačo, ki jo zgradite preko tega, hočemo potopiti, kakor hitro jo spustite v morje.«
HP" Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč na'okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi!
Pripravljajte se povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Sloven-ske Straže"!
Izpred sodišča.
Važna odločba upravnega sodišča glede pobiranja tlakarine. Z odlokom z dne 16. avgusta 1907, št. 16.165, je c.
»Pejd se sulit! Kua se um bavu? Sej greš tud ti šele zdejla dam.«
»Prjatu, tu je pa kej druzga! Jest mam čista vest in se m na more nč zgudit; ti s pa tku zacahnan pu Iblan in tud pu drugod, de se jest le čudem, de se te še duša drži in de t ja že zdauni nisa toj prjatli izpihal iz tojga telesa.«
»Pena, pejd; sej spet ni tku hedu, kokr s ti misleš! Kua m pa more kdu, sej vnder puvem zmeri sama resnica!«
»Viž, sej tu je tist, iz kerem s se Idem tku zameru, de te nubedn na more lajdat. A na veš, de resnica uči kole? Scer t pa tud kar naraunast u ksiht puvem, de se učaseh tud mal zmoteš.«
»Jest, do se zmotem! Na bod na siten; jest se nekol na zmotem.«
»Nekar no na taj! A t ni zadnč »Sluvenc« sam naprej vrgu, de s sc zmotu?«
»Sevede m je vrgu naprej; ampak zdej je še use glih en uprašajne, kdu se je zmotu, »Sluvenc« al jest.«
»No, pa pestima tu! Al jest t puvem, de č b biu jest u toj kož, b se na upu zdela sam na Kudelu.«
»Če se res tku bujiš za moja koža, pa me pejd spremt; se uva pa še pu pot kej pumenila.«
»Za meljon te na grem spremt in soja koža u navarnast pustaulat. A na
kr. deželna vlada vsled pritožbo Ivana Zorniana, posestnika v Spodnji Šiški, izrekla, da velja za pobiranje tlakari-ne določilo § 12, zakona z dne 26. avgusta 1891, d. z. št. 140, da je torej mesto Ljubljana opravičena pobirati tla-karino v določeni meri 8 vin. za eno vožno živino pri vstopu v mitniški kraj, ne pa tudi pri izstopu iz tega kraja, ako se izstop iz mitniškega kraja izvrši isti ali poslednji dan. Nadalje se je tudi izreklo, da dosedanji običaj pobiranja tlakarine v dvojnem iznosu pri vstopu v mesto, v zakonu ni utemeljen in da ga je torej odpraviti. Navedeni dežlenovladni ocllok je potrdilo c. kr. ministrstvo za, notranje zadeve z razpisom z clne 20. januarja 1908, št. 42.785/ 07. Zoper ta razpis je vložila mestna občina ljubljanska na upravno sodišče pritožbo, katero je upravno sodišče z razsodbo z dne 1. junija 1910, kot neutemeljeno zavrnilo. Potemtakem mestna občina ravna protizakonito, ako na mitnici pri vstopu v mesto pobira tlakarino v dvojnem iznosu, t. j. mesto 8 vin. po 16 vin. od vprežene živine; mestna občina ljubljanska mora v smislu zgoraj navedenih odlokov oziroma razsodbe upravnega sodišča s sedanjim protizakonitim načinom pobiranja tlakarine prenehati in zanaprej na mitnici pri vstopu v mesto zahtevati tlakarino samo v enkratnem iznosu to je po 8 vin. od vprežene živine. Za pobiranje tlakarine velja določilo zakona z dne 26. avgusta 1891, drž. zak. št. 140. Voznik vprežene živine dolžan je plačati na mitnici pri vstopu v mesto tlakarino v enkratnem iznosu po 8 vin. in je pri izstopu, ako se le ta izvrši še isti dan ali pa poslednji dan, prost tlakarine. V to svrho je potrebno, da si da voznik v smislu zgoraj navedenega zakona izstaviti na mitnici boleto glede plačane tlakarine, da se pri izstopu iz mesta na mitnici lahko izkaže, da je istega dne, oziroma dan popreje pri vstopu v mesto plačal tlakarino. Mestna občina ljubljanska je namreč do sedaj oziroma še zahteva pri vstopu v mesto na mitnici tlakarino y dvojnem iznosu, torej po 16 v od vprežene živine in se na to prav nič ne ozira, če gre voznik vprežene živine iz mesta še istega ali naslednjega dne, ko je vstopil v mesto. Vsled dosedanjega, ,v zakonu neutemeljenega načina pobiranja tlakarine, morajo tlakarino plačati tudi vsi oni vozniki, ki so sicer pri izstopu iz mesta po zakonu tlakarine prosti. Predmetna razsodba upravnega sodišča je važna zlasti za ljubljanske okoličane, ki prihajajo z vozovi v mesto in se še istega dne vračajo iz mesta domov. Velike važnosti je razsodba tudi za voznike, ki prevažajo razno blago iz okolice v mesto. Ti vozniki so vsled protizakonitega pobiranja tlakarine trpeli veliko škodo, če se upošteva, da so pri svojih vožnjah večkrat na dan prekoračili mitnico.
Ha mladeniški dan v Radečah 1
Povsod se probuja zavednost, povsod postajajo mladeniči vedno zaved-slovensike narodne svetinje, v boju za sloveneske narodne svetinje, v boju za vero in dom. Tudi dolenjsko in obsavsko okrožje se mora docela probuditi,
veš, de t zdej že skuz šternajst dni Siškarsk rodalubi brez mestaf pu žeu-lejn strežeja in de te usak večer skor ena cela skleda sukolske župe tam pr klaunc iz purajkelnem čaka, de b te ukul prnesla? Ti, prjatu, pa tlela tku brez skrbi kuluvrateš naukul, kakor de b t ceu svet nč am na šou.«
»Če je tku, um šou pa raj tlela k Elefont spat. Ud župe pa jest res nism prjatu, pusebn ud sukolske župe ne, ke nima prou nubenga žmahta.«
»Kua uš hodu h Elefont in gnar zapraulu; sej greš lohka iz mana spat, ke te na u nč kuštal. Zjutri ja pa lohka zgudi mahneš preke dum.«
»Brava; grem pa iz taba!« in zlezla sva u ena hiša nekam pu štengah pud ena streha in ke je biu u kamre precej suparn, udprla sva še preh vokn, pol pa se ulegla h pučitke; moj prjatu u pojstla, jest pa u ena merterga in hmal zasmrčala. Nisma pa mende še douh spala, ke sva začela uba na vse kriple kašlat in se daut in ke udprem uči, pa videm, de sva usa u dim.
»Auf, prjatu! Guri!« puklicu sm prjatla in ga začeu rukat. »Če s čš žeu-lejne rešt, brž ustan in bejžima; mende je že cela hiša u vogne, ke se tku kadi.«
»Dej m na gmah! Ki guri? A se t sajna?« začeu se je moj prjatu jezit nad mana. »Skus vokn puglej, pa uš vidu kua guri.«
Jest res skočm hitr h vokne in čm pugledat dol na cesta. Kumi pa pumu-lim glava skus vokn, se tku ustrašem, de kar strepetam.
»Prjatu, nukonc! Ceste, ne hiš ni
saj so ravno ti kraji predvsem poklicani, da korakajo v prednjih vrstah v boju za vero in dom; kajti ravno ob Savi in južni železnici so žrela, v katerih se izgubljajo naši mladeniči versko in narodno.
Na noge torej somišljeniki, na noge obsavci, na noge pošteni mladeniči, vzdramite se! Ne dajte se zasmehovati od ljudij, ki proklinjajo, kar je vam sveto, ki se norčujejo iz vas in vaših dragih, iz mišljenja vašega in mišljenja vaših očetov! Proč s tistimi, ki mole tujim brezverskim in protislovenskim spridencem izdajalske roke naproti in hočejo tirati v pogubo vas in vaš dom! Pokažite, da ste na svoji zemlji vi gospodarji in da si od ded-ščine svojih očetov ne daste uropati ničesar, niti zemlje, niti poštenosti in poštenega življenja!
Da se v obsavskem obližju toliko potrebna verska in narodna zavednost razširi v najširše sloje, k temu pripomoči so gotovo v prvi vrsti sposobni mladeniški sestanki in dobro premišljene prireditve, s katerih se naj kakor z žarečega ognjišča širi zavednost v vsa srca, na vse strani.
Zato prihitite na nedeljo dne 26. junija na velik mladeniški sestanek tja, kjer je shodišče treh važnih pokrajin: gornje in spodnje Dolenjske in štajerske savinjske doline: v Radeče pri Zidanem mostu. Obsavsko okrožje Orla bo korakalo v prednjih vrstah slovenske mladine. Vršila se bo služba božja na pz^ostem, potem pa bo mladeniško zborovanje na istem kraju. Priglašeni so za govornike prvi izmed organizatorjev slovenske mladine. Popoldne pa bo obsavsko okrožje Orla nastopilo z javno telovadbo mladeničev Orlov nedaleč od trga Radeče na brodu čez Savo »pri Čotu«.
Vsled tega vabimo ne le mladeniče in somišljenike obsavskega obližja na to važno prireditev, ampak tudi vrle somišljenike iz bolj oddaljenih slovenskih, zlasti dolenjskih krajev. Prihitite k nam v obilnem številu, naj bo že po železnici ali na ozaljšanih vozeh ali peš!
Spored bo sledeči:
1.	Po dohodu vlakov sprejem ob savskem mostu v Radečah pri rade-škem postajališču. Železniške zveze so jako ugodne, ker je ravno bližnji Zidani most križišče treh važnih železniških črt. Vlaki dojdejo:
Od Ljubljane ob 8. uri 55 minut na Zidani most. Tu se prestopi na zagrebški vlak in se pelje do Radeč; dohod ob 9. uri 28 minut. (Vozni list si vsak koj vzame do Radeč.)
S Štajerskega ob 8. uri 5 minut.
V smeri od Zagreba ob 7. uri 44 m. (izstop na postaji v Radečah).
2.	Ob 10. uri služba božja na prostem, potem mladeniško zborovanje istotam.
3.	Ob pol 1. uri skupno kosilo.
4.	Ob 4. uri javna telovadba Orlov z »moreško«-sabljanjem na savskem brodu »pri Čotu« (dober četrt ure od Radeč; lep izlet!). Svira zagorska godba.
5.	Po javni telovadbi velika ljudska veselica: godba, petje, šaljivi prizori, umetni ogenj itd. Za red in dobro postrežbo bo vse preskrbljeno.
neker več!« zaupijem in putegnem prjatla kar za noge iz pojstle, de je iz soja buča prletu glih u špuktrigl. »Use ukul nas sa sami ublaki in mislem, de na morma bt več deleč ud Hallayjuga lcumeta, tku nas je že vesok udnesl.«
»De b te živa kokla brcnla! A nuriš, de mene tlela pu špuktriglne premetavaš?« rentaču je prjatu in s žagajne z glave utrepu. »A na čuteš, de sma na tleh in pamet b t tud žihr tulk puve-dala, de hiše še na letaja u Iblan pu luft.«
»Za božja vola; kua pa pomen ja pol te ublaki ukul in ukul?«
»Tu ni nč! Tu sam mestn deluci smeti pu cest ukul ubračaja in pr te prložnast jm velik smeti u lft uide, ke preh nč na puškrufeja. Tu je usak jutr zdela pu let in zatu je prenaumn, de s snuč vokn udperu. Pu Iblan sam pu zim, kedr je mraz in poulin snega pu cest, žihr pestiš vokn udprt; tekat se t ni za bat, de se uš zadušu; hvečem če zmrzneš, tu je use. Al pu let pa kej tacga ni za reskerat.«
»A tku, tu je tista hijena, al kokr že prauja gespud žepan, kedr ud plu-vajna in kanalu guvareja. Kar se take hijene am tiče, pa morm prznat, de sma na Kudelum še deleč za Iblana. Zdej pa zdrou ustan in lepu naprej spi; jest te iblanske hijene na morm več prenašat in grem raj dam. Sej zdej se je že mende sukolska župa tku uhladila, de se na um več pr ne upeku. Fitigot!«
»Fitigot!« zamrmrou je še moj prjatu in začeu snet naprej smrčat, i	Eoltatu Pene iz Kudeluga.
Železniške zveze za odhod so tudi ugodne. Vlaki odhajajo z Zidanega mostu (Zidan most je od Radeč komaj pol ure):
Proti Ljubljani ob 7. uri 28 minut in 10. uri 44 minut.
Na Štajersko ob 8. uri 7 minut in 11. uri 3 minute.
Proti Zagrebu ob 8. uri 31 minut (iz postaje v Radečah).
Mladeniči, bratje, somišljeniki, na vsak način, kakor uvidite, imate lepo priliko za veličasten, podučen in zabaven izlet v naš kraj. Narodna dolžnost tirja, da 26. junija član na radeško pohitite stran!
lesemške mm.
j Iz katoliške cerkve je izstopil na Jesenicah železniški ingcnieur Grun-wald in potegnil s seboj tudi svoja dva mlada sinčka. S takimi sredstvi upa jeseniško nemštvo ohraniti svoj nacijo-nalni ugled, pa mislimo, da se moti.
j Jubilejna predstava. Preteklo nedeljo je katoliško delavsko društvo v svojem »Domu« na Savi uprizorilo narodno predstavo »Turški križ«, ki je privabila toliko udeležnikov, da jih na stotine nismo mogli več spraviti pod streho. Ta predstava je bila petdeseta na društvenem odru, odkar stoji delavski dom, to je v poltretjem letu. Koliko simpatij si je v tem kratkem času pridobilo naše krščanskosocialno delavstvo in njegovo društvo, nam je pričala preogromna udeležba. Vse prireditve je s spretno svojo roko vodil neumorno delavni društevni tajnik g. kaplan Čuk, zato mu je društvo ob jubilejni predstavi v priznanje poklonilo krasen šopek. Z upapolnimi očmi zremo v pri-hodnjost in občudujemo oživljajočo moč krščansko-socialnih idej, ki si bodo na našem odru gotovo pridobile še marsikako lovoriko. Delavskemu društvu naše odkristosrčno priznanje in čestitke!
j Naši socialno-tlemokraški sokoli,
ki še vedno skušajo farbati nekatere ljudi, kakor gosp. Trevna i. dr., so pri-redili na Javorniku javno telovadbo. V »Slovenskem Domu« skušajo slepiti javnost, češ da je bilo toliko udeležnikov pri telovadbi, da jih niso imeli kam dejati. Mi tudi vemo, da jih niso imeli kam dejati, ker jih — ni bilo. Koliko so ss ljudje zanimali za to reč, se jasno vidi že iz tega, da so kljub visoko nastavljeni vstopnini imeli dohodkov samo — 18 kron! S tem pa smo hoteli samo odkriti njihovo rdečo »farbarijo«.
j Javna policija. Doslej so imela županstva pravico izdajati plesne licence, in videlo se je, da so pametni župani precej omejevali to za ljudstvo tako drago in pogubno vrvenje. Našemu glavarstvu radovljiškemu pa se je pred kratkim vzljubilo prevzeti izdajanje licence v svojo režijo, in od istega časa se raja in pleše in razbija in pije po nekaterih lokalih kar cele noči do ranega jutra. Seveda, tako se dela za blagor ljudstva! Kako čudno nekateri biro-kratični gospodje razumejo blagor ljudstva, nam dovolj osvetljuje slučaj, ki smo ga pred kratkim brali v »Naši Moči«. Do 200 delavcev z Jesenic in Save je okr. glavarstvo poklicalo na odgovor, zakaj niso dali otrokom cepiti koz. Dočim je v Bohinj lahko šel uradnik od glavarstva in tam enake prestopke zaslišal, pa na Jesenice, skozi katere se je peljal, ni mogel, ampak je morala cela karavana 200 delavcev romati v radovljiško Kanoso. Delavci so morali pustiti delo v tovarni in plačevati potne stroške, in »Naša Moč« je izračunala, da so bili naši delavci tisti dan ob — 1500 K! Ako morda gospodje od glavarstva nimajo dijet plačanih, da bi prišli tako množico ljudi zasliša-vat v tako veliko občino, kakor so Jesenice, pa smo delavci pripravljeni plačati jim iz svojega mastno dijeto, saj menda ne bo stala 1500 K. Ha, vse za blagor ljudstva, kaj ne, gospodje!
j Naše slovensko šolsko vprašanje. Ker se je ljudstvo zedinilo za skupno slovensko šolo na Jesenicah in je bilo upati lepega uspeha, pa je neki majhen gospod začutil potrebo, vložiti pritožbo zoper to edinost. Mi sicer vemo, da majhne žabe precej visoko skačejo, vemo pa tudi, da oslovski glas ne sega do nebes, zato še vseeno upamo, da se bo stvar rešila preko njega za ljudstvo ugodno. Kaj pak, nekoliko bo treba mo-žička spodrepiti, če nas bo vedno za to moledoval. Naše poslance pa prosimo v tej zadevi vsestranske pomoči.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer ob navadni uri bo v »Delavskem Domu« običajno predavanje o nekem jako perečem vprašanju. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. Vstop vsakemu prost.
Idrijske novice.
i 62.000 K, beri dvainšestdesettlsoS
kron se je pokazalo razlike med računi, kakoršne naj bi bil novi cestni odboi prevzel od starega, po veliki večini liberalnega po računu naprednjakov, in med računi, kakor jih je bilo popraviti. To je pač nepričakovana svota, a značilna za »napredno« gospodarstvo, ki je še do zadnjega časa mamilo marši* koga. Kako se je pokazala ta razlika, nekaj zgledov: K. iz Ž. je terjal od cestnega odbora za leto 1910. 1500 K, za prejšnja leta 6794 K, izplača pa se mu samo 1500 K, po poizvedovanju in pravilnem sklepanju računov jc odpadla svota 6794 K. Po nekem nepravilnem računu bi isti K. imel dobiti 12.000 K in se mu jc na ta račun izplačalo 6120 kron; izkazalo pa se je, da cestni odbor te svote ni dolžan, in je Gruden povrnil cestnemu odboru 6120 K. M. iz I. je zahteval 5963 K; preiskava je pokazala, da popolnoma odpade ta vsota, pač pa ima cestni odbor dobiti povrnjenih 3092 K. Svota 3307 K se je izplačala iz cestne blagajne, a spada med privatno terjatev, ter se je cestnemu odboru vrnila. Tako je dobil cestni odbor 7400 K nazaj, dolg 5963 K pa je sploh odpadel, tako da ni cestni odbor M. nič dolžan. P. iz Sp. I. je zahteval 4000 K; računi so izkazali svoto 3161 K, ki se je tudi izplačala. Č. iz Č. V. je zahteval 637 K, kar se vjema z računi. Leta 1905 se je vzelo brez dovljenja deželnega odbora na posodo 2S.000 K, a v letnem računu te svote niso nikdar izkazali. Pobotnice so se podpisovale neizpolnjene. Dela se niso preračunala in razpisala ter se ne ve, za katero svoto so bila oddana; iz računov se razvidi le prejemke in izdatke brez dogovorjenih cen za različna podjetja. Iz pobotnic tudi ni razvidno, katero delo se je plačalo, glase se navadno: »Za eno škarpo v Zali«, brez pristavka, pri kateri seji se je delo sklenilo in za koliko oddalo. Pri pregledovanju se je upošteval le sedanji tekoči račun, prejšnji potrjeni letniki so se le toliko pregledali, da so se mogle dokazati nepravilnosti. Novi cestni odbor ni nič kaj z veseljem gledal v prihod-njost. Ko sc je imetje prevzelo, je bilo denarja 17.186 K, dolgovi so pa izkazovali vsoto 46.867 K. Po pregledanju se je popravila gotovina na 37.782 K, dolg pa dognal na svoto 5300 K. Sedaj bo cestni odbor že lažje dihal. Vse to je zasluga S. L. S., ki je dobila večino v cestnem odboru v največjo jezo združenim naprednjakom in socialnim demokratom. Zakaj tudi glede cestnega odbora socialni demokrati niso hoteli nam pomagati, cla bi prišli do čistih računov, ko je bilo splošno znano, da ni vse v redu. Soc. demokraški voditelji so nasprotno celo ob volitvi šli v ogenj za naprednjake, samo, da bi pripravili ob moč odbornike S. L. S. Občno konsum-no društvo je oddalo svoj glas za Jan. Gruden, »Naprej« pa je bevskal, ker je prodrla S. L. S. s svojimi kandidati, od katerih je enega takoj vzel ter ga proglasil za naprednjaka. Kaj je vendar vzrok, da se Kristan tako zavzema za gospodarstvo liberalcev, ki jim je dal na razpolago vso svojo armado z generali vred? Upamo, da pride čas, ko bode tudi po drugih javnih zastopih postalo jasno, kakor v cestnem odboru —. saj bo v splošno korist, ker bo konec korupcije in začetek dela za ljudstvo, kar želi S. L. S., a ji v zlo štejejo liberalci in soc. demokrati.
i Javno stranišče oziroma zidovje za to so ta teden odstranili. Dolgo časa so čakali, prosili rudniško direkcijo, naj jim še pusti nekaj časa stati, da se klerikalci ne bodo preveč norčevali iz našega gospodarstva, a' čas gre vedno naprej. Kakor znano, je naš mestni odbor sklenil zidati javno stranišče, a ni pa vprašal, čegav je oni stavbeni prostor, katerega so si odbrali. Še le potem, ko je rudnik odločno temu ugovarjal, češ da brez vsakega vprašanja ali dovoljenja ne prepusti nobenemu, da bi na njegovem svetu zidal kako stavbo, so začeli pisati po »Narodu«, da bi bil svet najbrž last občine ne pa rudnika. Kar latinske izreke so citirali in menili, da so stem tako učenost pokazali, da se vsakteri ustraši pred njo. A žalibog naša dva uradnika, ki imata v takih slučajih odločevati, sta le realko študirala in ne znata latinskega, pač pa sta najbrž v nemškem jeziku na zemljevidu takoč odločno dokazala, cla je vla latinska učenost jenjala. Prišel je ukaz, naj se v 14 dneh betonsko zidovje podre, drugače pride tožba radi motenja posesti. Sprosili so si nekaj odloga, ki je pa v ponedeljek potekel, in spomenik lahkomišljenega našega gospodarstva je moral pasti. V enem oziru je le škoda radi našega mesta, koliko tujcev je gledalo dotično zidovje in povpraševalo kaj pomeni? Ktcri so resnico zvedeli, so sc čudili razumnosti naših me 1 sinih očetov, drugi so pa mislili, da sc,
ostanki kakega gradu ali druge javne stare stavbe, kakor razvaline italijanskih mest, in pri teh je bilo naše mesto zelo v čislih. Žalibog, da je ta slava tako malo časa trajala. — Mi pa smo se čudili, da naši naprednjaki niso prav nič zabavljali črez rudarsko direkcijo, ki jim je ovrgla njih sklep, med tem ko udrihajo po deželnem odboru na vse načine, ki jim ne dovoli vsega. Najbrž je tu pihala druga sapa in ni bilo vse tako potrpežljivo, kakor molče prezira naš deželni odbor javkanje in zabavljanj" naših nasprotnikov.
i Patrijotje. Plašč velikih patrijo-tov so si ogrnili naprednjaki, da bi za svojo frakarijo dobili prostore na stroške vseh davkoplačevalcev. To smo vedeli že naprej, kakor tudi, da bodo nam. očitali, kako slabi patrijotje smo. Hvala Bogu, da se nam v tem oziru ni treba opravičevati, ker smo svoje stališče že na zadnjem shoclu pri Didiču pojasnili. Dopolnimo še toliko, cla smo v pritožbi na deželni odbor povdarjali, da bi imela »Ljudska in dijaška kuhinja« dovolj prostora v hiši št. 509, če se popravi po načrtu, kakor ga je deželni odbor odobril. Umazano neopravičeno podti-kovanje je torej, da smo proti »Ljudski in dijaški kuhinji«, ki bi naj se v spomin ŠOletnice cesarjevega rojstva otvo-rila v novi hiši. Le popravite jo s stroškom 7200 K in bodočo »Ljudsko kuhinjo« vzemite pod streho, če vam ni samo pretveza, pa bo še dosti prostora ostalo. A gotovi ljudje se spomnijo re-vežev samo tedaj, kadar jih rabijo. Zakaj se niste že v začetku, ko ste sestavljali proračun za leto 1908, postavili na tako stališče, saj je ravno tega leta obhajal cesar slavlje 601etnice vladanja! »Patrijotje« se tedaj niso nič spomnili želje plemenitega vladarja, leto Poletnega vladanja bodi proslavljeno z blago-tvornimi ustanovami. Naši »patrijotje« bo ravno v tem letu hoteli postaviti dom, o katerem so trdili, da bode nadomestil cerkev, in da mi samo zato stavbi nasprotujemo, ker vemo, da izgubimo še tistih par pristašev, ko se bodo izobrazili v novem domu. Šele, ko ni ivse nič pomagalo, je prišla na vrsto »Ljudska kuhinja« in proslava cesarjeve 801etnice.
i Knjižico bodo izdali naprednjaki koncem leta, v kateri bodo popisali boj za čitalnico. Kakor obetajo, naj tudi store; seveda pričakujemo popolnega popisa, sicer bomo morali mi nedostat-nosti izpopolniti. Knjižica bo prav zanimiva, če bo vse popisano, n. pr. kam so spravili pritožbo na deželni odbor, kako so naročevali naglo podirati in zidati, predno so bili k temu opravičeni, sploh, kako točno so izpolnjevali določila občinskega ali stavbnega reda. Prezanimivo bo, ko bo svet zvedel, s kom se po besedah liberalnega »patri-jota« da primerjati avstrijska justica ln podobne stvari.
i Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji priredi dne 29. junija t. 1. ob pol 4. uri popoldne na glavnem trgu v Idriji javno tombolo v društvene namene. Med dobitki, ki so različne vrste, se nahajajo tudi prašič, šivalni stroj, stenska ura, žična podlaga za postelj itd. Z ozirom na blagi namen pričakujemo najobilnejše udeležbe vseh slojev prebivalstva.
Ha mejo!
(	,	' v
v Posestva poceni na prodaj.
V enem najlepših krajev sloven-sko-nemške meje na Štajerskem je na prodaj lepa, okusno zidana vila z vrtom in malim zemljiščem. Hiša je kakor nalašč za kakega slovenskega Dbrtnika ali pa penzijonista, kdor hoče v mirnem kraju prav blizu železniške proge uživati mir na stara leta. Poslopje z zemljiščem vred ni drago; na hiši je vknjiženega nekaj dolga. Kam se je obrniti za natančna pojasnila, pove pisarna »Slovenske Straže«.
Na prodaj so še nekatera druga posestva v istem kraju prav blizu kolodvora.
Išče se za neko posestvo v mariborskem okraju veščega in poštenega oskrbnika, ki naj bi bil tudi slovenskega krščanskega mišljenja. Natančnejša pojasnila daje »Slovenska Straža«.
Kdor ima veselje do živinoreje, dobi pripravno veliko posestvo z dobrim svetom na Spodnjem Štajerskem ob Dravi. Slovenci imajo prednost. Kje, pove »Slovenska Straža«.
Državni zbor.
Dunaj, 17. rožnika 1910.
Italijanska fakulteta.
Nemci se branijo z vsemi štirimi slovanskih visokih šol v mestih, ki so po večini še nemška, n. pr. v Brnu in na Dunaju. Lani so štirje nemški deželni zbori sklenili zakone v varstvo nemškega značaja svojih dežel. Naj-
raje bi se sploh' zavarovali s kitajskim zidom proti Slovanom. Ko pa je vlada zapretila z demisijo, ako nemške stranke ne dovolijo italijanske pravne fakultete na Dunaju, zadušili so takoj vse pomisleke. Merodajni so bili politični razlogi. Ustrašili so se, da se utegne z vlado izpremeniti tudi sedanji vladni zistem. Včeraj sta sklenili« nem-škonarodna in krščanskosocialna zveza, da so vladne jasli več vredne, nego nemški značaj Dunaja. Danes so zastopniki nemških strank baronu Bie-nertliu na krožniku prinesli Holofer-novo glavo, v dokaz neomejene udano-sti, ljubezni do svojega rodu in spoštovanja do italijanske kulture. Ker pa se italijanska pravna fakulteta ustanavlja le za avstrijske Italijane, prihaja v poštev lc njihova kultura, katere pravi izrodki so le irredentovci. Toda avstrijske vlade menda ne poznajo znanega cesarjevega reka: »Iustitia regnorum fundamentum«.
Sicer pa zakon ni še sklenjen. Proračunski odsek bode šele koncem drugega tedna mogel nadaljevati razpravo o italijanski pravni fakulteti. Danes popoldne so se sešli jugoslovanski poslanci obeh klubov, da se posvetujejo o skupnem postopanju v tem vprašanju. Predsedoval je starosta g. P o v š e. Dr. Šusteršič je predložil načrt, ki je bil v stvarnem in formalnem oziru soglasno odobren. Izvoljen je bil ožji vseučiliški odbor deseterih članov, ki bode vodil vso akcijo v odseku in zbornici.
Danes sta dobila načelnika dr. šusteršič in dr Ploj povabilo barona Bienertha, da prideta k njemu. O razgovoru z ministrskim predsednikom bodeta načelnika poročala v to izvoljenem odboru, da določi podroben načrt glede nadaljne taktike, ki jo posledobno odobre, odnosno po potrebi izpremene vsi poslanci na skupnem sestanku. Brez ovir vlada italijanske pravne fakultete ne spravi pod streho, ako jugoslovanski poslanci dobe potrebno podporo pri čeških tovariših.
Proračunska razprava.
Zbornica je sinoči ob 11. uri končala podrobno razpravo o drugi skupini državnega proračuna. Danes je bilo glasovanje. Večina je odobrila proračun druge skupine. Pričela se je razprava o tretji skupini (poljedelsko, trgovinsko, železniško in ministrstvo za javna dela). Prvi govornik je bil poslanec i -
Povše,
ki je v daljšem, temeljitem govoru med splošnim odobravanjem agrarnih poslancev iz vseh strank jako spretno in srečno zagovarjal zahteve in potrebe poljedelskega prebivalstva nasproti bedastim in zlobnim očitkom samopaš-nosti in oderuštva. Opozarjal je na velika bremena, ki jih nosijo pridelujoči stanovi, v prvi vrsti pa kmečko prebivalstvo. Zato pa sta vlada in parlament dolžna, da izdatno podpirata kmečki stan. Govornik med burnim odobravanjem mnogoštevilnih poslancev z vso odločnostjo zavrača naravnost bedasto trditev, da so kmetje krivi draginje. Bavnotako neutemeljena je zahteva gostilničarjev, naj se odpro meje tuji živini in prepove izvoz domače živine. Živinoreja je še glavni vir kmečkih dohodkov. Ako usahne še ta vir, potem mora propasti ves kmečki stan. To pa bi bilo na največjo škodo državi in drugim stanovom, ki dobivajo najboljše moči iz kmečkih družin. Mi želimo vse najboljše industriji, ki je prvi konsu-ment kmečkih pridelkov. Toda sedanja carina je v varstvo le industriji na škodo poljedelstva, kar govornik dokaže s številkami. Industrija donaša lepe dohodke, cločim se kmetu niti delo ne izplača. Grda nevoščljivost je, ako nam razni krogi očitajo odškodnino v povzdigo živinoreje, ko smo dovolili vladi pooblastilo za trgovinske pogodbe. Lahko bi bili agrarci to preprečili, toda z ozirom na koristi industrije in obrta smo dopustili pogodbe z vnanji-mi državami. Kdor torej trdi, da so kmetje roparji in oderuhi, ta se je spri s pametjo ali pa je zloben kakor hudoba.
Draginjo delajo razni veliki trgovci in prekupci, ki spravljajo pridelke v shrambe in tako zvišujejo cene. Govornik navaja razne cene pridelkov doma pri kmetu in na trgu. Kmet dela in se trudi, zraven pa še strada. To je istina, ki mora zamašiti široka usta vsem kle-vetnikom kmečkega trpina. Zato je vlada dolžna, da podpira kmetski stan. Kmečki poslanci pa naj brez razlike strank in narodnosti vzajemno branijo opravičene kmečke zahteve in potrebe.
Govorniku čestitajo mnogi poslanci od leve in desne. Govor objavimo po zapisniku.
Škandal.
V četrtek dopoldne je imel social-no-politični odsek sejo, ki naj bi se v nji nadaljevala razprava o zakonu pro-
ti pijanstvu. Ko je socialnodemokraški, nemško nacionalni in krščansko socialni odpor dosegel žalostno zmago, da je morala predloga iznova v odsek, je zbornica brez ugovora naročila odseku, da mora v enem mesecu poročati. Mesec je že zdavnaj prešel, odsek pa še ni gotov. Kakor je videti, se zopet kuhajo intrige proti zakonu. Dr. Stolzl vstane v imenovani seji in predlaga, naj se posvet odloži za čas, ko se reši proračun. Odločno se mu upre dr. Krek. Pri glasovanju propade Stolzl, vkljub temu, da so vse vladne stranko glasovale zanj. Nato pa prične s sila neumnim obstrukcijskim govorom, ki ga zavleče, dokler se ne prične zbornična seja. Bazmere v vladni večini so res škandalozne. Niti ene reči, ki bi bila ljudstvu v korist, nečejo, oziroma ne morejo izpeljati. Tudi nemškim volivcem sc mora nazadnje posvetiti v glavi. Ne pozabimo: Nemško-poljslca večina obstruira zakon proti pijančevanju.
Avstrijsko društvo v Novem Jorku.
(Interpelacija dr. Kreka.)
V Novem Jorku so ustanovili avstrijski judje pred leti društvo, ki naj bi varovalo koristi avstrijskih državljanov. Od vlade dobiva znatno podporo, češ, da skrbi za izseljence. Ta skrb se pa da izvesti samo, če se izseljenci ločijo po veri in narodnosti, česar omenjena družba seveda ne fjozna. V svoji upravi ima hišo, kjer naj bi avstrijski izseljenci našli zavetje; na otok Ellis Island, kjer izseljenci stopijo iz ladje, pošilja družba svoje zaupnike, da bi pomagali našim izseljencem s svetom in dejanjem. Pred dobro 14 dnevi je pa ameriški izseljeniški komisar Viljem Williams prepovedal zaupnikom imenovane družbe pristop na imenovani otok. V- družbinem domu so namreč ostudne razmere. Tudi ženske prostore upravljajo moški. Dekleta in žene so se bridko pritoževale proti 'grdemu obnašanju z njimi. Komisar je posegel krepko vmes in zdaj so naši izseljenci, ko stopijo na suho ob sitni preiskavi brez pomoči. Povdarjamo: naši. Poljaki, Nemci in Busini imajo svoja zavetišča; samo mi Slovenci in Hrvatje pa Čehi smo navezani na imenovano družbo. Dr. Krek je v interpelaciji zahteval od vlade pojasnila v ti zadevi.
Iz rdečega tabora.
Povsod so si enaki. Socialni demo-mokrati vedno kriče, da jim je vera privatna stvar. Vendar pa, ako čitamo njihove liste, najdemo vedno v njih napade na katoliško vero. Ako jim je v resnici vera privatna stvar, zakaj pa jo ravno napadajo in ravno katoliško vero? Tako so n. pr. avstrijski socialn.-demokratični strokovni listi o Binko-štih prinesli sramotilne, nedostojne članke o katoliški veri v sv. Duha. Kaki pa so naši slovenski socialni demokrati? Vedno in vedno trobijo lahkovernim ljudem, da oni ne napadajo nobene vere, pa kdor je samo slišal govoriti kolodvodjo, bradatega Kristana, na kakem shodu, se je moral prepričati o neistinitosti teh besed. Četrt ure se na govorniškem odru kolne, četrt ure maha z rokami in pleše kak indijanski ples, četrt ure se zabavlja čez vero in »farje«, povrh pride za ocvirke pa še dr. Šusteršič, — pa je socialnodemokraški shod končan. Vredne brate imajo na Hrvaškem, kar se je pokazalo zadnje dni. Čudno je le, da jim sedajo še vedno nekateri delavci na lim, ko nimajo od rdeče organizacije drugega, kot da morajo rediti par »voditeljev«, v centralah pa še judovske.
Teorija in praksa socialnih demokratov. Nedavno je zborovala na Dunaju zveza socialnodemokraških lcon-sumnih zadrug. Pri tej priliki se je zopet pokazalo v javnosti, kako velik humbug morejo uganjati socialni demokrati s svojimi gospodarskimi podjetji. Iz poročila referenta je razvidno, kako pasje življenje imajo uslužbenci v socialnodemokraških konsumnih zadrugah., Izkorišča se jih do skrajnosti. Tako imajo n. pr. konsume, v katerih znaša nedeljsko delo po 10 ur. O kakem počitku sploh ni govora, in položaj takih nastavljencev je slabši kakor zadnjega mojstra v meščanskem življenju. Toda ničesar ni nad socialno-demokraškimi načeli gospodov socialnih demokratov, ki so v teoriji pač velikodušni prijatelji delavstva, medtem ko ga v praksi izkoriščajo do mozga. Srečna bi res morala biti ona država, v kateri bi bili vrhovni glavarji — rdečkarji.
Razne stvari.
Judje o dunajski nemški socialni demokraciji. Sijonistiška »Judische Zeitung« in socialno - demokratična
»Arbeiter-Zeitung« sta si zadnji čas hudo v laseh. Slednja se otepa očitkov, da je čisto požidovljena, in sicer na ta način, da grdo napada Sijoniste, ki ji ne gredo prav v koš. »Judische Zei-tung« pa v odgovoru tudi ni lena in razkrinkava socialnega demokrata od »Arbeiter-Zeitung« kot lopova in laž-nika ter končuje s tem-le pozivom: »Delavci v Avstriji! Ne pustite si resnice in poguma propovedovati od hinavcev, ki strahopetno zatajujejo svoj rod in svoje ljudstvo, ne dajte se zlorabljati za kritje in zasedo, izza katere ti ljudski zastopniki streljajo s svojimi strupenimi pušicami, ne dajajte skrivališča temu političnemu vlačugar-stvu!« Judje se med sabo gotovo dobro poznajo in krščansko delavstvo bi si smelo gornji poziv res k srcu vzeti.
Zanimiva statistika. Kakor po vsem svetu, tako je tudi glavna naloga svobodomiselnega časoplisja na Francoskem, sramotiti katoliško duhovščino in ji ropati zaupanje katoliškega ljudstva. Katoliški list »Univers« v Parizu je začel prinašati statistiko o sodni j skih obsodbah obrekovalcev katoliške duhovščine, kar jih je bilo izrečenih 10 let. Pred kratkim je priobčil sledeče obsodbe: 1. Sodišče v Lille je leta
1908.	obsodilo sodruga Gausina, urednika socialističnega dnevnika v Bubai-xu, na 20 dni zapora zaradi obrekovanja katoliškega župnika Mulliesa v Vil-lausu. — 2. V Aubussonu je bil urednik lista »Courier de Gaeret« obsojen na 200 frankov globe zaradi žaljenja časti župnika Ussela v St. Donatu. — 3. So-drug Seitz, urednik lista »La Fretičre« v Bayemce, je bil meseca marca 1905. obsojen zaradi obrekovanja župnika Diesse na 500 frankov globe. — 4. Sodišče v Seine je obsodilo v marcu leta 1905. urednika dnevnika Volaileja na 1000 frankov denarne kazni. — 5. V, Tmyesu je bil v januarju leta 1907. obsojen prostozidar Arbein, urednik lista »Petit Tmuyen«, zaradi sramotenja duhovnika Jaques Letournera na 400 fr. globe. — 6. Zaradi razžaljenja časti župnika v Placere je bil meseca junija leta 1908. na 50 frankov obsojen ured-> nik lista »Bepublicain des Ceveunes« v Largetiere. — 7. Zaradi obrekovanja župnika Bomreta v Seine je bil meseca julija leta 1908. obsojen urednik svobodomiselnega lista »Mouttonsonnais« na 1000 frankov globe. — 8. V septembru leta 1908. je obsodilo sodišče v Bolonji urednika lista »Petit Caleisien« na 500 frankov zaradi obrekovanja usmiljenk v bolnišnici Sv. Petra v Calaisu. — 9. Urednik socialno demokraškega lista »Humanitat« je bil v septembru leta
1909.	obsojen na 200 frankov zaradi obrekovanja duhovnika Santola. — 10. Marca leta 1909. je bil obsojen urednik socialističnega lista v Nimesu zaradi obrekovanja župnika Bairala na 300 fr. globe. — Samo teh par navedenih slučajev dokazuje zadostno, s kakim orož-* jem se bore nasprotniki katoličanstva.
V desetih urah zgrajena cerkev. Iz Peorie, III., v Ameriki, se poroča 30. maja, da je v desetih urah zgradilo 190 članov cerkvene občine »Central Christian Church« svojo cerkev in že zvečer se je opravila v njej prva služba božja. Stavba je popolna do električne razsvetljave in celo električnega izve-, ska ne manjka pred vrati. Ladija cerkve je 64 črevljev dolga, širina znaša 24 črevljev in od tlaka do stropa znaša visokost 12 črevljev. Pod odstvom D. C. Chaffe-ja, kateri je izdelal načrt, je pričelo z gradnjo ob osmih zjutraj 190 moških, med njimi 70 tesarjev, in ob šestih zvečer je bila gotova. Gradivo za cerkev so darovale tamkajšnje in vna-nje tvrdke.
Zaradi klofute linčan. Iz New Madrida, Mo., v Ameriki se poroča 31. maja: Bazjarjeni Missourčani so maščevali razžalitev nekega belokožca po nekem črncu, ki ga je udaril, s tem, da so naskočili ječo, odvedli črnca na breg reke Mississippi in ga tam linčali. Pustili so ga obešenega na vrvi z napisom: »Neznanec.« Črnec je bil udaril mestnega maršala, ko je ta hotel raz-gnati gručo črncev z nekega vogla.
»Dekanizacija« Carigrada. Ze dolgo se v carigrajskih krogih plete vprašanje glede odprave pouličnih psov. Kakor pa je z vsakim zastaranim zlom težava, tako se tudi tukaj kar ne morejo odločno lotiti posla. Sedaj je predstojnik carigrajskega Pasteurjc-vega zavoda Ilemling izvršil obširno delo ter ga predložil turški vladi. Tu dokazuje, da so carigrajski poulični psi ravnotako podvrženi steklini, kakor vsi drugi, dalje pa je »čiščenje« uličnih odpadkov po psih čisto zgrešena misel, kajti psi lc še bolj onesnažijo mesto in okužujejo ulice. Sicer dobi mesto za pasji gnoj precej na leto — samo Amerika ga kupi po 12 000 vreč na leto — a zdravstvena škoda in nevarnost jc neprimerno večja nego ta korist. Po psih se silno širi trebušni
logar, jetika in difterija, ki jih ne bo mogoče uspešno zatirati, dokler se ne odpravi psov. Remlingovo poročilo je napravilo na vlado globok vtis in bo sedaj v Carigradu menda vendar le odklenkalo pasji nesnagi.
Italijanski katoliški shod bo zboroval meseca novembra tega leta v Mo-deni. To bo prvi splošni italijanski katoliški shod. Ako bo uspel, se jih bo gotovo še več vršilo.
Kneginja poneverila denarje »Rde-Sega križa«. Poroča se iz Peterburga, da so izročili sodišču knjeginjo Luba-nov, predsednico »Rdečega križa«, ker so prišli na sled ogromnim poneverjen-jem pri reviziji blagajne »Rdečega križa«. Vsota, ki jo je poneverila, je velikanska. Knjeginja je rojena Mažarka. Pokojni njen soprog knez Lubanov-Rostovski, jo je spoznal na Dunaju, kjer je bil ruski poslanik. Pela je po varijetejih. V Peterburgu se je znala vsiliti med visoke aristokratske kroge.
Baštapaša Dmltar Ljubanovič umrl. V Carigradu je te dni umrl generalni nadzornik sultanovih vrtov — baštapaša — Dmitar Ljubanovič, po rodu Hrvat iz Boke Kotorske. V svoji mladosti je stopil v službo pri carigrajskem dvornem vrtnarju in se tako izvrstno obnašal, da je bil hitro začel napredovati v službi in bil končno imenovan za generalnega nadzornika dvornih vrtov. Služil je pod štirimi sultani ter bil poseben ljubljenec Abdul Hamida. Bil je mnogokrat odlikovan ter je imel tudi več avstrijskih in črnogorskih redov. Svoji domovini je ostal do zadnjega globoko vdan in dasi se čez turške oblasti nikakor ni mogel pritoževati, vendar ni hotel izstopiti iz avstrijske državljanske zveze. Eden njegovih sinov je dragoman na avstrijskem konzulatu v Skadru.
Cigan — dvorni glasbenik. Ciganski primas Bela Berkeš v Budimpešti je imenovan za dvornega glasbenika.
Zanimiv dar cesarju. Sarajevski Mustaj-beg Gradaščevič jc podaril cesarju dragocene predmete iz rodbinske zapuščine slavnega svojega prednika Husein-Kapctana, s pridevkom »Zmaj od Bosne«. Cesar se je darila jako razveselil.
Strah pred Jugoslovansko obstrukcijo.
Baron Bienerth, nemški nacijdn&l-ci in Lahi so se že pobotali glede laške fakultete in mislili, kako bo vse gladko šlo — kar se izve, da so se Jugoslovani združili v vseučiliški klub, ki bo glede vseučiliškega vprašanja enotno postopal.
Kakšno presenečenje!
Vlada je računala na needinost Jugoslovanov glede vscučiliščnega vprašanja, pa je topot račun napravila brez krčmarja. Jugoslovani so se popolnoma zjeclinili in stoje zdaj kot močna falanga proti vladi in nemški večini, ki hoče nagraditi Lahe, ker drže s proti-slovanskim sistemom, Slovence pa ogoljufati za njihovo vseučilišče in pokopati tudi vprašanje reciprocitete zagrebških izpitov.
Vlada je mislila, da ima laško fakulteto že v žepu, pa se je zelo prevarala. Predloga je še v proračunskem odseku in tam ne bo pasirala, če jo Jugoslovani obstruirajo!
Češki agrarci in radikalci so brezpogojno pripravljeni priti Jugoslovanom pri obstrukciji aktivno na pomoč.
Sicer se Nemci zanašajo na dr. Kramafa in Masaryka ter takozvano profesorsko grupo v mladočeškem klubu, pa na katoliške konservativce, toda »Slovanska Unija« ni o tej stvari še prav nič definitivnega sklenila, drugič pa bodo Jugoslovani storili svojo dolžnost neglede na različne »profesorske grupe«. Jugoslovani so šli že velikokrat za Mladočehe po kostanj v žerjavico, naj se zdaj slednji malo potrudijo pokazati, kaj slovanska solidarnost, ki jo lako zelo poudarjajo na različnih vse-slovanskih kongresih in banketih, v dejanju pomeni! Če pa ne, Jugoslovani in bratje češki agrarci ter radikalci so zadosti močni, da spravijo vlado in večino v odseku v hudo zadrego.
Kako je položaj resen, dokazuje to, ia se vlada hoče zdaj z Jugoslovani pogajati. O tem poroča »Kroatische Korrespondenz« oficielno:
Dunaj, 17. junija. Sledeč povabilu ministrskega predsednika barona Bienertha sta se danes popoldne oglasila pri njem poslanca dr. Ivan Šusteršič in dvorni svetnik dr. Ploj kot zastopnika novoustanovljenega jugoslovanskega parlamentarnega vseučiliščnega kluba. O tej konferenci poroča »Kroatische Korrespondenz« oficielno: Ministrski predsednik je zastopnikoma jugoslovanskega vse-
učiliščnega kluba oficielno sporočil, da se je napravil kompromisni predlog glede štiriletnega provizorija laške pravne fakultete na Dunaju in je jugoslovanska zastopnika pozval, naj delata na to, da se uzakonjenju kompromisnega predloga od jugoslovanske strani ne bodo napravile nobene težave. Poslanca dr. šusteršič in dr. Ploj sta ministrskemu predsedniku sporočila, da so vsi jugoslovanski poslanci v tem vprašanju solidarni, da sporočilo vlade vzameta ad referendum na znanje in ga bosta predložila jugoslovanskemu vseučiliščnemu klubu v odločitev.
Kaj drugega se pri tej konferenci ni obravnavalo in so vsa tozadevna poročila napačna.
Jugoslovani pa so se že odločili ! Včeraj popoldne se je zbrala pod predsedstvom posl. P o v š e t a jugoslovanski vseučiliščni odbor in glede laške fakultete soglasno odločil, kaj bodo jugoslovanski poslanci storili tako v meritornem kakor v formalnem oziru.
Kar se Mladočehov tiče, pa še pripomnimo, da bodo kmalu Jugoslovane zopet krvavo rabili. Nemci so namreč sprejeli Bienerthov kompromisni predlog glede laške fakultete med drugim tudi pod tem pogojem, da z vso silo dela na to, da pride češko-nemško jezikovno vprašanje v najkrajšem času pred zbornico in v narodnostni odsek. To je pa za Mladočehe jako kočljivo vprašanje.
Jugoslovani so zdaj v središču položaja in močni, ker so združeni.
Liberalno uUteljstvo.
-f- Zblaznel je »Učiteljski Tovariš«, ki sploh ni bil nikdar posebno zdravo pameti. Kar zadnji čas piše, pa je tako, da spada v psihologijo prirojenega zlo-činstva. Nobena stvar ne more tako kompromitirati liberalnega učiteljstva, kakor njihovo glasilo, ki s kosa z anar-histovskimi v sirovosti pisave in pri-občuje stvari, kakršnih ne bi bili niti sposobni pariški apaši, ki prenočujejo
v kanalih. Zanimivo pa je brati poročila raznih učiteljskih konferenc in društev. »Učiteljsko društvo ljubljanske okolice« poroča, da je v ljubljanskem okraju nad 100 učnih oseb, a v društvu je bilo le 38 pravih in nič podpornih članov! Seveda, kdo bo pa tako reč podpiral? Pa še 38 jih ni, zakaj večina teh jc samo na papirju. Drže se tega društva le še: Ivo Trošt iz Tomiš-Ija, Marija Antončič iz Borovnice, Miha Kos iz Pirnič, Ivan Petrič iz Rudnika, Janko Žirovnik iz Borovnice, Franc Kavčič, Avgust Korbar, Marica Zgurje-va, Josip Gregorin in Leopold Mara. Predavanj sploh nič več ne prirejajo. Nad vse imenitno pa je sledeče: »Tovariš« z najbolj ciganskimi psovkami napada nadzornika Stiasnega, ker si je dovolil brez njegovega dovoljenja imeti drugačne nazore kakor plattenbru-derski »Tovariš«. In glej — v isti številki, v kateri se vanj zaganja, priob-čuje dopis iz Litije, v katerem liberalni učitelji poročajo, kako je gospod Lu-dovik Stiasny na okrajni učiteljski
Hospic pri Sv. Duhu
Ob diOEiem Bohinjskem jezera (525 m) poleg cerkvice sv. Duha, ki ga je zgradilo »Kranjsko dnhoosko podp. društvo", združen s penzijonatom, je najlepše
letovišče za duhovnike
ki iščejo odmora in okrepčila v svežem planinskem zraku. Sprejemajo se po možnosti tudi drugi gostje.
Popolna oskrba, zmerne cene: soba 2—3 K, hrana brez pijače 4 K na dan. 26 popolnoma opremljenih sob.
Hospic je oddaljen 7 km od železnične postaje Bistrica - Bohinjsko jezero in nudi krasne sprehode o zaraščenih gozdih, z verande krasen razgled po jezeru. Kopališče, vožnja po jezera.
Izleti k Savici (i in pol ure), na planine Triglav (9 ur), k Triglavskim jezerom (4—6 ur). Pošta trikrat na dan.
neposredna bližina cerkvice so. Dnha nudi duhovnikom priliko vsak dan brati sv. mašo.
Oglase sprejema „Dnhoosko podporno draStoo o Ljubljani".
Letovišče je za goste odprto takoj, vendar naj se reflektanti oglasijo pri društvu, da bo mogoče za posameznike določiti čas nastopa, ker je na razpolago, kakor rečeno samo 26 sob. Sploh priporočamo, naj vsak, ki misli v letovišču ostati več dni, naznani svoj prihod preje pri „Duhovskem podpornem društvu v Ljubljani", ker mu sicer ni mogoče zajamčiti prenočišča.	1757
konferenci za litijski okraj »podal, kakor vedno, svoje izborno in nepristransko letno poročilo« in kako se mu je »izrekla od vseh strani zaupnica, ker se ga zadnji čas prez potrebe napada!« Če ni to znamenje, da »Tovariš« res nori, ne vemo, kaj bi bilo! Liberalni učitelji so vendarle veliko boljši, kakor njihovo glasilo.
Štajerske novice.
š Namalani kandidat. Sredstva, katerih se poslužuje lib. nar. stranka, so naravnost otročje smešna. Prvič se stranka kar enostavno sramuje svoje prejšnje firme in nima toliko korajže in strankarskega ponosa, da bi stopila na volišče kot lastna stranka. Ampak izposodila si je za to volivno borbo ime »neodvisnih kmetov« in s to firmo upa zmagati ali vsaj propasti. Kac jc že sam v Slovenjem Gradcu se izrazil, da kandidira na program Narodne stranke. Ni mu pa ljubo, cla se ga drže liberalni celjski advokatje in koncipijcntarji,
kakor cek kože. Kandidatura ga bo stala obilo novcev, ker mora svojim koncipijentarskim priganjačem plačevati vino in frajbir in dajati južine. Naravnost gnjusno pa je, kar počenjajo liberalci v svojem časopisju. V Zvezni tiskarni, oziroma v uredništvih »Narodnega Dnevnika« in »Narodnega Lista« je nastala za časa volivnega boja pravcata fabrika za najgrše in naj-ostudnejše časnikarske napade. Zadnji »Narodni List« pa je našel šc »lepše« sredstvo za sigurno zmago. Kandidata Kaca je kar namalal na uvodnem mestu. Ha, to bo vleklo. Vidi se tako, kot bi kaka punca poslala svojemu ženinu ki je ne mara, sliko svojo. E, ne bo nič pomagalo! Zmagal bo kandidat Kmečke Zveze, dr. Verstovšck.
š Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji. Č. g. Ognjeslav Škambe, dosedaj kaplan v Ljutomeru, jc repre-zentiran na župnijo Sv. Andrej v Les-kovcu niže Ptuja. Č. g. Erker pa na župnijo Šmartin v Rožni dolini pri Celju. Iz srca častitamo gospodoma!
š Mariborski rdeSkarji se lasajo.
Na večer dne 16. t. m. sta se na vogalu Nagyjevc ulice v Mariboru do hudega sporekla dva radikalna socialna demokrata. V prepiru je prišlo tako daleč, da sta se ob koncu slovesno začela la-sati in klofutati. Predbacivala sta eden drugemu strankarsko nezvestobo. Bog ve, kako dolgo bi trajal ta zanimiv strankarski proces, ako ne bi prišla žena od enega prepirajočih se sodrugov in jc svojega »Hanza« tako regimentno klofnila za uho, da se jc kar zaletel po cesti naprej. Gotovo je videl deveta so-cialnodemokraška nebesa. Opazovati jc zadnji čas, da sc mariborski rdečkarji nič več prav ne »glihajo«.
š štajerski slovenski učitelji, ki nc prisegajo na liberalno stranko, nameravajo v bližnji bodočnosti si osnovati svojo »Slomškovo zvezo«. Ze lopo število teli pogumnih mož se oglaša in ni več daleč čas, ko bo nesramni liberalizem tudi med štajerskim slovenskim učitelj stvom zgubil ves vpliv. V včerajšnji »Straži« čitamo krasen članek« Ve-
sela znamenja«, ki je izšel iz peresa slovensko štajerskega učitelja.
š Pogreb nesrečnega portirja Mi-kložine, ki ga jc povozil v Mariboru br-zovlak v sredo dne 15. junija, se jc vršil v petek popoldne ob 5 uri. Pogreb je imel zelo žalostno sliko. Na čelu sprevoda so korakali kolegi nesrečneža, potem godba, duhovščina, za krsto pa je jokaje korakalo osem nepreskrbljenih otročičev, ki so tako nenadoma zgubili očeta. Sprevod je bil zelo velik. Radovedni smo, ali bo južna železnica tako solidna,' da bo prevzela oskrbo nesrečnih otročičev.
š Ogenj. Iz Stranic se poroča: V četrtek zjutraj je začelo goreti pri Ravniku na Prcvolu. Hiša je samo na pol zgorela, ker so vrli sosedi in vitanjska požarna bramba kmalu prihiteli na kraj nesreče. — Vzrok požara je neznan.
š Samoumor mlade poštne uradnice. Iz Laškega trga pišejo: Včeraj zjutraj ob pol treh se je vrgla pod poštni vlak z Dunaja poštna uradnica M i c i S a d n i k o v a, ki je došla šele prod dvema dnevoma v Laški trg službovat. Ubogo dekle je stroj strašno raz-mesaril; čroz trebuh je skoraj pretrgana na dvoje. — Mici Sadnikova je hčerka že pokojnega poštnega, oficijala Sadnika v Celju. Govori se, da je vzrok samoumora neka nesrečna ljubezen. Imela je baje razmerje z nekim davčnim uradnikom pri okr. glavarstvu dr. H., ki se jc pa razdrlo. V mestu vlada splošno sožalje z ubogo materjo vdovo. Truplo so našli v Debru poleg Laškega. Našli so pri njem tri pisma na sorodnike.
š Stavka kolarskih pomočnikov v Gradcu se nadaljuje; stopili so sedaj vsi pomočniki do zadnjega v stavko. Prihodnje dni se bodo menda zopet pričela pogajanja med mojstri in pomočniki.
Orožna vremenska katastrofa sia Ogrskem.
Cele pokrajine so izginile. — Na stotine mrličev.
Včeraj je bila na južnem Ogrskem grozna nevihta. Poročila o katastrofi so tako grozna, da se enakih ni čulo že dolgo časa. Krasne pokrajine v Ba-natu so popolnoma uničene, o mnogih krajih ni nobenega sledu več. Voda je odplavila hiše, hleve, prebivalce in živino. V mestu Mehadiji se je podrlo 500 hiš. Mrtvecev je na stotine. Ogrska žetev, ki je mnogo obetala, je občutno prizadeta. Najbolj je prizadeta pokrajina, ki meji ob Srbijo. Tu je zlasti rodovitna zemlja, a je sedaj vse uničeno.
Človeške žrtve.
Poroča se iz komitata Krasso-Szo-reny, da so se utrgali oblaki in povzročili neizmerno škode. V okolici Szore-nyja ni kraja, da bi ne bili oškodovani ljudje, živina in polje. Brzojavne in telefonske zveze so uničene, ceste nerabne, mostove je pa odneslo. V teregova-škem okraju so razdrte vse ceste in mostovi. Mnogo hiš se je podrlo. Doslej so našli že več mrtvecev. V Uj-Moldovi je potonilo mnogo šolskih otrok. V okraju Jamer se je podrlo mnogo hiš. V Szoholovaczu je podrlo 40, v Bogo-dinu 35 hiš. V Moenilu je 6 mrtvecev, v Beocsinu 14, v Dalboseuczu 10, v Mo-eserisu 7, v Uspotu 50 mrtvecev,
300 mrtvecev.
Iz mesta Lugos se poroča, da so najbolj prizadeti kraji Oršova, Beso-vies in Moldova. Cele vasi so v razvalinah, nekatere pa so popolnoma zginile. Žetev je popolnoma uničena. Vsak promet je nemogoč. Živinoreja je vsa uničena. 300 ljudi je izgubilo življenje. V okraju Moldovi so ob Donavi odnesli valovi 100 oseb. Med prebivalstvom vlada grozna panika, ki onemogočuje vzajemno pomoč. Vsak misli le sam nase, na svoje življenje. Revščina je nepopisna.
Odplavljeni kraji.
Kraj Uspot je odnesla vocla. Pony-anska je popolnoma zginila. V Mehadiji se je podrlo 500 hiš, 13 ljudi je izgubilo življenje. Jablanisza je v popolnih razvalinah, pod katerimi je 15 mrtvecev. V Buzaska in Sp. Jubkovi je utonilo 100 ljudi, v Szihevacu in Zgor. Jubkovi pa 9 oseb. Od povsod se poroča o razrušenih krajih in človeških žrtvah.
škoda večmilijonska.
Iz Oršove se poroča, da je reka Cserna prestopila 14. t. m. ob 3. uri zjutraj bregove, ko se je utrgal oblak, ter je poplavila vso okolico dva metra visoko. Prebivalci so iskali rešitve na strehah hiš. Živalska trupla in razne druge stvari plavajo sedaj po vodi. Tudi Donava vedno bolj narašča in prinaša s seboj človeška in živalska trupla. Šfeoiia znaša mnogo milijonov
HBABA PREKLICAL.
Dunajski krščansko socialni občinski svetnik Hraba je moral v Kanoso. Preklical je vse svoje žalitve zoper stranko in stranka je zdaj umaknila tožbo zoper njega. Vrnili mu bodo vse referate in ga postavili za državno-zborskega kandidata v Hietzingu, ki ga je zastopal rajni Lueger. Napadi zoper krščanskosocialno stranko so postali zadnji čas tako sirovi, da ne morejo več »učinkovati. Kaže se čezda-ljebolj, da so zgolj osebnega značaja in izvirajo iz zavisti gospoda Verganija. Veliko vprašanje je, če bo na tak način mogoče oslabiti krščanskosocialno stranko.	i
Dnevne novice.
H- Cele koše neumnosti pišejo te dni liberalni listi glede enciklike o sv. Karolu Boromejskem. Kaj se je zgodilo? Sveti oče je, kakor pravi oficielna nota v »Osservatoru«, iz lastnega nagiba in iz razlogov previdno-s t i odredil, da se enciklika v nemškem cesarstvu ne objavi v dijecezan-skih listih in s prižnic, da ne bi se čutila luteranska ušesa razžaljena. S tem je sveti oče pokazal plemenitost svojega mišljenja in ustregel drugovercem, ki so brez lastne krivde v zmoti, da se ne bodo pohujševali nacl nepobitno zgodovinsko resnico, da je bil njihov Luter vse kaj drugega kakor reformator. Pisanje liberalnih listov, da je papež encikliko preklical in sam svojo nezmotljivost pobil ter razveljavil besede, ki jih je ex cathedra govoril, kakor modrači med drugimi celjski »Dnevnik«, je skrajno abotno. Enciklike ni papež preklical, ker je sploh ne more. Enciklika je bila praviloma objavljena na pristojnem mestu (v »Osservatoru«) in je s tistim dnem postala za ves svet veljavna, če jo potem bero v Nemčiji s prižnic in objavijo v di-jecezanskih listih ali ne! Z nezmotljivostjo nima cela reč torej absolutno nobenega opravka, tem manj, ker se je šlo v dotičnem pasusu zgolj za zgodovinsko resnico, oziroma sodbo o reformaciji, nikakor pa ne za dogmo ali nravno resnico. Če protestanti zgodovinske resnice ne preneso, to je druga stvar. Katoličani itak vemo, kaj imamo o reformaciji soditi, sicer pa vemo to zdaj tembolj iz enciklike, ki je bila' v: vseh večjih katoliških listih itak že Objavljena, najprej ravno v Nemčiji! Enciklika velja pravtako, kakor vse druge, in neobjavljanje po škofijskih listih in prižnicah v Nemčiji je stvar zgolj formalnega pomena. Po tem naj navedeni liberalni listi korigirajo svoje otrobaste komentare.
-f Borromejeva enciklika bo postala silna blamaža za protestante, kakor se stvari razvijajo. Sv. oče je z ozirom na rahločutna luteranska ušesa za Nemčijo ustavil objavljanje okrožnice s prižnic in po dijecezanskih listih, svobodomiselci se tope v veselju, češ, da se je Vatikan udal protestantom, razboriti protestanti in celo socialna demokracija, kolikor je še ni pokvarjene po pastorskem vpitju, se pa postavljajo zdaj na stran katoličanov in pišejo, da je papež zapisal golo resnico o reformaciji. Zdaj začenjajo citirati sodbe večjih protestanških zgodovinarjev o reformaciji, in glej, vsi so edini v tem, da pomeni Lutrova reformacija največjo demoralizacijo v vsakem oziru. Luther sam je bil ubegli menih, ki je veliko pil, priporočal razporoko in učil nasilje, češ, »razbijte kmetom bu-tice«! Ulrich von Hutten in Philip von Hessen sta bila perverzna izprijenca, vsi tedanji nemški knezi, ki so Luthra podpirali, do jedra pokvarjene natu-re. Kar se pa tiče tistih protestantov-skih zgodovinarjev, ki to zakrivajo, sta socialnodemokraški »Leipziger Volks-zeitung« in »Hamburger Echo« povedala protestantom krepko dobesedno tako-le: »Sovveit es sich um einen Gei-sterstreit handelt, wird das Zentrum hier eine historiseh - \vissenschaftliche Uberlegenheit geltend machen konnen. Denn die protestantisehe, resp. liberale Geschichtsschreibung d. Reformations-zeit leidet an einer erschrecklichen Seichtigkeit und Oberflachlichkeit; die Werke von Ranke, Engelhaaf u. a. erheben sich kaum uber den ge-wohnlichen »Aufklaricht«. Dagegen haben die katholisehen Historiker Jorg, Janssen u. a. in ihrer Art Mei-sterwerke geliefert. Namentlich die griindliche und umfangreiche »Ge-schichte des deutschen Volkes zur Zeit der Reformation« von Johannes Janssen enthalt ein Rustzeug, gegen das die protestantisehen und liberalen Historiker gar nicht aufkommen konnen.« — Tako »Hamburgcr Echo« od 7. junija t. 1.! — Pametni ljudje bero torej zdaj protestantom levite, pa drugače tudi ni
bilo pričakovati: zdaj bo prišlo v vso široko javnost, kaj pravzaprav pomeni »reformacija«. Bcvskanje pastorjev bo ravno nasprotni uspeh imelo! Blami-ral pa se bo tudi celjski »Narodni Dn.«, ki v neskončnogloboki nevednosti svojih dušnih očetov piše velike čvekarije o tej stvari.
+ Nedelja, dne 10. julija bo naša obrambna	Ta dan se bo zdru-
žilo solvensk	"cnicah
»Slovenske Straže« v trdno 1'a^ango, da bo branilo lepo zemljo slovensko. Odbori slovenskih krščansko - socialnih zvez za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst, Zveza Orlov in načelstvo »Slovenske Straže« pozivljejo na živahno agitacijo za »Slovensko Stražo«. Brez odloga in brez odmora moramo iti na delo, da bo 10. julij res mejnik v našem obrambnem delovanju. Vsa naša društva in vse naše korpora-cije naj z mladostno agilnostjo urede vse potrebno, da se bodo osnovale podružnice »Slovenske Straže«. Vsak naš somišljenik mora pristopiti k Slovenski Straži«, mora pridobiti številno članov in mora skrbeti, da bodo naša gospodarska društva in naša županstva pristopila k naši obrambni organizaciji !
+ Naprej podružnice »Slovenske Straže«! Za »Slovensko Stražo« se je pričelo veselo gibanje po slovenski domovini. Dokazati hočemo nasprotnikom, ki so nas hoteli odvrniti od narodnoobrambnega dela, da je ljudstvo z nami in da le ljudstvo, združeno v naših organizacijah, more uspešno braniti domovino. Vsak, kdor to ume-va, bo z navdušenjem deloval na to, da se 10. julij povsod sijajno izvrši. Misel za narodnoobrambno delo zanesti v najširše kroge, je poklicana naša organizacija. Zato lepo, v imenu dobre, plemenite stvari, v imenu od Los-vonromovcev stiskanih slovenskih bratov na meji prosimo, naj se povsod hitro vrše organizatoiični sestanki. Naznanjene so poleg že oglašenih. tudi naslednje podružnice: 34. Loški Potok. — 35. Trst moška podružnica. — 36. Koroška Bela. — 37. Št. Ferjan. Za vse podružnice, ki so se doslej oglasile, so že vložena pravila na deželne vlade. Za ostale se vlože prihodnji teden, prosimo le hitrih naznanil!
+ Hospic pri Sv. Duhu v Bohinju. Opozarjamo cenj. čitatelje na naznanilo »Duhovskega podpornega društva« glede otvoritve hospica za duhovnike ob Bohinjskem jezeru.
-f- V opozicijo sili Lahe glasilo istrske deželnozborske večine »Idea Itali-ana«. Pravi, da laški poslanci niso s svojim vednim capljanjem za vlado in njeno večino nikoli ničesar dosegli, nasprotno vedno le izgubili. Laška fakulteta pride na Dunaj, po treh letih avtomatično preneha, kaj pa potem? Kakšne garancije je dala vlada Lahom, cla bo potem imela kje streho za fakulteto? Recimo, da vlada pade in pride na krmilo druga, ali bo voljna postaviti fakuteto v Trst? Čez tri leta se bo vsa mizerija iznova začela in laška fakulteta ne bo,,kakor Izveličar kam imela položiti glave . . . Laškim poslancem ni brez ironije zaklical zadnjič neki nemški poslanec, da se odlikujejo po oslovski potrpežljivosti. Laški poslanci naj gredo med obstrukcijo! Tudi laško ljudstvo to želi, ker je sito vladnih komedij glede fakultete. — Pametno piše »Idea«, toda najbrže ne pomisli, da, če hočejo Lahi v slovansko opozicijo, bodo morali prevzeti vse drugačno stališče nasproti Jugoslovanom kakor dozdaj.. Tega pa ne bodo storili, zakaj, kadar se gre zoper nas, so Lahi vedno skupaj z Nemci, čeprav jih imajo slednji za — osle.
-j- Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu zagotovljeno. Dne 16. t. m. je dobil novomeški inf. prošt, dr. El-bert Sebastian, ki je v zadevi zidanja novega gimnazijskega poslopja v Novem mestu večkrat posredoval na Dunaju, od finančnega ministrstva brzojavno sporočilo , da je to vprašanje ugodno rešeno. Letos sc sicer najbrže z zidanjem nove gimnazije še ne bo moglo pričeti, ker je dala občina za to namenjen prostor za letos v najem, vsekakor pa se bo to zgodilo takoj spomladi prihodnjega leta. Saj pa je že tudi skrajni čas. — G. proštu, ki se je za novo gimnazijo tako gorko zavzemal in tudi veliko pripomogel v njeno dosego, pa gre najiskrenojša zahvala in čestitka.
+ Slovenska zmaga na Koroškem.
Včeraj nam je brzojavka sporočila iz Borovelj slovensko zmago. Danes pa nam je došlo dodatno poročilo, da je bila brzojavka oddana v Borovljah, slovenska zmaga pa je bila pri volitvi župana v Selah, o katerih so nemški nacijonalci proglasili, da so nam jih ugrabili. Bog živi naše junake ob slovenski naeiil
+ Somišljenikom v Trstu. Na zadnjem sestanku somišljenikov sklenilo se je ustanoviti v Trstu žensko in moško podružnico »Slovenske Straže«. Zato prosimo one Slovenke, ki želč pristopiti k ženski podružnici »Slovenske Straže«, naj se priglase pri g. Frančišku Guštinu, duhovniku pri Novem sv. Antonu. G. Josip Ferjančič nabira pa člane za moško podružnico »Slovenske Straže«. Somišljeniki naj javijo svoj pristop v poduraclu »Ljudske posojilnice in hranilnice«, Via delle Poste 9, od 9. do 12. ure predpOludne in od 3. do pol 5. ure popoludne.
+ Dogovori o dalmatinskih železnicah. »Magyarorszag« ve poročati, da se dalmatinska železniška proga, katero zgraditi se je ogrska vlada ob na-godbenih pogajanjih obvezala, ne bo gradila po prvotnem načrtu. Po istem so bili stroški proačunjeni na 200 milj-jonov K, a že trgovinski minister Kos-suth je črtal nekaj milijonov, sedanji trg. minister IIieronymi je pa dal načrt še enkrat pregledati. Avstrijski železniški minister Vrba je pa zdaj napravil nov načrt in se v tej 'zadevi podal v Budimpešto, kjer se je dogovarjal z ministrom IIieronymom. Po Vrbinem načrtu bo šla proga od Novega do Knina ob reki Uni tako, da bo za 75 km krajša nego prvotno nameravana. Koristi avstrijske vlade zahtevajo, da se gradi progo po tem novem načrtu. K temu poročilu se iz Budimpešte še poroča, da se je po večurnem razgovoru med obema ministroma doseglo sporazum-Ijenje glede dalmatinskih železniških zvez. Na tej podlagi se bodo v tej zadevi vršila nadaljna pogajanja.
Instalacija djakovskega škofa. Poroča se, da bo novi djakovski škof dr. Ivan Krapac dospel v Djakovo 28. junija zvečer ob osmi uri, a drugi dan, na praznik sv. Petra in Pavla, bo svečano inštaliran. Novoimenovani škof je poslal djakovskemu županu iz Rogatca, kjer se je zdravil, 6000 K za zgradbo ubožnice, a 1200 K kot letošnji donesek za vzdrževanje višje ljudske šole v Dja-kovu, z obljubo, da bo prispeval za to šolo toliko časa, dokler je ne prevzame država v svojo upravo.
—	Osebna vest. G. Ivan Podlesnik je postal družabnik tvrdke Zabret in Hutter, Kranj ter se je preselil na Primskovo pri Kranju.
—	Živinorejska zadruga v Selcih naznanja, da se bode sprejemala živina izvzemši krave na planino Pečano dne 23. in 24. t. m to je v četrtek in petek prihodnjega tedna.
—	Samoumor vojaka. V Trstu si je končal s samokresom življenje I. Princ, vojak vojne mornarice. Princ je pred nekaj dnevi zapustil brez dovoljenja vojašnico v Pulju in oclšel v Trst. Vzrok žalostnemu činu je bil strah precl kaznijo.
—	Aprobirana slovenska učna knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo Ivan Macherjevo »Botaniko za višje razrede srednjih šol.
—	Obesil se je v gozdu blizu Kočevja. železniški delavec Andrej Konig. Pri njem so našli 60 K.
—	Železniški vozovi kot stanovanja. Na ljubljanskem Barju se nahajata dva železniška vagona, v katerih stanuje več tamošnjih prebivalcev.
—	Slovenca povozil v Ameriki vlak. V Waukeganu, 111., se je ponesrečil 19 let stari Fran S k u b i c. Dne 6. maja je odpotoval v druge kraje iskat srečo. Pri tem pa je našel nesrečo. Na potu skozi Chicago ga je zadel tovorni vlak in usmrtil.
—	Roparski napad na Gorjancih. Na Gorjancih je pet s črnimi bradami maskiranih roparjev napadlo nekega trgovca s kožami. Trgovec se jih je ubranil z revolverjem in pognal konja.
—	Vojak se je zastrupil. V Pulju si je hotel v neki gostilni vojak vojne mornarice Fr. S t r a n c končati življe-nej s tem, da je pil strup. Navaja se kot vzrok: strah pred kaznijo. Stranc je namreč čez dovoljen čas ostal izven vojašnice. Prepeljali so ga v težkem stanju v mornarično bolnišnico.
—	Z avtomobilom povozil je na Dunaju v IX. okrajoi šofer ces. svetnika S. Sachsela slušateljico filozofije, Ano Oblašijak, hčer trgovca v Gorico. Obležala je na cesti nezavestna. Prepeljali so jo v bolnišnico. Imela je zlomljenih več reber in poškodovana pljuča. Kmalu nato je umrla. Nesreče je kriv šofer.
—	O Halleyjevem kometu. — Zanimiv pojav. Iz Doline pri Trstu pišejo: Davno željeni in bajnoslovni komet Halleyjev videli smo tukaj še 7. t. m. najlepše na večer na dan presv. R. Telesa. Pa kako bi nas mogel oplaziti z repom, če pa istega skoro nima? Ta na-gajivec potegnil je marsikaterega za nos in tudi stroge račune velikih astronomov je prekrižal. Tukaj ga dosedaj skoro še nihče ni videl, pač pa smo večkrat občudovali na trgu tudi z daljno*
gledom svetel oblak v obliki metle, ki pa nas je potegnil, ko se je razkropil in razlezel, za nos. Zadnjič pa sem slišal otroke zvečer: »Lej kometa, kak z repom pometa!« Tedaj na veselo svidenje za 76 let. — Dne 7. t. m. ob 11. uri po noči videli so tukaj dva svetla žareča traka, ki sta se zasvetila v smeri od cerkvice sv. Martina do Sv. Socerba. Ne more se razjasniti, kaj neki bi bila ta dva svetla pojava, ker je izključeno, da bi bile kresnice ali zvezdni utrinki. Pričakujemo natančnejšega popisa od učene strani.
—	Istrski in dalmatinski dijaki za veljavnost zagrebških vseučilfških skušenj v Avstriji. Istrski in dalmatinski dijaki, ki študirajo v Zagrebu, so imeli shod, na katerem so sklenili v dosego veljavnosti zagrebških vseučiliških skušenj v Avstriji uprizoriti splošno dijaško gibanje in sklicati zborovanje v vseučiliško avlo, h kateremu bodo povabili tudi akademiški senat.
—	Umrl je v Golacu župni upravitelj č. g. Jožef B e n k o v i č.
—	Lov občine Horjul. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani se bo vršila dne 25. junija 1910, ob 11. uri dopoldne javna dražba za občinski lov občine Horjul za dobo petih let. Ker je ta Jov na dobrem glasu za divjačino, zlasti za divje peteline, ter se po teh krajih nahaja veliko rac in jerebic, vsled tega se vabijo prijatelji lova, da se udeležijo omenjenega dne javne dražbe. — Županstvo v Horjulu, dne 16. junija 1910. — Ivan Stanovnik, župan.
—	Štiridesetletnico svoje poroke
bosta obhajala dne 19. t. m. g. Jernej Cenčič, nadučitelj v Kamniku, in njegova soproga. Gospod nadučitelj službuje samo v Kamniku že 36 let in je bil vedno odločen pristaš S. L. S. Vrlemu paru naše iskrene čestitke!
—	Samoumor domobranca. V Celovcu je skočil iz četrtega nadstropja nove domobranske vojašnice rezervist Jožef Markuta, doma iz Okroglega pri Kranju, ter se ubil. Revežu se je zmešalo. Prepeljali so ga na domače pokopališče.
—	Radeckijev veteran je umrl na Vrhniki 13. t. m., Anton Jerina, v starosti 89 let. Pokojnik je bil v vojski ranjen na roki, vsled tega je dobival malo pokojnino.
—	Zakaj molče? Kadar se kak Slovenec kaj pregreši, tedaj je izvestno nemško časopisje polno samih »senzacionalnih« stvari o slovenskem »hudodelcu«. Kadar se njihov človek pregreši, tedaj je vse tiho. Te dni je bil pred graškim dež. sodiščem obsojen po-silinemški nadučitelj Engelsbert Hin-terholzer iz Obrojne pri Radgoni radi zlorabljanja in pohujšanja šolskih deklic na štiri mesece ječe. Nemško časopisje, ki je sicer zelo kričavo, o tem slučaju dosledno molči.
—	Romarski vlak. V nedeljo, dne 12. junija, se je iz Kamnika skozi Ljubljano s posebnim vlakom peljalo na Trsat 629 romarjev, ki so si nazaj grede ogledali tudi imenitno Postojnsko jamo.
—	Parnik na Savi. Zagrebška deželna vlada je naročila za prevažanje gradbenega materiala pri reguliranju Save parnik za 70.000 K.
—	Kranjskogorska podružnica S. P. D. napravi v nedeljo, 19. t. m., iz Dovjega izlet na Golico. Prva partija odide zjutraj, druga ob 2]/4 popoldne od restavracije Zupan poleg kolodvora. K obilni udeležbi vabi — odbor.
—	Iz Kandije. V četrtek, 16. t. m., je bil semenj zelo dobro obiskan. Pre-šičja kupčija je bila zelo dobra. Goveje živine je bilo prignanih čez 500 glav; prodalo se je skoraj vse, kar še nikoli tako. Cena živine je bila poskočila pri kilogramu po 64 do 68 h. Vedno deževje nam zelo škoduje. Že poko-šena krma na travnikih kar gnije, ker jo ne more ubogi kmetič domov spraviti. Žita so vsa polegla, delavcev nam pa zelo primanjkuje, ker gre vse v Ameriko.
—	S črešnje na cesto je padla blizu Sežane dekla posestnika Jožefa Rencla, Jožefina Mrak, in se takoj ubila.
Llublianske novice.
lj Potrditev župana Hribarja. Po
Ljubljani se govori, da je potrditev župana Hribarja dvomljiva ter da se v tej zadevi sumniči tudi S. L. S. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti vsaj kolikor se tičejo S. L. S. popolnoma iz trte izvite, res je namreč, da je mero-dajna oseba S. L. S. nedavno porabila priliko, da je na vseh merodajnih mestih odločno v imenu stranke zavzela se za potrditev. Liberalci se jako motijo, ako mislijo, da je S. L. S. tako malenkostna, da bi radi tega, ker je gosp. Hribar njen političen nasprotnik, kedaj zapostavila svoja politična načela, ki
zahtevajo spoštovanje občinske avtonomije.
lj Velika veselica na vrtu »Rokodelskega doma« jutri, v nedeljo, dne 19. junija 1910. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov ulj ud no vabi k vrtni veselici, ki jo priredi jutri, v nedeljo, dne 19. junija t. 1., ob pol 5. uri popoldne na vrtu »Rokodelskega doma«, Komenskega ulice št. 12. Spored: 1. Petje pevskega zbora Katol. društva rokodelskih pomočnikov. 2. Šaljivi ku-pleti. 3. Šaljivi dvospevi in četvero-spevi. 4. Tamburanje tamburaškega zbora Katol. mladeniškega društva. 5. Srečolov. 6. Šaljiva pošta. 7. Razna presenečenja. 8. Prosta zabava. — Vstopnina za osebo 30 h. — V slučaju neugodnega vremena bo veselica pri pogrnjenih mizah v dvorani in drugih prostorih »Rokodelskega doma«. — Jutri vsi v »Rokodelski dom«!
lj Dar. Pisarna dr. Pegana je izročila »Slovenski Straži« 30 K; slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana« 30 K iz poravnave, ker je ga. Marija Gliha odpustila gge. Antoniji Tavčar in Tereziji Peršina neko žalitev. Hvala iskrena!
lj Profesor in vladni svetnik v. p. dr. Alojzij pl. Valenta - Marchthurn,
čegar ime je v znanstvenem svetu na polju ginekologije dobro znano, obhaja danes čil in zdrav svojo osemdesetletnico. V imenu društva zdravnikov na Kranjskem se mu je poklonila deputa-cija, v kateri so bili predsednik dr. vitez Bleiweis - Trsteniški, tajnik dr. Dolšak, primarij dr. Gregorič in mu izročila jubilejno adreso.
lj Šentpetersko prosvetno društvo opozarja vse člane in prijatelje društva, da se izleta, ki ga priredi jutri na Šmarno goro udeleže v obilnem številu. Odhod z jutranjim sedmim vlakom z južnega kolodvora do Vižmarjev. Pri sveti maši, ki bo ob devetih poje društveni pevski zbor. Pred odhodom s Šmarne gore bodo v cerkvi pete litani-je ter se s potoma oglasimo in ogledamo škofijske zavode v Št. Vidu. Zvečer vsi na veselico v »Rokodelski Dom« v Ljubljani!
lj Razstava. V nedeljo popoldne in v ponedeljek (19. in 20. t. m.) bodo razstavljene v I. letniku ženskega učiteljišča tudi risbe c. kr. I. drž. gimnazije. Razstave na učiteljišču so pristopne vsakomur, kdor se za nje zanima, otrokom pa le v spremstvu odraslih.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, peto nedeljo po Binkoštih (god sv. Na-zarija, škofa) se bo pri veliki maši ob desetih izvajala Uhlova maša v F, Foersterjev gradual »Ecce sacerdos magnus« in Wittov ofertorij »Inveni David«.
lj Šolsko leto na državnih učiteljiščih. Tekoče šolsko leto se je izvršilo na tukajšnjih državnih učiteljiščih danes, dne 18. junija. Na moškem učiteljišču je bilo v I., II. in III. letniku 91 gojencev. Učni uspeh je bil pri 83 gojencih ugoden, in sicer pri 4 odliko, 8 gojencev ima v začetku prihodnjega šolskega leta ponavljalni izpit. Od 128 gojenk v prvih treh letnikih je izvršilo nauke 125 gojenk z ugodnim uspehom, 29 od njih z odliko, 2 gojenki imata ponavljalni izpit, pri 1 gojenki je učni uspeh nezadosten. Ustni zrelostni izpiti se začno v ponedeljek, dne 20. junija. Za izpite je priglašenih na moškem učiteljišču 28 rednih gojencev in 6 privatistov, na ženskem učiteljišču 40 rednih gojenk in 22 privatistinj.
lj Ljubljanski socialni demokratje prirede izlet v Trst.
lj Občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 3. julija 1910, točno ob deseti uri dopoldne Glej oglas.
l j Umrli so v Ljubljani. Štefanija šušteršič, učiteljeva žena, 19 let. — Ana Stružnik, delavčeva hči, 5 let. — Marija Kozlevčar, kuharica, 38 let. — Cecilija Jakob, posestnikova vdova, 24 let. — Marija Arkl, žena vpokojenega poštnega sprevodnika, 71 let. — Juri Matičič, hiralec, 87 let.
lj Na tla podrl je sinoči Pod trančo nek kolesar 20 let staro Ivanko Leko-rovo, katera se je pri tem padcu na ustnicah znatno poškodovala.
lj Nezgoda. Ko se je včeraj v mestni kopelji kopal magister farmacije g. Ivan Pongračič, se mu je v kopelji razbila neka steklenica, katero je prinesel seboj in potem stopil na steklo. Pri tem se je na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Pevski zbor slovenskega trgov, društva »Merkur« namerava poleteti v soboto dne 25. t. m. v I d r i j o.
lj Seja odbora S. K. S. Z. bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
lj Oni gospod iz znane družbe, ki se je sinoči mudila po polnoči v kavarni »Uniona« pri konccrtu damske kapele v prostoru z razgledom v Frančiškanske ulice, sc uljudno prosi, da iz-
roči zamenjani slamnik blagajničarki še nocoj, kjer zve tudi za svojega.
lj Nesreča v cirkusu. Včeraj zvečer se je v Lattermannovem drevoredu v cirkusu po nesreči v nogo ustrelil Jožef Zicka. Ranil se je težko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
zaloga »slovenski: straže«.
+ Pet različnih vrst narodnih ko-lekov v korist obmejnih Slovencev bo
razpečavala od danes naprej pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Koleki: Slomšek, E i n s p i e 1 e r , Slovensko dekle, Št. II j, Slovenska zemlja so po 2 vinarja, prekupovalcem, društvom 20 odstotkov popusta. Naj ta kolek takoj naroče naši somišljeniki, naša društva, posojilnice, župni uradi, županstva! Dne 10. julija povsod razpečavajte narodne koleke v korist obmejnim Slovencem in v ia namen koleke že sedaj naročajte, da se v pisarni preveč dela naenkrat ne nakupiči. Na naročila brez denarja se ne more ozirati.
+ Skladba »Pesem Slovenski Straži« je za mešani zbor ter velja izvod 20 vinarjev. Skladba je jako lahka. Naroči naj se takoj toliko izvodov, kolikor ima kako društvo pevk in pevcev. Naročila sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Telefonska m brzojavna poročila.
VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 18. junija. Včeraj ob 3. uri popoldne je imel »Jugosl. vseuč. klub« v prostorih »Slovenskega kluba« pod predsedstvom poslanca Povšeta plenarni zbor. Zbor je bil od članov kluba mnogobrojno obiskan. Pokazalo se je popolno soglasje. Pravila kluba, ki jih je predložil dr. Šušteršič, so bila soglasno sprejeta.
Dunaj, 18. junija. Starosta »Jugoslovanskega vseuč. kluba« poslanec P o v š e je sklical izvršilni odbor na torek ob 11. uri dopoldne. V tej seji bo-clcta poslanca dr. Šušteršič in Ploj podrobno poročala o včerajšnjem razgovoru z ministrskim predsednikom Bienerthom. Izvršilni zbor bo pripravil predlogo za plenarni zbor vscučili-škega kluba, ki se bo skoro gotovo vršil, v sredo popoldne ali v četrtek zjutraj.
Dunaj, 18. junija. Seja parlamentarne komisije »Slovanske Enote«, v koji bo padla odločitev v postopanju slovanskih strank napram laški fakulteti, bo skoro gotovo v sredo dopoldne. Pričakuje se, da bodo Mladočehi in Iirubanov klub opustili svoje dosedanje, Jugoslovanom nasprotno stališče. Poprej so namreč računali na razdvojenost Jugoslovanov v tem vprašanju, sedaj ob popolnem zedinjenju Jugoslovanov pa je pričakovati, da ostane profesor Masaryk popolnoma osamljen.
NEMŠKO VESELJE.
Praga, 18. junija. »Prager Tagblatt«, glasilo nemški kazinotov v Pragi z vidnim veseljem piše o postopanju dr. Kramafa in mladočeških tovarišev v zadevi italijanske pravne fakultete. Lepa slovanska vzajemnost.
NERESNICA »TAGESPOSTE«.
Dunaj, 18. junija. Poročilo »Tages-poste«, cla bi bila včeraj clr. Šušteršič in dr. Ploj rekla baronu Bienerthu, da sta mnenja, da bo »Jugoslovanski vse-učilišlti klub« brezpogojno sklenil ob-strukcijo fakultetne predloge, je neresnično. Poslanca sta vzela samo na znanje Bienerthovo izjavo ter nista izrazila nikakega svojega mnenja pa tudi ne o tem kaj bo sklenil »Vseučiliški Jugoslovanski klub«.
BURNA SEJA V ZVEZI JUŽNIH SLOVANOV.
Dunaj, 18. junija. O včerajšnji seji »Zveze južnih Slovanov« poroča »Kro-atisehe Korrespondenz«: Po volitvi peterih članov v izvršilni odbor obeh jugoslovanskih klubov se je pritoževal poslanec dr. Dulibič proti razpustitvi občinskega odbora občine Makarska v Dalmaciji, kar se je zgodilo v sredo. Namesto občinskega odbora je bil imenovan komisar Oberthor za voditelja občine, ki je takoj, ko jc prevzel vodstvo občinskih poslov, odpustil iz službe vse občinske nastavljence, ki so pristaši stranke prava, med tem ko je obdržal malo število občinskih nastav-ljencev, ki so pristaši hrvaške stranke. Dr. Dulibič je izrazil svoje ogorčenje nad nepravičnim postopanjem vlade ter je psoval klub v imenu pravice, naj zahteva pri notranjem ministru pojasnila o postopanju dež. vlade* Tozadevne debate se je udeležilo več govornikov, na kar sc je z ozirom na to, da biva deželni glavar dr. Ivčevič sedaj v Zadru, sprejel predlog z večino glasov, naj se počaka s tozadevno de-
bato do njegovega prihoda. Ker dr. Du< libič ni bil zadovoljen z glasovanjem, je naznanil svoj izstop iz »Zveze južnih Slovanov« v slučaju, ako bi se klu. bova večina izrekla v zadevi občine Makarska za hrvaško stranko. Z njim bi izstopila tudi dr. Prodan in bržkon« tudi profesor Perič.
VOJAŠKA VEST.
JPunaj, 18. junija. Cesar je imenoval za inšpektorja armade in generala nadvojvodo Friderika, ki ostane višji poveljnik avstrijskega domobranstva, in generala Jožefa Klobučarja, ki osta-ne poveljnik ogrskega domobranstva.
PRAŠKI MAGISTRAT ZA ČEŠKI JEZIK.
Praga, 18. junija. Nemški prote-stantovski župnik dr. Zilchert v Pragj se brani, sprejemati češke dopise od praškega magistrata. Kljub temu, da je namestništvo odločilo v preteklem letu, da pastor Zilchert ni dolžan sprejemati čeških dopisov, je sporočil magistrat pastorju 12. t. m., sklicujoč se na § 19. drž. z., da mora državni funkcionar v smislu navedenega zakona sprejemati in reševati češke dopise. Magistrat pripominja, da bo sicer pustil na pastorjeve stroške narediti češke izpiske iz matice. Zilchert je zopet vložil rekurz na namestništvo.
RAZBIT SVOBODOMISELN SHOD.
Praga, 18. junija. V sredo zvečer so priredili svobodomiselci protestni shod v Žižkovu roti prihrankom v šolstvu, Med udeleženci in velikim številom čeških krščanskih socialcev, ki so došli na shod, so nastali veliki burni prizori, da je moral vladni zastopnik zaključiti zborovanje.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 18. junija. V državnem zboru se je danes nadaljevala debata o proračunu. Govoril je železniški minister.
LIBERALNA IGHORANCA,
Rim, 18. junija. Vse vesti o odstopu kardinala državnega tajnika Merry del Vala so brez vsake dejanske podlage. Enciklika je dejanje izvirajoče neposredno iz papežke religiozne oblasti in nima zato nobenega stika s kakršnokoli drugo osebo, najmenj še z državnim tajnikom.
TURŠKI SULTAN V SOFIJI.
Sofija, 18. junija. Vlada jc dobila obvestilo, da namerava turški sultan Mehmed V. obiskati bolgarskega cara Ferdinanda v Sofiji.
BOLEZEN NEMŠKEGA CESARJA.
Berolin, 18. junija. Iz Potsdama
se poroča, da je nemški cesar prejšnjo noč dobro spal. Njegovo splošno zdravje je zadovoljivo, nima niti mrzlice, niti bolečin. Iz poučenih dvornih krogov se poroča, da cesarjeva bolezen ni nobena vnetje, ampak samo navadna oteklina. Telesni zdravnik dr. Niedner, je Viljema masiral po kolenu in mu ga obvezal z mrzlimi obkladki. Cesar nc obeduje z družino, ampak v svoji pisalni sobl7 Cesarica bo v nedeljo odpotovala v Hamburg, da bo prisostvovala konjski tekmi v Harnu.
NA ŽENSKO STRELJAL.
Trst, 18. junija. Tu je na ulici streljal 25 let stari črevljar Vijem Bondi iz Copra Marittima v Italiji na svojo bivšo ljubimko Herminijo Bizjak, ker ga je zapustila in se udala prostituciji, Bizjakovi je kroglja obtičala v trebuhu.
POVSOD POVODNJI.
Monakovo, 19. junija. Na Gorenjem Bavarskem so bile tako silne povodnji, da je vsa kupčija v letošnji sezoni onemogočena.
Luzern, 18. junija. Mesto Luzern izgleda kakor Benetke. Vier\valdstat-sko jezero je izstopilo in poplavilo Lu-zernske ulice., po katerih se vozijo s čolni.
Bukarešt, 18. junija. V vseh delih države so velike povodnji.
VREME.
Dunaj, 18. junija. Vremenska opazovalnica naznanja hladno nestanovitno vreme.
Velesrbstvo ie živi.
Oblasti zdaj ne morejo več utajiti, da je atentat dijaka Zerajiča na bosen-skega deželnega šefa barona Vareša-nina plod velesrbske zarote. Ne samo, da so zaprli 5 črnogorskih dijakov, ki so bili komplici Žerajičevi, ampak tudi sledi zarote kažejo v Belgrad. Srbski listi iz kraljestva pišejo o atentatu jako sumljivo, nekateri atentatorja celo proslavljajo za mučenika. Pišejo pa skoro vsi, da jc Varešanin Hrvat in sovražnik Srbov, kar pa ni res. Varešanin sploh nima veliko govoriti, politiko dela v Bosni Pittner, oziroma Burian. Bclgradska »Politika« stavlia
Zerajiča naravnost mecl narodne svetnike I Lepa politična morala vlada v Srbiji!
Atentat 2erajičev kaže slavno bosansko vlado v jako čudni luči. Sestavila si je večino iz najhujših nasprotnikov aneksije, Srbov in Turkov. Ti so se ob cesarjevem prihodu same lojalnosti cedili, zdaj pa se naenkrat odkrije zarota očitno velesrbskcga izvora! Na presneto slabih nogah stoji bosanska vlada! Je že vedela, zakaj ni, ko je bil cesar v Sarajevu, pustila k njemu preveč ljudi! Sama ve, koliko je še nezadovoljnežev v deželi, laže se pa, da se kar kadi, kako je v Bosni vse iz-borno.
Da v Bosni nekaj zelo smrdi, dokazujejo še druga dejstva. Predsednik sabora ni prišel k otvoritvi, pravi, da je bolan. Zastav niso na zbornici v mestni hiši nobenih razobesili, ker je baron Pitner hotel na vsak način, da visi tudi mažarska, poslanci pa so rekli, da se sej sploh ne udeleže.
Zelo se bojimo, da burianstvo in pitnerstvo v Bosni ne doživi kdaj strašen krah! Dal Bog, da ne bi pri tem preveč trpela monarhija! Grehi njenih slavofobskih mažarskih državnikov se bodo kruto maščevali nad njo.
Iredenta.
Policija v Trstu je preiskala stanovanji občinskih svetnikov dr. Bro-chi in dr. Vidacovich ter zaplenila več reči. iVlada je nedavno tržaški deželni zbor ravno zavoljo tega zaključila, da lahko prime ta dva gospoda, ki sta zdaj brez imunitete.
Cela stvar je v zvezi z znanim izletom Tržačanov v Milan. Tega izleta se je udeležilo tudi več tržaških policijskih zaupnikov, česar navdušeni neod-rešeilci seveda niso zapazili. Prišli so v Milanu na sled le enemu, ki so ga vrgli iz dvorane, potem pa šli k prefek-tu (kraljevemu namestniku), češ, kaj nam je storiti? Gospod prefekt pa jc dejal, da ne more ničesar, zakaj policijski agent se je izkazal z vsemi potrebnimi legitimacijami, drugo pa pre-fekta ne briga. In odklonil je tržaške obupance prav na kratko in precej grobo. Drugih špicelnov niso opazili, ti so-pa poslušali vse trapaste govore tržaških neodrešencev advokatov. Vsega-skup je zdaj zaprtih 20 mladeničev, ki bodo vsi odgovarjali zaradi veleizdaje. Zavoljo istega delikta bodo kmalu sodili nekega Trentinca v Celovcu. Sicer pa so v Trstu izvršili preiskave še pri upravništvu in uredništvu lista »Indi-pendente«, v tiskarni Amati in Donoli, pa v stanovanju izdajatelja Demonte. V Trentu so izgnali dva iredentarja, enega doktorja zobozdravništva, enega pa živinozdravnika v kraljestvo. Stvar je torej zelo razpredena.
Zavoljo tega dobe Lahi seveda fakulteto, mi pa, ki smo monarhijo na Jugu vselej branili in jo še, lahko požiramo sline.

