Jk             Sinajsko gorovje in gora Horeb v Arabiji.
šHHi ^e'ireJs'fej Arabiji na južnem oglu sinajskega ali petrejskega polotoka,. |li|f ki je večinoma pust in skalovit, nahaja se gora H o r e b, ki vam jo s^gp kaže denašnja nVrtčeva" slika. Dobro vem, da ga ni med vami, ki bi T' ne bil slišal še nikoli tega imena, posebno med onimi, ki hodite v šolo. Naj vas le nekoliko spomnim zgodeb sv. pisma stare zaveze, posebno na ono znamenito zgodbo o Mozesu, ko je pasel Jetrove ovce. Zgodba se pričenja s sledečimi besedami: ,,Ko je Mozes necega dne gaal ovčjo čredo daleč v puščavo, prišel je do gore Horeb. Tu se mu prikaže Bog v ognjenem grmu. Mozes se čudi, da grm gori, pa ne zgori. Stopi bliže k grmu, ali Gospod mu reče iz gorečega grma: Ne bližaj se tii sem! Sezuj poprej svoje črevlje, zakaj kraj, na katerein stojiš, sveta je zemlja. Jaz sem Bog tvojih oeetov! i. t. d." — Vtej prelepej zgodbi ste najpred slišali o gori Horeb, katero Mozes »božjo goro" imenuje, ker se je pozneje na jednem vrhu ali odrastku rečene gore, in to na gori Sinaji, Bog prikazal izraelskemu ljudstvu in mu dal deset zapovedi. Sinajski ali petrejski polotok Ježi v podobi trikota ob sueškem in akabskem zalivu, v katera se rudeče morje proti severo - vzhodu in severo - zahodu izteka. (Vzemite v roke zemljevid prednje Azije in našli bodete takoj sinajski polotok na jugovzhodu od Palestine.) Ves ta trikot, ki se zajeda v rudeče morje, iraenoval se je v starem veku skalovita Arabija (Arabia petraea). Na južnein oglu rečenega polotoka se razteza velikausko sinajsko gorovje s premnogimi razrastki, mej katerimi sta za nas posebno znamenita dva vršaca, severni in južni. Severni vršae sinajskega gorovja je Horeb (zdaj Eas es-Sufzafeh), južni pa Sinaj (Dschebel Muza, JVlozesova gora),   V inožji Horeba se razteza velikaflska. planjava, ki meri preko dva
Gora Horeb v Arajiji.
miljona kvadratnih metrov, in ua tem prostoru je baje šatoril glavnl del izraelskjega ljudstva, ko je šlo preko rudečega morja v obljubljeno d.ežplo. Brez dvombe so lzraelci na tem kraji tudi molili zlato tele, katero jim je Mozes zdrobil v prak in vrgel v bližuji potok, ki teče v znožji gore Horeba. Skozi ozko sotesko, ki jo vidite na levej strani denašnje podobe v znožji Horeba, pelje pot na goro Sinaj. V tej soteski v znožji Sinajske gore se nahaja samostan sv. Katarine, trdnjavi podobno poslopje, katero je 527. ]. ustanovil bizantinski cesar Justinijan. Dobre tri četrt ure višje stoji samostan svetega Elije. Tukaj — tako pripovedujejo Arabci — stoji cipresa, katera kaže kraj, na katerem je Mozes prejel deset zapovedi od Boga. Od tukaj se pride v polu ure na vrh Sinajske gore, kder stoji cerkviea, kamor potujejo pobožni romarji v velikem številu. Samostaa sv. Katarine je dobil ime od ostankov (relikvij) te svetnice, ki so je s Katarinine gore, najvišjega vršaca sinajskega gorovja (2650 m), prenesli tu sem 307. leta. S Katarinine gore je prekrasen razgled po vsem polotoku, čez oba morska zaliva, ki oblivata polotok, in še dalje čez na afrikansko in arabsko gorovje.
ISevero-vzhodna gora, ki jo vidite na levo, imenuje se Dschebel ed-Deir, samostanska gora, baje od samostana, ki je nekdaj tu stal. Ta gora se vzdi-guje na vzhodnej strani od samostana sv. Katarine, ki leži v Jetrovej dolini, katera jo Io6i od Horeba.
Y znožji sinajskega pogorja vidite Sinajsko puščavo, rekše različne doline v sinajskem gorovji, v katerih so Izraelci raalo ne vse leto šatorili, da bi po Mozesu prejeli postave, različne zapovedi in naprave od Boga.
L                                                     ____«____                                           LT-