8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
ASKl DNEVNIK
Mostnina pbčana » gotovini "ob. postale 1 grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 163 (0771)
TRST, sobota, 16. julija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK jezaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
z glasovi kpi, psi, psdi, pri, kd in pli
Z ogromno večino glasov je zbornica odobrila resolucijo o skupnem dogovoru
ker so dokument glasovali po odstavkih, se je izkazalo, da je največ «proslih strelcev» ob vprašanju deželne decentralizacije - Andreotti obljubil oblikovanje «rokovnika» za uresničenje dogovora - Poudarjen pomen «privilegiranih odnosov> in sodelovanja z Jugoslavijo
RIM, 15. — Poslanska zbornica .je ob enih po polnoči odobrila skup-9 resolucijo šestili demokratičnih strank, v kateri so strnjeni temeljni '•stavki programskega dogovora. Glasovanja se je udeležilo 545 poslan-;Cv’ vzdržalo sc jih je 16, proti pa je glasovalo 87 poslancev. Resolucija Jt\'°rej prejela 442 glasov poslancev KPI, PSI, PSDI, PRI, KD in PLI.
... glasovalnih izjavah so predstav-------------------
.} šestih strank in drugih, ki se Prištevajo nekako v opozicijo, še nkrat pojasnili svoje stališče do •topnega programa. Riz (SVP) je ,eia', da se bo vzdržal, češ da je ogovor »razočaral*, Panella (radi-a Cl.) je dejal, da se prišteva k Poziciji, enako Corvisieri (DP), za aterega dogovor «biča zgolj kožo eiavcev», Bozzi (PLI) pa je pouda-j ’ d0 bodo liberalci glasovali za govor, vendar «niso podpisali bele DrvJ1Ce>>' ^arnnl' (PRI) je ponovil p 'urške o gospodarskem delu spo-J^hma, za ostalo — je dejal — pa Uo republikanci glasovali, ker je govor «lemelj za premostitev kri-
pretresa Italijo*. Balzamo (PSI) je
L ■	-|e napovedal pozitiven glas
Costov, ki so pa «nezadovoljni» nit ' nepomembnih izjav predsed-0,ka vlade. «Nihče naj ne zahteva a s°cialistov več od tega, kar je
zapisano v programu*, je zaključil Balzamo. Neodvisna levica je izrazila zadovoljstvo, ker se je «nehala izolacija levice*, medtem ko so predstavniki «demonacionaJne» skupine napovedali, da se bodo vzdržali. Piccoli (KD) je še enkrat pojasnil, da se je «globoko motil vsak, ki je mislil, da je priča sporazumu med KD in KPI*. Po njegovem mnenju bo mogoče dogovor uresničiti, »vendar ne sme nihče po svoje izsiljevati interpretacije*, s katerimi bi se KD ne strinjala. Preti (PSDI) pa je dejal, da bodo «vmesne sile* bdele in nadzorovale nad sporazumom.
Komunist Alessandro Natta je dejal, da bodo komunisti glasovali za sporazum in je priznal Andreottiju, da se je «jasno obvezal za njegovo izvajanje*. Še posebej je Andreottiju priznal, da je obljubil izvajanje
seilnik vlade Giulio Andreotti med posegom v zbornici (Telefoto ANSA)
zakona «382» o deželah skladno s smernicami medparlamentarne komisije. «Vdike stranke v sporazumu nimajo večjih obveznosti od manjših*, je nadaljeval načelnik skupine KPI, «čeprav ni dvoma, da KD nosi še vedno večjo odgovornost zaradi njenega posebnega odnosa do vlade*.
Nerešeno je, po mnenju glasnika KPI, vprašanje «nove večine* in nujnosti nove vlade demokratične enotnosti, za katero se komunisti zavzemajo. Medtem pa bodo prispevali k čim popolnejšemu uresničevanju do govorjenih točk.
Pred glasovalnimi izjavami so po slanci s tajnim glasovanjem odobrili posamezne odstavke resolucije. Na tak način se je trdi jasno pokazalo, kje so «šibke točke* sporazuma, oziroma, ob katerih točkah so v posameznih skupmah najmočnejši pridržki in bodo tudi v bodoče «trd o-reh» za podpisnice.
Da na Lo šlo vse, kot po olju, dokazujejo prav sledeči podatki.
«Uvod* k dokumentu so odobrili z ogromno večino. Nasprotovalo mu je komaj 50 poslancev. Naj pri tem omenimo, da je skupina misovskih disidentov «demonaeionalne» skupine napovedala, da bo nekatere odstavke glasovala, ob nekaterih pa se bo vzdržala. Vsekakor, je pojasnil poslanec Delfino, ne bo nasprotovala dogovoru, ker so jo motivacije KD marsikje prepričale.
Ocena metode pogajanja med strankami 'e bila odobrena s 65 nasprotnimi glasovi. Odstavek o javnem redu: glasovalo je 504 poslancev, 412 za, 92 proti. Za odstavek o gospodarstvu je glasovalo 469 poslancev: 401 za, 69 proti, vzdržalo pa se jih je 27 (republikanci in demona-ctonalci). Za odstavek o državi, deželah in krajevnih upravah je glasovalo 386 poslancev, proti pa kar 110. To je torej odstavek, ob katerem se je v parlamentu pojavilo največje število «prostih strelcev*, verjetno prav iz vrst KD, ki je istočasno v pristojni’ komisijah zaostrevala spor o vprašanju prenašanja pristojnosti od države na dežele.
Za odstavek, ki določa reformo šolstva, univerze je glasovalo 488 poslance , 397 jih jo bilo za, 91 ! proti, 3 pa se jih je vzdržalo. Za odstavek, ki določa reformo založniške dejavnosti, informacije in RAI TV pa je glasovalo 495 po-i slancev: 397 za, 98 pa proti.
V svojem govoru se je Andreotti v glavnem pohvalil za opravljeno delo. Le nekaj odstavkov je posvetil perspektivam po sporazumu, ko je obljubil, da bo vlada izdelala (rokovnik*, podoben onemu, ki ga je pripravila pred enim letom in v katerem bodo zapisani časovni roki za uresničitev dogovora.
Pri tem so poslanci jasno slišali. da je Craxi zamrmral: «Se-
V TOREK SE BO SESTAL S PREDSEDNIKOM CARTERJEM
IZRAELSKI PREMIER BEGIN
prispel na obisk v zda
vprašanje Bližnjega vzhoda in sklicanje mirovne konference bosta osrednji te-Pogovorov med šefom Bele hiše in predsednikom izraelske desničarske vlade
demdeset minut je posvetil preteklosti, četrt ure pa bodočnosti. To se mi zdi že od sile*.
Edino mesto govora, ko je Andreotti povzdignil glas, jo zadevalo zakon «382», ko je dejal: «Ne želim it: v pekel, ker sem preveč okleval*. Takoj nato pa je optimistično dodal, da je «kljub vsemu dogovor možen*.
O delu vlade je bil Andreotti re lo zgovoren, ko je pa obravnavat posamezne odstavke (in teme) dogovorjenega programa je bilo jasno, da je hotel poslancem nekako povedat:, da ,ie «vlada na vse to že mislila*.
Dogovorjeni program Andreotti razume predvsem kot «krepitev» vlade, «njegove» vlade. Skoraj za vsak odstavek je namreč uporabljal formulacijo: «Po zaslugi naše dejavnosti... ni bilo razkroja in izbrana pot je pravilna*.
Kakšne pa so glavne zasluge vlade, po Andreottiju: vračanje ka-pitalov iz tujine, krepitev lire, nazadovanje inflacije, na industrij
skem področju pa znižanje cene dela ter začetek preusmerjevanja.
V dobršnem delu svojega poročila, ki ga je posvetil zunanji politiki je Andreotti podrobno naštel vse italijanske diplomatske pobude, od prijateljskih odnosov s SZ do akcij v zvezi z Avstralijo in Venezuelo. Veliko poudarka je vsekakor posvetil evropski skupnosti ir. beograjski konferenci o varnosti, poseben odstavek pa je posvetil «pri-viliglranim odnosom z Jugoslavijo*.
Jugoslavija v tej luči pomeni za nas sogovornika, ne samo zaradi izvirne in domiselne zunanje poli tike, pač pa tudi zaradi njene zemljepisne in politične lege, zaradi katere je naša soseda ena izmed osi varnosti in ravnovesja v Evropi. Doseženi dvostranski dogovori o sodelovanju, ki se nam kažejo posebno izvirni, prispevajo k perspektivi pomirjevanja*. Andreotti je zaključil z željo, da bi «na mejah s sosedami nastali novi poli sodelovanja*.
CANDUH CLR7.I
ODLOČILEN KORAK K PREMOSTITVI NASPROTIJ V BEOGRADU
Neuvrščene in nevtrnlne držnve urndno predložile svoj dokument
Predlog je obrazložil vodja jugoslovanske delegacije - Vsebuje tri dele
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. - Današnja 27. seja beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki ji je predsedoval vodja: španske delegacije Pan De Soraluce je bila v celoti posvečena predlogu devetih neblokovskih evropskih držav o dnevnem redu in poteku jesenskega dela te mednarodne konference.
Predlog je uvodoma obrazložil vodja jugoslovanske delegacije veleposlanik Milorad Pešič, ki je o-pozoril, da gre za tretji dokument, ki ga nevtralne in neuvrščene države predlagajo udeležencem beograjskega sestanka. Prvi je bil njihov predlog o dnevnem redu jesenskega dela konference, sledil je švicarsko-avstrijski predlog o načinu dela sklepnega sestanka in zdaj dokument, ki govori o vseli vidikih dela jesenskega zasedanja v Beogradu. Po Pešičevi oceni so s tem dokumentom neblokovske države storile vse, da bi nalogo, ki jo je tej konferenci zaupal helsinški sklepni dokument v celoti izpolnili. To je strnjeno stališče do vseh nalog, ki jih morajo opraviti v sklepnem delu zasedanja.
Zaradi vsega tega, meni Pešič, je omenjeni dokument ne samo o snova za skupno delo udeležencev konference, temveč s svojo doslednostjo do sklepnega dokumenta o-mogoča dosego dogovora o vseh
vprašanjih na način, ki zadovoljuje vse udeležence sestanka.
Pešič je opozoril, da je bil dokument, ko še ni bil uraden, dostopen vsem delegacijam, ter da je o njem potekala osemdnevna razprava, v kateri so pretresli vsa vprašanja, kar omogoča hitrejše iskanje za vse sprejemljive rešitve. Zahvaljujoč se tej razpravi, preden je dokument dobil uradno obliko so razjasnili mnenja o mnogih vmesnih vprašanjih ter zbližali številna stališča, zaradi česar dokument devetih neblokovskih držav zares daje osnove sklepno razpravo. Dokument i., ireč zrcali vsa pričakovanja in upošteva naloge iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov. Ob koncu je Pešič rekel, da si bodo predlagalke dokumenta še naprej prizadevale za uresničitev helsinških določil.
Več udeležencev v razpravi se je zahvalilo avtorjem za izreden prispevek, ki so ga dali z dokumentom.
V razpravo so posegli voditelji delegacij Špani j., Poljske, Belgije, Bolivije, Avstrije, Romunije, Grčije,
Z.M in SZ. V začetna razpravi gredo od točke do točke, da bi najprej dokument v celoti pregledali. Do zdaj so že našli številne stične toč- j CVItoJ*14‘ v.
Ire nastal« n«	n vsebuje, kot se je zvedelo tn dele:
dnevni red (9 točk), za tem del o
beograjske konference Gre Predvsem za do zdaj že večkrat potrjen ja nesoglasja držav evropskega Zahoda in Vzhoda o načinu zmenjave mnenj o izpolnjevanju določil helsinškega dokumenta ter o prihodnjih nalogah konference o evropski varnosti in sodelovanju, odnosu plenumov in delovnih teles, določil o kontinuiteti, pa tudi o datumu sklepnega beograjskega sestanka. Mcn:jo, da bodo naslednje dni o tem izčrpno razpravljali na plenarnih sestankih.
Avtorji predloga se ne strinjajo, da bi se v razp"avi pogajali glede posameznih dolov in določil, saj bi s tem njihov predlog izgubil celovitost, čeprav dokument, tako kot noben drugi, ne more zgladiti všakih nasprotnih stališč obeh vojaško političnih skupin, cd katerih zdaj pričakujejo. da bodo bolj konstruktivne in ne bodo vztrajale samo na svojih stališčih.
VSEBINA PREDLOGA NEBLOKOVSKIH DRŽAV
Dokument, ki ga je danes’devet nevtralnih in neuvrščenih držav u-radno predlagalo plenarni sej, beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju
izhajajo iz različnih razumevanj ključnih problemov dnevnega reda in poteka jesenskega dela zasedanja
iniiiiiiiii m 111111111111111111111111111111 mi iiiiiiiinmiiiM, ntttiut m iiiiiiiiiiliiiiiiiiimii,iiiiiiimiillf,iii„ mn um mu ium mm ih i.iiii ii, ni m niinMrnumniinimnnnnmuini miiHNuiniuMnnmHuunmMinniMiinunini
MORDA DANES ZVEČER DOKONČNO MNENJE <KOMISIJE FANTI>
ŠE VEDNO NEREŠEN SPOR 0 ZAKONU «382»; POGAJANJA MED STRANKAMI NA MRTVI TOČKI
Demokristjanom uspelo premostiti zapreko glasovanja v zbornici Vidno nezadovoljstvo socialistov ter previdno zadržanje komunistov
RIM,; 15. — Poskusi komunistov in predvsem socialistov, ,da bi izid razprave o programskem sporazu v poslanski zbornici pogojevali
dejal, da je Velika Britanija sku-| pa j z nekaterimi drugimi država-
NEw
YORK, 15. — Predsednik
izraelske desničarske vlade Z[|p, *? Je prispel na uradni obisk v b0 zaile države Amerike, kjer se st>dnj|~orek sestal z ameriškim pred «dlv,n m Carterjem. Pred svojim *aeUi°m iz Tel Av'va je vodja iz-pozcjrKe .vlade, ki so ga na letališču jal	vsi njegovi ministri de-
kj jji/1.130 izročil Carterju predloge, 'iobi-ii 'e tijegova vlada soglasno o-gjj,, a in ki lahko privedejo do *iipi a' trajnega in pravičnega tiojai tla, ®I'žnjem vzhodu*. Begin je livarn, , nasprotuje vojni in pretit, 0i krv' ter poudaril, da Izrael y steža nobene države. izi'a„ia?dal.ievanju svoje izjave je teiava Premier omenil nedavne data egiptovskega predsednika Sa-grQj . T mu svetoval, naj opusti vittc| 10 z vojno, češ da izraelska njaof: n,i nikoli popustila pred grož-d:Uo ’ 4a.vmil je tudi nedavne Sa-da i3 ® ’7-jave. |co je slednji dejal, hiša ., teipt upošteval možnost pod-konvii ,|nega mirovnega sporazuma pet let potem, ko bo zadnji egim, vojak zapustil zasedeno ril, d'V ■ 0 °zcmlje. Begin je pouda-z VQia 'e treba že enkrat prenehati ptedn<!0f 'n se Pegati za mir, kar Stikom ..'ja navezavo diplomatskih £)a m izmenjavo veleposlanikov, ginova S"’!e.. Potovanje je prva Be-stal ,, tPJS|ja v tujini, odkar je po-Slavifn- edn’k vlade. Njegov po Vcčki-J namen,je, kot so zadnje dni Ženevi Pou,darili, doseči obnovitev •te mirovne konference letos
jeseni. Preden bo odpotoval v Wa-shington se bo Begin zadržal tri dni v Nevv Yorku, Prvi uradni sestanek s predsednikom Carterjem je predviden za, torek. Begin se bo vrnil v Izrael čez deset dni.
V Jeruzalemu menijo, da je Begi-nov obisk v Washingtonu izrednega pomena, čeprav ne pričakujejo pomembnih rezultatov. Obisk pa bo najbrž spet premaknil z mrtve točke politični proces za rešitev bližnje-vzhodnega vprašanja. Z ene strani je znano odločno stališče predsednika Carterja, ki nikakor noče, da bi se ta proces ustavil, z druge strani pa zaupajo izjavam Beginove vla de, da hoče na vsak način preprečiti ponovno vojno v štirih letih sedanje zakonodajne dobe. V izraelskih političnih krogih prevladuje mnenje, da se bosta Begin in Carter skušala izogniti točkam, pri katerih sta si njuni stališči zelo narazen in si bosta prizadevala da bi določila splošna načela sporazuma. Podrobnosti bi prepustila državnemu tajniku Cyrusu Vanceu, ki bo začel s svojim obiskom v bližnjevzhodnih državah tri d i po povratku izraelskega premiera v domovino. Vanče naj bi se o podrobnostih domenil tudi z izraelskim zunanjim ministrom Da-janom, ki bi moral kmalu odpotovati v VVashingtoi.
Izraelska javfiost sledi z dokajšnjim zanimanjem in dobršno mero zaskrbljenosti prvo mednarodno pre-
izkušnjo novega šefa izraelske vlade Begina, ki je znan po svojih nepopustljivih stališčih, (if)
Schmidt zadovoljen z obiskom v ZDA
VVASHINGTON, 15. - Zaliodno-nemški kancler Helmut Schmidt je danes odpotoval iz VVashingtona vidno zadovoljen z izidom svojega uradnega dvodnevnega obiska v ZDA, ob koncu katerega sta obe strani izjavili, da sta v bistvu enotni glede, najpomembnejših obravnavanih vprašanj.
Sam kancler Schmidt je danes izrecno potrdil, da soglasje toed cbema državama ni popolno. Največja nasprotja zadevajo vprašanje človekovih pravic ter vprašanje je drske politike.
Kar zadeva jedrsko vprašanje, poročajo, da sta se obe strani posvetovali glede dobav jedrskega materiala, ki ga je Bonn obljubil brazilski vladi ter glede sklepa ne katerih evropskih vlad, da pospešijo proizvodnjo električne energije s pomočjo jedrskih reaktorjev. Med tem ko je glasnik Bele hiše o jedrskem vprašanju vztrajno molčal, je Schmidt v pogovoru s časnikarji dejal, da je pomembno obravnavati jedrsko vprašanje ne samo z vidika širjenja jedrskega orožja.
mu
ž uspehom (ali neuspehom) poga janj o izvajanju zakona «382» o prenosu državnih pristojnosti na dežele, očitno niso uspeli v celoti, predvsem zaradi medlega zadržanja manjših laičnih strank in zaradi nepopustljivosti demokristjanov.
«Ožji odbor* članov medparlamentarne komisije, ki mora izdelati nove predloge in jih poslati vladi, se je sestajal praktično ves dan, kot se je tudi sestajala komisija v celoti. Uspelo jim je najti «zadovolji-ve» rešitve in odobriti skupno 128 od skupnih 138 členov zakonskega ukrepa, vendar je v preostalih desetih členih koncentriran ves srž spora med levičarskimi strankami in KD, ki noče spustiti iz rok nakopičene oblasti, da bi jo kar tako predala deželam, kjer se pozicije levice čedalje bolj utrjujejo.
Popoldne je medparlamentarna komisija za deželna vprašanja prekinila sejo za nekaj ur, da je o-mogočila njenim članom udeležbo zasedanja zbornice med Andreottije-vim posegom. Ponovno se je sesla la v prvih večernih urah. ko je njen predsednik Guido Fanti (KPI) : pojasnil, da bo — po vsej verjet- j nosti, komisija lahko sporočila vla- j di svoje mnenje šele v ponedeljek. S Zato je predvidela, da se bo sesta- j jala do pozne nočne ure in ves i dan v soboto. V tem roku bi morali j doseči «zadovoljiv kompromis* med j stališči vlade (se pravi KD) inj stališči naprednih strank oziroma i deželnih uprav. Gre za pravo «vle-1 čenje vrvi*, pri katerem pa so si demokristjani zagotovili vsaj to do- | bro pozicijo, da nad delom komisije ne lebdi več Damoklejev meč ne-: gotovega izida glasovanja v zbor- I niči.
Proti večeru so še enkrat poskusili na srečanju strokovnjakov glavnih strank — predsednik komisije Fanti (KPI), Armatido Cossutta (KPI), Al-do Aniasi (PSI) ter Signorello (KD) skupaj z ministrom Morlinom (KD). Srečanje r ’ obrodilo nobenega rezultata in v določenem trenutku je so-, oialist Aniasi nameraval celo za- j pustiti Dogajanja, Tajništvo PSI je tudi izdalo sporočilo, v katerem negativno ocenjuje potek pogajanj in dejstvo, da KD ne namerava po , puščati.
Kot je pojasnil pozneje predsednik medparlamentarne komisije Fanti je «dogovor še vedno možen* na osnovi «vzajemno zadovoljivega kompromisa*, čepra • še ni jasno, kaku bo mogoče premostiti sporne točke prenosa državnih kompetenc glede kmetijstva, socialnega skrbstva, kredita in vprašanje razpusta trgovinskih zbornic,
O teh točkah je izzivalno spregovoril tudi minister Donat Cat-tin. ki v okviru vlade in KD vodi «strujo nepopustljivih*. Z grobimi izrazi je ošvrknil Berlinguer-ja, kateremu očita, da cbere lista vo skozi marksistična očaka* in označil težnje po čimvečjem prenosu državnih pristojnosti na dežele
kot «poskus razkrajanja države v norem ritmu*.	t	j	pa.) z
Na te polemike, kakor tudi	na	:	mi dobavila veliko količino orožja-
potek pogajanj	v okviru «ožjega	!	Južni Afriki. Glasnik britanskega
odbora* komunisti zaenkrat niso 'zunanjega ministrstva je dejal, da reagirali in ni	jasno, kakšno	je	londonska vlada dosledno spoštuje
njihovo stališče.	Zelo verjetno	je,	resolucijo OZN glede prodaje oro-
da KPI noče otežkočiti dela ored-sedniku medparlamentarne komisije Fanti ju. ki ie njen vpliven član in je prepričana, c'a bi zaostritev polemike Fantiju odvzela dobršen del manevrskega prostora.
V Rimu so se sestali tud; predsedniki deželnih vlad, vendar jim ni preostalo drugega, kot da ugotovijo, da se stvari niso Dremal;-nile z rnrtve točke (c.c.-st.s.)
LONDON. 15. — Britansko zu nanje ministrstvo je odločno zavrnilo trditve ameriškega znanstvenika Seana Gervasija, ki je
žja Južni Afriki.
Turki nočejo desničarjev na oblasti
ANKARA, 15. - V zvezi z včerajšnjimi izjavami voditelja največje turške sindikalne organizacije, ki je dejal, da bi turški delavci proglasili splošno stavko, če bi v Turčiji sestavili desničarsko vlado, je načelnik glavnega štaba turških oboroženih sil general Sancar
izjavil, da bo vojska vedno proti protizakonitim dejavnostim, kar je izzvenelo kot grožnja. Predsednik desničarske stranke pravice Sulejman Demirel, kj so mu poverili sestavo nove vlade, je izjavil novi-nar-em, da so nekateri proti sestavi desničarske koalicijske vlade ter dejal, da je to v nasprotju s pravili demokracije in z voljo ljudstva.
Njegov glavni nasprotnik je predsednik levičarske republikanske stranke Bulent Ecevit, ki si je na volitvah zagotovil skoraj absolutno večino. Vlada, ki jo je sestavil, pa ni prejela zaupnice v poslanski zbornici.
BILBAO, 15.' - Približno 200 ti soč oseb se je sinoči udeležilo v Bilbauu manifestacije proti gradnji jedrske centrale, ki bj jo morali postaviti v kraju Navarra De Tu-dela.
■ llimillllllllllllllllMIIIItllllllllllMIIIIIIIIMIIIMIimilllllllllllllllllUllllimillllllMIIIIIIinilllltltllllllllllllllllltllllllllllHIIIIIItllllllllllllllllllllMIIIIIIIIMlIftllllllllfllll
Zastoji v prometu zaradi vsedržavne stavke uslužbencev mestnih prevozov
i ssA.4* &
RiM, 15. — Vsedržavr . stavka u-službencev mestnih prevoznikov je povzročila dokajšnje težave v vseli italijanskih mestih. Do stavke je prišlo, kot smo že pisali, potem ko se je sestanek med sindikalnimi predstavniki In vlado zaključil negativno.
Današnjega dne ne bodo zlepa pozabili, saj je na vseh italijanskih cestah vladal popoln kaos. Italijanski avtomobilski klub ocenjuje, da je bilo danes na cestah dve tretjini vseh italijanskih osebnih vozil, se p.-avi približno 10 milijonov avtov. K teinu sta pripomogla dva bistvena
MHKSHIRHRPPi' J
dejavnika:	predvsem vsedržavna
stavka uslužbencev mestnih prevozov ter začetek dopustov dobršnega dela italijanskih delavcev, ki so danes začeli potovati v kraje,' ki so jih izbrali za letovišče. V velikih mestih se e promet podvojil. V Rimu, kjer sploh ni bilo mestnih prevoznih sredstev, so bili med 8. in 11. uro ogromni zastoji še zlasti v nekaterih ulicah mestnega središča. Niso manjkali seveda .niti izbruhi živčnosti,’čemu je pripomogla tudi soparna vročina. Tudi delavci, ki prihajajo delat v Rim iz okoliških mest, so imeli dokajšnje težave. Vse ceste, ki peljejo, v Run so bile nam-
reč prenatrpane od zgodnjih jutranjih ur.
Odhodi na dopust so se sicer začeli danes, vendar se bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh, promet pa bo dosegel višek v nekaterih turističnih krajih. Že danes je bil zelo gost na avtocesti sonca v smeri proti Jugu, pri Benetkah ter na avtocesti, ki pelje vzdolž jadranske obale. Prav tako gost je promet na mejah. V Trbižu so zabeležili kolono, ki je danes merila 12 km, od katerih 4 km na avstrijskem ozemlju, (if)
Na sliki (telefoto ANSA): taki prizori so bili danes v Rimu in v drugih italijanskih mestih ua dnevnem redu.
poteku jesenskega sestanka oziroma modaliteti (12 točk) in aneks-koledar plenarnih sej in sej delovnih teles v prvih nekaj tednih dela.
Dnevni red predvideva uradno o-tvoritev jesenskega sestanka, pozdravni govor predstavnika države gostiteljice, pozdrav generalnega sekretarja OZN ali njegovega predstavnika, uvodne govore voditeljev delegacij, govor predstavnika Evropske ekonomske komisije in predstavnika UNESCO kot tudi nastop predstavnika neevropskih sredozemskih držav. Za tem je na dnevnem redu točka, ki predvideva poglobljeno izmenjavo mnenj. Izmenjava zajema dialog o uresničevanju določil sklepnega dokumenta iz Helsinkov kot tudj dogovor o prihodnjih nalogah in ukrepih, ki jih bo treba sprejeti za čim bolj vsestransko in dinamično uresničevanje tega dokumenta. Naslednja točka dnevnega reda se nanaša na določitev modalitete za sklic naslednjega sestanka v skladu z določili sklepnega dokumenta o kontinuiteti. Nadalje kot del dnevnega reda predvideva izdelavo sklepnega dokumenta beograjskega (jesenskega) sestanka, ki bo določeval čas in kraj naslednjega sestanka podobnega beograjskemu ter formalno sprejetje sklepnega dokumenta. Na koncu dnevni red predvideva sklepne govore voditeljev in uradni konec sestanka.