Grozna drama.
Truplo ameriške gledališke igralke v kovčku na dnu jezera. Italijansko časopisje in za njim amerikansko in drugo časopisje mnogo piše o tajinstvenem umoru, ki se je slučajno odkril v Mol-traisu na lepem in romantičnem jezeru Como. Ribiči so namreč potegnili iz dna jezera velik kovček, iz katerega je kapala kri. Poklicana oblast je odprla kovčeg in našla v njem truplo neke dame. Bila je oblečena, kakor da bi bila ubita ženska na izpreliodu. Zdravniki, ki so pregledali in obducirali truplo, so izjavili, da je bila ženska ranjena na glavi in na petih ali šestih mestih z nekim topim orodjem. Vendar pa te rane niso bile popolnoma smrtno-nosne ter da je bila žrtev v nezavesti zaprta v zaboj ter vržena v jezero, kjer se je pač zadušila. Pri mrtvemtruplu so našli v kovčku dva molitvenika, več zasebnih pisem in nekoliko fotografij. Oblasti so vse te stvari konfiscirale. Dognalo se je, da je žrtev ameriška gle-diška igralka Mary Scott stanovala dalje časa s svojim možem Porter Charl-, tonom v neki vili v Moltrasiju. Stara je bila 35 let, a Porter samo 23 let. Zanimivo je, da je bila Scottova že drugič poročena, seveda civilno. Igralka je bila doma iz San Jose v Kaliforniji, hči nekega starega igralca. Bila je srednje vrste umetnica, ki se mora zadovoljiti z manjšo hvalo in odlikovanjem. V svojem poklicu je prepotovala vso Ameriko ter je večkrat menjala svoje umetniško ime. Mary Scott je bila histerična in včasih zelo ekscentrična ženska. Nedavno je bila v nekem ncwyorškem sa-natoriju, ker je trpela vsled nekake čudne fiziološke anomalije. Zaradi tega je prišlo tudi do ločitve zakona. Predlanskim je povzročila v Nevv Yorku velik škandaL Nek odvetnik Craig ni ho-
tel ugoditi nekim njenim zahtevam, a ona je vsled tega streljala nanj, ko sta se skupaj peljala v električnem dvigalu največjega newyorškega hotela »Astoria«. Craig je bil samp malo ranjen. Zaradi tega so jo zaprli, a izpustili na svobodo, ker jc odvetnik ni tožil. Njen nio?; Castle, znan odvetnik v San Frančišku, se je vsled tega ločil od nje. Pred dvema mesecema pa se je poročila s Porter Charltonom, sinom vladnega uradnika v VVasliingtonu. Poročni par je odpotoval v Evropo, kjer bi moral Porter nastopiti službo v neki hamburški banki. Čas je pretekel, a Porter ni došel v Hamburg. Dokazano je, da je bil Porter silno ljubosumen, zlasti na prvega moža svoje žene. Sostanovalci so večkrat čuli, kako jo je psoval. Neko noč je Porter v hotelu »Zuisse« v Comu, kjer sta stanovala, povzročil tak hrup, da ga je prišel vratar večkrat opominjat, a ko to ni pomagalo, je prišel ob drugi uri ponoči sam lastnik hotela ter ju pozval, naj odideta iz hotela. Tudi imajo oblastva v rokah pisma, ki potrjujejo to ljubosumnost. Z ozirom na vse to se sodi, da je Porter sam izvršil umor in nato pobegnil. Za njim ni nobenega sledu. Aretovali so sicer nekega starega Rusi-na, po imenu Ispolatov. Videli so ga večkrat v družbi s Porterom in njegovo ženo. Zatrjuje pa, da je popolnoma nedolžen.
Gospodarstvo.
— Premovanje konj v mesecu juniju. Poroča sc nam, da se vrše državna premovanja konj v naslednjih krajih: dne 24. junija v Bohinjski Bistrici, 25. junija v Kranju in 27. junija v Mengšu. Nadalje priredi konjerejska zadruga v Lescah premovanje konj zadružnih članov dne 23. junija v Lescah in konjerejska zadruga na Igu premovanje konj zadružnih članov dne 28. junija v Škofljici. Premovanje se prične v vseh krajih ob osmi uri zjutraj.
Osebam, ki mnogokrat tožijo nad pomanjkanjem teka, pokaženim želodcem ali sploh motenjem prebave, prinese dnevna vporaba 3 jedilnih žlic zelo mile Franc Jožef-ove grenčice največjo olajšavo. Pri izredno bogati vsebini žvepleno-kisle soli se priporoča Franc Jožef-ova grenčica pred vsem v onih slučajih, kjer se mora želodcu dovajati male množine tekočin. Priporočana od prvih zdravniških avtoritet svetovnega slovesa.	16
Missali v najnovejših izdajah so na razpolago v »Katoliški Bukvarni« in se odlikujejo po posebno razločnem tisku, finem papirju in priročni obliki.
Opozarjamo na oglas Ma k s a Tu-seka, stavbni in umetni steklar v L j u b 1 j an i, Sv. Petra nasip š t. 7, ki umetno izdeluje cerkvena slikana okna.
Q"
O.
: : moč : : :
ZHBIESLJIVBST : TRPEŽIIOST :
so glavne lastnosti, po katerih se odlikujejo žc leta in leta
AVTOMOBILI
inuiun s
KlEfUEHT
Novi modeli 1910 le povekšujejo ta odličen sloves. Zahtevajte nove cenike. Tovarna: Mladš Boleslav
Zastopstvo: Nikodem & Wetzka, Gradec, Kaiserfeldergasse 15.
■O
1080

Eašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, to je preparat, katerega zdravniki večkrat priporočajo.
TitZSK OJEIVEi.
Cene veljajo za SO kg.
Budimpešta 18. junija.
Pšenica za oktober 1910 ....	971
Rž za oktober 1910 ......	6 88
Oves za oktober 1910.....7-05
Koruza za julij 1910.....5 35
Koruza za avgust 1910 .....	5 61 Efekti v: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
C«s opazovanj
17: 9. zveč.
18
Stan|e barometra
v mm
737 1 737 3 736-4
Temperatura po
Celzi|u
18 0 15-0 230
Vetrovi
Nebo
.31 B
J 7. zjutr. 2. pop.
Srednia včerajšnja temp. 19 5". norm, 18 0'
sl. sever del ob! brezvetr. megla sr. jjvzh. j pol. obl.
02
.'.-V/v•• jvm--'V-■,\iy«:• ' • V
' jfr , . ». A V..	'•'.»..v '	. • , *.t\ •
1764
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa
Ivana Klinar r0). Kette
po3estnloa na Mllnn
danes zjutraj ob 1. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starost 73. let mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice bode v nedeljo dne 19. junija t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Bledu (Gradu).
Bled, dne 17. junija 1910.
Matilda Ellar. roj. Kette, sestra. - Albert Kette, Inžener, brat. — Oton Kette, c kr. dsželnovladni konceptni praktikant, Alberta, Tomlno, Amalla, Amanda, Lavra Ellar, nečaki in nečakinje. — Avgust Bele, svak. — Bety Kette, roj. Jalen, svakinja.
1761
■ -»M^-iar-^. jffv^ MlHI>W)t l , 'iTl t tlTH FH I
Častna izjava.
i-i
Podpisana Antonija Tavčar, prodajalka mleka v Ljubljani, Kongresni trg št. 15 sem obdolžila g. Marijo Gliha, kuharico pri gospodu Brusu, da je pisala neko žaljivo anonimno pismo, dalje da dela rada zdrahe, in še nekega druzega nenravnega dejanja. Izjavljam s tem, da so te moje dolžitve popolnoma neosnovane in nevzdržljive, da nimam povoda kaj takega o Mariji Gliha govoriti. Obžalujem, da sem se v jezi in razburjenosti spozabila tako daleč, da sem kaj takega govorila, ter jemljem na znanje, da mi je g. Marija Gliha vse te žalitve odpustila proti temu, da sem dala to častno izjavo, plačala stroške njenega zastopnika in v dobre namene plačala 50 K.
Enako jemljem tudi jaz Terezija Peršina na znanje, da mi je g. Marija Gliha na mojo prošnjo odpustila žalitev, ki sem ji jo storila.
Ljubljana, dne 14. junija 1910.
Hntonlja Tavčar. Terezija Peršina.
Dva učenca
sprejme takoj: Prva higijeničua pekarna na Friškovcu v Ljubljani, Prisojna ul. št. 3. v hiši Hinko Privšeka.
Najlepša priložnost za pridobitev v to stroko spadajočih znanosti, posebno pa, ker je pekarna moderna in z električnim obratom opremljena. — Dečki dobrih starišev iz Savinjske doline ali Štajerske sploh, imajo 1774	prednost.	3—1
Sprejmeta se takoj
pri Fr. Kokalju, krojaškemu mojstru, Rakovnik, p. Medvode.
1691 Proda se takoj po nigki ceni 3—t
vila „Zofija"
pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani.
Majhno POSeStVO
je na prodaj, obstoječe iz hiše s kletjo, dobro zaraščenega gozda in njiv, skupaj 9 oralov, 11 mernikov posetve, ob državni cesti med Lukovico in Krašnjo. Več se poizve pri M. Lešnjak, Devica Marija v 1643 Polju št. 23. pri Ljubljani. 3—1
Mirna stranka brez otrok išče
lepo stanovanje
obstoječe iz dveh sob, in vseh potrebnih pritiklin
za prvi julij.
Ponudbe pod „juliju na upravništvo tega lista.
1723 3-1
sprejme proti dobri plači Izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah.
V mestu med dvema državnima cestama v jako prometnem kraju oddajo se v najem
s stanovanjem, velikim dvoriščem in obsežnim vrtom, pripravno za trgovino z deželnimi pridelki in Specerijo. Interesentje naj se oglasijo v upravniStvu »Slovenca«.	1671
Sprejmem taKoj ali konec šolskega leta
!učenca!
iz boljše rodovine, s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom Anton
1735	Trevn-a, Jesenice, Gorenjsko. 3-1
Lepa triletna čistokrvna
bernhardinka
se v dobre roke poceni proda. Rodbinski list (Stammbaum) na razpolago pri I. Kranjc,
1736	Št. Ilj pri Velenju. 3-1
se sprejme takoj za neko hišo v Vodmatu. Zidar, tesar ali krojač ima prednost. - Več pove Adolf Hauptman, Ljubljana. 1755 3—1
sag
1672 80-1
odstriženeinzme-
šane kupujem po '" i
najvišji cžni
frizer za dame in gospode Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša
H. Poanraj
Izdelujem vsa lasna dela.
6-1
1710
Sprejmem več
mizarskih
pomočnikov
v trajno delo. Simon Praprotnik, mizarski mojster, Ljubljana, Jenkove ul št 7.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
pripravna za vsako trgovino in obrt se pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se Kolezijska ulica štev. 4. 1710 3-1
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd. je oddati z augustovim terminom. Vprašati je pri Zadružni zvezi, Dunaj. c. 32. 1737 3-1
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1727 Balija na Glincah preje Traun. 6—1
lahko že tudi rabljena se takoj kupi. Ponudbe naj se pošljejo pod 1730 Janko Mole, Smarjeta, (Dolenj.)
Iščem
=1749 3-1
brivskega pomočnika
v starosti 19—22 let, plača po dogovoru. Maks Matkovič, brivec.Metlika Kranjsko
nevarnosti, da se rana vsleil onesnaibe premeni v težko ozdravljivo in pokrite isto skrbno s preizkušeno obvezo.
2e 10 let se jc izkazalo mečllno vlaCno mazilo, tako-zvano praSko domače mazilo kot zanesl|ivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. IfcjT Razpošilja se vsak dan. t^J
I pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu- '	y Slce, za K 7*— pa 10 pu5'c pošt-nine prosto na vsako postajo \ avstro-ogrske monarhije. "
Pozor na trne izdelka, iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FRAGHER. c. in kr. dvomi dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št.203.
Zaloge t lekarnah Avstro-Ogrske.
V •
w

S7.
'J
l
Pri 6oriat nal Bledem na Dolsembrdu
se je znova otvorila gostilna in se p. n. letovičarjeni, turistom ter slav. občinstvu priporoča v blagohoten obisk. Tu se oddajo sobe ozir, stanovanja za družine, za dobro pijačo in izborile jedila skrbita ter se priporočata 1761 2-1
Helena in Fani Por.
Lepa prilika! Proda se iz proste roke 1617
pr hfta ~m
z lepim sadnim vrtom in njivo; v hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, pripravna je tudi za gostilno ali za kako drugo obrt. Proda se z vso prodajalniško opravo. Cena nizka. Oddaljena samo pet minut od kolodvora. Kje pove uprava lista.
izučen trgovski pomočnik vojaščine prost, s primerno šolsko izobrazbo, govori in piše slovensko in nemško ter govori hrvatsko ln laško, pripraven tudi za potovanje išče primerne službe. Naslov pove uprava lista.	1724 3—1
Trgovsko Mnlo In podporno društva v Ljubljani. Vabilo '
Zap. št. 472 1910
1768 1
gg. častnih, podpornih in rednih članov
lieiiniitoMH
v Ljubljani
na
ki bo
ii nedelo, J. Julija sssfs Sočno Qh so. dopoldne o sejni dooranl mestne hiše.
Dnevni red.
1.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1909.
2.	Poročilo revizijskega odseka o pregledovanju računskih sklepov za leto 1909 in o skontriranju imovine.
3.	Predlog ravnateljstva, da se odobre enkratne fakultativne podpore, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1909.
4.	Predlog ravnateljstva glede podeljevanja izrednih podpor članom za leto 1910.
5.	Samostojni predlogi članov, ki se morajo po § 43. društvenih pravil izročiti ravnateljstvu pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom.
6.	Prošnja za vsprejem vnanjih članov, in zopetni vsprejem enega istopivšega člana.
7.	Priziv nekega člana na občni zbor glede povrnitve stroškov.
V Ljubljani, dne 18. junija 1910
Alojzij Lilleg	Ivan Volk
ravnateljev namestnik.	tajnik.
Trezen
ki zna kovaštvo ali ključavničarstvo,
se sprejme v stalno delo s 1. julijem. Ravno tam dobi več dobrih
mizarskih pomočnikov
stalno delo z dobro plačo. Vstop takoj. ANTON KOLENEC, parna žaga, meha-1775 nično mizarstvo, Mirna. 3—1
FPK-^cr^:—k—\v v;—w - \v g
ZenUnct ponudba.
Varčna gospodinja in dobra kuharica 3 doto par tisoč kron s<- v Svrho	v . .
molitve 1769
je/i seznaniti s f(a^im dobrosrčnim, 35 do 50 let starim posestnikom-obrtnikom ali uslujbenccm s stalno službo. Vdovci 3 eni,m ali dvema otrokoma niso izključeni.
Le resne ponudbe naj se 3 natančnim naslovom in a^o mogoče s sli^o, pošljejo do konca t. m. v zaprtem pismu na naslov: „2vestoba" na upravo ,,$tovenca" v Ljubljani.