Del dokumenta o modaliteti jesenskega zasedanja predvideva, da bo slavnostni del otvoritve in zaključka beograjskega sestanka odprt za javnost, razprava o drugih točkah dnevnega reda pa bo potekala na zaprtih sejah plenumov in delovnih teles. Razprava bo tekla o naslednjih vprašanjih:
—	vprašanjih varnosti v Evropi, sodelovanja na ekonomskem, znanstvenem in tehnološkem področju ter varstvu človekovega okolja;
—	varnosti in sodelovanju v Sredozemlju;
—	sodelovanju na humanitarnem in drugih področjih ter
—	kontinuitete evropske konference.
Dokument predvideva še možnost ustanovitve tudi drugih delovnih teles za druga posebna vprašanja. Delovna telesa bodo delala v sklada s strukturo in določili sklepnega dokumenta. Njihovo delo bo nadzoroval plenum vseh delegacij. delovna telesa pa bodo morala o svojem delu obveščati delegacije na plenarnih sejah. 'Dokument o poteku jesenskega zasedanja predvideva, da bodo točko dnevnega reda, ki zajema poglobljeno izmenjavo mnenj začeli o-bravnavati na plenarni seji, za tem pa bodo razpravo nadaljevali v delovnih telesih.
V zvezi z udeležbo tako imenovanih kor.tributorjev, to je evropske ekonomske komisije, UNESCO in neevropskih sredozemskih držav, dokumept predvideva, da se bo začela na plenarnih sejah, zatem pa je bodo prenesli na delovna telesa.
Naslednja točka predvideva način financiranja konference, dolžino uvodnih govorov (do 30 minut) j in sklepnih govorov (do 20 minut). Uvodno in sklepno sejo bo vodil I jugoslovanski predstavnik, vrstni red govornikov pa bodo določili z žrebanjem, zatem pa bodo predstavniki delegacij stopali na govorniški oder po zaporednih črkah francoske abecede.
Predvideno je. da se bo jesenski del beograjskega sestanka začel 27. septembra ob enajstih. Delovna velesa naj bi končala dela do 3. decembra in tako dala plenarnim zasedanjem dovolj časa za pripravo predloga sklepnega dokumenta. Dokument priporoča tak temno dela. da bi sestanek lahko sklenili do 15. decembra.
Delovni koledar (aneks) pa predvideva da bodo seje (plenarne in' seje delovnih teles) dopoldne in popoldne.
B.B.
IADNJA OBČINSKA SIJA PRID POLETNIM PREMOROM
Poviške pri plačevanju davka za smeti bodo hudo prizadeli tržaške družine
Izglasovan sklep o prispevku 30 milijonov lir Stalnemu slovenskemu gledališču - Na Opčinah bodo pričeli z gradnjo novega pokopališča
Včerajšnja občinska seja, zadnja pred poletnim premorom, je bila v znamenju tekočih poslov. Svetovaici so odobrili kopico sklepov, med njimi so najvažnejši prispevki tržaškim gledališčem za leto 1977, Tako bo stalno slovensko gledališče prejelo 30 milijonov lir, «Teatro slabile* 39 milijonov in avtonomna ustanova občinskega gledališča Verdi pa 100 milijonov lir. Od vseh sklepov in drugih po
ve in glasovanje za izvolitev drugih članov pokrajinskega izvršnega odbora stranke.-
DELOVANJE DEŽELNEGA SVETA
V prvi polovici lela izglasovanih 40 zakonov
v prvih šestih mesecih letošnje-
elov. ki so bili na dnevnem redu i *Ja,. !e,^* j0 deželni svet Furlanije sinočnje
seje, je sprožil najzanimivejšo razpravo sklep o podražitvi davka na smeti. Odbornik Lonzar je utemeljeval ta povišek kot ne odložljivj nujo, da se vsaj do neke mere zaustavi stalno višanje deficita občinske službe za smeti.
Nove tarife so naslednje: za zasebna stanovanja 150 lir na kv. m (prej 120 lir), dvosobno stanovanje s sanitarijami bo plačalo 75 lir na kv. m (prej 60 lir), nepridobitniške ustanove 300 lir, gospodarske dejavnosti 400 lir, dejavnosti z velikimi količinami odpadkov kot gostilne, hoteli, restavracije 450 lir, plesne dvorane in igralnice pa 1.000 lir za
asist
Julijske krajine obravnaval in iz glasoval 40 novih zakonov. Med sprejetimi zakoni prednjači do svojem pomenu zakon o popravilu stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki jih je poškodoval potres iz lanskega leta. Zakon predstavlja o snovno normo za obnovo porušene Furlanije, hkrati z vsedržavnim zakonom za obnovo prizadetih področij, ki ga je pred kratkim izglasovala poslanska zbornica in s katerim se bo v najkrajšem času ukvarjal senat.	\
V pričakovanju, da bo v Rimu zaključen postopek v zvezi s spre jetjem novega zakona, bo deželni
za po-
je izrazil zaskrbljenost svoje stran-1 !ecn5 Focitmce. re pa bodo zelo
IfO Iror io Iru m nocneniAmli<«i l/o( I Ki 3tKG.
Jnterizivno je bilo v prvi polovici leta tudi delovanje stalnih komisij deželne skupščine. Poleg zakonov, ki se nanašajo na razne posege v korist potresnih območij, so komisije opravile znatno delo tudi v zvezi z zakoni, s katerimi je bila določena okrepitev obstoječih gospodarskih infrastruktur v Furlani-
ke, ker je kv. m nesprejemljiv kot osnova za določevanje tarif zasebnih stanovanj. Trst ima ogromno prebivalcev z nizkimi dohodki (upokojenci), ki prebivajo v starih stanovanjih s precejšnjo površino. Ta povišek bo hudo prizade! tržaške družine, neumestno je dati olajšave samo za dvosobna stanovanja, ko je večina stanovanj manj premožnih slojev trisobna. Zaradi teh razlogov so se komunisti vzdržali pri glasovanju. Tudi svetovalec Pasan-te (PSI) je izrazil pomisleke o sklepu in prevzel marsikatero Monfal-conejevo misel.
Primerjava Trsta z drugimi mesti je neumestna, saj je gospodarsko in demografsko stanje pri nas čisto drugačno. Sklep je večina odobrila, glasovanja so se vzdržali svetovalci KPI in PSI.
Naše ljudi pa bo nedvomno za nimal sklep o novem openskem pokopališču. Svetovalec Wilhelm Dolfi KPI je podal stanje tega perečega problema. Občinska uprava bo sedaj nakazala sredstva za gradnjo prvega dela, nj pa prisvojila nobenega od predlogov Opencev, ki nasprotujejo taki lokaciji na zasebnih zemljiščih in so zaskrbljeni zaradi načrtov občinske uprave, ki namerava na Opčinah v bodoče zgradit) pokopališče z več kot 40 tisoč kV- m. Zaradi vseh teh razlogov bi morati komunisti glasovati proti zakonu, a to bi pomenilo zavleči v nedogled nevzdržno stanje openskega pokopališča,' je zaključil svoj poseg Wilhelm Dolfi.
Gianfranco Carbone pokrajinski tajnik PSI
Na sinočnji seji je 31-člansko pokrajinsko vodstvo Italijanske socialistične stranke, ki je bilo izvoljeno na zadnjem kongresu, izvolilo za novega pokrajinskega tajnika PSI Gianfranca Carboncja. Pozno ponoči, ko smo zaključili redakcijo, so bile na vrsti še glasovalne izja-
ji - Julijski krajini. V ta okvir spada med drugim tudi zakon ki namenja znatna finančna sredstva tržaški luki in drugim manjšim pristaniščem v deželi in posebne prispevke za dograditev kopenskih infrastruktur kot sta zlasti tovorno postajališče pri Fernetičih in dru-eo postajališče pri Štandrežu na Goriškem.
VČERAJ V BOLNIŠNICI SANTORIO
Odv. Morjjcra sprejel predstavnike bolnikov
V zvezi s četrkovo gladovno stavko, so jo oklicali bolniki oddelita za pljučne bolezni v bolnišnici San-torio na Opčinah, so se včeraj predstavniki bolnikov sestali s predsednikom deželne bolnišniške ustanove odv. Morgero. Kot je znano, so hoteli bolniki s to svojo akcijo opozoriti bolniško osebje, upravne organe bolnišnice in javnost na zaskrbljujoče stanje, ki že dalj časa traja v openski bolnišnici.
Odv. Morgera je predstavnikom bolnikov obrazložil, da pomanjkanje strežnega osebja, ki pogojuje količino in kakovost hrane, ni odvisna od strukturnih težav bolnišnice, ampak od vse večjega neopravičenega izostajanja z dela nekaterih uslužbencev kuhinje. O tem perečem problemu bodo vsekakor razpravljali na prihodnji seji med vodstvom bolnišnice in sindikati.
SINOČI NA NOVEM KOTALKALIŠČU NA OPČINAH
Mladi kotalkarji openskega «Poleta> povsem navdušili številno občinstvo
Kvuliletne in živahne skupinske in individualne točke - Ponovitvi danes in jutri
Sinoči je bila na Opčinah ob zaključku sezone kotalkarska revija ŠD Polet. Kljub mrazu in pretečim oblakom se je ob robu nove kotal-karske ploščadi zbralo precej občinstva, med katerim smo opazili tudi generalnega konzula SFRJ t> Trstu Ivana Renka in predsednika SKGZ Borisa Raceta.
Najprej so se občinstvu predstavili vsi kotalkarji, ki so nastopili na zaključni reviji. Enainšestdeset mladih plesalcev je ob zvokih koračnice pridrsalo na ploščad iv očem prisotnih se je prikazal res veličasten prizor. Nato je prevzel besedo predsednik ŠD Polet Egon Kraus, ki je pozdravil prisotne in prebral voščilno brzojavko predsednika deželnega sveta A. Pittonija.
Druga točka programa je bil solo ples Alenke Gorkič, nakar so pridni poletovi kotalkarji uprizorili' rkarneval v Rim. Kotalkarice so se predstavile v eksotičnih kostumih in pričarale temperament znane latinskoameriške prireditve. Posebno sta izstopala Zdenka H rova ti n in Pavel Sedmak z zahtevnimi akrobatskimi točkami, ki pa niso prikazale samo atletske zmogljivosti ampak tudi estetski učinek. Jadranka Košuta je nastopila v vlogi otožnega klovna, najmlajši Pa s0 prikazali znani tržaški folklorni ples «Stu ledi*. Sledila je polka in belokranjski plesi in s tem je bil prvi del sporeda zaključen.
Obiskovalci so se lahko v odmoru segreli ob dbbro založeni stojnici in se pripravili. na drugi del sporeda.
Ob znani nemški pivski skladbi so
za otvoritev drugega dela prizadevni kotalkarji podali ples «Princ študent». Zaključni nastop je bil pod naslovom «Pariz pleše*. Plesalci so uspeli pričarati življenje bohemskega glavnega mesta in ozračje, ki je navduševalo pred mnogimi leti obiskovalce pariških nočnih lokalov.

MATURA NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Zrelostni izpiti se bližajo koncu Danes izidi na znanstvenem liceju
Na učiteljišču bodo danes odgovarjali še dijaki z Goriškega
Danes se bodo še na zadnji izmed slovenskih višjih srednjih šol, na učiteljišču, praktično zaključili letošnji zrelostni izpiti. V ponedeljek bo namreč stopila pred profesorje le še privatistka, ki bo morala odgovarjati na .vprašanja iz vseh predmetov. Po več kot dveh tednih pismenih preizkušenj, izpraševanj in zagovarjanja nalog bo tako padel zastor tudi na maturo 1977.
Na klasičnem liceju, kjer so najprej končali z ustnimi izpiti, so v prejšnjih dneh že objavili izide, ki so bili zelo uspešni: vsi dijaki so opravili maturo, tri izmed njih pa je izpraševalna komisija ocenila z najvišjo oceno (60/60). Danes bo padla končna odločitev še za maturante znanstvenega liceja. Na tej šoli bodo izobesili ocene ob 11. uri. »Trgovci* pa bodo morali še malo potrpeti preden bodo prihodnji teden izvedeli za svoje uspehe.
Včeraj so se medtem zaključila 'izpraševanja dijakinj, ki polagajo na učiteljišču usposobljenostne izpite za otroške vrtnarice. Vendar se za njih celotna preizkušnja še
■llllltmtllllllfllllllltllllHIHiHMtlflllllllllimilMiailMMtlllltllllllllllimilllllllllllllltllllllMUllUinillllllllllll
FESTIVAL UNITA IN DELA PRI MONTEBELLU
ZANIMIVA OKROGLA MIZA 0 KULTURI NAŠEGA MESTA
Trst se mora na kulturnem področju izmotati iz svoje zaprtosti
Osrednja točka sedmega dne pokrajinskega festivala Unita in Dela, ki ga pri Montebellu prireja tržaška federacija KPI, je bila okrogla miza na temo »Trst in Istra v obalni kulturi*. Pri okrogli mizi, ki ji je predsedoval sen. Paolo Šema, so sodelovali ravnatelj italijanskega Liceja v Bujah prof. Rota, slovenski zamejski pesnik Miroslav Košuta, tržaški režiser Franco Giraldi in urednik ideološke revije KPI Rinascita Bruno Schacherl.
V uvodnem posegu je sen. Šema poudaril (V>sebno važnost, ki jo imajo podobna srečanja za razvoj kulture na tržaškem in istrskem področju in najavil, da bo KPI, prav zato, da bi se pobliže seznanili s specifičnostmi kulture na naših tleh, priredila jeseni simpozij o teh pro-blertiih.
Izredno zanimiv je bil poseg Bruni Schačherla. Slednji je obravnaval vprašanje tržaške kulture predvsem na teoretični podlagi.
Deial je, da moramo ovreči mit o tržaški kulturi, ki se je ustvaril s poveličevanjem in povzdigovanjem tržaških pisateljev in pesnikov začetka tega stoletja, ki so v svojih delih predvsem odražali težnje tržaškega meščanstva po zaprtosti. Vendar ne smemo ga ovreči a prio-ri in popolnoma. Iz literarne zapuščine tržaških umetnikov moramo izluščiti tisto, kar je še aktualnega, ga prikrojiti novim zahtevam, katerih gonilna sila mora postati delavski razred. Le na ta način bo, po mnenju Schacherla, mogoče premostiti težave, nasprotja in nesporazume, ki so se kopičili vrsto let,
in premagati kulturno zaprtost našega mesta. Šele po taki avtokritiki bo mogoča odprta in enakopravna kulturna izmenjava med Trstom in njegovim zaledjem ter med obema narodoma, ki živita na tem področju.
Franco Giraldi je podal nekaj izhodišč ■za temeljit študij kulturne zgodovine Trsta in njegove okolice, kar bi bilo jamstvo za uspeh jesenskega simpozija d tržaški kulturi.
Kulturna problematika pripadnikov italijanske narodnosti v Istri je izstopala iz posega prof. Rota. Potem ko je zelo ločne orisal kulturni položaj italijanske skupnosti v Istri, si je zaželel, da bi prišlo v prihodnosti do številnejših stikov na kulturnem oliu med Trstom in Istro.
Miroslav Košuta je med svojim iz-vajr-jem izpopolnil poseg fchacher-la, tako da je poudaril pomen, ki ga imajo Slovenci za kulturni razvoj Trsta, česar urednik Rinascite ni o-menil. Ob koncu si je tudi on zaželel plodnejših stikov med slovensko in italijanrku kulturo.
Nastopi pevskega zbora »Bratstvo* iz Marušičev in pevskega zbora italijanske narodnosti iz Buj ter koncert italijanske pop skupine »Area* m zaključili včerajšnji kulturni program.
Danes bo na festivalu ob 19. uri razprava na temo »Osem dni z deco na festivalu: izkušnje animacije*. Ob 20. uri bo srečanje s Cecilio As-santi, ob 20.30 pa bodo nastopili kra-ški pevski zbori. Uro kasneje bo v konferenčni dvorani recital tržaškega igralca Maria Maranzane.
ni končala. Opraviti morajo nam reč še praktični izpit iz didaktike, ki je po mnenju kandidatk najtežji del celotnega usposobljenostnega izpila. Vsaka dijakinja mora za izpit iz didaktike pripraviti določen nastop in ga nato predstaviti izpraševalni komisiji. Praktične izpite booo bodoče otroške vrtnarice polagale danes in v ponedeljek.
Danes se bodo torej konča'' zrelostni izpiti tudi na učiteljišču. Na vrsto bo najprej prišel zadnji maturant tržaškega učiteljišča, kateremu bodo sledili še štirje dijaki, ki so se šolali na učiteljišču v Gorici, v ponedeljek pa bo kot rečeno na vrsti še privatistka.
Med našim običajnim vsakodnevnim sprehodom po slovenskih maturah smo se včeraj spet pomudili na učiteljišču. In spet smo zabeležili scene, ki že stalno spremljajo ustni del zrelostnega izpita: napeto pričakovanje trenutka, ko bo profesor povabil dijaka pred komisijo, bolj ali manj uspešno odgovarjanje na postavljena vprašanja, zagovor obeh pismenih izdelkov in končno sprostitev po opravljenem izpitu in čestitke ter vprašanja tovarišev na hodniku. Vsak maturant, ki polaga ustni izpit, gre skozi te stopnje. Nekateri se pomudijo pred izpraše-valno komisijo manj časa, drugi več. vse je odvisno od njihovega znanja. Pri dijakih, ki niso prav najbolje pripravljeni, skušajo namreč profesorji izvleči čimveč znanja, to pa je v večini primerov (in na učiteljišču je bilo nekaj takih) še kar zamudno. Zato se dogaja, da trajajo ustni izpiti nekaterih maturantov manj kot pol ure. drugih pa tudi več kot poldrugo uro.
In še nekaj bi opozorili glede izpraševanj in vzdušja, ki se ustvari v predavalnici, kjer potekajo izpraševanja. Zgodi se namreč, in to predvsem ko kandidati odgovarjajo na vprašanj« iz tehničnih predmetov, da profesorji kar na lepem pozabijo, da prisostvujejo zrelostnim izpitom in se začnejo mirne duše med seboj pogovarjati, sprehajati 'po predavalnici, nekateri pa tudi za dalj časa zapustijo predavalnico, če vsemu temu še dodamo neizbežne komentar > dijakov, ki poslušajo ustne izpite, si lahko zamislimo, kakšno je vzdušje v predavalnici in kako se počuti maturant, ki polaga izpit.
21 -letni mladenič podlegel hudim poškodbam
V četrtek zjutraj je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice podlegel hudim poškodbam 21-letni Bruno Modercich, stanujoč v Ul. San Pasquale 13. Mladenič je bil zelo hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila v noči 3. julija v Nabrežini, na križišču med glavno cesto Nabrežina-Križ in cesto, ki vodi v Šempolaj. Kot je znano, je v hudi prometni nesreči izgubil' življenje tudi Modercichev prijatelj 21-letni Giordanobruno Pe-saro, ki je šofiral fiat 850, ki je silovito trčil' v alfa romeo 1750, ki je prihajal iz šempolaja. Nesrečnega Modercicha so sprejeli v nezavestnem stanju s pridržano prognozo na oddelek za oživljanje zaradi šte-
vilnih udarcev po glavi in drugih poškodb in pred dnevi' se je njegovo stanje zelo poslabšalo, v četrtek pa je podlegel.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001. FrOsett1: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; SC sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
Pokrajinsko tajništvo VZPI -ANPI naproša elane pokrajinskega odbora in predstavnike sekcij ter vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora, da se obvezno udeležijo zaključnega organizacijskega sestanka, ki bo drevi v Bazoviškem domu v Bazovici ob 20.30. Obenem tajništvo naproša sekcije, naj pošljejo danes ob 15. uri nekaj čla nov na pomoč pri izvajanju raznih del.
Občinstvo je navdušeno zaploskalo uspelim nastopom in z zadovoljstvom zapuščalo prireditveni prostor.
Čestitke gredo vsem odbornikom in predsedniku openskega športnega društva, v prvi vrsti pa kotal-karskemu učitelju iz Ljubljane Pe tru Brlecu, ki je res dobro■ pripra vil zaključno ekshibicijsko revijo, ter seveda vsem mladim plesalcem.
Nastopi openskih kotalkarjev se bodo nadaljevali tudi danes in jutri.
V PALAČI »COSTANZI*
Spominska razstava del kiparja R. Rovana
Tržaška občinska uprava se je ob pomoči mestnega muzeja «Revoltel-la», spomnila svojega občana, znanega kiparja Ruggera Rovana ob 100-letnici njegovega rojstva. V veliki/ razstavni dvorani palače Costami, je organizirala razstavo večjega števila njegovih del, in sicer večjega števila skulptur v kamnu in bronu, nekaj del je še v mavcu, nadalje je dano na ogled kakih petindvajset doprsnih kipov, med katerimi je cela vrsta zelo znanih tržaških osebnosti, dva pa sta tudi umetnikova avtoportreta. Vsekakor gre za zares zelo lep in bogat prikaz zelo plodne in kakovostne umetniške ustvarjalnosti moža, ki je napravil nad 250 večjih in manjših skulptur.
Razstavo je sinoči ob številnem tržaškem občinstvu uradno odprl tržaški podžupan in odbornik za kulturne probleme Giorgio Cesare, ki je poudaril, kako je bila občinska uprava dolžna počastiti spomin velikega umetnika in ob 100-let-nici njegovega rojstva vzbuditi pozornost ne le tržaške strokovne kritike, pač pa tudi vsedržavne kulturne kroge na umetnost moža, ki je v času svojega življenja sicer užival vso pozornost javnosti in jabmh ustanov, a zasluži danes še večjo pozornost. (Sicer pa bomo o njegovi razstavi zapisali kaj več ob drugi priložnosti). Za Cesare-jem pa je o umetniku spregovoril direktor tržaškega umetnostnega muzeja *Revoltella» dr. Giulig Mon-tenero.	.	fre
SINOČI NA GRADU
Slabo vreme preprečilo baletni nastop
Zaradi slabega vremena je na Gradu sv. Jutra včeraj zvečer odpadel prvi baletni nastop znanih plesalcev klasičnega baleta Italijanke Liliane Cosi in Romuna Marinela Stefane-scuja. Zato bo prva predstava danes zvečer ob 21.15, jutri pa bo ponovitev ob 21. uri. Vstopnice, ki so bile kupljene za včerajšnjo pred-
IIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIItllllllMIIIIMIMIIIIMItllllIMMIIIIIIIIIinilllllllfllliUIIIMUlllMII
V NOČI MED ČETRTKOM IN PETKOM
Bencinski hlapi zadušili 21-letnega mladeniča
Tragedija se je pripetila v skladišču «La nafta

Flavto Balzamu
V noči med četrtkom in petkom se je v skladišču »La nafta* v Ul. Rio Primario 2 pripetila nesreča, katere žrtev je postal 21-letni šofer Flavio Balzano stanujoč na Scali Santi 55. V. četrtek popoldne se je mladenič kot običajno mudil v skladišču, ko se je približno ob 17. uri lotil čiščenja motornega čolna, ki je v skladišču, ne da bi o tem nikogar obvestil. Pri čiščenju, posebno motorja in podpalubja, se je posluževal bencina, ki ga je imed v 20-litrski posodi. Nekaj po 17. uri je lastnik skladišča Giuseppe Furlan, nič hudega sluteč, zaprl vhodna vrata skladišča, ker je bil prepričan, da so vsi delavci že odšli. Nesrečni Balzano pa je nadaljeval z delom in verjetno se ni zavedal, da je Furlan že zaprl glavna vrata skladišča.
Ob še nedoločeni uri se ji verjetno zaradi vročine, utrujenosti in izhlapevanja bencin*, onesvestil, kar I pa je bilo zanj usodno — strupeni bencinski hlapi so ga zadušili. Njegovo truplo pa so odkrili šele včeraj zjutraj nekaj pred osmo uro, potem ko so ga zaskrbljeni starši zaman iskali na kvesturi in v glavni bolnišnici. Ob 7.54 so se napotili k skladišču in tam i.rečali lastnika, ki je ravnokar odpiral glavna vrata Notri se jim je predstavila strašna slika, truplo nesrečnega Balzana je ležalo na palubju motornega čolna, zrak v prostorih pa je bil nasičen s strupenimi bencinskimi hlapi. Nemudoma so poklicali rešilca Rdečega križa, a dežurnemu zdravniku ni preostalo drugega, kot da potrdi smrt zaradi zadušitve. Na kraj so prihiteli tudi karabinjerji iz Skednja, ki so uvedli preiskavo, truplo nesrečnega Balzana pa jo na razpolago sodnim oblastem.
Nepremišljeno dejanje grškega študenta
Včeraj popoldne so na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 21-letnega grškega študenta Christo-sa Patsiourasa stanujočega v Volo-su. Mladenič ki se je peljal v avtobusu, je nedaleč od mejnega prehoda pri Pesku, nepremišljeno stegnil roko skoži okno ravno v trenutku, ko je mimo pridrvel tovornjak, ki je s stranskim ogledalom zadel roko grškega študenta. Na srečo niso bile posledice udarca prehude, saj je mladenič utrpel le zlom nekaj prstov, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 30 dni.
stavo, veljajo za jutrišnjo, vstopnice kupljene za ponovitev .pa veljajo za današnjo predstavo. Za morebitno zamenjavo vstopnic bo blagajna v Pasaži Protti danes odprta ves dah jutri pa od 9. do 12.30.
Danes in jutri praznik nabrežinske godbe
Nabrežinska godba- bo danes in jutri nadvse svečano praznovala 80-letnico svojega obstoja. Taka spoštljiva starost je resnično redkost in je zato obveza vseh domačinov in ostalih ljubiteljev te naše tradicioralne oblike kulturnega izražanja, da s svojo' prisotnostjo prispevajo k uspešni izvedbi prireditve. Kot uvod svečanostim bo že danes ob 18. uri na igrišču Sokola v Nabrežini nastopila domača godba, po 20. uri pa bo ples.
Osrednja slovesnost bo jutri. J<o se bo na istem kraju zbralo vseh šest nastopajočih godb, pet gostujočih in domačini. Kot gostje bodo nastopile godbe iz Sv. Križa, s Proseka, iz Milj. Doberdoba in Po- Icjn-CI-LaI stojne. Proslava 80-letnice bo tako prav gotovo zelo privlačna parada godcev, ki bodo s svojim igranjem pritegnili pozornost —■ o tem smo prepričani — velikega števila poslušalcev. Koncert se bo uričel ob 17. uri. Po koncertu godb pa bo na sporedu ples' ob zvokih ansambla «Igo Radovič*. Domačini trdno upamo, da vreme ne bo pokvarilo te lepe prireditve.