Na prodaj je v Slapah pri D. M. Polju
[•V hlev, pod, svinjaki, drvarnica,
vse v dobrem stanju.
1 ora' sežniev niiv. 4 ora'c
I llH sežnjev zaraščenega gozda. Natančneje se izve pri Ig. Mrcina v Zg. Kašlju, p. D. M. v Polju. 1759 (3-1)
Več izurjenih
ključavničarjev
in
pomožnih delavcev
sprejme takoj kranjska tovarna za želez-nino v Kamniku.	1776 (2—1)
ki je dobro uveden pri trgovcih in obrtnikih, se sprejme takoj. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 1777. 1777 (3-1)
Proda sc
posestvo
v vinorodnem kraju na Dolenjskem od farne cerkve pet minut oddaljeno, z novo hišo z opeko krito, 2 kozolca, trije novi svinjaki, klet istotako krita z opeko in skedenj s podom. Okrog hiše so njive in travniki. Poleg travnikov je en kos gozda s smrekami, drugi kos z bukvami zaraščen. — Cena po dogovoru. Sv. Križ pri Litiji. 1773 (4-1)	Ant. Majdfe, posestnik.
I I l
Jutri v nedeljo, dne 19. junija 1910
damskega orkestra
Dopoldne:
zajutrkooalni koncert.
U slučaju neugodnega oremena se orši jutranji koncert u uellkl dooranl, oeCerni pa o kavarni.
Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi velespoštovanjem
I. Bračič,
raunafclj.
SIMON FRKPR0HHK
M in pohištveni mizar i Liliji, ledin ulica št. i
priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo
vsakovrstnih omar za fied
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba točna. — Telegrami: Simon Proprotnik, Ljubljana. — Telefon št. 77. =
Lepa prilika.
Proda se dobro idoča
iziBimij
ali pa da v najem po dogovoru. Pogoji so zmerni, tako da bode kupec ali najemnik lahko prišel do kupčije ali najemnine. 1772 Andrej Bovcon, Sredina 18. Ljubljana.
Sčetle matere bratje
1778
skrbite za svoje!
Vsak oče, mati, brat, sestra, stric, teta itd. preskrbi lahko svoji hčeri, sestri, nečakinji že po 5 letih
doto do 6000 kron,
ako pristopi k dobrodeln. društvu „Edinost" v Pragi. Sprejemajo se člani le do 50., z deklicami do izpolnjenega 14. leta. Pojasnila daje društvena pisarna v Pragi Karlin, Kraljeva cesta 23 a ali njen zastopnik gosp. Fran Šemrov, Ljubljana, Privoz št. 4.
ča
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 44.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 1
jSgBBS65ššggBIIBEM>B5B
•p direktni na-JU, bavnl vir.