I. Pertot
VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/B, pritličje v uradnih urah (od 8. do 14., o-b četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastni-ško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 30. julija 1977. v Tajništvo Kmečke zveze
Gledališča
GRAD SV. JUSTA
Drevi ob 21.15 prvi nastop Liliane Cosi in Marinela Stefanesca, Maje in Martina Turca, Valentina Baraja-na. Camelie Petricicle in baletnega ansambla: «La Patetica* (prvi del). «Labodje jezero* ter «Romeo in Julija*, v počastitev Čajkovskega.
Jutri ob 21. uri ponovitev predstave.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547).
FESTIVAL OPERETE - ROSSETT1
Jutri ob 18. uri zadnja ponovitev Lombardo - Lanzatove operete Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini. Carlo Tuand. Aurora Banfi, Sandro Massimini, Lino Savorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio.
V četrtek, 21. julija, bo na vrsti Strausova opereta »Sogno di un valzer*. .
Vstopnice za prihodnje predstave so na razpolago pri osrednji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36372).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtitiiiiHtiiiimiiiiiitiiiiimi«<iMiMMir »n iimihhihiimiiiiiihh miniti tiMiiiiiiumiiiiiiimii
OD VČERAJ DO JUTRI V REPNU
ODPRTA 15. RAZSTAVA IN POKUŠNJA TERANA
Župan o pobudah za strokovno pomoč vinogradnikom
V Repnu so včeraj odprli 15. raz-
stavo terana, ki se bo zaključila jutri opolnoči. Ljubitelji terana lah-
ko pridejo zdaj na svoj račun, čeprav vreme ni najbolj naklonjeno, upati pa je, da se bo nebo zjasnilo in da bo zasijalo poletno sonce. V hladnem vremenu namreč teran ne pride do svoje prave veljave. Da so se pari nekoliko segreli, je sinoči igral ansambel »Pomlad*, ki bo i-gral na vaškem ' trgu; "kjer je razstava in pokušnja terana, tudi drevi, jutri pa bo igral ansambel Lojzeta Furlana. Danes bo od 19. do 20. ure igral harmonikarski orkester podružnice Glasbene matice s Proseka, v katerem so tudi gojenci iz repentabrske občine. Naj še omenimo, da se je sinoči začelo na novem igrišču v Repnu prvo člansko balinarko srečanje, ki se bo nadaljevalo drevi ob 20., jutri pa ob 19. uri.
Letošnjo občinsko razstavo terana je odprl župan Pavel Colja, ki je pozdravil goste, med katerimi so bili generalni konzul SFRJ Ivan Renko, nabrežinski župan Albin Škrk, zgoniški župan Josip Guštin in pokrajinski odbornik Lucijan Volk.
Še poseben pozdrav in zahvalo ter priznanje je župan izrekel domačim vinogradnikom, nato pa tudi novi levičarski pokrajinski upravi, ki kaže večje zanimanje za probleme našega kmeta in napredek kmetijstva. Pri tem pa je kritizira! druge pristojne oblasti, še zlasti deželno upravo, ki ne kaže dovolj razumevanja za tukajšnje kmetijstvo, kot ga ne kaže za vprašanja naše narodnostne skupnosti.
Naši kmetovalci, še zlasti vinogradniki, potrebujejo ne samo finančno, ampak tudi strokovno pomoč. Zato bo repentabrska občina skupno s pokrajino ter drugimi občinami koordinirale delo za strokovno pomoč vinogradnikom in za določitev območja terana, ki bi ga morali razširiti na podlagi ugotovitev strokovnjakov..
To bo koristilo vinogradnikom, kakor tudi potrošnikom, tipizacija vin pa bo neizogibna, po določbah Skupnega evropskega tržišča.
Ocenjevalna komisija se bo sestala jutri, da določi, komu bodo šle letošnje nagrade za najboljši teran. Letos so dali na razstavo svoj teran naslednji vinogradniki: Roman Purič - Repen 13. Emil Purič - Repen 15, Stanislav Ravbar . Repen 2, Mirko Guštin - i Repen 54, Dušan Guštin Repen j 22. Milan Križman - Repen 128, Ivan Škabar - Repen 1, Emil Škabar Repen 5. Silvester Škabar - Tiepen 106, Karel Škabar -Repen 23. Anton Škabar Repen 32. Ivan Škabar - Repen 30, Ivan Guštin, Repen 71, Josio Lazar -Repen 60, Stanislav Škabar - Re pen 33 in Alfonz Guštin - Col 12.
Med pobude v okviru letošnje razstave terana spada tudi zelo zanimivo predavanje, ki ga je imel v četrtek zvečer ing. Miran Vodopivec, o vinogradništvu, oz:roma o teranu. Udeležilo se ga je lepo število domačih vinogradnikov.
mobil fiat 126, ki ga je upravljala 27-letna Stelia Vascotto in v katerem so še sedeli njen 7-letni sin Maurizio, njena 67-letna mati Roma Sussan in pa 41-letna sorodnica Antonietta Vascotto, je pri prehitevanju jugoslovanskega tovornjaka zaneslo s ceste, da je trčil v ob cestni drog. Pri tem so bili vsi štirje potniki ranjeni; Stelia Vascotto je zadobila udarce v ramo in v noge in se bo morala zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku, sin Maurizio in mati Roma pa sta bila zaradi udarcev v glavo sprejeta v nevrokirurškem oddelku in bosta okrevala v 20 dneh, An-tonietti Vascotto so zdravniki nudili samo prvo pomoč in jo odslovili. Ranjence sta v tržaško bolnišnico pripeljala rešilca jugoslovanskega Rdečega križa.
CEPLJENJE PSOV
Vsi lastniki psov iz zgoniške občine imajo še danes možnost, da od 10. do 12. ure v občinskem skladišču v Zgoniku podvržejo svoje pse brezplačnemu cepljenju proti steklini, ki je v skladu z novimi zakonskimi predpisi postalo obvezno. Za kršitelje tega predpisa so predvidene hude denarne kazni.
, : mm ' ' ■
BANCA Dl pREOlTO Dl JRI ESTE TRŽAŠKA Kll£ D IT MA BAN K A
TRST - ULiCR T. FiLiri io	m-aara
Kino
CIRKUS DRE El: «11 circo dclle Arna* zoni». Dve predstavi dnevno ob 17.30 in ob 21.45 v Trstu. Naselje sv. \ Sergija - tel. 828228. Velik uspeh. ;
M1RAMARSK1 PARK: «Luči in zvoki« Predstavi: ob 21.30 «Miramarski sen* | (v slovenščini); ob 22.45 «11. sogno ' imperiale. di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do gr- < Ijanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). j Po predstavi iz grljanškega portiča dva povratka.
Ariston Poletni kino ob 21.30 «Picnic j ad Hanginf Rock*. Raehel Roberts. Barvni film.
Mignon «11 furore della Cina colpisca • ancora*. Bruce Lee. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Nick mano fredda*. Paul Newman, George Kennedy. 1 Prepovedan mladini pod 14. letom. I Barvni film.
Grattacielo 17.00 «L’uccello dalle piu-me di cristallo*. Tony Musante. j Susy Kendall. E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film:
Penice Zaprto zaradi poletnih PO čitnic.
Excelsior Zaprto zaradi poletnih P*" čitnic.
Eden 17.00 «La notte dclTalta marea« • Prepovedan mladini pod 14. letom- ? Barvni film.
Ritz 17.00 «Senza famiglia, nullate-nenti, 'cerca.no affetto*. Vittorio Gassman, Paolo Villaggio. Barvni film.
Aurora 16.00 «Gioco estremament® . pericoloso*. Burt Reynolds. Barvni ; film.
Capitol 17.00 «La banda del trucido«. Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Cristallo Zaprto zaradi poletnih P°" čitnic.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Filodranimaticn 16.00 «Le calde lab-bra*. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film.
Ideale Zaprto zaradi poletnih počitnic-
Impcro Zaprto zaradi poletnih počitnic-
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Vfltorlo Venelo Zaprto zaradi počitnic. •
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Volta (Milje) Zaprto zaradi poletnih počitnic.
Razna obvestila
Uradi Slovensko kulturne ■ gospodarske zveze bodo poslovali do 27. 8. s poletnim urnikom od 8. do 14. ure.
Uradi Slovenske prosvetne zvez® bodo poslovali Jo 27.8. s poletnim umikom od 8. do 14. ure.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI -- bo zaprt do 15. avgusta.
Izleti
Združenje UNION priredi v nedc ljo 24. julija izlet v Baško na otoku Krku. Informacije in prijave pri združenju Union, Ul. Valdirivo 30, telet-64459, vsak dan razen srede od 17.3® do 19.30.-
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 16. julija D. M. KARM.
Sonce vzide ob 5.31 in zatone 20.51. — Dolžina dneva 15.20. — Luna vzide ob 5.46 in zatone ob 20.32-Jutri, NEDELJA, 17. julija
ALEŠ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,6 stopinje, najnižja 23,6, ob 13. ud ; 26,2 stopinje, zračni tlak 1009,2 m& nestanovitno narašča, vlaga 59 odstot' [ na, nebo 5 desetink pooblačeno, ve‘ '< tet- vzhod severovzhodnik 15 km "a uro, morje rahlo razgibano, tempera' ; tura morja 25 stopinj.
TEČAJI VALIT V MILANU DNE 15. 7.1977
Ameriški dolar: debeli	880,50
drobni	850.-
Funt šterling	1535.—
Švicarski frank	359.—
Francoski frank	178.—
Belgijski frank	24.—
Nemška marka	37«.—
Avstrijski šiling	53,40
Kanadski dolar	807.—
Holandski florint	354.—
Danska krona	144,50
Švedska krona	195.—
Norveška Krona	163.—
Drahma: debeli	24,—
drobni	25.50
Dinar: debeli	46,50
drobni	46,50
ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. julija 1977 je v Trstu umrlo 9 oseb.
! UMRLI SO: 78-letni Giuseppe Fl*'
! minio, 72-letna Stefania Salemar, 32 j letna Paola Seu, 86-letni Leone Levi, 84-letna Alma Metus vd. Zanon, mesecev staV Mitia Di Lenardo, v letna Maria Matteuzzi por. Martino!'1 71-letni Giovanni Sahar, 20-letni BrU' J no Modercich.
Štirje Tržačani ranjeni pM Postojni
Pri Postojni se je včeraj pripetila prometna nesreča, v kateri so bili ranjeni štirje Tržačani, ki so jih sprejeli v tržaško bolnišnico. Avto
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1. Trg Giotti 1, v* Bonomea 93, Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl.UžH*
Nočna služba za zavarovance IN Al- : in ENPAS od 22. do 7. ure: telet-št 732-627
V predprazničnih (tn prazničnih dne11 dneyna in nočna služba deluje pretrgoma do 7. ure dneva po praznl' j ku. To velja za zavarovance INAl”;
INADEL. ENPAS. Dnevni poziv
n> i
telefonski številki 68-441, nočni pa ^ številki 732-627.
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
ZARADI NEUGODNEGA VREMENA PONOVI DANES, 16. JULIJA, IN JUTRI, 17. JULIJA
LJUDSKO ZABAVO S PLESOM
PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU V SREDIŠČU BAZOVICE
Ples bo na obširni ploščadi ob novi električni razsvetljavi. Jutri igra ansambel LOJZE HLEDE iz Števerjana. V nedeljo pa ansambel PRAPROT iz Praprota.
Dobrodošli gostje bodo postreženi z jedmi na žaru in pristno kapljico.
VABLJENI!
DANES OB 21. URI KOTALKARSKA REVIJA NA OPČINAH
(na novem kotalkališču) Jutri ponovitev

DIJAKI IZ FIRENC MED NAMI
Globoka doživetja in vtisi ob ogledu bolnišnice «Franja» in šole-spomenika
Zaradi neurja odpadel ogled partizanske tiskarne pri Vojskem, ogledali pa so si Postojnsko jamo
LETO DNI UPRAVNE KRIZE NA GORIŠKI POKRAJINI
NA POLITIČNEM PODROČJU NASTOPILO ČUDNO ZATIŠJE
Znak, da bodo volitve šele spomladi, ali trenutek oddiha v pričakovanju razvoja na najvišji politični ravni?
Politične krize so lahko tudi zelo trdožive. Med take sodi nedvomno tudi kriza v goriški pokrajinski upravi, ki traja že dobro leto dni. Lani julija je namreč odstopil enobarvni Agatijev pokrajinski odbor, ki ni razpolagal z zadostno večino za uspešno vodenje ustanove ter za sprejemanje pomembnih odločitev. Sledili so trije poletni meseci, v katerih so različne politične sile poskušale najti rešitev in predvsem tisto politično formulo, ki bi omogočila sestavo kolikor toliko stabilnega vodstva v pokrajini. Najbolj so si v tej zvezj prizadevali socialdemokrati, saj hi si nedvomno z uspehom lahko zagotovili še naprej tiste gospodarsko upravne položaje, ki so jih '.asedli v letih, ko so še složno vozili vštric s
stranko relativne večine, a so jih volilni rezultati precej izpodjedli.
. ^a gornji sliki vidite skupino dijakov iz Firenc pred šolo - spomeni-v Cerknem, kjer so bili v če-""tek na poučnem izletu. Z velikim zanimanjem so si ogledali šolske pro-store, občudovali učilnice, kabinete ^ telovadnico. Zelo pazljivo so pokušali in si beležili, kako poteka
pouk, kakor tudi kratek oris zgodovine teh krajev in vloge te partizanske prestolnice v NOB. Upravitelj šole Jožko Štucin in predmetni učitelj Maks Palgon pa sta nato, med ogledom šole, še odgovarjala na njihova radovedna vprašanja.
»Da bi imeli v Firencah tako šolo.*
m
TRADICIONALNI
PRAZNIK
KRAŠKEGA TERANA IN PRŠUTA
DUTOVLJE: 16. 7. in 17. 7. 1977
Prireditelj — pridelovalci terana, mladina iz Dutovelj, Kras Sežana
Program prireditev:
DANES, sobota: 16. 7.
ob 14. uri začetek razstave kmetijske mehanizacije ob 19. uri-ples
JUTRI, nedelja: 17. 7.
ob 15. uri sprevod okrašenih kmečkih voz ob 16. uij slavnostni govor, podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem grozdja
ob 16.30 folklorni nastop kulturno - umetniške skupine Sava Kranj, humoristični «Prepih» 77 — A udre j. Jelačin. ob118. uri nastop pevskih .zborov iz Dutovelj,, Komna in,.Po-nikev - Avber
ob 19. uri prosta zabava s plesom •>■•••
Poskrbljeno bo -za pristen1 kr aški' teran in pršut -------- r';r
Igra zabavni ansambel Prejem in Venera V kulturnem programu nastopajo:
gledališka igralca: Adrijan Rustja - Silvij Kobal godba na pihala iz Prvačine
Pokrovitelj — Socialistična konferenci SZDL Sežana
VABLJENI!
<V taki šoli pa te prime želja, volja po učenju.*
Tako so pravili in se niso mogli nagledati, pa jih je čakalo drugo, še večje doživetje in presenečenje: partizanska bolnica Franja.
»Čudovito! Kako so sploh našli tak kraj.*
Ko so se vzpenjali po ozkih in strmih kamnitih stopniščih in lesenih mostiščih ter strmeli v navpične skale, slape in divji, grozeči potok, niso mogli verjeti svojim očem.
Spraševali so, in ponavljali: »Kako so sploh mogli prenašati ranjence, zgraditi barake, prinašati hrano, zdravila, aparature? Neverjetno, nemogoče. Kakšen pogum. Bravi, bra-vissiini.*
Kako je bilo takrat, jim je pripovedoval tudi bivši borec, ki je bil iiudo ranjen v nogo in se je zdravil v bolnišnici Franja. Še bi ostali, gledali in poslušali, pa se je nenadoma stemnilo, vlila se je ploha in še toča, debela kot orehi.
V programu jj bil še ogled partizanske tiskarne pri Vojskem, kjer se je tiskal »Partizanski dnevnik*. Ob obisku na uredništvu in v tiskarni »Primorskega dnevnika* so slišali ta skoraj neverjetni odlomek iz zgodovine NOB. Zato bi bili zelo radi videli in se na lastne oči prepričali na kraju samem, zaradi neurja pa se jim a ž ':a ni mogla izpolniti.
Peljali so.se skozi Postojno. Slišali so že pripovedovanje o naj večji in najlepši jami na svetu, poten pa še zgodbo o daznern podvigu male partizanske skupine, ki je brk vsem nemškim stražam uničila ogromno skladišče bencina v Postojnski 'ami.
«Dajmo, dajmo, pohitimo, da vidimo še to čudo!*
Zaman je bik ves njihov napor, j kajti v razmerju sil je bila mogoča i ena sama alternativa: ponovna iz-I volitev enobarvnega krščansko -! demokratskega odbora. 20. oktobra je bil na predsedniško mesto ponovno izvoljen Agati, ob podpori socialdemokratov in republikancev ter seveda lastne stranke krščanskih demokratov. Enobarvni krščansko demokratski odbor se je obdržal približno pol leta, ne zaradi tega, ker bi užival zaupanje in podporo demokratičnih strank, ampak zato, ker v tem času -ni sprejel kdove kakšhih pomembnih odločitev, pri katerih bi moralo nujno priti do konfrontacije. Zapletlo se je pri zadevi psihiatričnega varstva, kjer je bilo že mogoče slutiti, da stranka relativne večine, ki se z vsemi močmi oklepa oblasti, nima namena popustiti ter bo raje pristala na komisarsko upravo, ki je dejansko takrat že grozila, kljub visoko donečim deklaracijam o razpoložljivosti za minimalni dogovor o skupnem programu. Podobno se je stvar zapletla tudi v Gradežu in Tržiču, kjer kakor na pokrajini vodita upravo prefektoma komisarja. U-pravna kriza, ki torej dejansko že traja leto dni, pa se utegne zavleči do prihodnje pomladi. Pokrajinska vodstva strank so se sicer ne davno dovolj jasno izrekla, za čim krajšo komisarsko upravo in da bi volitve razpisali že v jeseni. Nekateri znaki, predvsem pa čudno zatišje, ki traja že nekaj tednov, dajejo slutiti, da se najbrž priprav Ija nekaj novega in predvsem to, da glavna nasprotnika nista najbolj prepričana o koristnosti volitev že v novembru, ki najbrž, ne bi prinesle bistvenih sprememb v razmerju sil.
Kako bi se lahko vrnili v Firence, ne da bi videli Postojnske jame? In so jo videli, požirali z očmi.
Nepozaben dan. Neizbrisni vtisi in globoka doživetja.	A. B.
Protest SSk
V sredo zvečer se je zbralo v Gorici na izredni seji goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti in ostro obsodilo zadržanje krščanske demokracije, republikanske stranke in socialdemokratske stranke, k? so zavrnile v deželnem svetu predlog o ustanovitvi samostojnega šolskega okraja- S tem so zlasti večinske

popusti do
lil

*
til
II
čoln
vedno bolj v modi saj se tudi splača

v-v.;v^	..... .	..... • •
■MMvjriV.VN
.	v.v.vr. v:...-—■■	;•...... •	.v.o
stranke zopet pokazale dvoumno zadržanje do manjšine, kar je tudi v živem nasprotju z duhom osimskega sporazuma.
Deželni kongres bančnih uslužbencev sindikata (ISL
Včeraj so se v Gorici, v Palače Hotelu, zbrali na deželnem kongresu bančni uslužbenci, ki so združenj v sindikatu CISL. Tajnik Gian ni Demorj je v uvodnem poročilu predvsem preučil sedanji politični okvir v Italiji in njegove posledice za sindikalno gibanje. Dejal je. da je orogram, ki so ga nedavno odobrile demokratične stranke, modra zrodnega značaja, kar narekuje sindikalnemu gibanju, če hoče o hraniti svoj razredni značaj, nujnost avtonomije v odnosu do sedanjega političnega okvira Še zlasti je Demori poudaril spoznanje sindikalnih aktivistov v bančnem sektorju, da se otresejo poklicnega diletantizma in da ponudijo' razred nemu gibanju konkretne primere v bančnem poslovanju, zlasti strukturo obresti, ki v veliki meri pogojujejo model razvoja italijanske družbe.■
Danes brez električnega loka
Zaradi nujnih vzdrževalnih del na napravah visoke napetosti danes med 5.30 in 12. uro ne bo toka na območju sledečih transformatorskih postaj: na Peči, v Rupi, Ga-brjali in pri mirenskem bloku.
jutri 19. razstava breskev v Fiumicellu
V Fiumicellu bodo jutri odprli tradicionalno, tokrat že 19. razstavo breskev, ki jo prireja združenje sadjarjev iz Furlanije - Julijske krajine. Razstavljene vzorce bo ocenjevala posebne komisija, ki bo začela z delom že v jutranjih urah, nagrajevanje pa bo na sporedu zvečer ob 19. uri. V okviru razstave r a so prireditelji poskrbeli tudi za strokovno posvetovanje o gojitvi breskev v Furlaniji, ki je bila na sporedu že včeraj, in ki so se ga udeležili priznani strokovnjaki, še posebej pa velja omeniti, da si bo 19. razstavo breskev v Fiumicellu ogledala tudi ^flegjagija zadružnikov iz socialistične republike Slovenije, ki jo bodo sestavljali inž. Tone Robič. inž. Mi lan Sirk ter inž. Hilarij Costa.
Nevihta, ki je v Četrtek ponoči zajela večji del Goriške, je v Šempetru ob Soči povzročila tudi precej gmotne škode. Strela je namreč udarila v senik Maria Zorzina ter ga zažgala. Plameni so uničili precej sena. poškodovali pa so tudi streho gospodarskega poslopja, škode je približno za 7 milijonov lir.
Cementarna v Anhovem med najbolj modernimi v Evropi
Proizvodnjo bo usmerjal poseben «procesni» računalnik
Gradnja novega velikega objekta poteka po načrtu - Novo cementarno bodo izročili v obratovanje v soboto, 17. septembra
Gradnja nove velike cementarne v Anhovem poteka skladno s programom. pri čemer sodeluje 15 velikih delovnih organizacij iz vse Jugoslavije in iz tujine ter okrog sto podjetij kooperante . To sicer ne more zadovoljiti tistih porabnikov, ki bi cement radi dobili takoj, vendar gradnja novega velikega objekta v Soški dolini obeta, da cementa v Sloveniji kmalu ne bo več primanjkovalo. Zaradi velikeg. pomanjkanja te gradbene surovine oziroma pripomočka prebivalci Nove Gorice, Šempetra 'n drugih krajev ob meji precejšnje količine cementa nabavljajo v Gorici in drugod.
Investicija v Anhovem bo v celoti veljala okrog 220 milijard starih dinarjev, sredstva pa so zbrali iz različnih domačih in tujih virov. Med sovlagatelji je tudi 60 večjih podjetij s področja gradbeništva in trgovine z gradbenim materialom v Sloveniji, ki so denar za gradnjo cementarne zbrala in prispevala skladno z duhom in določili novega zakona o združenem delu. Ta podjetja bodo imela po dograditvi ob lakta prednost pri nabavi cementa. Med soinvestitorji so nadalje tudi centrala Ljubljanske banke, podružnica te banke v Novi Gorici, Kreditna banka Koper ter sa
ma industrija Salonit v Anhovem, ki cementarno gradi.
Dela pri zidavi nove cementarne so že toliko napredovala, da bodo kmalu izročili v obratovanje novo peč za rridobivanje klinkerja, to je surovine za cement. Potem anhov ska tovarna klinkerja ne bo več u-važala. Naj ob tem poudarimo, da so ga doslej morali nabavljati iz tujine približno 180 tisoč ton na leto. Cementarno bodo slovesno pognali v soboto 17. septembra ob 10. uri dopoldne in sicer v počastitev 30. obletnice razvoja Primorske v socialistični Jugoslaviji. Kar zadeva njene zmogljivosti, naj omenimo, di l)o v začetku proizvajala okrog 850 tisoč ton cementa letno, potem pa se bo proizvodnja postopoma dvigala ter naj . dosegla leta 1980 milijon ton in pozneje celo milijon 200 tis-č tor cementa letno.
Nova cementarna v Anhovem bo po svoji proizvodnji in tehnologiji med največjimi oziroma najmodernejšimi v Evropi. Proizvodnjo v cementarni bo na primer usmerjal |xi seben, tako imenovani procesni ra čunalnik. Naj poudarimo, da je v sedanji tovarni cementa in salonita zaposlenih okrog 2.500 delavcev, v novem objektu pa ne bo potrebnih dodatnih zaposlitev.
Jabolka iz Čila melone iz Argentine in še kaj...
Na goriški tržnici je vsako jutro zelo živahno, saj jo obišče veliko število kupcev, včeraj pa smo se tja podali tudi mi. Od prodajalk, ki so v veliki večini Slovenke, smo zvedeli v kratkem pogovoru precej zanimivih stvari. Takoj je opaziti, da so cene za sadje in zelehjavo zelo visoke. Najbolj drago je seveda južno sadje, grozdje in razne vrste paprike. Blago prihaja iz vseh krajev Italije, pa tudi iz tujine. Tako dobivajo npr. melone iz Argentine. krompir iz Srbije, grenivke iz Izraela, pomaranče seveda s Sicilije itd. Razne vrste sadja, pred-' vsem sezonskega, kot so hruške, breskve in marelice pa dobivajo največ iz Brd in Furlanije. Kljub velikemu obisku prodajalke pa niso preveč zadovoljne s prodajo. Bolj malo prodajo namreč tujega sadja in zelenjave. Tako smo opazili na stojnicah jabolka, ki stanejo kar 1.500 lir za kg in ki prihajajo menda iz Čila. Po lakih cenah seveda ljudje ne morejo kupovati. Na vprašanje, zakaj tako sadje in zelenjavo sploh od grosistov sprejemajo. so nam prijazne prodajalke povedale, da drugega sadja pač ni na razpolago. Torej bi lahko govorili o neki vrsti monopola. Nedvomno bi bilo domače sadje in zelenjava dosti bolj po ceni. saj tega pridelamo dovolj doma, včasih celo preveč, tako da ga moramo velike količine uničevati.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Al Moro Ul. Carducci 38, tel, 2268.