ir zaisuzBK za
Prima izgotovljenc, zajamčeno s sukancem šivane
cajgaste hlače st. i, n. m, iv,
dolgost v cm 105, 110, 115, 120, cena komadu K 2 35, 2'45, 2 "55, 2 "65. Enake iz močnega doudiester Fustija
št. I, II, III, IV, dolgost v cm 105, 110, 115, 120, cena komadu K 2*85, 2'95, 3'20, 3'40,
Dalje najugodneji nakup U\o/a 40m ostank. oksforda, flanele itd. K 15'40 111° 40 m »	> cefira > » 16'—
Ho 40 m	» platna » » 17"20
I« 40m » platna, kanevasa itd. 18-50 1 tucat robcev z atlas robom . . . K 1'30
1 komad 48/ioocm brisač.....> 0'34
1 » brisač za steklen.....> 0'20
1 » i50/2oo cm rjuh I" platno . . » 2-60 1 » » » » » polplatno . » 2-30 28 m *U kreos-platno z dodatkom 3 robcev, 3 brisače in 3 kuhinjske brisače le K 18'—.
Trgovci pri večjih in stalnih naroČilih rabat. Najugodnejša prilika, te poskušnja napravi stalnega odjemalca.
MESrimlr l,rva horni. razpošiljajnioa tka-■ uflbft nin Hermanmšiteo, (Češko)
Esl155555=1 E:...... H^EHS^=ll=ssg=sHš
Vabilo
na
1758 1
redni občni zbor
uce v L6SKBVIC1,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil
26. junija 1910 ob pol 3 popoldne v hiši št. 7 v Leskovici
Dnevni red.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrditev računov za leto 1909.
4.	Poročilo o zadnji reviziji.
5.	Volitev načelstva, rač. pregledovalca in njega namestnika.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Elektroradiograf
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	1573
od sobote 18. do torka dne 21. junija 1910.
1. Medvednik v flriegu. (Naravni posnetek v barvah.) — 2. Martina pregreha. (Drama Huberta Schmita.) — 3. Avtomobilska rekordna vožnja /v Modeni. (Aktuelno po naravi.) —4. Ferracus. (Drama po Honose de Balzacu. — 5. Gospod Lenivec si vzame dopust. ()ako smešno.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in '/2 9. zvečer: 6. Odvedenje. (V barvali.) — 7. Obe sirotici. (Drama.)
8. Obe služkinji. (Jako smešno.) Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na vrtu. Ob torkih in petkih sodeluje si. Slov. Filharmonija.
Izvrstna prilika za potovanje
je in ostane z novimi parniki