povečanji: števila telefonskih NAROČA!kov
V goriški pokrajini že po en telefon na pet prebivalcev
Poraslo jo tudi Ulovilo pogovorov in javnih govorilnic Okrepitev tržaškega in goriškegu teleprinterskega omrežja
V teh dneh poteka v našem mestu razdeljevanje novega telefon skega imenika Letošnji imenik Furlanije - Julijske krajine je razdeljen na dva dela. Zaradi boljše uporabe so imena tržaških naročnikov združena v poseben zvezek, drugi zvezek pa vsebuje imena ostalih naročnikov iz naše dežele. I.etos imajo naročniki tudi možnost, da brezplačno dvignejo v uradih telefonske družbe SIP imenik ostalega dela dežele.
V	novi imenik so vnesli nekaj manjših sprememb v uvodu, kjer so številke javnih ‘ služb, kot Si: bolnišnica, policija, itd. Imenik na vsebuje Uidi številke .ki omogočajo boljše poBtovart.jtf’ telefonskega podjetja in tudi boljše usluge. Naj omenimo le številko 187. prek katere lahko naročniki vprašajo za informacije, za razlago ob priključitvi novih telefonskih aparatov in podobno.
V	imeniku je navedenih približno 25.500 naročnikov iz naše pokra jine; tu sicer nišo všteti naročniki

SMRTNA NESRtCA V PCDSABOTINU
TRAKTOR ZMEČKAL 53-LETNEGA KMETOVALCA SALVA TERČIČA
Zaradi razmočenih tal je težko vozilo začelo drseti - Nesrečni voznik umrl na kraju nesreče
Vsak dan poročamo o nesrečah v cestnem prometu. Zal si množijo tudi nesreče na delovnem mestu in tudi na njivah. Tako je iz Podsa-bolina prišla vest. da .-.e je v četrtek zjutraj pri delu smrtno ponesrečil 53-letni Salvo Terčič. Z ženo sta nabirala breskve v sadovnjaku poleg hiše. Ko sta napolnila zabojčke, je gospodar odšel domov po traktor, da bj sadeže odpeljala. Na strmi cesti pa je. najbrž zaradi raz močenih tal, težko vozilo naenkrat začelo nevarno drseti ter se nato prevrnilo. Vse se je zgodilo izredno hitro, tako, da voznik ni utegnil odskočiti in ga je traktor pokopal pod seboj. Žena, Ki je nemočna prisostvovala nesreči, je brž stekla po pomoč, vendar je bilo že, prepozno, saj so traktorista izvlekli že mrtvega. Pokojnik, ki izhaja iz številne družine, zapušča ženo in pet otrok.
Maja in junija odvzeli 15 vozniških dovoljenj
Maja in junija letos je goriška prefektura odvzela 15 vozniških dovoljenj. Dvanajstim voznikom so odvzeli dovoljenja, ker so povzročili hude prometne nesreče, trem voznikom pa so dovoljenje odvzeli zaradi pomanjkanja sposobnosL.
Cepljenje proti pasji steklini
Goriški pokrajinski živinozdravnik Paolo Amerigogna sporoča, da se bo začelo teh dneh obvezno lepljenje proti pasji steklini. Za cepljenje so zadolženi občinski živinozdravnic. Iti ga bodo izvajali v kraju r ob času, ki ga uo določila posamezna občinska uprava. V teh ce. trii i bo cepljenje popolnoma brezplačno. Ži-ninozdravniki bodo tudi izdajali potrdila o opravljenem cepljenju, ki jih bodo morali lastniki hraniti za primer . kontrole. Cepljenje je obvezno za vse pse. Pokrajinski živi
cep
nozdravnik je sprejel odlok o ljenju zaradi primerov pasje stekline, ki so jih ugotovili v bocenski pokrajini, kier so to bolezen zabeležili tudi na nekaterih primerih srnjadi, in na Koroškem nedaleč od državne meje. Obstaja namreč še vedno nevarnost, da se bo ta nevarna bele zen razširila tudi v naše kraje.
iz Gradeža, ki spadajo v območje videmske centrale. Ob koncu leta 1974 je bilo številg naročnikov 21 tisoč 652. 31. decembra 1975 se je število telefonskih naročnikov dvignilo že na 23.279, ob koncu leta 1976 pa jih ie bilo že 24.819 V prvih šestih mesecih letos ie število naročnikov poraslo že za 1860 in računajo, da bodo do konca leta dosegli število 26.600 naročnikov. Ob koncu leta 1976 je bilo v naši pokrajini 32.186 telefonskih aparatov. Računajo, da se bo do konca leta njihovo število približalo 40.000. Danes imamo v ■ pokrajini 170 jgvnlh govorilnic, pred dvema letoma jih je bilo le 109. Do konca leta pa iih nameravajo postaviti še nadaljnjih 30. Pred nedav n im je družba SIP uvedla tudi v Gorici filodifuzijo in je okrepila centralo v krminskem sektorju. Začelo se je tudi tlelo v Štandrežu za zgraditev radijskega mostu med coriško centralo in Cervignanom. Pred nedavnim so ojačili tudi tele " printersko omrežje v goriški in tržaški pokrajini. Nove naprave imajo tako zmogljivost 750 enot in bodo omogočile priključitev 100 novih naročnikov, za katere do sedaj ni bilo prostora. Naše omrežje, ki obsega Trst in Gorico, je bilo že dalj časa prenasičeno. saj je vloga naših pokrajin precej pomembna na področju trgovine. Prav tu pa se največ uporabljajo teleorin terske zveze. Teleks namreč omogoča prenos novic samo med uporabniki. poslovanje z njim pa je zelo enostavno.
Koliko stane namestitev teleprin terja? Najprej je na vrsti fiksna kvota 400 tisoč lir. ki io morajo plačati vsi naročniki, uporaba in popravila pa stanejo letno približno 840 tisoč lir, poleg tega pa sr mora naročnik obvezati oziroma priskrbeti minimum 400 tisoč lir poslovanja. To je tudi eden glavnih vzrokov, da se teleprinterjev poslužujejo le večja podjetja, ki imaio tudi več sredstev na raz polago.
Razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI iz štandreza obvešča, da je že skoraj potekel rok za vložitev prošenj za podelitev jugoslovanskega partizanskega odličja. Prošnje bodo sprejemali le še do ponedeljka, 18. t.m. Danes in v ponedeljek bo tajnik sekcije v Domu Andreja Budala v večernih urah, jutri dopoldne pa v bifeju «Milan*.
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča. da je že v teku vpisovanje za e-nodnevni avtobusni izlet na Južno Tirolsko in da se bo nepreklicno zaključilo v četrtek 21. t.m.
Kino
It urica
VERDI Zaprto zaradi dopusta. CORSO 17.00-22.00 «Cielo di piortibo • Ispettore Callagan*. Clint Eastivood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
MODKRN1SS1MO zaprto zaradi dopusta.
CENTRALE' zaprto zaradi dopusta. VITTORIA zaprto zaradi dopusta
Tržič
PRINCIPE 18 00—22.00 «11 ginecologo della mutua*.
EXCELS10R 18.09-22.00 '«La panter* rosa sfida 1'ispettore Clouseau*.
Aorti Carica in okolica
SOČA »Vrnitev Pinka Pantherja*. a-
mertški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Odrske luči*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Zlato za pogumne*, ameriški film ob 20. uri.
takole izgloda Soča od Fevniski ga mosta proti Solkanu. Vodni tok se po izstopu iz soteske med Sabo tinom m Skalnico umiri, voda pa zadobi tisto posebno zeleno modro barvo. Zaradi ohranitve te krajine se je pred meseci razvnela precej ostra polemika. Graditev jeza za potrebe namakanja krminsko gradi ščanskega polja bi precej iznaka žila idilično podobo, so menili zagovorniki krajinskega varstva z društvom »Italia Nostra* na čelu, med
um ko so bili drugi mnenja, da bi akumulacijsko jezero napravilo to področje še bolj privlačno. Zdaj se je prerekanje sicer nekoliko poleglo, tudi spričo vesti, da bodo ,v Solkanu že jeseni pričeli z grad njo hidroelektrarne. Pojavile pa so se govorice o nujnosti zavarovanja gozdnega pasu ob bregovih Soče, kjer naj bi nastal nekak krajinski park. Uresničiti zamisel najbrž ne bu pretežko, saj lesa na tem podro
c ju skorajda nihče ne izkorišča zaradi izredno strmega in težavnega brega. Pobudniki zamisli o gozdnem rezervatu pa so najbrž spregledali izredno zanimivost tega področja. Na nekaterih mestih je opaziti tako imenovano toplotno inverzijo, kar se pozna zlasti na rastlinju. Tako cvetejo zvončki in ciklame na osojnem bregu skoraj v dvomesečno zamudo, zanimivo pa je tudi prepletanje rastlinskih vrst, zlasti med drevesi.
SE BODO ZAHODNONEMŠKE DOSLEJ MIRNE DRUŽBENE VODE RAZBURKALE?
Predstavnik delodajalske zveze spravil v nevarnost soodločanje
Schleyer je zadevo spravil pred ustavno sodišče, ker da je načelo soodločanja ali soupravljanja v nasprotju z ustavnim načelom popolne svobode v upravljanju lastnine
Ko smo pred dvema dnevoma govorili o raznih posttusih sodelovanja delavca v vodenju podjetij v raznih oblikah soupravljanju v tako imenovanem liberalnem oziroma kapitalističnem svetu, smo rekli tudi, da je Zahodna Nemčija napravila na tem področju najdaljši korak. Hkrati smo tudi ugotovili, da Zahodna Nemčija beleži tudi najbolj trden in uspešen gospodarski razvoj v vsem kapitalističnem svetu. Danes pa se moramo k zadevi vrniti in ugotoviti, da je bil naš optimizem nekoliko pretiran. Načrt social demokratskega programa za reformo družbe, načrt, ki ga je zahodnonemški kancler Schmidt označil za revolucionarnega, je spet v nevarnosti.
Že nekaj časa se je veliko govorilo in razpravljalo o sistemu soodločanja oziroma samoupravljanja. to se pravi o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. Zakon je bil sprejet pred letom dni in je predvideval vsa večja podjetja. Sedaj pa je prišlo do preobrata, v zvezi s katerim je predsednik zveze sindikatov Vetter o-gorčeno opozoril, da je «družbeni mir» v nevarnosti, načelnik močne sindikalne organizacije kovinarjev Lbderer govori že o provokaciji, komentator lista «Die Zeit» pa se sprašuje ali smo na koncu dobe, ki je nila značilna za razvoj zahodnonemške družbe. Doslej smo imeli v Zahodnj Nemčiji »dobo mirnega brezkonfliktne-ga sodelovanja med kapitalom in delom*, dobo «socialnega partnerstva*, kot so sistem »strokovno* označili. Bil je to »nemški model*, kot ga je imenoval kancler Schmidt, sodelovanja med kapitalom in delom. Schmidt, je to sodelovanje priporočal kot nekakšno čarobno obliko za reševanje, nasprotij med kapitalom in delom, da bi ne prišlo do razmer neprestanega konflikta, ki ga doživljaja Italija, Francija, Velika Britanija in nekatere druge dežele.
Vzrok za polemiko in že omenjeno nevarnost je dal predsednik močne Zveze združenj zahodno-nemških delodajalcev Hans Martin Schleyer. Schleyerju pravijo «bog bogova*, ker je po vlogi, ki jo zavzema, nekakšen šef šefov vsega zahodnonemškega gospodarstva in torej najmočnejša organizacija za zaščito interesov kapitala. In ta »bog bogova* je V imenu svoje organizacije vložil pri ustavnem sodišču tožbo protj zakonu o soodločanju, ker da je »revolucionarni zakon*, kot ga je imenoval kancler Schmidt — neustaven ali celo protiustaven. Eden izmed njegovih glavnih argumentov je, da zakon ogroža načelo svojine, ki jo proglaša kot bistveno sama ustava, kar je za lastnike tovarn prav gotovo dovolj močan raziog za alarm.
V politični javnosti pa je korak zveze delodajalcev vendarle marsikoga presenetil. Zakon o soodločanju ali soupravljanju se že leto dni izvaja in v podjetijh. ki imajo več kot 2 tisoč delavcev, delujejo nadzorni odbori, ki jih sestavljajo predstavniki delavcev in delodajalcev. Toda ustrezni zakonski predlog je že med koalicijskimi razpravami, to se pravi v pogajanjih med socialnimi demokrati in liberalci, ki tvorilo vla do, doživel veliko popravkov in sprememb, toliko »ublažitev*, da so zanj glasovali tudi opozicijski krščanski demokrati, ki so v principu proti temu sistemu. Prvotni predlog je bil veliko bolj korenit in je proletariatu zagotavljal veliko več pravic. Zato se sedaj postavlja vprašanje, kaj je navedlo Schleyeria, da je tik pred zadnjim dnevom, ki ga predvideva zakon za protiukrep, vložil prot-' zakonu pritožbo. Le en dan bi bil Schleyer zamudil in zakon o soodločanju ali soupravljanju bi bil definitivno veljaven, sedai ua ga lahko razveljavijo, seveda če bo ustavno sodišče tako od očilo.
Zakaj je Schleyer to storil? Mnogi menijo, da gre za prvo potezo mnogo obsežnejšega načrta zahod nonemških desnih sil. zahodnonemškega kapitala, čeprav je bilo v vseh social-demokratskih predlogih za uvedbo zakona o soodločanju oziroma soupravljanju govora o enakem zastopstvu in o enakih pravicah predstavnikov kapitala in predstavnikov dela. je to načelo izgubilo na svoji veljavi zato, ker so se v sami vladni koaliciji temu upirali liberalci. Po dolgih diskusijah, ki so spravile v nevarnost že samo socialdemokratsko - liberalno koalicijo, so morali socialni demokrati popustiti in pristati na kompromisne oblike, ki so jih vsilili liberalci. Kompronrs .je privedel do tega. da mora biti v predstavništvu dela, torej v predstavništvu nameščencev in delavcev, navzoč tudi eden izmed »vodilnih* nameščencev, to se pravi direktor ali njegov namestnik.
Res je, tudi direktor je po navadi nameščenec, to se pravi «v delovnem odnosu*. Toda, praktično, tak funkcionar ne bo nikoli na strani delavcev, pač pa bo zastopal interese kapitala. Že s tem je načelo paritete omajano. K temu pa jc treba dodati še drugo, šc hujšo diskriminacijo na račun zastopstva dela, t.j. zastopstva delavcev. Predsednik skupnega nadzornega odbora za soupravljanje oziroma soodločanje se mara izbrati iz vrst predstavnikov delo dajalcev In ker ima ore.isednik dvojni glas, bo v vsakem tudi najbolj optimističnem primem, ko bi glasovalo enako število za delodajalce m za delavce, predsednikov dvojni glas odločal. To se pravi, da je s tem osnovno načelo
enakopravnosti in paritete le mrtva beseda.
Pretežni del članov socialdemokratske stranke ni prikrival svojega razočaranja in tudi negodovanja zaradi tako okrnjene variante zakona, ki bi bil mogel prinesti v svoji izvirni obliki zares pomembne spremembe v aružbe-nih in gospodarskih odnosih najbolj industrijske dežele evropskega zahoda. Podobno ' je b'lo tudi mnenje zahodnonemških sindikalnih organizacij. Kancler Schmidt je prav tako izražal svoje zadovoljstvo nad prvotnim zakonom in svoje razočaranje nad okrnitvami, pa čeprav je vendarle bil zadovoljen, ker da je Zahodna Nemčija stopila na novo pot, kot smo rekli v začetku. Pri tem pa so socialdemokratski vrhovi, ki so pristali na kompromis, poudarjali, da s sprejetim kompromisom niso zadovoljni in da se bodo v bodoče potegovali za sprememoe, da bi zakon »okrepili* v smislu svojega prvotnega predloga. Morda bi pa mogli tudi v tej napovedi
socialnih demokratov najti enega izmed vzrokov, zakaj je predstavnik delodajalcev sedaj poklical na pomoč celo ustavno sodišče, kajti morebitna «ugat»vitev* ustavnega sodišča, da je zakon protiusta ven, bi socialnim demokratom blokirala nadaljnjo pot za ponovno »okrepitev* nekako »skopljenega* zakona o delavski s-oupravi.
Pri tem ie zanimivo stališče za-hodnonemških sindikalnih organi zacij. Poteza sindikalne organizacije ie v tem primeru edinstvena. Že deset let namreč deluje v Bonnu specifičen zahodnonem ški »izum* za izglajevanje razrednih nasprotstev. Gre za forum, ki ga sestavljajo predstavniki delodajalcev. delavcev, vlade in ekonomskih strokovnjakov, ki skušajo s skupnimi silami reševati vprašanja tarifnih pogodb, delitev dela in druge probleme, kj nastajajo v zahodnonemškem gospodarstvu. Sedaj, ko je predstavnik delodajalcev vložil tožbo pred ustavnih sodiščem, so predstavniki sindikatov demonstrativno odpovedali
sodelovanje v tem forumu in z njimi je odpovedal sodelovanje tudi socialdemokratski minister za delo Ehrenberg. Sam kancler pa je podčrtal, da je minister za delo imel prav, ko se ,ie postavil na stran predstavnikov sindikata.
Jasno je, da se je s tem ?ačel ostrejši spor. Sedaj bo treba počakati, kaj bo reklo ustavno sodišče. čeprav je res, da skušajo predstavniki sindikata in delavcev nasploh biti popustljivi in da nočejo odpreti velikih vrat družbeno političnemu sporu, so v dobro poučenih krogih dokaj pesimistično razpoloženj, kajti »delojalci so u-brali zgrešeno pot sovražnosti, o-stre konfrontacije in spora*. Res je, da »zažigalna vrvica ic še dolga, vse do odločitve ustavnega sodišča*, toda v primeru, ko bi ali če bo prišlo do »eksplozije*, bi se tudi Zahodna Nemčija verjetno v kratkem znašla med tistimi deželami, ki že dolgo doživljajo hude konfrontacije med delom in kapitalom z vsemi negativnimi posledicami.
Novost na knjižni polici
DRAGO
VRESNIK:
Na begu
Avtobiografsko delo slovenskega časnikarja, ki so ga nacisti odgnali še dečka v Nemčijo, pa jim je zbezal in se pretolkel do Koroške, kjer se je priključil partizanom
Me d! štirimi knjigami, ki jih je skupaj izdala založba BOREC v Ljubljani, po svoji trpkosti in o-benem zanimivosti izstopa pripoved o usodi slovenskega dečka, ki ga ie okupator odpeljal na vri-silno delo v Nemčijo. Ta vrioo-ved o knjigi z naslovom NA BE GU 'e delo pisatelja in novinarja Draga Vresnika, ki je bil sam eden lakih iz domovine odgnanih otrok. Avtor pripovedi Drago Vresnik je doma iz Dravske doline. Do začetka okupacije je obiskoval gimnazijo v Mariboru, nakar je od vseh članov družine, ki je že od prvih dni sodelovale v o-svobodiinem boju, samo on ostal živ. Nemci so ga odgnali na Bavarsko, kjer je moral delati na kmetiji. Od tod pa je pobegnil v domovino in s šestnastmi leti postal partizan Po osvoboditvi sr, ga demobilizirali, končal je gimnazijo, razne tečaje in visoko šolo za politične vede in novinar sivo ter se posvetil novinarstvu. Zdaj je urednik Dela, napisal pa je tudi dva romana.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVOSTI SREDOZEMSKEGA BAZENA
Om Quais - Gadara odkriva bogastva štirih starih omik
*	r	v
Ostanki bizantinske katedrale, rimskega bazena, grobnice...
OM QUAIS. 15. - Arheološka raziskovanja vedno bolj dokazujejo, kako je bil tako imenovani sredozemski bazen že pred davnimi tisočletji, pa tudi pozneje vedno nekakšno privilegirano področje za razvoj kulturne in druge dejavno sti. Om Quais je danes neznatno naselje kakih 125 km severno od jordanskega mesta Aniana, nekoč pa je tu bilo pomembno kulturno središče, kot dokazujejo razisko valna dela. Arheologi, ki so kopali na nekaterih mestih okoli naselja Om Quais, so dosegli neverjetno velike rezultate, vsekakor večje kot bj jih mogel kdorkoli pričakovati. Arheologi so tu odkrili ostanke velike bizantinske cerkve, sta rega rimskega kopališča in tudi nekega velikega ribnina ali bolje bazena, kj verjetno m služil le kopanju in plavalnim tekmam, pač pa so se tu verjetno merili tudi veslači.
Dve ekipi arheologov in sicer ena iz Zahodne Neme je in ena iz Danske sta letos konec junija zaključili svoj prvi uklus odkopavanj. Nemško ekipo suokovnjaKov vodi dr. Ute Lux, znani zahodno nemški strokovnjak, luektor nemškega luteranskega arheološkega inštituta v Jeruzalemu, ki ga je pred 77 leti ustanovil sam tedanji nemški cesar Wilhelm II
Zgodovina sedanjih raziskav, ki so se delno zakijučilt junija, ni preprosta. Sedaj so arheologi prišli do velikih odkritij, toda odkopavanja so, se začela že prej, a jili je prekinila araosko-izraelska vojna v juniju 1967. leta. Zahodnonemški strokovnjaki se odkopavanj niso lotili »na prazno*, pač pa ie dr. Lux skupno s svojima strokov njaki temeljito prouči) rezultate odkopavanj, ki so jih davnega 1866. leta izvajali Karl Schumacher m njegovi sodelavci. Schumacher ie bil znan nemški strokovnjak, ki je pred dobrim stoletjem živel v Ilaifi. Dr. Ute Lux ie na osnovi onih davnih ugotovitev prosil kralja Huseina, naj mu dovoli, da bi odkopavanja nadaljeval. In kralj Hussein je na to pristal, neki za hodnonemški zavod pa je Uteju Luxu priskrbel finančna sredstva, ki pa so bila omejena le za eno poletje. In prav ko se je bil dr. Lux leta 1967 s svojimi sodelavci odpravil na delo, je izbruhnila znana šestdnevna vojna ned Izraelom in arabskim svetom in ves načrt so morali odložiti. Sele leta 1974 je dr. Ute Lux s sodelavci dobil ponovno dovoljenje, da prekorači reko Jordan oziroma da stopi čez edini most, ki loči zahodni del dežele z vzhodno. Gre za tisti prehod, kj pravzaprav .»luž? za izmenjave med arabskim in izraelskim svetom, ki sta v vojnem stanju. In tako so se leta 1974 začela nova odkopavanja v naselju Om Quais in njegovi okolici.
Om Quais je zelo štaro naselje. Omenja .ga celo sveto pismo, vendar pa ne pod sedanjim imenom, pač pa pod imenom Gadara. V dobi velike grške kulture je naselje Om Quais — Gadara doseglo najvišjo raven, saj stari zapiski pravijo, da so v tem mestu živeli pesniki, znanstveniki, umetniki, da je mesto bilo eno najpomembnejših kulturnih središč vsega tedanjega helenističnega sveta.
Kaže pa, da naselje Om Quais ni bilo pomebno le v helenistični dobi. Zahodnonemškim arheologom je uspelo sedaj odkriti veliko pomembnih odkopanin in ostankov nekdanjega kulturnega bogastva. Med drugim so odkrili ostanke velike bizantinske cerkve, ki je ime la štirikotno osnovo. Bila je to razmeroma velika cerkev, saj meri površina njene osnove 760 kvadratnih metrov. Poleg cerkve sta dva grobova, ki sta vklesana v samo skalo. Tu počivajo zemeljski ostanki dveh cerkvenih dostojanstvenikov, verjetno dveh škofov.
Okostji pokojnikov sta ostali skoraj nedotaknjeni, izredno dobro o-hranjeni.
Kakih 200 metrov, južno od omenjene cerkve so zahodnonemški arheologi odkrili starorimsko gledališče na odprtem. Kot vsa rimska gledališča, je tudi to grajeno iz trdega kamna. Da mesto ni bilo majhno in nepomembno, dokazuje obseg tega gledališča, kj more oziroma, ki je moglo sprejeti do 3500 ljudi. Sredi gledališča je marmornati kip, ki predstavlja grško boginjo plodnosti.
• Na drugi • strani naselja pa je delala danska arheološka skupina, kj je bila v neposrednem in stalnem stiku z, DŽd»iktWn ki Je odkrila vrsto zelo pomembnih do-
kazov nekdanjega bogastva tega centra. Danci so med drugim odkrili starorimsko pokopališče in pa velik tekmovalni bazen, ki pa verjetno nj služil le za plavalne tekme, saj je bil dolg najmanj sto metrov, širok pa 70.
Naselje Om Qaais je zanimivo tudi sicer. Vse okoli naselja je na določeni razdalji kakih 250 jam, ki so nekoč služile kot nekakšni mavzoleji. Gre pravzaprav za ve like grobove ali bolje za grobišča, oziroma kripte, ki so razmeroma bogato okrašena, saj imajo stebrišča in se vzpenjajo tudi v nadstropja. Grobišča so izkopana ali izvrtana v trdem kamnu in predstavljajo neverjetno veliko arheološko bogastvo.
Prej smo rekli, da se je konec junija zaključil prvi del odkopavanj. Eden izmed članov vodstva luteranskega arheološkega inštituta v Amanu Ernest Kroger meni, da bo treba še veliko delati, da bi odkrili vse arheološko bogastvo, ki obdaja danes nepomembno naselje, ki je bilo priča štirim starim civilizacijam, in sicer starorimski, nato helenistični, nato še bizantinski in pozneje arabski. Nekdo je v zvezi s lem rekel, da je verjetno pred starorimsko omiko treba iskati še dokaze neke še starejše omike, vendar strokovnjak, kakršen je Kroger, ne mara napovedi in ugibanj pač pa govori le o dejstvih, o tem, kar so odkopavanja že dokazala.
ANGLEŠKI STROKOVNJAK ZATRJUJE
Atomska baterija «pace - rnakerja» zares ni nevarna
Angleški krematorijci so bili preplašeni
LONDON, 15. — Človek je že zdavnaj vedel za atom. z atomsko energijo pa se je spoznal šele pred nedavnim, pred 30 leti in njegovo prvo srečanje z »uporabno jedrsko silo* je bilo strahotno. Hirošima in Nagasaki sta pomenili stotisoče mrtvih. Zato ni nič čudnega, da je človek do te strahotne sile previden, če k temu dodamo še dejstvo, da se človek včasih loteva tudi poskusov, ki gredo preko njegovih moči, ni nič čudnega, če se poprečen človek atomske sile boji. To prihaja v ’ pbštev tudi v konkretnem primeru',1 v primero, kjer a-tomska sila ne služi za rušenje civilizacije, pad.pa v pomoč človeku.