KaiserinHugusfeUfh-	1704 1-1
torta......25.000 ton
Hmerika.....24.000 „
Cleoeiand ....	20.000 „
Ginctnnatl ....	20.000 „
Presidenf Lincoln .	20.000 „
Presidenf Grant . .	20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEUniG
LjuSslSana, Kolodvorska ul. 28.
Oddasfa se
pripravna za manufakturno trgovino na
najboljšem prostoru, kjer je največji promet. Natančnejša pojasnila se dobi iz prijaznosti v trgovini Pred škofijo št. 3. 1747 3-1
Največjo zalogo
klaviriev In harmonijev
ima edina narodna tvrdka
flifonz Breznik
učitelj ,,Glasbene Matice" In
zapriseženi strokovnjak	•
v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaševanja najceneje. Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let.
: Zg slaboKm in prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 9 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljane.
Lovci pozorl
Lov
ti
V občini Medvode sc bode dne 25. t. in. ob pol 11 uri do- V.K poldne oddal v najem lov za dobo 5 let potom javne dražbe pri c. kr. okrajnemu glavarstvu (soba štev. 2). Divjačine jc zelo ® 1743	veliko.	l-l •
-j- Voditelje društev prosimo, cla jutri v nedeljo natančno pregledajo na društvo clošlo pošto, ker do tedaj ocl »Slovenske Straže« dobe pošiljatve v zadevi 10. julija. Ako bi kako društvo ne dobilo te pošiljatve, naj se to takoj javi »Slovenski Straži«!
+ Somišljeniki ob skrajnih slovenskih mejah na Koroškem in Štajerskem, ki žele za 10. julij govornikov iz Ljubljane, naj to takoj naznanijo pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani
+ Izlet Orla v Stranje. Kamniškim in mekinjskim Orlom, ki bodo dne 19 t. m. poleteli v Stranje, se bodo pridružili tudi Orli iz Šmarce, Radomelj, Domžal in menda tucli Mengša, tako da bo pri telovadbi nastopilo nad 100 Drlov. Prireditev obeta biti sijajna. Go voril bo množici č. g. dr. Gvido Rant. Moške zbore bo proizvajal mekinjski moški zbor.
—	Katol. slov. izobraževalno druš tvo za šentpeteisko Posavje v šmart-nem vabi k prireditvi, ki se vrši jutri v nedeljo dne 19. junija v prostorih pri fr. Francetu Kebru. Spored: 1. Pozdrav, ž. V. Vodnik: Zadovoljni Kranjc. Poje društveni moški zbor. 3. Tiček. Poje društveni ženski zbor. 4. Večerna. Poje društveni mešani zbor. 5. Naš narodni dan. Deklamacija. 6. Jeftejeva prisega. Deklamacija. 7. Govor. 8. Igra: Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. 9. Srečolov. — Začetek ob štirih popoldne.
+ Zavod Sv. Cite, Za brezposelne slovenske služkinje ustanovljen jc v Trstu zavod Sv. Cite, ki ga somišljenikom priporočamo. Zavod je v prostorih »Marijinega doma« v ulici S. Fran-cesco. Ker so vrgle tržaške slovenske dame naša dekleta iz odbora zavoda Sv. Nikolaja, oziroma ker te dame niso dovolile, cla bi bila slovenska dekleta sama vodila svoj zavod, prisiljene so bile ustanoviti nov zavod, da so se mogle rešiti terorizma tržaških dam, katerih predsednica jc javno izjavila, da ni vredna odvezati jermenov Ferrerje-vih čevljev.
—	Iz Tržiča. Kakor smo že omenili v »Slovencu«, se vrši jutri slovesno bla-goslovljenje novih društvenih prostorov. Te dni je clošlo iz Češkega telovadno orocljc. Orli so ga pripeljali s postaje na lepo s trobojnicami in zelenjem okrašenim vozom in ga postavili v novi dvorani. Slavnostni govor govori jutri g. profesor in posestnik Ivan Podlesnik iz Ljubljane. — Ob pol 1. uri je skupen obed v dvorani pri Bartelnu. Ob pol 4. uri popoldne priredi ženski odsek izobraževalnega društva veselico s petjem in dvema igrama: »Tri sestre« in »V službi gospe sitne«. Gotovo se bo p. t. občinstvo udeležilo tega prvega nastopa vrlih članic društva Sv. Jožefa v obilnem številu.
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Tr.?tu, Dosedanji načelnik »Ljudske hranilnice in posojilnice« g. Svetko Hanibal Škerlj se je še pred občnim zborom vsled preobilih poslov, ki mu jih nalaga »Gospodarska zveza«, odpovedal načelstvu. Bil jej je načelnik od njenega početka sem. Za krepak razvoj pridobil si jc nevenljivih zaslug. Člani so z žalostjo vzeli na zna-inje njegovo odpoved, a upoštevajoči važne razloge, ki jih je navel v tozadevnem pismu, oprostili so ga tega bremena v nadi, cla bo posojilnico tucli nadalje podpiral. Na zadnjem občnem zboru izvoljen je bil načelnikom dosedanji podnačelnik g. Anton Čok. Novi odbor konstituiral se je v svoji prvi seji sledeče: Josip Hvala, prvi podnačelnik, Franc Guštin, drugi podnačelnik, odborniki pa: Kocjančič Jernej, Lenardon Anton, Pahor Alojzij, Rože Josip, Sila Franc, Škerlj Hanibal Svetko, Stibiel Henrik in Višnjevec Josip. Načelnik nadzorstva je: Jeglič Maks, podnačelnik: dr. Guštin Alojzij, tajnik: Škabar Matej, odborniki pa: Čok Mihael, Košir Anton, Marc Ivan Marija in dr. Vrabar Maks.
—	Pri vrtni veselici katoliškega sL izobraževalnega društva v Zg. šiški dne 26. junija poje mešan zbor Blaž Potočnikove čitalnice iz Št. Vida.
lj Izlet poštnih uslužbencev v Zg. Šiško. Iz Zg. Šiške se nam piše: V nedeljo jc priredilo pogrebno podporno društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev iz Ljubljane svoj prvi družinski izlet v Zg. Šiško k tovarišu Zajcu. Videlo sc je, da ume odbor pod predsedstvom vrlega g. Košenine, pripraviti svojim članom in drugemu občinstvu pravo neprisiljeno zabavo. Koliko veselja je pripravila otrokom, kakor tudi starišem ter vsemu pričujočemu občinstvu otroška dirka na dobitke, se nc da popisati. Le kdor jo to videl, ic ta si more to prav predstavljati. Po dirki sc ie razvila prosta zabava s
petjem v gostilni pri Zajcu, kjer so bili vsi prav dobro postreženi. S svojo navzočnostjo so počastili ta izlet gg. poštni uradniki: K. Mayer z rodbino. V. Er-žen in A. Hameršek. Da pa poštni in brzojavni uslužbenci tudi ob veselih urah ne pozabijo svojih trpečih tovarišev, se jc razvidelo iz tega, da so nabrali za bolnega tovariša g. F. Dacarja 8 K 64 v. Čast jim! Kdor se je udeležil tega izleta, mu bo gotovo ostal v najboljšem spominu. Vas pa, dragi nam obiskovalci prosimo, cla nas kmalu zopet počastite s svojim obiskom.
—	Koleke »Slovenske Straže« prodaja v Trstu prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva«, ulica delle Poste štev. 9.
—	Društveni dom v Mekinjah je
pod streho. Stavba je mogočna; prostori so zelo praktično razdeljeni in bodo izvrstno služili svojemu namenu. Zidarji bodo začeli z ometom, tesarji nabijajo strope. Pohiteli bomo kar le mogoče, cla se društvo prej ko mogoče preseli v svoj lastni dom, kjer bo tem lažje in uspešnejše delovalo v prospeh milega nam ljudstva.
Prva zastava »Prometne zveze«. Ki ■ajevna skupina Jedlescc pri Dunaju »Prometne zveze« krščanskih železničarjev v Avstriji je prva med vsemi v celi državi, ki si je omislila svojo zastavo. Zastavo bodo cerkveno blagoslovili 18. avgusta na cesarjev rojstni dan ob navzočnosti številnih pristašev.
^ se kot naravna
ainiznavoda
rve vrste in kol zdravilna voda
' zoper težkoče organskega dihanja in zoper, bolesti iulodca in mehurja najbolje priporota.'
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
esveževalno in mizno pijačo
pripravno za priraešanje vinu, konjaku ali aidntm sokovom, za to opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast, do jerti, pospeSujc prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.}
izvirek: Giessfiubi Sauepbrurm,
želez, postaja, zdravilno kopalliče pri Karlovih varili
Prospekti eastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, vaijih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jostvinami in vinom.
Zabge pri Mihael Kastner-iu, Poter Lassniku in Andrej Šaralionu, Ljubljana.	11452—49
Za zdrave inbolae otoke kakorladi zatoka ižfe
iVr
Knjižica; Otoška hranile? zastoj pn NESTLE
D i! 13' i R'Up%}f3<5j;.e> Jt
Izborne so
Pekatete, to se priznava a le tedaj ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilir. Bistrici.
636
3-1
mer-ieve
trpežne, apnene
acadne barve
postavno zavarovane
v 50 vrslati oi 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
m\-\0n barve, S ZA ts
potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, Se nepobarvane fasade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva sc v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
KflilL HR0HSIE1HER, ilUltfj III, UaiipiStel! 120.
Zaloga; Brata Eberl. Ljubljana.
Ljubno, dne 30. majnika 1910.
4	Gospod
Franc Stupica, veletržec
v Ljubljani.
Podpisani posestniki smo kupili pri Vas 3 vratila (gepelne), 1 mlatilnico in 1 slamo-reznico.
Postavili smo si troje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj izborno in v našo popolno zadovoljnost, tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo.
Obenem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje i. t. d., najboljša in najcenejša pomoč.	1635 4_!
S spoštovanjem
Kokalj Ignacij, Gvenkel Anton, Praprotnik Jožef.
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
2961 Kasljujočim 24~1
otrokom in odraščenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno kot sredstvo, ki odtrgava sluz, Jo odvaja, ki blaži in potolaiule krčeviti kašeli in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, THYfflOMEL SC1LLAE, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kaSlja.
Thymomel Scillae.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
l steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošiijatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej pošiijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiijatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRilGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor m Ime sredstva, Izdelova-telja In varstveno znanko.
Posojilnice.
IŠIČI
inserat
Ljudska posojilnica cMta * -
Vzajemno pQu?°"e°a?rufitvo' KonerMnltr*ig
Razno tvrdko.
Jager To">. treovina ročnih del, Židovske uL 5
Kollmann m'"{„izSjk" porcel^a ta ,tekl^
Jfisin Knšmprl prva jugoslovanska tvor-»J<U3l|J rvuaillCI 1 nica dro2 priporoča svoje
izborne droži (kvas).
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy \0!tbIiani'
IVIfnrMncTPt* TVrgov'11* * Spec. blagom In mCllt/iilgCl delikatesami. Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo feresnitrB
PnctAii	slikar za napise, žrke in erbe,
1 USIUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
Jihflr^ A> največja zaloga Čevljev domačega iz-fciUUl delka, Prešernove ulicc.
V Ameriko in Kanado
zložna, . . cena jn varna
vožnja s cunard Line =
H 5« 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 21. junija, Ultonia, 5. julija Carpathia, 26. julija, 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-nik, 18./6., 9./7, 6./8.,27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910. Mauretania, 2./7., 31./7., 21./8., 10./9., 1./10,
29/11., 19./11., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
uaaaaaaaoaaatfaaanaaa^
Rhevma
Protin
Ischias
Odprto od 1. aprila do 1. novembra. Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim.
1. SRpt.dol,(unija25%znižane cene. Čudoviti zdravilni uspclii. Radioaktivna termalna kopol 35- 44 C".
Zdravljenje: pitjem termalne vode. KazpoSiljalnica termalne vodo. Frekvenca 6000 oseb.
1025	Hrvaško (hrvaška Švica).
Hasin, marmorne, pršile kopeli, mahovnnte liopell, fa go, sudarija Prospekte in pojasnila d.ije kopališko ravnateljstvo
in kopališki zdravnik dr. Mai, ptavilni naslov samo Kropluske toplice. HrvaŠko.
Zdraviliški dom, S00 bog. oprem ij. so'j, prekrasen p.irk, terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zJravil. godb . Lift, tele-
fon, avtoinob. garaža, posoj. avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (siransk* postaja južno želez proge DnnaJ-Trsl). Avtomobllsk eza pri vlakih ob II uri 11 minut dopoidne in o!) 3 uri '/u minut popoldne. - Na železniški poslaji Zabok veza z. avtomobilskim omnibujom pri vlakili ob la uri -0 minut dopoldne in ob I uri minul popoldne od I. maja do oktobra.

H1K*	I lil »man vtarr.umuzur	HI	i»i ■■■liM lil ■ i
Motorji m bencin in petrolin
tovarna za motorje
Gloggnitz, Nižje Avstrijsko 15.
so si pridobili zbog svoje priznano izboine zgradbe (konstrukcije, Langsamliiufer) zelo štedljive porabe snovij in dolgoletne* brezhib- DnMniiftH Savi tnnirtn nega obratovanja popolno zaupanje v vseh krogih. nU(|ri|[Pp..|lJU 011|T|1 S® SMSS1* Kot dokazujejo vsak dan dohajajoče IlUHUUUI JUt illUlUl priznalnice mojih velecenj. odjemalcev ■^■■■■■■1 najzanesljivejši in vselej delujoči pomožni motor, za vse rokodelce, ki so navezani na strojno delo, kot mizarje, kolarje, tesarje, Žagarje, strugarje, ključavničarje,
mehanike, usnjarje, mlinarje, peke, klavcc itd. |l ki se da tudi prepeljavati med zadružnike.