Kakor je znano, je sodobni tehniki uspelo izdelati tako imenovani «pace-maker», to so tako imenovani ojačevalci srčnega u-'tripa, ki pomagajo na srcu bolnemu človeku, da živi. Pravzaprav imamo tovrstnih pripomočkov več, le da so različni. Najbolj cenjeni so tisti, ki so na atomsko energijo, saj jih ni treba zamenjavati praktično vse življenje, kajti če štiridesetletnemu človeku operativno priključijo a-tomski «pace-maker», mu ne bo
tllllllimillllMIUmftllllHIIHIIIIIIIIflllllMIIIIIIMIIIIIII
Estela Peron pride pred sodišče
BUENOS AIRES,. 15. — Bivša predsednica Argentine, vdova no diktatorju Peronu lepa Maria E-stela Peron pride v kratkem pred sodišče, kjer se bo morala zagovarjati zaradi tega, da je zlorabila svoj položaj. Tako sc sporočile argentinske oblasti, ki so tudi dodale, da se bo poleg Este-le Peron moral pred sodiščem zagovarjati tudi nekdanji minister Jose Lopez Rega, ki je vodil ministrstvo za socialno blaginje. Temu očitajo predvsem to, da je pri načrtovanju nacionalnega spomenika, v katerem naj bi pokopali truplo diktatorja Perona, napravil vrsto kaznjivih dejanj
MIIIIIMIIimillHIIIIIIIHIIIIIIIimillliHIHIIHIIIIIlUfllMIMIIItlimilHIllrlllllllllMIMIIIIIMIItllHtlllumMlMIIItll
Revija cokel pred dansko domačijo
(loto M. Magajna)
treba misliti na srčne motnje polnih 25 morda celo 30 let. medtem ko je treba pri drugih tovrstnih aparatih operacijo ponoviti vsako leto, v najboljšem primeru vsaki dve leti.
Res je, da je «pace-maker» na atomska baterijo zelo učinkovit, zato je tudi drag in jih je na vsem svetu razmeroma malo, za sedaj le nekaj tisoč. Toda njihovo število se iz leta v leto veča. S tem pa se v nekaterih deželah veča neka nepredvidena nevarnost...
Tisti angleški ljudje, v resnici gre za- »kategorijo*, ki šteje le nekaj desetih ljudi, ki se ukvarjajo s sežiganjem,, s’ kremirarijom, mrličev, so po : nedavnem »incidentu* v alarmnem stanju, ki ie povsem razumljivo, vendar pa le na prvi pogled. Pred nedavnim je namreč »eksplodiral* neki takšen «pace-maker» na atomsko baterijo v času, ko so sežigali nekega mrliča, ki mu prej niso odvzeli te «atomske srčne proteze*. Preplah teh ljudi je upravičen, toda britanski strokovnjak prof. Anthony Wrixon, član britanskega vsedržavnega zavoda za zaščito pred radiacijami, je rekel, da je nevarnost tako neznatna, tako oddaljena, da bi komaj mogli reči, da sploh obstaja. Britanski strokovnjak je to ne le rekel, pač pa tudi zapisal v svojem poročilu za letno konferenco v Brightonu, kjer so se sestali člani združenja nameščencev in delavcev, ki so zaposleni v britanskih krematorijih. Člani tega združenja upravičeno zahtevajo zaščito, ker je znano, da ie radioaktivnost hudo nevarna zadeva, kot, nameščenci krematorijev pa niso zaščiteni proti more- -bitnim _ radiacijam, do nekaterih bi prišlo v primeru če mrliču, ki so mu bili vgradili «pace-maker*. niso pred kremiranjem atomske baterije odstranili.
Dr. Anthony Wrixon pa pravi, da je v vsej Veliki Britaniji sedaj le kakih 80 srčnih bolnikov, ki so jim «vgradili* «pace-maker» z jedrsko baterijo. V glavnem gre za sedaj še vedno za nekaj desetin »privilegiranih pacientov*, ki služijo v raziskovalne namene, dokler se ta način povsem ne preveri. Poleg tega dr. Anthony Wrixon pravi, da so ti »privilegirani pacienti* po<j stalno zdravniško kontrolo in da jih britanska zdravstvena služba ne bo «izgubila iz vida*. Še več, tem 80 »privilegiranim pacientom* se bo v bližnji bodočnosti pridružilo nadaljnjih 120 podobnih pacientov, ki še vedno spadajo v območje raziskovalne dejavnosti, to se pravi, da bodo tudi v nadaljnjem vsi ti primeri pod strogo kontrolo britanske zdravstvene službe, ki sleherni primer registrira in spremlja pacienta tudi med nje govimi premiki. Vrhu tega ima vsak tak »privilegirani pacient* tudi posebno osebno izkaznice ter na roki posebno zapestnico, ki je niti ogenj ne uniči, tako da je osebje, ki bi prišlo s takim človek v stik pri kremiranju, vnaprej opozorjeno, da pai z mrličem primerno ravna.
Dr. Anthony Wrixon je k vsej gornji razlagi dodal še naslednje: »Možnost, da bi aparat 'pa-ce-maker’ na atomskp baterijo presenetil osebje nekega krematorija, je tako daljna, da jo lahko mirne duše zanemarimo.*
Da bi dodal še nadaljnje- jamstvo ljudem, ki se ukvarjajo s sežiganjem mrličev, je zatrdil, da je eksplozija jedrske baterije nekega »pace-makerja* tako malo nevarna, da se je ni treba bati, kajti ovoji baterije so tako odporni, da /zdržijo visoke temne-rature, mnogo višje kot se u-stvarjajo v krematorijskih pečeh, kjer sežigajo mrliče.
povest in nekaj mladinskih tekstov. Zdai se nam predstavlja z zajetno pripovedjo o odgnanem slovenskem dečku, ubežniku iz ra.jha in partizanu Ivanu Robni ku, v pripovedi NA BEGU. Ta pripoved ni roman, ni povest, ie pa literarno oblikovano pričevanje o resnični usodi slovenskega dečka, ki- se je s svojim begom rešil v domače kraje in v partizane, da ne bi postal nemški suženj. Ta pripoved pa je ne glede na to, kako naj to knjigo označimo, odlično delo, vredno branja.
Dečka Ivana Robnika so odgnali v Celje, od tafn pa s posebnim transportom na delo na Bavarsko. Tam so ga z ostalimi strpali v taborišče, kjer naj bi ga skupaj z drugimi spodnještajerskimi otroki pQnemčevali in odkoder je Ivan moral hoditi na trdo kmečko delo k enemu izmed bližnjih kmetov. Od vsbga začetka je uporni, štirinajstletni 1ant mislil na pnbea. V ta namen si je priskrbel tudi zemljevid in nekaj hrane. In ko je bila dana priložnost, ie v resnici pobegnil.
Najprej je hodil peš, prišel nazaj prav tja, odkoder je ušel in se potem znova odpravil na pot proti jugu. Spet je hodil peš, potem pa se je, medtem ko je vlak stal na progi, vtihotapil na vlak med begunce, si našel zaščitnika v ostarelem možu in se z njim pripeljal. do Salzburga. Tu pa so ga na postaji prijeli in vtaknili v zapor. ga prepoznali in ga vrnili v deško taborišče. Toda ha noti, med postankom v zaporu v Niirnbergu je potem, ko je bil zapor zadet, spet ušel in se v zmedi ranjen izmuznil . iz -mesta in se nato vtihotapil na nemški vojaški transportni vlak, se z njim pripeljal, skrit pod plahtami, do Koroške, lam izskočil in se čez hribe prebil do partizanov.
Vsa ta že sama po sebi razgibana zgodba je pripovedovana izredno zanimivo, plastično, mestoma obtožuje, trpko, mestoma z zvrhano mero mladostne upornosti in optimizma, ki sta tako značilni za pobeglega dečka, ki je sam pri sebi šklenil, da se na vsak način vrne domov.
Pripoved nam torej pripoveduje o usodi slovenskih otrok, ki so jih rtemški okupatorji odgnali v tujino, da bi jih ponemčili, pripoveduje pa nam tudi o razmerah v medvojni Nemčiji, o bombardiranjih, o preganjanju Judov, o težavah s hrano, b policijskih metodah v vsem življenju, jtj zaporih, preganjanju, pa tudi o' zmedi. O vsem tem pa nam pisatelj zanimivo pripoveduje poleg bridkih in pestrih dogodivščin fanta na begu.
Sl. Ru.
Iz umetnostnih galerij
Beltrame v Torbandena
Ko je Lino Beltrame lani razstavljal n škedenjskem kulturnem krožku Ukmar, prav gotovo nismo pričakovali, da se bo že čez slabo lelo predstavit v galeriji Torbandena, tore j v mestnem sre dišču in v eni izmed najbolj upo števanih galerij ki mu pripravlja za jesen že razstavo v Milanu. Presenetljivi uspeh Lina Beltrameia je treba iskati v njegovi svoievrstnosti, v njegovem osebno občutenem naivnem slikarstvu. Beltrame se ne zgleduje ne po vsebini kot tudi ne po načinu na standardiziranem slikanju naivcev, ki svoje motive upodabljajo na steklu. Beltrame slika na platnu, -vendar po z debelimi črvičastimi potezami Ko pa slika cerkvena okna. so ta sestavljena moizaično pestro, nekako iz velikega števila drobnih kupčkov čistih barv. Tematiko večine slik pa sestavljajo takšna okna v slikah z mnogimi karikaturno na buhlimi, dobrodušnimi redovnih pri delu. na primer ko slikajo, ko učijo vetja ministrante, ki so si med seboj podobni kot jajce jajcu, ali pa tudi ko podlegajo zapeljevanju človeških slabosti.
Sicer pa je Beltrame razstavit tudi nekaj drugačnih slik in celo dve pokrajini, v katerih skuša podati tajivstveni občutek noči, kot ga pač občuti naiven človek. S likarjeva satirično mila iznajdljivost je presenetljiva na primer ko menih sladokusec s piščalko izvablja iz sočnega jabolka - črvičke. Sicer pa so na to meni hovo piščal duhovito ubrane tudi druge slike. Beltrame, ki prizna va, da ne zna risati, je samouk, po poklicu pa skladiščnik v luki Svoje slike pa ustvarja s take toplo prisrčnostjo pristnega naivca. da nas njegovi mali. nerodni, nebogljeni ljudje tako rekoč zabavno ganejo.
SOBOTA, 16. JULIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Musič America . Jazz konceh - KVARTET CHARLES TOLLIVER
13.30	DNEVNIK
18.15	Pustolovščine Penelope Pit-slop
18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Tarzanove' nove prigode
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	DOVE STA ZAZA'
Nocoj se bomo ustavili pri tretjem nadaljevanju oddaje s skupnim naslovom »Dove sta Zaza*. Današnja oddaja nas bo pripeljala v -10. leta. Program bo začel Pip-po Franco, ki bo igral vlogo vojne žrtve, pač človeka, ki mu je vojna odnesla vse, kar je imel. Z njim bo nastopila Gabriella Ferri. ki je vlavna figura v tej oddaji. Ob teh dveh nastopata še Pino Caruso in En-rico Montesano, nekaj znanih in manj znanih umetnikov pa bo igralo vlogo čr-noborziancev.
21.45	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Supermix. glasbena oddaja
18.05	Monte Piancavallo: Kolesarstvo
18.15	Alighiero Noschese predstavlja: DOPPIA COPPIA
19.20	Izžrebanje loterije
19.25 DNEVNIK 2 - šport, • Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	EDVARD VII., WALEŠKI PRINC
Mladi princ se mora pokoravati zeio strogemu in napornemu vzgojnemu programu, ki se nikakor ne sklada z njegovim značajem. Družina kraljice Viktorije se množi in Edvard mora prestajati isto vzgojo kot jo prenaša njegov mlajši brat Alfred. Pri tem gre tudi za fizične napore, ki .iih Edvard s težavo prenaša- Toda Bertie, kot mu v družini pravijo, nerad tudi študira. Posebno tisto snov, ki mu ni po volji, odklanja. Hkrati se zelo naglo utruja, pa čeprav mu kraljica Viktorija kako nalogo olajša. Naj bo kakor koli, Edvard oziroma Bertie nima lahkih dni. Toda Edvard s tam .spozna, da ie on tisti,, ki bb:"sedel rfd^Nrčštoli' *
21.40	SAPORE Dl MIELE, film
jČ “feifi*tfr' ToiH 1U-* ehardson. V glavnih vlogah nastopajo: Rita Tushingham, Dora Bryan, Paul Danquah, David Boliver itd.
Nekaj vsebine: Jo in mati Helen, vdova, ki je smrt moža ni prav nič omehčala, živita v skromnih razmerah v nekem predmestju. Med njima ne vlada kdove kakšno soglasje. Jo si išče nov način življenja, ki bi bil bolj vreden življenja. Nikakor mu ne gre po godu površnost, ki je tipična za mater, ki si neprestano išče novih in novih prijateljev.
Zato se Jo loti dela, spozna nekega črnskega mornarja in se vanj zaljubi. In ko ta odpljuje, se sreča z mladim homoseksualcem. Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Prdjesor Baltazar, risanka
9.10 MODRI PLAŠČEK
9.40	ČLOVEK IN ZEMLJA, serijski film
10.10 ČAS, KI ŽIVI
10.40	E. Muzii: IZVORI MAFIJE, nadaljevanka
18.29	Obzornik
18.45	VELIKA PARADA KOMEDIJ, fiim
20.30	DNEVNIK
20.50 Tedenski zunanjepolitični ko-, mentar
21.00	VRTOGLAVICA, celovečerni film
Film je režiral Alfred Hitchcock 1957. leta. V glavnih vlogah igrajo: James Stč-vvart, Kim Novak, Barbara Bel Geddes, Tom Helmore, Henry Jones.
Filmi Alfreda Hitchcocka so vedno presenetljivi, kadarkoli se pojavijo. Seveda so to thrillerji — napete kriminalke, katerih bistvo je v nenavadnosti razpleta ob duhovitem, lahko bi rekli »intelektualnem* zapletu, ki zahteva oh tistega, ki preiskuje »primer* visoke umske sposobnosti. Pri tem seveda gledalec uživa, posebno, ko ga režiser vleče za nos in mu ponudi rešitev, ki je zanj docela presenetljiva, nepričakovana. V bistvu so to lastnosti vsake dobre stare kriminalke, ki ji je več do psiholoških razčlenitev kot do vnanje akcije. Brez dvoma je Hitchcock dosegel pri tem nivo, kakršnega je v literaturi dosegla le Agata Christie in še nekateri redki avtorji literarne predloge, po kateri je bil posnet film Vrtoglavica. Vsebine spveda ne smemo razkriti, saj bodo tisti, ki je ne poznajo neprimerno boli uživali kot tisti, ki vedo za razplet.
23.05	DNEVNIK
23.20	IL1DŽA 77 - festival narodne glasbe
Koper
20.30	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 KREPOSTNA SUZANA, celovečerni film
22.55 Atletika:
London - Evropski pokal
.. Zagreb
18545 FESTIVAL OTROKA.
Šibenik - Koncert pihalne godbe
19.45	Zabavno-glasbena oddaja
20.30	DNEVNIK
21.00	F. Hadžič: LJUBEZENSKA ZGODBA
21.30	Celovečerni film
23.05	DNEVNIK
23.20	ILIDŽA 77 - Festival narodne glasbe
Švica
15.45	V evroviziji:
Atletika: Evropski pokal -Kolesarstvo: Tour de France
19.30	OBISK NA GRADU, film
20.30	DNEVNIK
21.05	Scaccianensieri. risani filmi
21.45	DNEVNIK
22.00	KRALJEVI SEL, film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18 00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba in kramljanie; 9.30 Nekoč je bilo: 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Glasbeni almanah: 14.05 Roman v radaljevanjih;
14.30	Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 iz Beethovnovih del;y 17.20 Glasbena panorama: 18.05 Radijska drama: 19.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30l 10.30, ‘l2„iO, 13.30, 14.30,
17.00,	17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro;
9.30	Plošče: 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Iz sveta umetnosti m kulture;
10.45	Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar '77; 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna: 14.35 LP plošča: 15.15 Poje Marjetka Falk; 16.00 Homo Sapiens, 16:15 Popevke: 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes, 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik: 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih sto kW; 19.85 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni vveek-kend; 23.00, 23.45 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00,
19.00,	21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Komentar o TV; 12.05 Poletni drugi zvok;
13.30	Shovv down; 14.3U Te lahko tikam?; 15.05 Na vulkanu — cvet;
15.45	Linea verde; 16.30 Konec ted-
na; 17.20 Zlata doba; 18.05 Sapore di funghi — komedija; 19.20 Ve černi program; 20.05 Sgap; 21.05 Capuleti in Montecchi;. 23.10 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 17.30, 18.80 19.30 Poročila;'6.00, 7.55 Oni drogi glasbeni dan; 8.45 40 stopinj v senci; 9.32, 11.00 Posebna izdaja; 10.12 Quando parlo ci si sente, quando canto invece si; 11.32 Neapeljske;
12.45	Radiotrionfo; '3.40 Piknik;
15.00	Zbori iz vsega sveta; 15.45 Opera; 16.33 Opereta — včeraj in danes; 17.55 Living; 19.50 Za smeh; 21.00 Rimski koncerti; 22.40 Pariš Chanson.
SLOVENIJA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00.
12.00,	13.00,	15.00, 16.00, 19.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan. 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 11.40 Turistični na potki; 13.10 Godala v ritmu: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.80 Priporočajo vam. . .; 15.05 Kaj vam glasba pri poveduje; 15.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.15 S knjižnega trga; 17.(K) «Vrtiljak»; 19.05 Gremo v kino; 19.45 Ansambel Tone Janša; 20.35 Lahko noc, otroci!;
20.45	Ansambel Franci Puhar;
21.00	Sobotna glasbena panorama; 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 1.30 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij.
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMriiiiiiiiivMiiiiMiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiMimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiia
OVEN (od 21.3. do 20.4.) - V primeru, da bi jih potrebovali, boste imeli na razpolago več sredstev. Skušajte se prilagoditi položaju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) - Ne izgubite poguma, čeprav gre trenutno vse narobe. Ne zapravljajte časa z ljudmi, ki nimajo volje do delg.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) -Pretirana tveganja so nepotrebna. Izpolnili boste svojo notranjost z bogatejšo vsebino.
RAK (od 22.6. do 22.7.) - Ne o-zirajte se na kar bodo gbvorili razni zavistneži. Neki prijatelj vas bo razočaral.
LEV (od 23.7. do 22.8.). - Pri
Horoskop
opravljanju delikatne naloge bo dite previdni. Potrudite se, da bi se otresli svoje zbadljivosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) -Boste v družbi oseb, ki vas zanimajo. Pri tem utegnejo nastati romantična čustva. Uveljavili se boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
—	Jutro je najprimernejše za poklicna srečanja. Ognite se neprijetnim razgovorom s sorodniki.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.)
—	Vaš smisel za organizacijo vam bo omogočil naglo napredovanje. Uspelo vam bo razčistiti nespora-
zum.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
—	Svoje najboljše karte prihranite za najprimernejši trenutek. U-trdili si boste ugled v umetniških krogih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
—	Nekdo vam bo skušal spodkopati avtoriteto. Oseba, ki jo imate radi, je kapriciozna.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) -Čudni podvigi, ki nimajo nobene osnove. Nekdo iz družine vas ima zelo rad, čeprav se to na zunaj ne vidi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) - Bodite mirni, tudi če v zakonu pride do sporov. Ne pustite, da bi se drugi vmešavali v vaše zadeve.
KJE SO TISTE STEZICE? — Deset metrov dolge in
IIte?1
&	*-v»

MAKS TOBOLJEVIČ: Koroško brambovstvo dvojezičnosti
A*atu
— Nimamo toliko policajev, da bi čuvali še dvojezične napise!
GRADNJA PLINOVODA
RJAVE SRAJCE
Pohod vampirjev
»Nacistični kongres« v belgijskem mestu Alveringen — Hitler po 300 frankov — Časovni stroj so zavrteli nazaj
BRUSELJ, julija — Javnost je osupnila ob dogodkih, ki so se pred desetimi dnevi, po podobnih manifestacijah v Avstriji, odigrali v zahodni Flandriji in še enkrat dokazali, da je nacistična pošasj trideset in več let po njenem uradnem porazu še vedno živa.
V mestu Alveringen v osrčju Belgije, ki je tudi sama v minuli vojni občutila okupatorjev škorenj, so priredili mednarodni »nacistični kongres«. Kot so sporočili, se ga je udeležilo blizu 250 »predstavnikov« iz ZR Nemčije, Francije, Finske in Anglije, dvorana hotela pa se je, kot da bi zavrteli nazaj časovni stroj, spremenila v identično sliko nacistične sa-mopašnosti v Evropi. Kamor si se ozrl, po vseh zidovih so bile razobešene fiih-rerjeve slike, ob vhodu so prodajali srajce s Hitlerjevim likom in »kaplarjeve« doprsne kipce po 300 frankov.
Vsebina »kongresa« je bila očitno banalna, saj se 'je bolj ali manj vse vrtelo okrog zahteve, da izpustijo Rudolfa Hessa iz spandauskega zapora, potem ko mu bojda »niso dokazali njegovih grehov«. Resnici na ljubo je tre' ba povedati, da v Belgiji nacistično gibanje ni kaj prida zakoreninjeno. Tega »ideološkega plevela« je samo nekaj sto fanatikov, ki iščejo v tem zdravila za flamski nacionalizem, naperjen v glavnem proti vsemu, kar je frankofonskega rodu. Na tej osnovi so, kot poudarjajo tukaj, za tretji rajh novačili tudi belgijske prostovoljce, ki jih je večina klavrno končala na vzhodnih bojiščih. Ostanki tega so samo še oboroženi odredi ekstremističnih Flamcev, stremečih po nasilju in jih tmenujejo privatna strankarska milica, ki se ni branila »spopada« niti z državno policijo, dokler je lansko leto niso z zakonom prepovedali.
Druga taka organizacija, prežeta z militarizmom in jo teži propacistična nostalgija, je Vlaam Mititantem Orde, ki je to srhljivo pronacistič-no zborovanje tudi organizi-
rala. Začudenje žbuja dovoljenje, da se kaj takega sploh lahko javno dogaja in po mnenju mnogih predstavlja neposredno zlorabo demokratične pravice združevanja. Pred »kongresom« je namreč ta mračnjaška skupina z zastavami paradirala skozi center sosednjega mesta Langermaca ob spremljavi pihalne godbe Vlaam Militanten Orde. Kakšne marše so Igrali, najbrž ni treba niti omenjati. Se več, povorka je končala svoj marš na mestnem pokopali-
šču, kjer je s cvetjem in venci izkazala čast »nemškim vojakom in flamskim SS prostovoljcem, ki so padli v drugi svetovni vojni«. Da bi bila ironija še večja, je bil med njimi tudi mestni župan Ostin, ki je prisotne nagovoril s »toplimi besedami in zahteval svobodo za vse narode Evrope « Kakšno svobodo je zahteval ta krajevni politik in pod čigavo zastavo, je ostala skrivnost, mogoče pa to niti ni pomembno. Ostaja pa dejstvo, da je prišla ta gro-
ba nacistična provokacija iz osrčja Evrope in da so nanjo doslej reagirali edino s tem, da so jo poskusili ignorirati in kar se da hitro potisniti v pozabo. Izjema so samo belgijski socialisti, ki opozarjajo, da ta akcija nacistov izvira predvsem iz težkega gospodarskega položaja mnogih zahodnih držav, kar je tudi nekoč bil eden od razlogov za nacistično esesov-sko eksplozijo, ki je stala Evro$»o več sto milijonov človeških življenj. Kaže pa, da je patina časa že rahlo zabrisala spomin na največjo človeško klavnico, ki jo je zahtevalo prav to gibanje, čigar ostanki so z istimi zastavami, z istimi oznakami in ob zloveščih marših tretjega rajha svobodno stopili na ulice dveh belgijskih mest.
Samo tako je mogoče razložiti, da so tolerirali ta izziv nacizma, ki bi zaradi neponovljivih grozodejstev težko našel somišljenike meji normalnimi ljudmi.
MILAN SOKOLOVIC (Tanjug)
Spopad ljudi z zemljo in časom
Kako se sovjetskemu plinu »odpirajo vrata« v Slovenijo — Prvi del glavnega plinovodnega kraka od avstrijske meje do Hromca že dograjen — Zapis z gradbišča med Lukovico in Vranskim
Utripa ceste in gradbišča se moraš navaditi. Četudi ta utrip doživljaš kot potnik in opazovalec. Ali morda kot človek, ki mora živeti in delati z njegovimi zvoki, duhom in gibanji v sebi. Pa najsi bo to na moderni avtocesti štiripasovnici, počitniški obalni promenadi, preuasičeni štajerski magistrali ali v hropenju težkih strojev, ki opravljajo natančno pro-gramirana dela na trasi sodobnega energetskega objekta, kakršen Je slovenski plinovod.
'NIGERIJSKE IZPITNE PREVARE
Aretirani študenti
Tudi sodna preiskava, ki ji je dirigiral sam vrhovni sodnik, ni mogla ustaviti goljufanja — Predpisi so zaostreni
LAGrts, julija — Goljufan,je pri izpitih je že več let nacionalna tema Nigerije, o kateri enako prizadeto razpravljajo dijaki in profesorji. Povod za ponovno obuditev te teme Je bila aretacija uradnikov v nekaterih šolah zahodne pokrajine. Zaradi zaslišanja so priprli tudi več dijakov s teli šol.
Potrditev te misli smo doživeli v tesni, kjer strma pobočja Limbarske gore na južni strani in skoraj nič bolj položni bregovi, ki kipijo nasproti, proti vrhu skoraj tisoč metrov visokega Sipka, v ljubljanski smeri Trojan kažejo pot razgreti pločevinasti reki, skromnemu potoku, daljnovodu in, po novem, tudi plinovodu. Narava si je namreč tudi tokrat podredila človeško odločitev. Plinovodna mreža, ki naj bi v prihodnjih letih prepredla Slovenijo-, svoje prve krake razteza prav tam, kjer je narava že pred tisočletji omogočila najlažje, četudi še vedno težke prehode. To pa je hkrati tudi tam, kjer so bili ljudje že od nekdaj navajeni izbruhe napredka, ki navsezadnje ne morejo v nobenem primeru zmesti naravnega reda opravil, kakršne narekuje življenje.
Zato so prejšnji teden enkrat nad cesto, v bližini prvih hišnih številk Blagovice, pridno želi, pa čeprav je približno deset metrov široka »brazda«, (po kateri so kot nekakšna žila razložene črne, nasmoljene cevi), odgriznila spodnji rob njive. In četudi so nekaj sto metrov niže, že na drugi strani ceste, v močvirju hropli več deset ton težki stroji. Utirali so pot še težji mehanizaciji, ki bi brez njihove pomoči čez nekaj dni nemočno potonila v močvirju.
Okrog vlačilcev Je bilo živahno. S prvega so razlagali zadnja petmetrska bukova debla, medtem ko so pri drugem začeli odpenjati varovalne verige.
Dvigalo je škripalo. Možje so vpili in hlodovina je votlo udarjala. Kup se je večal in velik goseničar, težak najmanj štirideset ton, je po mehki črni zemlji polagal nova in nova debla. Lesena pot, široka približno toliko kot polovica pred kratkim pripravljene trase, se je daljšala.
Janez Dermota, vodja ekipe, ki naj bi med Trojanami in Lukovico z bukovino utrdila približno 5 kilometrov plinovodne trase je povedal:
»Dolina je močvirna, stroji pa težki. Pri gradnji uporabljamo mehanizacijo, kakršne v Jugoslaviji doslej še ni bilo. Nekateri goseničarji, na-primer tisti za prevoz in polaganje cevi, so težki tudi do šestdeset ton. Ce jim na kritičnih mestih ne bi podložili poti, ne bi nikdar zmogli do sem«.
Bukovino vozijo iz skladišča v Celju. Tu so vlačilci s hlodovino in cevmi, pa rumeni kombiji in »katrce« s tujim napisom »SPIE Batigno-lles, Nacap BV«. Naslov pomeni francoeko-nizozemsko podjetje, ki sodeluje pri gradnji plinovoda. Francoskim, angleškim pa tudi nizozemskim in nemškim pomenkom lahko prisluhnemo v vsaki gruči delavcev.
Alain Cordier je doma v Parizu. Pri gradnji slovenskega plinovoda je poprijel že marca letos. Nekje nad Mariborom, kjer se je nad 80 centimetrov globoko zakopanim plinovodom že zarasla skrbno posejana trava. Ali morda repa, krompir in druge poljščine.
Se ne tridesetletnemu Parižanu pri nas verjetno ni dolgčas. Zanj, kot kaže, ni ne časa, ne pravega vzroka. Kdor namreč tu ali drugje opazuje utrip delovišča — dokler seveda ne prisluhne pogovoru — sploh ne more ugotoviti, da delajo skupaj ljudje, ki so iz različnih podjetij in iz različnih dežel šele pred približno pol leta prišli na skupno delo v Slovenijo. In ki se bodo tako, skoraj slučajno, čez dobro leto Uidi razšli. Tam nekje, ob jugoslovansko-italijanski meji. AH pa celo nekoliko dlje, pri Monfalconu (Tržiču) v najsevernejšem delu Jadrana.
Te slučajnosti niti v medse-
bojnih odnosih, niti pri delu ni moč občutiti. S takšno sodbo se je strinjala tudi Rozalija Zibert iz Jelševice. Tik pod Trojanami, v smeri proti Celju, je opazovala spopad ljudi in mehanizacije z zamočvirjenimi bregovi studenca, ki so »spodmaknili« tla velikemu bagru.
»Kar občudujem jdh, fante in stroje. Kaj vse zmorejo in koliko dela opravijo. Tehnika pomaga človeku. Vse gre tako hitro, da smo lahko samo presenečeni. Le nekaj dni me ni bilo doma, pa se je pri nas vse spremenilo. Samo poglejte. Hrib Lomovec nad Jelševico je tak, da na njegov vrh komaj peš prilezeš, V enem dnevu .in pol pa je bil tako preoran, da je po trasi celo tovornjak lahko pripeljal«.
Stefan Kralj, upokojenec in 'mlinar iz iste vasi pa ni bil zadovoljen. Kar odkrito j« pogodmjal: »Le na hitro sc povedali, da bodo delali. Ir zakoličili traso. Danes, ko j« tu mehanizacija, pa zakoliče nje nič ne pomeni. Le serr poglejte, več kot pet metroi od tam, kjer je predvideno je vse razrito«.
Na mestu, kamor je poka zal, je pogreznjen v blat.u ne rodno slonel bager.
»Prav tukaj je bil jez, o< koder je bila do našega rpli na napeljana mlinščica. Mlii je star, edini v tem delu. L< kako bomo mleli? Povejta jim, popravijo naj, tako m more ostati.«
Fantje, ki upravljajo stroje pa si ne morejo pomagati. Do govarjanje z lastniki zemlji ni njihovo delo. Sem so jil poslali le za izravnavanje tra se in njihov največji problen , je v tem, kako bodo izvleki, bager in v cevi ujeli močvirni potok.
Pa še prav je tako. Le strogo specializirano in dobro programirano delo bo omogočilo izpolnitev gradbenega
20 col »debele« cevi bodo presekale marsikatero utečeno stezico. Vendar vse kaže, da se bo naložba izplačala.	Foto: Joco Žnidaršič
že po prvih izjavah preis. kovalnih oblasti je moč sklepati, da je tokrat šlo za izpitna vprašanja, ki so pre-zgodaj prišla dijakom v roke — za drag denar. Premožnejši dijaki so tako z lahko to opravili izpite, ki so ostali za njihove revnejše tovariše nepremostljiva ovira.
Novica je ogorčila nigerijsko javnost in opozorila na podobne pojave, o katerih govore ob koncu vsakega šol skega leta. Ena od prejšnjih goljufij pri izpitih je bila ce. lo povod za sodno preiskavo, ki je trajala dobro leto m pri kateri je sodeloval sam nigerijski vrhovni sodnik Darnli Alexander. Preiskava na tako visoki ravni je ime-
la za posledico, da so sprejeli zelo stroge predpise, po katerih je za udeležbo pri izpitnih goljufijah predvidena zaporna in denarna kazen (do pet let ječe in vsaj 3000 dolarjev kazni). Dodatna kazen ska določila predvidevajo razveljavitev izpitov, prepoved, da bi dijak smel ponovno opravljati izpit v nasled njih dveh letih, in še druge ukrepe.
Vse to ni odvrnilo ne učen. cev ne nekaterih predstavnikov šolskih in prosvetnih ob lasti, da ne bi zabredli v sta. re grehe. Zanimivo je, da so pri tem starši v obilni meri izkoristili pomoč sorodnikov v izobraževalnih ustanovah. Časopisi iščejo vzroke za ta-
ko ravnanje in opozarjajo na družbene korenine vsega tega.
»Ne oče ne mati, še manj pa njuni sinovi >n hčere nimajo tega, da si pomagaš z goljufijo, za nič slabega. Ce otrok opravi izpit brez truda, bo lahko dosegal tudi druge »uspehe« na podoben način. Torej ni nihče posamič odgovoren za izpitne prevare. Odgovorna je vsa družba.«
Z aretacijo osumljenih profesorjev in dijakov skušajo nigerijske oblasti dokazati, da se prevare ne splačajo, a pogostost takih goljufij vno-vič potrjuje, da tudi ugotovitve omenjenega nigerijskega lista niso povsem neutemelje ne.	DUŠAN MIKLJA
CATERPILLAR ZA VSE — Težki goseničarji, kakršnega vidimo na sliki, so s posebnimi priključki uporabni tudi za druga dela, pri katerih nadomestijo na desetine ljudi.	Foto: Joco Žnidaršič
načrta. Dosedaj so ga celo presegli.
Zato so »brazdo«, ki so jo pozimi zaorali nekje pri Šentilju, te dni potegnili že do Lukovice. Tu je med betonskimi cevmi, posodami za strojno olje in vrečkami z malico stekel pogovor s tremi graditelji: Ademom Mrkonjo, Boškem Mitrakovičem in Neti om Djukičem. Z motorko, bagrom in krampi namreč »odpirajo« pot za težje stroje, ki prodirajo za njimi. Drevesa, jarki, lope in kupi zemlje, vse je na poti. Kadar ne zmore hidravlična ročica stroja, zapoje žaga ali zazveni kramp. Zato se malica tako prileže.
Pri takih delih pa je življenje kot hip. Ljudje pridejo, se srečajo in gredo. Zato domačini gradbišče največkrat občutijo tako kot Anica Kralj iz Blagovice, ki z delavci na trasi skoraj ni imela stika. Rada pa bi se pogovorila o odškodnini za zemljo, saj je o tem doslej ni nihče nič vprašal. Četudi so buldožerji razrili njen najboljši travnik. Ker je gradbišče široko, bo krme precej manj in morda bo treba navsezadnje še kak
rep iz hleva prodati.
Problem se zdi na videz trši, kot je v resnici.
Življenje namreč teče naprej. Trava se bo obrasla, ostala pa bodo prijateljstva. Takšna, kakršno se je spletlo tned Angležem Leslijem Smithom in sodelavci iz zagrebškega Juventa ter ljubljanske Tehnike. Tam nekje za Vranskim razvažajo plinovodne cevi. Ekipa je utečena in če kdaj pade trda beseda, je dobronamerna. Vsega drugega, razen dela, pa ne kaže jemati zares. Sodi namreč v lajšanje življenja',' ki ob takem tempu dela, razgibanem terenu in napetih rokih res ni lahko.'Za zabavo, postopanje in kakršnokoli razmišljanje o resničnih težavah torej ni časa. Zato je bila tudi pripomba dobrodušnega bradatega Angleža Leslija, ki bi ga kaj hitro lahko po videzu primerjali z Orsonom Well-som, le spodbudna šala. Za celodnevno izginotje, ki naj bi si ga, kot je menil, privoščil šofer kombija, na trasi namreč nikakor ni časa. Ali pa je. Seveda, če ga porabiš za delovne naloge.
JANEZ ODAR
POPOLDAN MED MASAJCI
Pleme, ki mu natikajo hlače
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, julija - Ob uricah oddiha se služabniki v tej nairobijski ulici, ki se nagiba k reki Kirichvva in po njej nosi ime, najdejo na travnatem robu med živo mejo in netlakovanim cestiščem in staknejo glave. Plemenske razlike — Kenija pa ima takole kakih 77 plemen - kakor da izginejo v živahnem kramljanju; čeprav v resnici še ne povsem. Vendar v tej druščini klepetajočih, modrujočih, smejočih se in prepevajočih pa tranzistorje navijajočih vrtnarjev, kuharjev, sobarjev ni nobenega Masaja. Čeprav v ulici službuje vsaj eden. Kot nočni čuvaj pri nekem indijskem pod Jetniku.
»Vzemi Masajca za nočnega čuvaja«, pravi Richard, ki je v Nairobiju naseljen že dolgo, »pa ne bo noben zmikavt prišel čez Živo mejo. Že zato, ker si Masajec z nobenim drugim plemenom ni v komolce.«
Turist na safariju po Vzhodni Afriki Praviloma najprej zve o Masajcih. Zato, ker so nedvomno eno najzanimivejših, plemen — pa tudi zato, ker na fotosafariju dosledno - se pravi tudi z grožnjo s sulico ali kopjem, - zahtevajo plačilo za fotografiranje. V zelenih dolarjih. '
Večni nomadi
Masajci, sloveči kot ponosni, bojeviti, včasih kruti, postavni, sloki, slikoviti, pisano poslikani, oblečeni zgolj v odejo shuka imenovano, so tragično pleme Cas ni za nje nič. Nespremenljivost vse. živina, go ved, merilo vsega Večni, nomadi Večno nerazumljeni. In od njega dni nerazumevajoči svet, ki se spreminja, ki hlasta po novem.
V 'teh Julijskih dneh so v Keniji spet Prišli na prve strani časnikov Kot tri mesece poprej v Tanzaniji, le da tedaj z veli-
ko manj poudarka na masajstvu: tam je Edvvard Sokoine, mož masajske krvi, postal ministrski predsednik.
V Kem ji sta Masajce spravila v ospredje dva dogodka: zakopana bojna sekir^ dveh politikov m izkopana bojna sekira 124 masajskih družin na gričevju Ngong. Z drugimi besedami minister Olattipuip in poslanec Keen sta se po dolgih letih pobotala: na Ngong Hill pa je položaj »zelo eksploziven«, ker je okrajni glavar odredil prisilno izselitev 124 masajskih družin.
Hude besede so potlej letele ves čas iz enega v drugi politični tabor. Vnanji razlogi za svajo so bili v odgovoru na vprašanje, koliko je potrebno modernizirati Masajce in kako hitro. Oba politika sta bila bolj ali manj za postopno modernizacijo. V minulosti sta se hudovala na tanzanijskega predsednika Nyeroreja, ki je onkraj mete živečim Masajcem prepovedal, da bi otrokom še naprej razcepljall ušesne mečice In le-te raztegovali in da bi se mazali z cinobrasto glino. Keen je pred leti napovedal, da bo prišel na zasedanje parlamenta vzhodnoafriške skupnosti v Dar es Salaamu v masajskem oblačilu. Pa ni prišel.
Ima pač včasih težave z izpolnjevanjem obljub Kakor tudi zdaj. Pred pol leta je rojakom zagrozil: Ce si ne boste nataknili hlač, če boste še naprej hodili okoli na pol goli, če ne boste začeli otrok pošiljati v šole, ne bom več. vaš poslanec, odstopil bom.
Sest mesecev je minilo in Keen je še zmerom poslanec.
Minister Oloitipitip je bil od njega dni za postopne, čimbolj postopne spremembe. Zato sta sl bila s Keenom tudi zategadelj v laseh. Ko Jo poslanec izrekel grožnjo
na daljši rok, je minister naslednji dan pozval Keena, naj nemudoma odstopi kot poslanec. In tako naprej.
Junaška kazniva dejanja
Potlej je tu še slavnost, v masajskem jeziku maa imenovana eunoto: z njo masajske fante proglasijo za odrasle. A poprej morajo storiti še kakšno junaško dejanje. Recimo napasti vas iz sosednjega plemena in nasilno odvleči živino, ubiti leva ali storiti kako drugo drzno dejanje, kar vse je dandanašnji v Keniji kaznivo.
Bila je nedelja, primeren čas za obisk nairobijskega narodnega parka. Avto je zložno drsel po poti od enega kažipota do drugega, od Elandove jame proti Drevesu na samem in proti Masajskim vratom. Zebre, žirafe, vvildebesti in noji so nastanjevali planjavo. Potlej je pot zavila k rečici, na zemljevidu Kisembe imenovani. Sli smo firbec past, ali se v reki ne mudi kakšen povodni konj. Ni ga bilo. Le Masajci so z veliko čredo prečkali plitvo reko in se zložno vzpenjali v više ležečo savano.
Bežali so pred sušo. Ob sundownerju, ko sonce rine k zatonu in po anglosaških navadah sedeš pred hišo in si privoščiš kozarec pijače, sem vprašal soseda, mistra Jana, po poklicu biologa, sicer pa izvrstnega poznavalca Vzhodne Afrike, kako jo s temi rečmi:
»Ste opazili, da Je Masajcu živina vse? Vendar je nikoli ne prešteje, ker bi štetje po njihovem prineslo zlo srečo. Toda vedite: z enim samim pogledom bo Masajec dognal, ali kakšna liska v stoglavi čredi manjka. Tako Je to.«
Tako je to: pastirsko pleme, pravzaprav še zmerom rahla, dostikrat med se-
boj sprta konfederacija kakih 16 plemen. Velike črede so ne samo statusni simbol, kot bi rekli sociologi, znamenje veljave, marveč tudi Jamstvo eksistence, poroštvo, da mejna črta med življenjem in smrtjo za lakoto ne bo prekoračena. V minulosti pa je bita večkrat.
Pisana zgodovina beleži leto 1890: nad Masajci so kosile črne koze, med živino živinska kuga. Lakota in vojna med plemeni sta pobrali polovico Masajcev. Toda že čez nekaj več not četrt stoletja so Masajci dosegli poprejšnje število in popis prebivalstva 1969 je naštel v Keniji 155.000 pripadnikov tega rodu. Žilavega rodu.
Masajci slej poprej veljajo za grešne kozle, kadar koli je v tem delu Afrike kaj narobe. Se danes ta dan jim tu pa tam pritikajo napadalnost, bojevitost, tatvine živine, okrutnost.
Težko Je kajpak dati na tehtnico rela. tivno grešnost Masajcev in drugih plemen pa evropskih in arabskih prišlekov. V marsičem se slab, glas, na katerega so Jih hoteli spraviti, da pripisati ukanam, izvirajočim iz čisto otipljivih koristi. Arabski trgovci s sužnji so oznanjali zgodbe o masajski neusmiljenosti in srditosti zato, da hi prišle na ušesa kandidatom za britanske priseljence v Keniji in jih odvrnile od naselitve v njihovi interesni sferi. Ti se spričo mikov obljubljene dežele niso dali spraviti v strah, pač pa so po prihodu pogreli stare zgodbe In dodali še nove pripovedne začimbe — in tako lažje opravičevali odvzem zemlje Afričanom nasploh, Masajcem še posebej.
Umorjena ženska je cenejša
Po drugi strani je res — in td-prostodušno opisuje Masajec S. S. ole Sankan v nedavno izišli knjigi o svojem rodu, da je uboj kazniv samo, če ga zagrešiš nad pripadnikom lastnega plemena:
»Koncepcija krivde za umor med Masajci no presega meja masajske dežele.« Ce kdo koga ubije, sorodniki ubitega prikličejo nad ubijalca krvno osveto Ubijal-čevi svojci le-tega skrijejo, dokler se huda kri nekoliko ne unese. Potlej se začno pogajanja med družinama, med katerima Je
bila prelita kri. Pri tem starešine v naprej vedo ceno: najmanj' 49 glav živine. O prvih štiridesetih glavah se da še barantati, toda število devet mora biti v končni od-kupnini za ubitega vsekakor ohranjeno po starih rodovnih šegah, zakaj človek ima devet odprtin, kot trdijo Masajci. Tako utegne biti cena za ubitega tudi 249 glav.
Uboj žensko nima določene cene, ker je pač redek, pojasnjuje Sankan; takšno dejanje namreč prinese zlo srečo in izobčenost. Ce pa moški ubije žensko po pomoti, mu priredijo obred »očiščenja«. Za povrh plača 28 do 48 ovac. število osem. se nanaša na število stvari, ki jih premo-ro Masajka: krilo, zvitek vrvi, Igla, meh, britev, sekira, ščetka za čiščenje posode in školjke.
Veliko mitov je nastalo o Masajcih. Med njimi tisti, da je njihova edina jed mleko, premešano z govejo krvjo. Mleko je res njihova glavna hrana Tako ima po šegah in navadah starešina pravico do nekaj manj ko treh litrov dnevno, borci, morani imenovani do štirih, ženske in otroci do poldrugega litra. Takšna je hierarhija mlečne prehrane. Kri dotočijo iz odvodnic živih živali praviloma tedaj, ko potrka na vrata njihovih manjat suša. Sicer pa četrtino njihove prehrane tvori meso.
Govedo jim je vse
Govedo Je za Masajca alfa in omega vsega. Silno nerad se loči od njega, rad pa seže — če je priložnost — po tuji čre di. Zato so med Masajci na prebivalca našteli ducat glav živine, medtem ko imajo druga pastirska ljudstva v Keniji — recimo Turkani na severu — trikrat manj živine, pri Nuerih pa pride na človeka samo ena glava živine.	<
V času, ko Kenija čedalje bolj postaja dežela farm in plantaž in živinorejskih rančev, so Masajci — živeči izven časa, v brezčasnosti — nezaželeni. Odtod bržkone tudi najnovejši odlok, s katerim žele izgnati z Ngong Hills 124 družin. Od tod stalni refren debate, ali Je smotrno vsiliti Masajcem novi čas, sodobnost ali pa jih le postopoma preobražati.
Hudo Je, recimo, če še naprej velja verovanje, da krava, ki daje veliko mleka, prinaša nesrečo. Hudo je, če še naprej velja, da Je treba nosečnici od šestega meseca naprej zmanjševati obroke hrane Hudo je, če nomadskih Masajcev ne pripraviš do tega, da bi otroke pošiljali v šole.
Obenem Jo res, da se je manjšina pripadnikov tega bojevitega pastirskega ljud-stva že izvila iz vezi plemenskih vezi. Sla v svet.
Konec konec: prvi afriški zdravnik v Keniji je bil Masajec in Masajci zdaj študirajo na harvardski in oxfordski univerzi .
JOŽE ŠIRCELJ
NEZAŽELENI — Masajci še vedno živijo izven časa.	Foto: arhiv Dela
»ČRNOBORZIJANCI« PO BEOGRAJSKO
Krošnjarji v vežah
Podzemeljski prehodi in veže glavnega mesta postajajo podružnica tržaškega Ponte Rossa - »Brigade« na straži
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, julij* — Beograd si je prislužil nečastno medaljo. Na stotine drobnih po-uličnih preprodajalcev — kot slaba inačica nekdanjih potujočih krošnjarjev — ponuja naprodaj pisane cunjice iz Trsta, od slovečih kavbojk pa do spodnjega perila. To poplavo »črnoborzijancev, skušajo zajeziti inšpektorji in miličniki. Za tak boj z lokalno oblastjo in čuvarji' reda ter miru so preprodajalci sestavili posebno brigado, ki opozarja na grozečo nevarnost.
Poleg znane stare beograjske tržnice »Zeleni venac« se je brez potnih listov in blagoslova mestnih očetov naselil del tržaškega Ponte Rossa. Tu, v .tem podzemeljskem prehodu, namenjenem pešcem, pa tucli pred stopniščem, kjer vsako jutro hiti mimo na tisoče občanov, izstopa in vstopa na številne avtobuse, ki prihajajo iz vseh koncev milijonskega mesta, se lahko v petih minutah slečeš do golega in si nadeneš čisto novo »perje« z oznako »Made in Itaty«.
Brž ko izstopiš iz avtobusa, te obkrožijo temnopolti fantiči in dekletca vseh starosti' in z glasom, ki ne more zatajiti daru za trgovanje, ponudijo »farmarke super rif-le«, »rifle«, »the best« in še vseh drugih znamk. Cena znaša 500 do 600 dinarjev, manj kot v beograjskih komisijskih trgovinah. Kupcem ni treba dvakrat ponujati. Kupuje staro im mlado. Babica, ki se je odpravila na trg kupovat za kosilo, se ne bo mogla upreti skušnjavi, da ne bi raz-
Uspešno sodelovanje s Fiatom
V Štorah so naredili že 500 traktorjev — V dveh letih'polna zmogljivost
TEHARJE, 13. julija - V tovarni traktorjev, ki so jo skupaj financirali Železarna Store (75), Fiat (20) in Agrotehnika Ljubljana (5 odstotkov vrednosti naložbe) so Od letošnjega 25. februarja do zdaj naredili 500 traktorjev, do konca leta naj bi število doseglo 4000, vendar zaradi težav pri nekaterih kooperantih (teh je 60 v vsej državi) načrta najbrž ne bodo dosegli.
Kot so povedali predstavniki Železarne in Fiata na včerajšnji tiskovni konferenci, posvečeni bližnji uradni in slovesni otvoritvi nove tovarne ter nekaterih obratov, ki bo v počastitev celjskega občinskega praznika, bodo prihodnje leto proizvedli 8000, 1979 leta pa naj bi dosegli polno proizvodnjo 10.500 traktorjev. Tovarna bo preko Agrotehnike' in Agrovoj-vodine, kasneje pa še nekaterih drugih podjetij kreditirala nakup v višini 70 odstotkov vrednosti za dobo pet let, pri čemer bo zagotovila vse rezervne dele, saj je od Modene, kjer ima Fiat veliko skladišče, do Štor samo pet ur vožnje,
Pripravljajo prav tako ustrezno dokumentacijo o priključkih, od katerih jih je nad 85 odstotkov, kolikor jih delajo pri nas, mogoče priključiti brez dodatnih posegov, omogočajo pa traktorju dvojno opravilo hkrati. To ni za vnemar, saj je trenutno v naši državi »na delu« 150 različnih vrst traktorjev in so težave z rezervnimi deli še toliko hujše.
D. H.
veselila vnučka s kavbojkami, mlajši pa pomerjajo kar na kraju samem.
V nezaslišani gneči ter ob viku in kriku, ki močno spominja na Trst in neprespano noč, neprijetna srečanja s cariniki in mešetarjenje s spretnimi Italijani, se mnogi odločijo, da bodo sodelovali v tej trgovini na črno. Tako lahko na pločniku kupite dežnik, ki se že na najmanjši pritisk razpne v gobo, ko pa ga zaprete, nas še najbolj spominja na kij kraljeviča Marka.
Miličniki z že prislovično prizadevnostjo preganjajo te samopašne trgovce, katerih ptotni- listi so polni enega samega žiga — Sežana. Pa četudi jim pridejo v roke, je kaj mali) haska, saj bodo že jutri na svojem »starem mestu« in vse se bo začelo znova. »Brigada« skrbi za obveščanje, kdaj so v bližini »Pandurji«, kot imenujejo pripadnike javnega reda in miru. Tudi posel teh »brigadirjev« ni nič manj donosen, saj dobi-
jo svoj delež od prodanega blaga.
Oni pa, ki brezplačno gledajo take predstave, terjajo, naj bi miličniki enako strogo ravnali tudi s kupci prodanega blaga. Toda oblasti gledajo skozi prste vsem, ki kupujejo te pisane cunjice, saj najbrž pri tem računajo, da je to njihov prvi in zadnji nakup te vrste. Sicer pa, ali niso kavbojke osvojile vsega sveta, od mondenega Saint Trcpeza pa do jugoslovanskih obal?
Podzemeljski prehod pri tržnici »Zeleni venac« je tako postal beograjska podružnica, a pod oboki palače »Beograjčanke«, ki jo v teh turističnih dneh pridno fotografirajo turisti z zahodnih držav, oblečeni v kratke hlače, preprodajalci ponujajo romunsko blago. Razen brisač, frotirk in zimskih majic ponujajo še šahovske garniture in lesene kipce prsatih žensk.
SLOBODAN DUKIC
Koprsko za boljše zveze
Posodobitev celotnega telefonskega omrežja še pred letom 1979
KOPER, 13, julija _ Podjetje za PTT promet v Kopru z omrežno skupino 066 povezuje s komutacijskim sistemom poleg obalnega sloven. skega območja še široko zaledje krajev Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica,
Minuli teden je tako podpisalo z »Iskro« samoupravni sporazum, ki zajema poleg modernizacije celotnega telefonskega omrežja tudi dolgoročno sodelovanje na tehničnem področju. Modernizacijo naj bi uresničili še pred 1979. letom. Načrt predvideva postavitev novih avtomatskih telefonskih central v Izoli za 3.000 priključkov, v Knežaku za 160 priključkov in Ankaranu 200 naročniških priključkov. Poleg tega bo »Iskra« povečala sedanjo avtomatsko telefonsko centralo v Ilirski Bistrici za 1.400 priključkov tako, da jih bo skupaj 2.000.
Mimo povečanih telefonskih zmogljivosti bo »Iskra« izdelala in montirala visokofrek. venčne naprave za kabelsko povezavo avtomatskih telefonskih central Postojne z Ilirsko Bistrico s 60 kanali, Kopra z Izolo tudi s 60 kanali in Kopra z Ankaranom s 24 kanali. Linije bodo potekale po simetričnih kabelskih vodih tako, da bodo vsaka dva kilometra postavljeni ojačevalniki.	M. K.