"j B
i •	LJ I	' I v najpopolnejši izvršitvi. Proračuni,
za stroje za obdelavaniG lesa sar-a?
ali nje zastopnik PETER ANGELO v Gradcu ilnnenstr. 9/II.
folai!
Proda se po zelo nizki ceni nova pritlična hiša za dve stranki na Cesti dveh Cesarjev št. 10. Mestni log. Poleg je nekaj zemlje; jako pripravno za zetenjadni ali sadni vrt.	1752 3—1
ti)i
pri Ljubljani.
r, Mm M
Razpis službe
1763 2-1
eveniuelno sluge
Županstvo Zakot pri Brežicah razpisuje to mesto tajnik lahko prevzame tudi mesto sluge; plača po dogovoru, prosto stanovanje, samci prednost, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi potrebno; prošnje vložiti do 1. julija nastop 15. julija 1910.
Posestvo v Dravljah
št. 33 pošta Št. Vid priLjubljani, s trgovino z mešanim blagom in celim gospodar, poslopjem, primerno tudi za vsako drugo obrt, se da v najem. Več se poizve pri lastniku ravnotam.	1721 3-1
JOSIP STUPICA
Jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprtžžno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Materi želijo <ivbrvs po ct>ni t/s _ ttvnasljivo-potevtili rtxy\ye ol>m*f&
rSiin&n^JCmetetZa
v J^ttbjftuU JiblvčvorsM« uiic*2&.{ VMapvratha^ifaaula Ayvs*l»*yA*>v>,
Pritlična hiša
1734 4-1
v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 10
ter nekoliko Vrta se takoj poceni proda. Več se izve v Ri.vnikarjevi ulici šf. 15.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjašjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Četnem sl
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist f«_|_ _ f*™««—1» stavbni in umetni v tej stroki lllilfi&S E 11SGK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Za kopalno sezono
obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače
in vse druge potrebščine priporoča
•9"» modna trgnuhia F. Iflagdlč
Ljubljana: nasproti glavne poŠte.
1745 10-1
1684 3—1
Opravilna številka fl 30/10 20
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici so po prošnji dedičev Franceta Homana iz St. Jerneja 15 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer: hiša štev. 15 v Št. Jerneju pripravna za trgovino in gostilno z gospodarskimi poslopji 23.840 K, travnika 560 K, 140 K, sadni vrt 1000 K, vrt za zelenjavo 500 K, njive 3000 K 2200 K, 1800 K, 180 K, vinograd s hramom nekaj posode 689 K, vinograd 150 K, gozd 600 K, solastninske pravice 600 K.
Dražba se bo vršila
dne 27. junija 1910 dop. ob 8. uri v Št. Jerneju
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbeno izkupilo je vplačati '/3 takoj, '/3 v pol leta, ostanek v enem letu.
Dražberie pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču.
C. kr. okr. sodišče v Kostanjevici ,odd. L
dne 8. junija 1910.
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način % 1592 varjeno.	X
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emilpl. Garzaroli; Trnovo : Hudolf Valenčič: Heka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ. - -
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Oznanilo.
1726 2-1
I.	Prosilke za sprejem v I. letnik c. kr. ženskega
učiteljišča v Ljubljani
naj se zglase pri ravnateljstvu v soboto, dne 2. julija od 2. do 6. Pismena preizkušnja se prične v pondeljek, dne 4. julija ob 8. uri. V II., III. in IV. letnik se gojenke ne sprejemajo, ker ni prostora.
II.	Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča
se bodo sprejemala v soboto, dne 9. julija od 8. do 12. Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8 do 12 ure.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 16. junija 1910.
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, su-kancc, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranjc. Izvršba točna in jako cena.
Ceniki 8 koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe sc pri
Fr. Cudnn
urerju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn ,,Union" v Eleln ln Gonovf.
700 Uhani, prsčasi, braJjanža. d)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
512
za moške obleke
največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. ffiiklauc
Ljubljana. Stritarjeva (Spitalsha) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Zaradi prenovitve kavarne
po ceni razni biljardi, lestenci za plin velika ogledala itd. 1678 6-1 Vpraša se v kavarni Europa v Ljubljani-
Pozor
kstiesarji! ;
Mesto K 110 — samo po K S0' — , z »Torpedo" prostim tekom po K 95" - prodajam za reklamo nova prvovrstna ..štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5" — , 6" — , 7--; cevi po K 3'50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga vožnlh koles ln šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
„Deering" 16M1_t
najnovejše ln lahke konstruK-Gije po zmerni
i j, priporoča
znanaveletrgo-
(sapg^--"'" vina z
železnino, motorji in poljedelskim? stroji
Fr.
o Ljubijanii, fUSarije Terezij cesta Ii. t.
cc^aauui«jaaaa"ji3a3aai3i3oi3aaaaaaao
g
S
H §
i na
Zasebniki, ) nc ™i!8 uacilnB prlltka za iiaroiitsv
Ul,
Krošnjarji, I
naravnost iz ikalnicc.
Posebna ponudba:
41) m lepega sort. celira za sroice — llanele In ostank.
oksforda.............K 16 —
10m la ostank. oksforda, rumb. tkanine ja
kanafasa in la ostank. modrega blaga . K 17'— 40 in ia vel. rumburSke tkanine, I a oksforda
angi. cefira, kreas. platna......K 19'—
Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake, flko blago nc upaju, ga vzamem nazai, povrnem poštnino in istotako denar, torej nikak ri.Tiko. Kdor enkrnt naroČi, narod zopet Vsakemu zavoju vzorcev priložim vzorce tka->ddi
nlnc in bombaževine. Dalje se odda: 1 tucnt la belili robcev z atlas, robom . . K
48 100 široke brisače samo..... K
Brisače za kozarce, komad......K
Q Beli namizni prti..........K
p 150/200 cm zajamčeno platnene rjuhe brez
§šiva, vsaka konkurenca izključena, samo K 2*20 Iz močnega platna, Ista velikost, samo . K 1-98 q Najboljša in uajcenejSa nakupovalnlca za kro 13
Sšujarje In razprodajalce.	CJ
Razpošilja se po povzetju, kompl. zavoj 5 kg poštnine tj jJ	prosto v vse kraje.	B
g Prva iiermanm. razpošiljalnica tkanin M. Brick §
o	Hermanmfstec št. 1, Češko.	□
Q^g[X2miX3aaaaaaaaaaoaaaaot3aaaaa3
Sla prodaj so
posestva
po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Eno najlepših posestev še v mestu Ljubljana, obstoječe iz hiše, hleva velikega vrta, za senco, sadje in zelenjave ter 9 lepih velikih travnikov in dva gozda. Nadalje v Rudniku lflLH, popolnoma nova s trgovino, 16 let davka prosta. Dve velepose-stvi na Spodnjem Štajerskem v bližini Šoštanja 1 milijon kubičnih čevljev različnega lesa. Več pove lastnik Josip Plankar Ljubljana, Dolenjska cesta. 1698 3-1
Pod najvišjim pokroviteljstvom N). ces. ln kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja FRAN JOSIPA I.
prva mednarodna
razstavil Dude
maj—oktober.
i
Lov in njega obrat, industrija in obrt, promet tujcev umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Bazstava konj — rastava kuncev in pe-rotnine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar — tevanjekmo 1229 golobov-pismonoS itd. 10—1
Luna park, kinematografi, lovski dloraml Itd.
Razstavna loterija, k ToTooT-.
Sprejme za takoj
oziroma za 1 julij:
niaiiaiviira 1*1r O zanesljiva, vešča tudi Uidydjllll(U ■»••nekoliko knigovodst.
Trg. pomočnik, SE£jS£
Učenec s primerno šolsko naobrazbo.
Sprejme za september:
Trgovski pomočnik železninar
Pnnil«11 allr Q izurjena špecerije z učno riUUdJAlIVcI dobo.	1701 1-3
JR. Sušnik Zaloška cesta.
na Kranishem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kb-panje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.
se priporoča za nabavo stavbenih nosilcev, cementa, strešne lepenke in vseh potrebščin za stavbe. Dobavlja točno vodovodne cevi, črpaljke, vse vodovodne in strelovodne dele, železne blagajne, šivalne stroje itd.
1709 3-1
Razpis.
Za zgradbo ceste Tacen-Smartno-Skaručna na 31.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbeve obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 22. junija 1.1. ob 12 opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati ie zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje gradbe Tacen-Šmartno-Skaručna"
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne poooje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu, ob uradnih urah.	1700 3—1
Pezelni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 11. junija 1910.
Delniška glavnica: 50 milijonov kron
Hezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
nnnnn
Centrala v Prani.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
E
Bančni prostori:
Vla S.HIcolo 30
v TRSTU
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Vla Huova 29
I K.
izvršuje vse bančne posle obrestuje vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in capin«, ske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih Industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.

r
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi ty8 do 1/4 litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče
;........................ :-: zdravilno sredstvo :-:
•	Glavna zaloga za Kranjsko: • P" slabi prebavi, kroničnem kalenju
•	A 5aralmii I iiiMiotio • čreves> motenju jeter, bolečinah v
•	/\. OalaDOIl, LJUOljana. • haemorroidah, debelosti, nevralgiji
•	•••••••••••••••••••••••• in pri ženskih boleznih. 1392 13—1
d 9
*
i I
F

Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
Buhačeu prah
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija,
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kielu 1894, diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 1898,
nejše Q

diploma velike svetinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo v Zagrebu 1891. itd.
1325
Hotel Litoirnlia
(Narodni dom v Voloskem)
3E'-i)
h:
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
marlla medued, najemnica

Pol ure od Celja v savinjski dolini se nahajajoče	1712 3_j
arondirano, čez 46 oralov, (hmelj, vinograd, gozd, polje, travnik, mnogo žlahtnih sadnih dreves, hiša, gospodarska poslopja in potrebščine. Krasen razgled po savinjski dolini.) se takoj proda za 36.000 K. Pojasnila daje Zofka Lenart, Lisce pri Celju.
Korte-P. Portorose, Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe ■mm mm do istega. Razpolaga z več kot VrllHH 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce^ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1	Načelstvo.
Kopališče Medija |
1594 na Kranjskem, postni in brzojavni urad Medija-Izlake. Termalno kopališče, letovišče; isto je vsled svojega izbornega zdravilnega učinka zna-menito že več let. 1 uro od postaje ||| južne železnice Zagorje. Z vsem komfortom opremljene sobe, izborna restavracija, nizke cene. Pojasnila dajo lastniki
-ja um
Solna kopel! M noge
Chirngrin
30 Tisočkrat preizkušen
vin. pri Potenju no9' ' jih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 33 vin., 6 zav, K 1-50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
o drogerlH d Gradcu I./4.
1259 (1)	Dobi se povsod.
IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
> M I^DrTTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: ' inJDIiV UXH DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrir/ninp- Baden< fieSka Kamnlca< Ceika Lipa, Brno, Gablonz a, N. Grasiitz, Krakov, Lllomerlce, Moravski 1 UU1U/.1110C. Zumberg, Modling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Llberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., 1.1, d-
s Zavarovanje proti izgubi pri mm srečk in vredn. papirjev
~ Prospekte in cenike premij zastonj in Iranko.
\
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ustanovljeno leta 1857
S-SES-:
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike solnčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar
M SlioliiošlJ. Stari trs št. 4.
Liiibliiiii
Prešernova ulica $1.4.
3634
Popravila točno in ceno.
štev. 1.
Največfa zaloga najfinejših
.	barv =
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tompera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda, Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alumlnlum v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in luži. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študijo. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi in papir zavzoroe po najnižjj ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične -r.-----prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča =

prva kranjska tovarna oljnatih barv, llrnežev, lakov In steklarskega kle|a.
Prodaja najboljšega mizarskega-—
lima
po najnižji oenl,
karbolineja
——r samo boljše vrste, =====
gipsa
I
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mssteltrgst.il
priporoča največjo zalogo krasnih
1
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Založnik
zveze ces. kralj.
iska tovarna peči.
avstrijskih državnih uradnikov
ALOJZIJ VECAi9 LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki siradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvauih do najpreprostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnlšča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Rmeriko je s parniki
■ ■
u o
N O
P*
cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Eaiser Wil-:: :: helm der Grofie. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. =
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, hudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
M Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
BSago	wsie
Točna postrežba
31 52-1
Lni
e
inuellr, trgovec s urami ter zapriseženi sodnlfska cenilec.
Ljubljana, Wol!o?a ulica štev. 3.
uke? n ceiice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
s
o
192 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva Srgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk-štambilje v
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franke.
Tovarna m za ccvljc
F. L. POPPER, Chrudim; Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
-	Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
Julija flor,
Znamka F. L. P.
830 52-1
mizarski mojster ¥ Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
UKiHrarasnli
za spalne ter jedilne sobe in salone. SMvatie vsake vrste. Jtfodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
NajcenejSa zaloga. :: Cene brez konkurence.
iBt&i-ffiK&etBanasi
513
aznanilo.
Slavn. p. n. občinstvu vljudno naznanjam da otvorim z dnem 19. junija 1.1. svoj povsem na novo in moderno zgrajeni
fotografični atelje
v Sksfji loki, v Zgornjem Mora. nasproti taljeve gostilne.
Atelje jc opremljen po najnovejši metodi z vsemi pripravami in aparati, sezidan po načrtu stavbinske tvrdke A.Molinaro v Skofji loki. Izdelujem slike vsake vrste: svetle in some (matt) do vsake velikosti, povečevanja, reprodukcije, sepia email, slike na porcelan za nagrobne spomenike, razglednice, slike pomanjšane za medaljone, slike barvane po naravi itd., sploh prevzamem vsa v fotografično stroko spadajoča dela.
n a ročUa^se^ri poroča ANTON SilDilE, fotograf.

kot prosta obrt, kakor tudi

jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj, jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „Sp§ritUDSen 1465 £385?" na anonfno ekspedtešjo m. Dukes FSachf., Dunaj i./!. 10-1
St. 21.
1731 2-1
Vsled odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 2. decembra 1909, številka 3244 odda krajni šolski svet na Viču pri Ljubljani potom ponudbe
ril
s 14 učnimi sobami sledeča dela:
1.	pleskarska dela,	5. lončarska dela,
2.	steklarska dela,	6. inštalaterska dela,
3.	slikarska dela,	7. dobava okenskih zagrinjal,
4.	dobava železnih peči,	8. naprava strelovoda in hiš. signala.
Načrte se lahko vpogleda, tudi ustmena pojasnila se dobiio v občinski pisarni na Glincah št. 8. in to vsaki dan od 15. tega meseca naprej od 5 do 7 ure zvečer, kjer se obenem tudi dobijo proti primerni odškodnini dokler zaloga traja iztisi proračunov splošnih in posebnih pogojev in ponudb. Ponudbe po pogojih in predpisanem vzorcu sestavljene se morajo vložiti najpozneje do
25. junija t. 1. do 7 ure zvečer
v občinski pisarni na Glincah št. 8. obenem z vložitvijo ponudbe se mora vložiti 5 % vadij v vrednostnih papirjih ali potom hranilnične knjižice v občinski pisarni istotam. Ponudba naj ima naslov: Ponudba za dela pri zgradbi nove ljudske šole na Viču.
Na Viču, dne 14. junija 1910.
Za okrajni šolski svet:
Andrej Knez
predsednik.
Ima, Ktrg It. i
izvrstni, osak dan sueži

adoled In
ledeno

Idili I]?.
Betonsko
Milili.
Tvornica umetnega kamenja in marmaria
ZHJEC 4
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene postamente, balustrade, ornaraente za fapade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirja, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži-v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — flakovanjo cerkev in vež s
cementno-mozalčnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. _ Terrazzo tlakovil
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za fasade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
ProJeHtiranjB ii izvrševanje železibetonsi slavi: sa Pmoos!n°^n^xieovvn/ankUM,E
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na dabolo In drobno ter „lzollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i_i
::	Ljubljana, Dunajska cesta 73.
PoTrtl-? PriP°roeam Preč- duhovščini in P^^^f I ^ZrflPjl • slav. občinstvu svojo ogromno I \J/L\)l l
zalogo umetno izdelanih
iz črnega, zelenega granita, Sai?rad®rp in beieega karar-
Skega, kraSkega in več drugih msarmorjcg; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa usneltna cerkuena in s$au-bšnska dela. Preskrbujem slike za na spanraenike po Jako siizkl ceni. Imam v zalogi nagrobne okoire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne ssomenike po laka nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
710 (20-1)
i II
IGNACIJ CAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Majj&ffiSlšai isg najSsignnaGiSa prilika za Sledenje!
Cenami promet do 51. dcc. 1909 j	1 stanje vlog dne 31. marca 1910
čez 83 milijonov kron | Lastna glavnica K 503.575-98 eez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Umon" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—
ier 4
Iz0
"291
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Slška. stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šllbar, župnik na Rudniku.	1
1842	Ustanovljeno leta	1842 g>
Slikarja napisov a Stavi* in pohlStvem pleskarja.L
Velika sbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje
ELEKTRIČNI OBRAT.

Tovarna lis podaja oljnati!! barv. Urnem In laka
Prodajalna in lmpioir: miKLOSlCEVn CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. DeMca: MMl ULICE ŠTEV. 8. lelslon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga Copičev za pleskarje slikarje in zidarje, Sledilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
IBBaSfiSSsSla
HJ M
HM
H
W
S
K
Najcenejša vožnja v Hmeriko.
				■ m	mm k
					
Fotografski umetni zavod
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
LfuMjana, Sodnijske ulice štev.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se izvršujejo točno tndl v največji množini. —
Najcenejša vožnja v Ameriko.
£5
i
£5
S
Hs Hs
h; h«
s'
g"B B B 8 S B a a B B « B S !S
G
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovorna pohištva J. J. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
a b b s a »a »
Pno Hranisho podjetje za mm slehlarstvo in slikanje na stei
flu
I
Dunajska cesta St. 13
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Gospodarsko društvo
Bernffl, poŠta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
trifU^S svoj'11 udov. Cena je nizka. Virio Vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko RED9VHICH.
Učinkujoč pri želodčnih težkočah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kašlju, pljučnih
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
zanesljivo učinkujoče pri prišdh, ranah, ranitvah, vnetju Se tako starem vseh vrst. 2 lončka K 3-bO. Naročila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
ISaVOtiijav
2 motlern*mi' velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antv/srpsn v Now-York in čez
flnnirnHnr.n ir Dnnlnn
Antwerpeii v Boston.
je proga
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastitl duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, *Zeeiand>, „Lapiandu, „Menomi-na\ „Maniton", „Gothlandu, „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popo!i!an.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju» 188 (52—1)
„BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon St. 38.
-j
K
ŠPEDICIJE
vsake vrste. — Prevažanje blaga
za trgovce in zasebnike.
Preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo i. t. d., i. t. d.
špedicija, komisija. EesifraSa: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon št. 38. jjj
I
.' m' 'i UMararoe—i
ie
p LfubSianf.
mHOBKirasBSBiamaHHHCzm
spomeniki, staubeni okraski itd.
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih streSnihoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	streha popolnoma varna pred nevihtami!
Ifc^ Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. "^jj Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se »Cejo.

Pristno francosko

ponudi po najnižji dnevni ceni
Viljem Steinherz, Ljubljana.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiiiiKimnim Obstoji ža nad 38 lat. iiimiiiiiiiiiiid
f^na Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro ln najpoštensjšo postrežbo, prosi, da sa pri 2403 D,ro®""1 uv0" ozlrs" Da P™ domačo tvrflto, 26-1
Varstvena znamka
Kohlerjeva cementna
strešna opeka ♦♦♦♦♦
z zarezo in brez zareze
1611 8 1
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj:
l IVAN JELAČIN, Ljubljana.
Zahtevajte ceniki
Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.

JLT
1
Modni salon ja damske klobuke
P. ft{agdič, Ljubljana
oriporoča svojo bogato zalogo modernih m okusnih ■ slamnikov po zelo ugodnih in brezkonfarenčnih
IUlj cenah. Naročila z dežele izvršujem z obratno pošto. 30001
rhtnifnimiB m	...................................1491
a00000000000000000B0000000[Oi(gi[D](O](D|00y00000 g)00000000[g)0[Jlg]0000|Dl(D]00000000E1000 fDlPlfJifDifJifDifaifJi
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	1 3348
za pomladansko in poletno sezono 1910.
= Kupon =r: 3*10 metr. dolg,
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
t	kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, ciobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel~Imhof v Brnu
Vzorci zaston] in franko.
Vsled direktnega naroČila blaga pri Ivrdki Siegel-asebnikl t
najmanjša________
najskrbneje, natančno po vzorcu. 440
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ngašeno se dobi pri
kamenarskem mojstru
• e
:: Ljubljana Kolodvorska ulica
•••
••• § ••• «
Prvi slovenski poorebni zavod v LiublianL Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od najpriprosteiše do naielegantnejle vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
'ma bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon št. 297. cvetlice. najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rojina.

KONGRESNI TRG 19
KONGRESNI TRG 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do	/11| 01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in jih obrestuje	.. P O ft |2 |o čistih 4 K 50 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v V/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat R. Kalan I. r,
predsednik.
Kanonik L Sušnik 1. r„
podpredsednik.


Izdaiuteli: Dr. Ignacij Žitnik.
.Tisk: »Katoliške .Tiskarne«,
• f1 Vi,^*
Odgovorili urednik: Ivan štelo,