Kretniki le spomin
Program modernizacije slovenskih železnic — Zmanjšanje finančnega programa bi podrlo vso konstrukcijo
LJUBLJANA, 13.julija — Slovenska javnost je v zadnjem obdobju večkrat obveščena a združevanju denarja v gospodarstvu za modernizacijo slovenskih železnic, pred kratkim smo poročali o zaključku elektrifikacije na približno 400 km dolgem slovenskem železniškem križu, ko je zapeljal električni vlak še od Maribora do Šentilja. V sredstvih javnega obveščanja pa smo razmeroma malo brali, slišali ali videli o tein, kaj pravzaprav prinaša program posodobljene železnice do konca leta 1980.
V ZG Ljubljana pravijo, da je v obdobju 1976—80 v prvem planu varnost železniškega prometa ali drugače povedano — sodobne signalnovarnostne naprave in modeme telekomunikacije. Seveda pa bo treba v tem obdobju odpraviti še marsikatero »zamu do«, kajti na slovenskih želez nicah smo šele leta 1958 dosegli predvojno stanje, vrh tega pa v dveh petletkah niso bile uresničene vse predvidene in planirane naloge. Tako bo treba do leta 1980 odpraviti ozka grla zlasti na postajah Jesenice. Ljubljana in Sežana. Jeseniška postaja ima na primer še danes toliko tirov, ko: leta 1941, promet pa je že štirikrat večji. O ljubljan-ski postaji vemo, da je skoraj povsem ista kot je bila v prejšnjem stoletju, isto velja za Sežano.
železničarji pravijo, da varnosti na železnici ne zagotavljajo samo sodobne elektronske naprave na signalih, zapornicah, kretnicah in še kje, marveč je treba imeti tudi sodobne tire. Zato na železniškem križu zamenjujejo dotrajane tirnice in posodabljajo progo Tirnica vzdrži danes približno 15 let; ko so letos elektrificirali progo od Maribora do Šentilja, pa so našli še nekaj tirnic z rojstno letnico iz prejšnjega stoletja.
Vzporedno s temeljito ob novo vseh prog, zlasti na že lezniškem križu, vgrajujejo sodobne signalnovarnostne in
telekomunikacijske naprave. Najdlje so pri vgrajevanju teh naprav na progi Jesenice —Ljubljana, kjer naj bi bila ta dela zaključena letos. Ce bo šlo vse po predvidenih programih, * bi' dO"konca leta 1980 Imeli na vsem železniškem križu -i od Jesenic do Dobove in od Šentilja do Kopra sodobne signalnovar. noslne in telekomandne naprave.
Na železnici pravijo, da po letu 1980 na železniškem križu ne bomo več videli kretni-kov in zaporničarjev, ker bodo kretnice In zapornice ure-jene avtomatsko. Z letom 1980 na naj bi se končno približali ravni železnic v državah, kot so ZRN, Francija, Belgija, Švica in še nekatere hkrati pa bo možno ponekod že pripravljati programe za velike hitrosti vlakov — več kot 120 km na uro.
Celovita modernizacija slovenskih železnic do leta 1980 res ne bo poceni. Prvotni pro. gram modernizacije v srednjeročnem obdobju je računal s približno 9 milijardami dinarjev, sedanji program je »skresan« na 5.8 milijarde din. Od rega naj prispevajo železničarji in gospodarstvo 214 milijarde, prav toliko bi prispevale tuje banke, medtem ko bodo domače banke posodile točno milijarlo dinarjev do leta 1980.
Kot smo že poročali, je več kot 60 odstotkov tozdov v slovenskem gospodarstvu že pod-
pisalo samoupravne sporazume o združevanju sredstev ea financiranje dela železniške infrastrukture. Manjši del gospodarskih organizacij (manj kot 40 odstotkov) pa taktizira in previdno čaka pa zakon, ki bi prisilil k plačilu tudi tiste, ki se niso odločili za samoupravno združevanje denarja. Sprejetje ustreznega zakona bo slej ko prej nujnost, saj je finančni sistem, ki zagotav. lja modernizacijo slovenskih železnic do leta 1980, prepleten v celovito konstrukcijo: če ne bi bilo dovolj denarja iz vrst gospodarstva in železnice, tudi domače in tuje banke ne bodo dale posojil. To pa ne pomeni samo že tretje zamude pri modernizaciji že-leznice, marveč tudi odlaganje nalog, ki zagotavljajo učinkovito varnost.
Sicer pa smo modernizacijo železnice zapisali kot eno izmet’ poglavitnih nalog v obdobju 1976—80 v številnih važ. nih dokumentih, v družbenem dogovoru o prometni politiki v SFRJ, v stališčih o usmerjanju prometa v Sloveniji, ki so bila letos sprejeta v slovenski Skupščini. Ne nazadnje je slovenska skupščina lani, ko je obravnavala nekatere težke nesreče na železnici, poudarila, da modernizacije železnice ni več mogoče odlagati v ne-dogled in da je varnost tega prometa prvenstvena naloga vse slovenske družbe.
IGOR PREŠERN
V MUZEJU ŽLAHTNIH HLAPOV
Tu je shranjena zgodovina vina
Ptujski vinarski muzej bo jeseni praznoval svoj štirideseti rojstni dan — Grajska žitnica je njegov dom — Motorizirani obiskovalci naj pred obiskom določijo voznika, da ne bo nesreče
Letos jeseni bo ptujski vinarski muzej praznoval svoj štirideseti rojstni dan. Bilo .je 8. oktobra 1937. leta, ko so v Ptuju ustanovili ta muzej, oziroma odbor muzejskih in vinarskih strokovnjakov, ki naj bi pod okriljem takratnega muzejskega društva poskrbeli za cim popolnejšo vinarsko zbirko. Zgodovina je zapisala, da je najzaslužnejši za tako pridobitev v Ptuju, ki ji menda ni bilo enake ne v Jugoslaviji ne na Balkanu, ptujski hotelir in vinogradnik Franc Osterberger. Ta je namreč nastajajočemu muzeju podaril svojo zasebno zbirko.
Tudi ptujski mestni možje so pred 'štiridesetimi leti imeli posluh za tako zbirko. Novo imenovanemu odboru so odstopili obrambni stolp ob Dravi in ti so ga v razmeroma kratkem času usposobili. Uradno otvoritev je preprečila druga svetovna vojna.
Tudi obrambnemu stolpu ob Dravi med vojno ni bilo prizaneseno. Vseeno pa so ga v Ptuju po vojni naglo popravili in muzej ponovno odprli. Že leta 1963 pa so ga ponovno zaprli, ker je podivjana Drava prestopila bregova ter močno poškodovala stavbo in večino razstavljenih predmetov. Obrambni stolp so sicer ponovno obnovili, toda od leta 1966 služi drugim namenom, predmeti vinarske zbirke pa so romali v skladišče na ptujski grad. Tam so bili spravljeni dobro desetletje, vse do pred nekaj več kot pol leta. Grajska žitnica na grajskem hribu, ki jo je prevzel ptujski Pokrajinski muzej, je sedaj postala nov dom bogate zbirke zgodovina vina.
Naj bo dovolj o zgodovini. Raje se sprehodimo po čudoviti kleti nekdanje grajske žitnice, ki je pod štirimi mogočnimi oboki dela gostoljub-bje tej »žlahtni zgodovini«. Pa še opozorilo za morebitne obiskovalce. V vročih dneh le vzemite s seboj jopico, kajti pod debelimi oboki in za debelimi zidovi je lahko tudi za 15 stopinj in več hladneje, kot na prostem.
Pod prvim obokom, v prvi dvorani rečejo Ptujčani, so preše in vse orodje, ki je potrebno za delo v vinogradu do trgatve in seveda za eno najprijetnejših del — za stiskanje grozdja. Tu boste našli koše za gnoj, motike, pra-šilnice, lesene in bakrene škropilnice, brente in celo voz s kadmi, v katerih so vozili grozdje ,vs jinograda v prešo. Tu se bošte prepričali, ,da so na tem koncu Slovenije streljali proti toči že pred škoraj sto "leti.
m i
Turisti
hočejo trgatev
Turistični delavci na Hvaru so povedali, da se tujci močno zanimajo za počitnice, povezane z aktivnim oddihom, oziroma za trgatev v hvarskih vinogradih, kar potrjuje, da klasični dopusti niso več tisto, kar so bili,- Že pa prej se je pokazalo, da ponudba s »precej morja in sonca« še ni dovolj in da je, upoštevaje značilnosti kraja, treba poiskati še druge atraktivnosti. Od turista ne moremo več ter. jati, da se bo po ves dan pražil na pekočem soncu, se hranil v hotelu in zvečer posedal na terasi oh plehmuziki ali rock glasbi.
Vsako leto je znova opariti, da se zahteve gostov spreminjajo, bolje rečeno povečujejo, in čutiti je potrebo po različnih zanimivostih, lokalnih atraktivnostih, po tistem, kar je tra. dicija in kar nosi pečat dežele.
Na Hvaru so se -že tako organizirali, da so še sprejeli vlogo gostitelja za turiste-pešče in to je že postala tradicija, število turistov-pešcev se iz leta v leto veča. Tudi pomoč pri trgatvi ob veselih prireditvah je zanimiva, kar ni nič nenavadnega. Ti podatki pa nas opozarja, jo, da bi morali izkoristiti in poiskati še podobne priložnosti in zanimivosti oziroma tisto, kar lahko turiste pritegne kot nekaj "novega, piše Vjesnik.
Druga dvorana gosti posodo in ostale predmete, ki so jih pred več desetletji uporabljali pri zorenju vina, oh njih pa je še sodarska delavnica. V sosednjo dvorano so prizadevni sodelavci ptujskega Pokrajinskega muzeja postavili posodje za skladiščenje zrelih vin od rimskih amfor,
ki so jih izkopali na območju I Petovie, do sodov, ki so bili še pred nekaj leti v rabi.
Ge doslej niste postali žejni, vas v četrti dvorani zagotovo zažeja. V njej je prikazano točenje vina in seveda ne manjka tudi razne pivske posode. V kot so postavili tudi staro zganjamo z vso opremo in ker so pred leti, ponekod pa še danes,
v vinskih kleteh hranili tudi razno hrano, so tudi v tej muzejski zbirki našli prostor glinasti vrči za olje, lesene
»kible« za mast ter kadi za kisanje repe in zelja.
Bogato in zanimivo muzejsko zbirko si res velja ogledati, saj pravijo, da ji ni blizu enake. In če izlet usmerite še v, prijazne Slovenske gorice ali Haloze, na pokušino sedanjih vin, vam najbrže ne bo žal. Pa še opozorilo! Lanski letnik vin sodi med najboljše po zadnji vojni, da pa ne bo vojne kje na cesti, določite v avtu voznika in skrbno nadzorujte, kaj bo počel, ko bo zavil s prijaznim domačinom v klet po vino.
VLADO SMOLE
Čemu izbirčnost?
• ■
Kmetovalci se bodo morali v bodoče dogovarjati s proizvajalci opreme, kakšne stroje si pravzaprav želijo
Kmetijskih strojev in opreme, ki jih izdelujejo Iri delovne , organizacije in štirje tozdi SOZD Agros, je v glavnem dovolj. Tako proizvajalci sklepajo po prodaji, saj jiii skoraj nikoli ne zmanjka na trgu. Po poročilu na seji izvršnega odbora združenja tozdov kmetijstva in živilske industrije Slovenije pa domače delovne organizacije izdelajo dovolj le eno petino skupin kmetijskih strojev, druge štiri petine pa sicer tudi izdelujejo, vendar premalo, da jih ne bi bilo treba tudi uvažati.
Proizvajalci kmetijskih strojev in. opreme se s tem ne strinjajo povsem. Pravijo, da bi lahko proizvajali precej več sedanjih strojev in opreme pa tudi novih vrst, če bi se s kmetovalci laže sporazumeli o tipizaciji in zagotovljeni prodaji. Proizvodnjo želijo zvečati, saj jih k temu sili razvoj. Kmetovalci pa želijo več domačih strojev in opreme, saj nimajo dovolj deviz za uvožene. Sedanje razmere torej silijo oboje k dogovarjanju Ali se bodo tudi znali sporazumeti? '
želje kmetovalcev se pogosto 'razhajajo, ker so njihovi »okusi« pri izbiranju tipov strojev različni. Odločitve verjetno ne izvirajo vedno iz ekonomskega računa — ali ta ni dovolj natančen — ampak JeCpd ‘SKčdi lahko tudi navajenost na določene stvari, znanstvo s proizvajalci ali
posredniki in druge okoliščine. Ta želi - imeti stroj > od cega proizvajalca, drugi pa od drugega, čeprav imata približno enaka zemljišča. To je v nasprotju s tipizacijo strojev, ki je gospodarsko gotovo upravičena in celo nujna. Naša industrija ne more izdelovati toliko tipov strojev, kot jih izdeluje večja skupina držav. Ge pa bi ji že uspelo, bi male seriie takih strojev, oziroma stroji,, izdelani v majhnih serijah, bili hudo dragi. Odločiti bi se torej bilo treba za take tipe strojev in opreme, ki bi ustrezali kar največ kmetovalcem.
Kako ugotavljati, kateri stroji najbolj ustrezajo?
Včasih zveni že skoraj smešno, če v kmetijski organizaciji zatrjujejo in doka-žUjejo, da jim ustreza fe d<> ločen tip stroja, v sosednji, ki obdeluje enako ravninsko ali hribovsko zemljo, pa dajejo tisti tip povsem v nič in želijo na vsak način drugega. Domača proizvodnja ne more biti tako pestra. Torej je potreben uvoz, čeprav je podobnih strojev pri nas dovolj. Kadar bodo potrebna popravila, bo težko dobiti tudi rezervne dele. Ali tako pestra mehanizacija ni preveliko razkošje za naše »revno« kmetijstvo?
Kmetovalcem sicer ni moč vsiljevati strojev, ki jih ne marajo. Dogovoriti pa bi se bilo treba, kako ugotavljati, kateri bolj ustrezajo, da ne bi trdil vsak svoje. Ne gre za uniformiranje, niti za to, da bi vsi morali obdelovati svoja polja z enako velikimi stroji. Za primer vzemimo,
da tozd Metalna RAU v Mariboru izdeluje nošene traktorske škropilnice s prostornino od 330 do 1100 litrov, pripravlja pa vlečene s prostornino 1500 do 3000 litrov in pršilnike (atomizerje) z zmogljivostjo 60.000 do 120.000 prostorninskih metrov zraka na uro. Ali bodo kmetovalci zadovoljni s tako pestro izbiro enega samega' proizvajalca ali bodo zahtevali še druge tipe?
Proizvajalci kmetijskih strojev in opreme tudi trdijo, da kmetovalci premalo načrtujejo svoje potrebe za naprej, oziroma jih ne sporočajo njim. Kadar so v stiski, če ni dovolj deviz za uvoz, pa bi radi namesto uvoženega stroja takoj domačega. Domača industrija pa ni tako bogata, da bi delala nove vrste kmetijskih strojev in opreme na zalogo in čakala, kdaj se bodo kmetovalci odločili za njih. Takega mrtvega kapitala v skladiščih si ne more privoščiti noben proizvajalec. Za nove vrste strojev se je treba do-govarjti vsaj za leto ali dve naprej, pravijo naši proizvajalci " ■ kmetijskih strojev, pa bodo lahko z marsičem zadovoljili kmetovalce in zmanjšali potrebe po uvozu.
Kaže, da je sedanje pomanjkanje deviz za, uvoz kmetijskih strojev in opreme pospešilo taka proučevanja in dogovarjanja med kmetovalci in proizvajalci O tem bo kmalu razpravljalo tudi združenje tozd kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Kmetovalci naj bi predložili svoje potrebe in -želje, proizvajalci strojev » a naj bi povedali, katere od njih lahko uresničijo in v kolikšnem času. Seveda bo potrebna strpnost. Ko nekaterih želja ne bo moč uresničiti že letos, se bo treba vprašati, zakaj se niso začeli pogovarjati o tem že lani.
JOŽE PETEK
100 LET STARA OBRAMBA PRED TOČO — Nepoznavalci pogosto menimo, da je streljanje proti toči pridobitev zadnjih let. Vinogradniki severovzhodne Slovenije bi se vam smejal: ob taki trditvi. Pa ne kaže sklepati z njimi stav V vinarskem muzeju na grajskem hribu v Ptuju namreč hranijo top za sLreljanje proti toči, ki nosi letnico 1880.	Foto: m. Zaplati/
KAKŠEN KLOBUK ZA LJUBLJANSKI GRAD
Dvoboj med jeklom in ilovico
Grajska streha je stoletja grozila blagajni mestnih očetov — Možje, ki obnavljajo graščino, se zavzemajo za jeklo iz jeseniške valjarne — Nihče še neve, kako naj bi rešili to zadrego
LJUBLJANA, julija — Pri obnovi ljubljanskega gradu nastajajo nekatere zadrege, ki jih možje, zadolženi za obnovo, rešujejo sproti. Grajska stavba Je razdeljena na številne hodnike in ti so predvideni za številne, dokaj raznolike namene. Vse skupaj pa bo seveda pokrivala ena sama streha. Eni se navdušujejo nad staro, znano kritino, nad bobrovcem, drugi se zavzemajo za ponarejeni bobrovee oziroma za jeklene plošče, v katere je vtisnjen relief bobrovcev.
O tem, da mora biti grajska streha takšna kot je bila nekdaj, na pogled seveda, ni nobenih dvomov. Veliki dvomi pa nastajajo, kadar steče beseda o sodobni tehnologiji in o tem, ali je treba stare stavbe, oziroma kulturno dediščino na vsak način obnavljati tudi po stari tehnologiji.
Dokumenti iz 16. stoletja
Kake so bile krite nekdanje ljubljanske hiše, je moč prebrati v nekaterih listinah, ki segajo v šestnajsto stoletje Čeprav so se tudi imenitne hiše tedaj ponašale z lesom in slamo, pa so v Ljubljani ope karji že Izdelovali zidake in
kritino. Meščane je k opečni gradnji nagovarjala mestna uprava, ki je imela zaradi po gostih požarov veliko skrbi. Lesene hiše, krite s slamo ah skodlami, so rade gorele, strnjene pa so prenašale požar s hiše na hišo in tako veliki zublji v ozkem mestnefn delu Ljubljane v 16. stotetju niso bili nobena redkost.
»Uporabljajte bobrovee«, je bil tedanji nasvet ljubljanskih' velmož. Gline je bilo na barju dovolj, ljudi, ki so znali iz nje izdelati »strešne ploščice« pa tudi ni manjkalo. Čeprav je mestna uprava povsem dobronamerno »navijala« za bo-brovec, so še dve stoletji kasneje hiše v .Rožni ulici, na Žabjeku, Rebri in Krakov-
skem predmestju ter v Trnovem nosile skodle in slamo.
Streha je vedno povzročala glavobole
Majhno gorečnost za opečne strehe so pregnali vse pogostejši ognji. Dva katastrofalna požara, prvi leta 1770 in drugi 1774, sta bila povod za ostra terezijanska določila, ki so v mestu razen drugih protipožarnih ukrepov nalagala meščanom, da nemudoma s streh zmečejo les in slamo in jih prekrijejo z bobrovcem.
Tako kot ljubljanskim hišam se je godilo gradu. Sam cesarski ukaz je leseni grajski palacij spremenil v zidanega in mu na vrh postavil kritino, ki ne gori.
Tako kot drugim streham tudi grajski dež, sneg pa tudi strele niso prizanašale. In zato se skozi stoletja po znamenitih mestnih knjigah pojavljajo opisi težav grajske strehe. Stroški za njeno vzdrževanje so bili veliki in so ven in ven praznili nikdar dovolj globoko mestno blagajno. Denarja za dobro obnovo pa v bistvu ni bilo nikoli in zato so v jožefinskih časih že povsem resno računali, da je cenejše podiranje gradu kot pa neprestane težave s streho, ki so se seveda odražale predvsem v notranjosti gradu. Domoljubni deželni stanovi so se rušenju uprli, denar pa je prinesla šele odločitev, da se grad spremeni v jetnišnico. Poslej je bilo za streho toliko denarja, da so jo redno vzdrževali.
Bo zmagalo jeklo?
Da tudi v današnjem času grajska streha ne bi pov-
zročala toliko besedi, debelih vrst v mestnih knjigah in da bi veljala čim manj, so si možje, ki obnavljajo graščino, omislili, da bi namesto večno vprašujoče opeke, ta bi naj bila edino bobrovee, omislili »jekleni bobrovee«, pravzaprav velike plošče, v katere je vtisnjena oblika bobrovca. Ideja, ki je zrasla na domačem zelniku, za njo stoji domača tehnologija in projekti-va, v glavnem pa valjarna na Jesenicah, ima seveda prav toliko nasprotnikov kot zagovornikov in bo povzročila verjetno prav toliko debelih vrst v mestnih knjigah, kot so jih nekdaj vse druge razpadajoče grajske kritine. Največkrat pa se v razpravi za in proti »je-korju 35«, kot se uradno imenuje nova jeklena kritina, pojavlja besedica »avtentična«. Načrtovalci jeklene grajske kritine v svojem poročilu pravijo:
»Osnovna dilema Je v vpra-
šanju, če avtentičnost stare zgradbe dosežemo s polindu-strializiranim polobrtniškim gradbeništvom. Ta ne zmore več ne izdelati na vgraditi kvalitetnih klasičnih materialov, ki so bili nekdaj v rabi. Treba se je zavedati, da v je močno padla tudi nekdanja obrtniška spretnost ...«
Zaradi takšnih ugotovitev se obnavljalci gradu nagibajo k temu, da bi dali zgodovinskemu obeležju tudi pečat sedanjosti, saj so se »zgodovinske« zgradbe razvijale vse doslej, nasledniki pa so praviloma manj spoštovali zapuščino predhodnikov kot sedanja generacija.
Razen tega strokovnjaki za obnovo gradu menijo, »da avtentičnost ni v tem, da bi se odločili za »bobrovee« v današnji obliki, marveč bi se morali odločiti za oživitev celotnega postopka izdelave opečnih elementov. Ti bi morali biti izdelani ročno iz izbrane gline in žgani po posebnem postopku, ki je sicer znan, a ga nihče ne uporablja več. Težave pa so'tudi v tradicionalnem znanju prekrivanja ...«
Več kot sto let jamstva
V nasprotju z bobrovcem, pri katerem so našli toliko sodobnih »napak«, pa zagovorniki, oziroma predlagatelji jeklene grajske kritine, zagotavljajo, da je »jekor 35« kri-
tina, ki je glede na ceno, kvaliteto in »avtentičnost« nad vsemi kritinami. Zagotavljajo, da je jeklena kritina takšna, da omogoča popolno zaščito proti vodi in da je jeseniško jeklo odporno proti vsem atmosferskim vplivom.
Nadalje ugotavljajo, da je povsem požarno varna (tako so navijali mestni očetje pred stoletji za bobrovee), pravijo da »jekor 35« oksidira v treh do štirih letih in da v tem času dobi »naravno« patino in so poslej vse spremembe barve zanemarljive. Zagotavljajo, da jeklena streha ne potrebuje lovilnega omrežja zaradi udarov strel. Dovoij je, če je ozemljena.
Bistvena prednost pa naj bi bila predvsem v trajnosti, saj takšne strehe menda ne bi bilo treba vzdrževati in bi odpadle vse seje okrog »stroškov kritine«, ki so še pred stoletji burili duhove. Zagovorniki strehe nadalje trdijo, da po 14 letih stroški za obnavljanje strehe iz bobrovcev narastejo tako visoko, da so že enaki osnovni investiciji, po 140 letih, kolikor naj bi takšna jeklena streha zdržala, pa so menda stroški za popravilo ostrešja in stroški za zamenjavo kritine iz bobrovcev že 10-krat. večji kot bi stala streha danes.
Kakšna streha pa bo na gradu, ta trenutek ne ve nihče.
JOŽE VETROVEC
Večji uvoz in izvoz SFRJ
Polletni jugoslovanski primanjkljaj večji za 105 odstotkov — Nižji slovenski izvoz
LJUBLJANA, 14. julija — Tudi junij, zadnji mesec prvega polletja ni prinesel večjega preobrata v jugoslovansko zunanjo trgovino. Uvoz se je še naprej povečeval in dosegel v vsej državi doslej naj višji mesečni znesek vseh časov okroglih 15,3 milijarde dinarjev. Izvoz pa se ni bistveno okrepil in ni dosegel lanskih junijskih rekordov. Slovenski izvoz se je znižal, uvoz pa se je še nekoliko povečal, čeprav ni dosegel le-kordnih zneskov,1 kar govori o tem, da Slovenija ne stopnjuje uvoza v tolikšni meri, kot ga po podatkih za prvih pet mesecev ožja Srbija, Vojvodina ipd. To sicer kaže na nekoliko večje prizadevanje Slovenije za uravnavanje plačilne bilance s pomočjo uvoza, vendar pa pomeni tudi m itn j še kopičenje zalog surovin in delov, kar bi se lahko slabše obrestovalo v obdobju, zavrtejšega uvoza. Na to obdobje moramo vsekakor računati, kajti viri in zaloge deviz niso neizčrpne.
Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so v juniju letos iz Jugoslavije izvozili za 3,04 milijarde dinarjev, kar je za 10 odstotkov manj kot junija lani in za 10 odstotkov več kot maja letos. Od tega so v Sloveniji izvozili za 1,38 milijarde dinarjev, kar je za 14 odstotkov manj kot junija lani, ko je bil izvoz rekordno visok, in za 4 odstotke manj kot maja letos.
V	Jugoslaviji so junija letos uvozili za 15,3 milijarde dinarjev, kar je kar za 26 odstotkov več kot junija lani in za 10 odstotkov več kot maja letos. Od tega so v Sloveniji uvozili za 2,49 milijarde dinarjev, kar je za 13 odstotkov več kot junija lani in za 3 odstotke več kot maja letos..
V	prvem polletju letos so v Jugoslaviji uvozili za 81,42 milijarde dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kot v prvem polletju lani, izvozili pa so za 44,17 milijarde dinarjev ali za 6 odstotkov več. Razlika med zneskoma pove, da je znašal letošnji polletni jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj 17,69 milijarde dinarjev in je bil za 18,56 milijarde dinarjev ali za 105 odstotkov večji, kot je bil v prvem polletju lani.
V	Sloveniji so v prvem polletju letos uvozili za
13,07 milijarde dinarjev, kar je za 26 odstotkov več kot v prvem polletju lani, izvozili pa so za 7,81 milijarde dinarjev ali za 5 odstotkov več. To pomeni, da je znašal letošnji polletni slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj 5,27 milijarde dinarjev in je bil za 2,31 milijarde dinarjev ali za 78 odstotkov večji, kot je bil v prvem polletju lani.	ILJA POPIT
kolesarstvo
« TOUR DE FRANCE >
V včerajšnjih poletapah Sercu in Danguillaume
Ha skupni lestvici še vedno vodi zahodni Nemec lhurau
FflElBURG, 15. — Patrick Sercu
J® novo odkritje tega -Toura*, saj tudi v današnji prvi poletapi zma-Drr, V /reibufgu. na 48 km dolgi iot Enodnevni počitek mu je ver-J«no koristil, tako da je tokrat po-; ' ?v°je sprinterske sposobnosti za las prehitel Belgijca Van Lin-
ter illnalro ta Irmono rliiilro
Thur,
ter junaka te krožne dirke, r , aua. Zahodni Nemec drži nam-c trdno v svojih rokah rumeno Jtoo in postaja iz dneva v dan nejši kandidat za končno zmago. Dinga poletapa te trinajste etape N Z?Pet Prinesla slavje sprinterju.
' Altkircha v Besangon je prvi Peyozil 159,500 km dolgo progo, an Pierre Danguillaume. V zad-■ym delu proge je hipoma pospešil em in tako tesno zmagal, j *T°ur» se medtem bliža Alpam. l|tn bo na sporedu štirinajsta eta-Besangon - Thonon les Bains, i' dolga 230 km. Časa je še ma;
•	možnosti pa so odprte.
. Vrstni red 1. poletapc:
1 Patrick Sercu (Bel.) 56’42”. Po-Prečna hitrost: 48,677 km/h “• Van Linden (Bel.)
Thurau (NDR)
?• Esclassan (Fr.)
•	Van Katwyk (Niz.)
Vrstni red 2. poletape: Danguillaume (Fr.) 4.06’. Po-
, Prečna hitrost: 38,902 km/h , fronk (Niz.)
1 Dopez - Carril (šp.) oba v i.č.
i Thaler (NDR)
■ Van Katwyk (Niz.) Skupna lestvica: p. Thurau (NDR)
:• Merckx (Bel.)
Z Thevenet (Fr.)
V Kuiper (Niz.)
I Meslet (Fr.)
»’ Van Impe (Bel.)
P paldos (šp.)
"• Laurent (Fr.) a- ViUemiane (Fr.)
4.07*21”
78.U’20" po 51” 1’22” 140” 2’09” 2*13” 2’47" 2'52” 2’53”
»AMATERSKI GIRO*
(’orli že zmagal?
, PIANCAVALLO, 15. - «Giro ba-y*> tako so italijanski športni kro-,!s|' Poimenovali amatersko krožno ■rko pj, Italiji, se z današnjo de-■p*10 etapo, Colle San Martino — jancavallo, dolgo 137,500 km, na-®ba h koncu.
Claudio Corti, ki si trenutno la-1 rumeno majico, jo bo verjetno .anil vse do konca. Jutrišnja zad-j.l® etapa, dolga 157 km, ki bo pe-Jala jz Pianoavalla v Pordenon, ne * smela predstavljati problem zanj. anes pa jo prvi privozil na cilj
Španec Vincente Belda. Corti se je uvrstil na četrto mesto.
Vrstni red:
1.	Vincente Belda (šp.) 3.50*16” s .poprečno hitrostjo 35,828 km/h
2.	Angel Arrojo (Šp.) po 28”
3.	Gilbert Le Lay (Fr.)	37”
Skupna lestvica:
1.	Corti (Lombardija)	33.06’02”
2.	Segersal (Šve.)	po 1*41”
3.	Donati (Toskana)	2’16”
Tokrat le uradno:
Virdis k Juventusu
TURIN, 15. — čeprav je bilo že pred dnevi jasno, da je Juventus že na dobri poti, da si zagotovi mladega in perspektivnega napadalca Cagliarija Virdisa, pa je bilo potrebno čakati vse do danes, da sta tu-rinski klub in Cagliari dala uradno sporočilo.
Za Virdisa je Juventus baje odštel kar 900 milijonov lir, pri tem pa je odstopil Cagliariju še Marchettija in Capuzza.
ATLETIKA
POLFINALE EVROPSKEGA POKALA
ITALIJANOM DRUGO MESTO?
Jugoslovani se bodo borili za vstop v finale B skupine, oziroma za četrto mesto
Bežen pregled današnjih polfinalov evropskega pokala postavlja Jugoslavijo pred drzno nalogo. V Londonu računajo namreč Jugoslovani na osvojitev četrtega mesta. Kratko povedano, reprezentance SZ, Velike Britanije in Francije so zanje pretrd oreh. Te tri države jasno merijo na osvojitev prvih treh mest, medtem ko se bodo za osvojitev zastavljenega cilja jugoslovanski atleti morali spoprijeti s tekmeci iz Belgije, Švice in Avstrije.
Portugalska bo stala na tem tekmovanju verjetno ob robu, saj so dosežki njenih atletov letos razmeroma skromni. S četrtim mestom bi si Jugoslavija zagotovila nastop v finalu B skupine, ki bo v Gotebor-gu, 6. in 7. avgusta.
Zmagovita reprezentanca tega tekmovanja pa bo nastopala v Helsinkih, 13. in 14. avgusta.
Pot je za «plave» še dolga in naporna. Prvi oviri pa bosta nedvomno reprezentanci Belgije in Švice, ki imata skupnih z Jugoslavijo nekaj dobrih dosežkov v posameznih disciplinah.
Izbrana vrsta ženske jugoslovanske atletike bo medtem tekmovala v Bukarešti skupaj z Italijo, Finsko, Francijo, Romunijo, Švico, SZ in
Portugalsko. Konkurenca za «plave» je prehuda.	*
Italija bo medtem v vročem podnebju Aten čez mero zaposlena z osvojitvijo drugega mesta. Finci jim bodo vsekakor metali polena pod noge. Negotov je nastop dolgoproga ša Franca Fave na 3000 m zapreke. Odločitev bo padla nekaj minut pred začetkom tekmovanja.
Ob takih pogojih bo finale v Helsinkih res praznik evropske atletike
VATERPOLO
»HUNGARIA KUP»
Italija presenetila «PIavi» neuspešni
BUDIMPEŠTA, 15. - V tretjem kolu velikega mednarodnega turnirja v vaterpolu za «Hungaria Kup* je Italija presenetljivo premagala Sovjetsko zvezo in je tako ostala na drugem mestu lestvice.
Jugoslovani pa so bili tokrat zopet poraženi. Romunija je namreč visoko premagala »plave* in jih je tako tudi prehitela na skupni lestvici.
iiiiMiiiiiiiMiiimimmiHiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiMmtiiiiimiinimiiimiiiiniiimimiMimiiinimiimiimiiiluimMiiiMiuiianmHiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiini,,
KOLESARSTVO
DANES V DOLU PRI LJUBLJANI
Kar 17 tekmovalcev Adrie za ccPokal Zajc-Levičnik»
Na startu vsa slovenska kolesarska elita - Tekmovali bodo tudi pionirji
V Dolu pri Ljubljani bodo danes proslavljali 50-letnico kolesarskega delovanja v tem kraju, 40-letnico u-stanovitve KPS in 40 letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Ob tej priložnosti bodo dolski športni delavci priredili veliko kolesarsko tekmovanje v raznih kategorijah, od pionirjev do veteranov. To kategorijo so vključili pred mesecem dni nalašč zaradi tega, da se dirke lahko udeležijo tudi veterani zamejskega kolesarskega kluba A-dria, ki so doslej že večkrat nastopali v Sloveniji. Na lanskoletni prireditvi je prehodni pokal prejel ljubljanski kolesarski klub Rog, ki se je izkazal za najboljšega v vseh kategorijah,,
Kaj bodo lahko napravili kolesarji iz zamejstva na tej kvalitetni pri-
........In,Ul....................
tenis
ZA DAVISOV POKAl
ITALIJA-ŠVEDSKA 2:0
,	V
*Azzurri» so praktično že izločili Švede
BAASTAD, 15. - Kot je bilo prikovati, je Italija že po prvem vi ®Vu Polfinalnega srečanja za Da-g ®*y Pokal praktično že izločila ®osko iz tega tekmovanja. Italijani namreč po tem prvem „‘®Vu -že vodijo z 2:0, saj sla Pate? 3 ’n Barazzutti brez vsakršne ‘ ave odpravila svoja nasprotnika. * a 'F najboljši teniški igralec edske Bjorn Borg najavil, da ne ‘sb. vsaj za sedaj, braniti držav-*«£».> bilo že tedaj jasno, da d cdi nimajo nikakršnih možnosti, tSe uvrstijo v nadaljni del tega lekmovanja.
inA X,Se ie tudi zgodilo. Andersson r Norberg nista bila namreč doli : a„ Italijanoma, tako da je Ita-'T ze danes v vodstvu z 2:0. utri bo tekma dvojic, v nedeljo Se zadnji srečanji posameznikov.
DANAŠNJA IZIDA Panatta — Andersson 7:5, 6:4, 6:4 Barazzutti — Norberg 6:3, 6:1, 6:2
					
s === 1		[fjjj			! g j
6.
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
X
1
2
2
1
X
1
X
1
2
X
2
1
1
1
2
1	X
2	2
1
X
X
2
1
X
reditvi v Dolu pri Ljubljani? Najprej je treba poudariti, da je pomembno že vabilo na dirko. Čeprav je to bilo najprej omejeno le na kategorijo veteranov, pa bo v bližino j slovenske prestolnice odpotovalo kar močno lonjersko zastopstvo kolesarjev, od mladincev do najstarejših. Skupno se bo na pot podalo kar 17 tekmovalcev, ki bodo nastopali v kategorijah veteranov, kjer imajo največ možnosti za uspeh, mlajših in starejših mladincev, nekategori-ziranih kolesarjev 'in v članski kategoriji, skupno z najboljšimi slovenskimi dirkači, ki so tekmovali tudi na dirki po Jugoslaviji. V teh kate gorijah nimajo seveda Lonjerci, ki so se posebej za to pripravili, veliko upov, razen morda v kategoriji nekategoriziranih tekmovalcev, od 18. leta dalje, kjer bodo dirkali v štirih, dva pa imata lepe priložnosti za uvrstitev med prve.
Tako bo lonjersko kolesarsko društvo navezalo stike še z enim klubom v matični domovini. Pričelo se je zelo skromno pred leti z dirko v Kokrci, nadaljevalo se je v Gro-suplju s tamkajšnjim klubom, povsem nepričakovano je prišlo do zelo tesnih in prijateljskih stikov z društvom Rog - Franek, da ne govorimo o stikih, ki jih imajo lonjer-ski športniki s predstavniki velikega kolesarskega kluba Rog iz Ljubljane.
Dirka se bo pričela že v jutranjih urah, ko bodo nastopili najprej pionirji, nato veterani, na 16 km dolgi krožni in položni progi, nato pa se bodo podali na pot turisti na 32 km, mlajši in starejši mladinci ter člani pa bodo prevozili po več krogov.
* » •
Jutri pa se bodo lonjerski veterani udeležili 82 km dolge krožne dirke v Dolinski občini, s startom pred dolinskim županstvom in ciljem v Mačjkoljah. Start bo ob 10. uri, «belo - modri* pa imajo lepe priložnosti za uspeh, posebno po zadnjih nastopih, izkazati pa se bo moral predvsem Marušič, ki je na podobni progi pred meseci premočno zmagal prav v Mačkoljah, potem ko je lahko že takrat računal na sodelo-
6:5
10:3
10:6
IZIDI 3. KOLA Italija - Sovjetska zveza Madžarska - Nizozemska Romunija - Jugoslavija LESTVICA
Madžarska 6, Italija 5, Sovjetska zveza, Nizozemska in Romunija 2, Jugoslavija 1.
Svetovni rekord .
MINSK, 15. — Sovjet Aleksander Aibazian, 23 let, je postavil nov svetovni rekord v dviganju uteži s sunkom v lahki kategoriji, s tem da je dvignil 141,500 kg.
Prejšnji rekord je bil last Kubance Roberta Uruttiia (141 kg).
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA SP
Visoka zmaga Brazilije
CALI, 15. — Brazilija se je z visoko zmago nad Bolivijo uvrstila v finalni del svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Argentini. Nogometaši Brazilije so namreč premagali Bolivijo kar z 8:0 (4:0).
Junak srečanja je bil Žico, ki je dal kar štiri zadetke.
Dosedanja izida:
Brazilija - Peru	1:0
Brazilija - Bolivija	8:0
Lestvica:
Brazilija
Peru
Bolivija
Zadnja tekma: (17. julija).
KOŠARKA
Bolivija
9 0 4 0 1 0 0 8 0 Peru
vanje vedno boljšega Verginelle.
Upajmo, da jim ne bo niti jutri spodletelo.
R. Pečar
AVTOMOBILIZEM
ZA VN ANGLIJE
Hunt in Watson v prvi vrsti
SILVERSTONE, 16. - Danes je bil na dirkalni stezi v Silverstonu drugi dan poskusnih voženj za VN Anglije formule 1. V glavnem ni prišlo do večjih sprememb. Najboljši čas je Ohranil svetovni prvak Hunt, ki bo skupno z Ircem Watso-nom startal v prvi vrsti.
Piloti bodo startali z naslednjih pozicij:
1.	vrsta:
Hunt 1’18”49 - Watson 1*18* 77
2.	vrsta*
Lauda l'18”84 - Scheckter 1’18”85
3.	vrsta:
Nilsson 1’18”95 — Andretti 1’19”1
4.	vrsta:
Stuck l’i9”16 - Brambilla 1’19”20 S vrsta*
Vilienueve 1’19”32 - Peterson 1’19”42 Uvrstila sta se tudi Italijana Mer-zario in Patrese, ki bosta startala v deveti oz. trinajsti vrsti. Ribeiro, Regazzoni, Henton in Villota pa so bili izločeni.
Delovanje ZSŠDI
Potapljaški tečaj
ZSŠDI še enkrat poziva vse mladince, ki so se prijavili na potapljaški tečaj, ki bo od 8. do 19. avgusta, v Strunjanu, v organizaciji potapljaške zveze Slovenije, naj se danes ali najkasneje v ponedeljek nujno zglasijo na sedežu Združenja za ureditev vseh potrebnih formalnosti.
Kdor se ne bo javil, bo avtomatično črtan iz seznama tečajnikov.
B. S.
TURNIR V GRADEŽU
llurlinghani premagal Kvariicr
Na rpednarodnem košarkarskem turnirju v Gradežu je tržaški Hur-lingham premagal reški Kvarner s 103:98. V peterki Hurlinghama, ki je predvajal hitro in učinkovito i-gro, sta blestela1 zlasti oba Američana Oberman in Bristow. Oba sta na poskušnji v Trstu in najboljši izmed njiju bo verjetno igral skupaj z De Vriesom v letošnjem italijanskem prvenstvu. Kvarner je predvajal lepo ekipno igro, vendar mu je v ključnih trenutkih primanjkovala odločna reka. Odsotnost Pleča-ša je namreč opazna.
V drugi tekmi tega prvega kola je Pagnbkšin premagal Chinamarti-m z 79:72.
Jutri bo v Sesljanskem zalivu zelo živahno: Čupa bo namreč priredila društveno regato
JADRANJE
START OB 10. URI
JUTRI V SESLJANSKEM ZALIVU DRUŠTVENA REGATA SPK ČUPA
Na tekmovanje so vabljeni vsi prijatelji tega športa
Slovenski pomorski klub Čupa prireja jutri v Sesljanskem zalivu društveno regato. Poleg članov kluba, so vabljeni, da se udeleže tekmovanja tudi vsi prijatelji tega športa.
Ta nova športna panoga, ki jo je po mnogih letih premora zopet začel gojiti SPK Čupa, se je v zadnjem času razživela. Pred nedavnim sta se zaključila tečaja za začetnike, ki ga je poleg Čupe organizirala tudi barkovljanska Sirena; udeležilo se je lepo število mladih športnikov, katere je vodil prof. Franko Drasič. Kakor je znano, i-mata obe •športni društvi velike težave s sidrnim prostorom, zato je uspeh, ki ,sta ga doslej imeli, še toliko večji.
RIM, 15. — Danes so uradno določili dvoboj med Argentincem iVliguu-lom Angelom Cuellom in izzivalcem Jugoslovanom Matejem Parlovom, ki bo veljaven za naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije. Srečanje bo v Milanu ali v Rimu prvega oktobra letos
Izvleček pravilnika
za društvene regate
SPK čupa
Regata poteka per sistemu olimpijskega trikotnika. V primeru neugodnega vremena ali drugih okoliščin, prireditelji in žirija lahko po lastni uvidevnosti skrajšata regatno progo. Vsi razredi čolnov sodelujejo v skupni regati, zato točkuje žirija vsak čoln tako, da realni čas, izražen v minutah, pomnoži s koeficientom čolna na podlagi priložene razpredelnice. Zmaga pripade čolnu, ki ima najnižji rezultat (t. i. popravljen čas).
Razpredelnica koeficientov za nekatere jadrpice in katamarane: tornado 142; f.d. 136; zvezda 133; 470 127; 420 120; f.j. leseni 119; laser 119; bekačin 118; f j. plastika 116; jole o.k. 115; vaurien 110; alpa brise 110; zef 10Q; apache 98; alpa tris 95.
Za jadrnice s kabino se koeficient čolna izračuna tako, da se ratingu IOR prišteje stalni koeficient 110. Za čolne, katerih koeficienta ni v razpredelnici, oziroma za katere nj določen rating IOR, določi koeficient čolna žirija, na podlagi primerjave.
Vpisnina za regate znaša tisoč lir za čoln. Vpisovanje bo v nedeljo od 8. do 9. ure (predviden start ob 10. uri) pri vpisni mizi v društvenem prostoru v Sesljanu.
Dokončha razpredelnica bo objavljena v Primorskem dnevniku.
Protesti
Do 30 minut po prihodu na cilj, ima krmar posadke pravico, da vloži protest žiriji. Protest vloži in obrazloži pismeno izključno krmar, ki mora vložiti kavcijo v višini 5 tisoč lir. Kavcija se ne vrne v slučaju, da žirija zavrne protest kot neutemeljen. Odločitve žirije so dokončne.
Odgovornosti
Prireditelj obvešča, da ne prevzame nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo utrpele osebe ali stvari. Vsak tekmovalec sodeluje na re gatah na lastno odgovornost in je
tudi osebno odgovoren za škodo, ki bi jo iz katerihkoli vzrokov ali naključij povzročil tretjim osebam ali stvarem. Za mladoletne nosijo odgovornost starši ali varuhi.
Pri vpisu mora krmar čolna pod pisati izjavo, da skupaj s prijav ljeno posadko prevzema odgovor nost in se odreka kateremukoli od škodninskemu zahtevku prireditelja Brez podpisa o prevzemu odgovornosti, se posadka in čoln ne moreta udeležiti regat.
Prireditelj si tudj pridržuje pravico, da ne sprejme vpisa, oziroma izloči iz regate čoln in posadko in to po lastni uvidevnosti in brez obrazložitve. Prireditelj si pridržuje tudi pravico, da napovedano regato. zaradi vremenskih ali drugih pogojev odpove, prenese ali prekine. Sodelujoče posadke morajo spoštovati odločitve prireditelja in žirije brez ugovora.
OBVESTILO SPK Čupa iz Sesljana sporoča, da bo društvena regata jutri, 17. julija, v Sesljanskem zalivu. Start ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure pri vpisni mizi, na društvenem prostoru, v Sesljanu.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 16. julija 1977
KOLESARSTVO
»POKAL ZAJC - LEVIČNIK*
9.00	v Ljubljani Nastopa tudi Adria
JUTRJ
NEDELJA, 17. julija 1977
KOLESARSTVO
VETERANI
10.00	v Dolini Nastopa tudi Adria
JADRANJE
10.00 v Sesljanskem zalivu
Društvena regala SPK Čupa
28, Med deseto in enajsto ofenzivo na soči
, Po končani deseti ofenzivi sta se obe strani zavedali, P bodo v bližnji prihodnosti spet zagrmeli topovi, mine b strojnice. To se pravi, da se bodo nadaljevale verjetno ® dolge in še bdlj krvave borbe. To je bil logičen in *lvaren sklep, ki je izhajal iz rezultatov desete ofenzr-e' v- kateri italijanska vrhovna komanda ni dosegla na-")eravanega. Na obstoječi bojni črti ni bilo mogoče ob-3lat’.. Dveletne človeške in materialne žrtve so bile sto-rat Previsoka cena za nekaj osvojenih kvadratnih kilo-etrov kamnitih kraških hribov. Nazaj? To bi bila ka-^strofa. Zato je bjla edina možnost: naprej, v nove bor-e' vera v končno zmago.
, . Deseti krog je bil končan. Zavladal je premor, 'e bil potreben tako eni kot drugi strani, da sta jd ^ belili krvave rane. In ne samo za to. Odmor je bil R°treben tudi za vsestranske priprave za naslednji spo-za bodoče borbe, za borbe na življenje in smrt.
Rezultati zadnjih bitk na Soči so pokazali, da čez Kras ^Cer Pelje najkrajša pot k tako zaželenemu italijanske-•bb cilju ~ Trstu. Toda bila je zelo trnova in, kar je
glavno, avstrijska komanda jo je odločno branila. Ob Soči nad Gorico so bile po osvojitvi grebena kote 383 nad Plavami, Kuka in zahodnega vrha Vodic ustvarjene boljše možnosti za večji prodor na zelo slabo utrjeno Banjško planoto. Tu se je ponujala možnost večjega operativnega prodora v dolino Bače in Idrijce in v čepovansko dolino. To je komandant II. italijanske armade general Ca-pello pravilno ocenil, zato se je odločno potegoval za velik napad proti Banjški planoti. Tu naj bi se obenem nadaljevala nedokončana 10. ofenziva. Avstrijska koman-' da soške armade je to namero opazila, zato je začela premeščati nekatere enote in vojni material proti Banjški planoti, in sicer iz doline Idrijce proti Čepovanski dolini ter iz Vipavske doline čez Trnovo. Nujno je bilo potrebno utrditi nove črte od Grgarja proti severu, čez Bitež in Baske, Jelenik (kota 788), Kuk (kota 711) itd., vzporedno s Sočo vse do Sv. Lucije. Ravno tako tudi zaledje te črte. Tu so bile posejane posamezne za silo in primitivno utrjene točke, ki so imele slabe posadke. Te so sestavljali večinoma «landšturlnerji», ki jih je podpirala skromna artilerija. Cela bojna črta ni bila sposobna vzdržati močnejšega, udarca. Ni pa to bila edina slaba stran avstrijske obrambe na Banjšicah. Kamnita kraška tla, ki so bila brez vode, zelo slabe in maloštevilne poti, zelo slaba in težka naravna in komunikacijska povezava z zaledjem in še mnoge druge negativne strani — vse to je zelo oteževalo življenje, utrjevanje in borbo večjih enot na tem delu fronte. Dveletna italijanska ofenzivna neaktivnost je ta del fronte umrtvila in ni zahtevala večje zavzetosti pri organiziranju obrambe na avstrijski strani. Vse zamujeno in nedokončano je bilo treba v naglici izpopolniti, utrditi, oskrbeti z močnimi enotami, z materialom, strelivom, hrano in še posebej z vodo. Obstajalo pa je tudi vprašanje, ali se splača sprejeti odločilno bitko in borbo na zahodni strani Banjške planote tik nad Sočo. Kdo bi imel od tega večjo korist, napadalec ali branilec?
Italijanska II. armada je na srednjem toku Soče zbra-
la toliko borbene moči, da so v celoti prekašale avstrijske v razmerju 2,5:1. Premočna italijanska artilerija, razporejena na višinah Kolovrata, Kambreškega, Korade, Planine in Sabotina ter deloma na Kuku in Prižnici, je z osredotočenim ognjem lahko tolkla 10 do 15 km globoko po Banjški planoti in po dohodih nanjo.
Mogoče je bilo precizno obstreljevati avstrijsko artilerijo in avstrijske enote na bojnih položajih kakor tudi njihovo zaledje. Avstrijci niso mogli odgovoriti niti s polovično močjo, ker niso imeli dovolj topništva, posebno ker niso imeli topov z večjim dometom. Italijanska pehota, ki bi napadala čez dolino Soče, bi bila nekaj časa zavarovana za hribom v «mrtvem kotu«, kjer bi krogle ter granate težje zadevale; izgube bi zato bile majhne. 'Avstrijska obramba bi se morala boriti na odprtem, kjer bi bili redki in slabi zakloni že v začetku razbiti. V taki situaciji ne bi bilo mogoče dolgo vzdržati in umik bi bil neizbežen in tudi nevaren. Zakaj ne bi tako nerodnega položaja in taktičnih težav z elastičnim postopnim umikom v notranjost privoščili in odstopili Italijanom? Izmuznili bi se toči granat in šrapnelov, ki bi udarjala večinoma v prazno. Svoje glavne moči in artilerijo bi Avstrijci združili v globini Banjške planote in bi jih ščitile slabše zaščitne enote, ki bi jih po potrebi tudi žrtvovali. Ob primernem trenutku bi izvedli splošen pro-■ tinapad na sovražnika, ki bi -visel« na Banjšicah in ne bi mogel niti naprej niti nazaj.
Koncepcija italijanske vrhovne komande oziroma generala Capella o prodoru čez Banjšice v dolino Idrijce in Bače ter dalje proti Idriji in Cerknemu je bila v osnovi pravilna, vendar bi morala biti izpeljana pred dvema / letoma. Realizacija tega načrta je bila verjetno mogoča 1915. leta, ko so v teh krajih bile prav slabe, redko razporejene neutrjene domobranske enote, ki niso imele močnejše rezerve v zaledju. Srednje močna udarna skupina, sestavljena iz izbranih planinskih enot, bi mogla iz rajona Čedada prodreti čez Kambreško na Banjšice in tako
izmanevrirati mostišče pri Sv. Luciji in tudi verigo hribov od Plavi do Sv. gore. Sedaj je bilo za kaj takega prepozno.
Italijani so se, ne da bi preveč skrivali, z vso naglico pripravljali. Topove, strelivo in raznovrsten bojni material so dan in noč vozili proti fronti. Nove brigade so polnile vrzeli prejšnjih izgub. Benečija, Goriška Brda in Posočje so veliko človeško mravljišče. Po dobro zgrajenih poteh so se pomikale kolone kamionov, karet in tovornih mul. Ob robovih cest so v dolgih vrstah, u-pognjeni pod težkimi nahrbtniki, molče korakali kandidati smrti. Na zahodnih pobočjih hribovja in gričevja so v dolinicah zrasla kar čez noč dva nova naselja, ki so po nekaj dneh, ravno tako čez noč, spet izginila. To so bila vojaška taborišča — človeška mravljišča, iz katerih se je čulo glasno žuborenje glasov, klice, povelja in ropot menažk. Ko je padel mrak in so le samo posamezni topovski streli v daljavi motili poletno tišino, je iz taborišča zadonela otožna posem.
Komanda avstrijske -soške armade« je po natančnih obveščevalnih podatkih ocenila, da je II. italijanska armada na delu fronte od Tolmina do reke Vipave zbrala okrog 2.300 topov in 900 bombard, III. armada pa od Vipave do morja okrog 1.200 topov in 800 bombard.
Število vseh italijanskih divizij naj bi bilo okrog 40, tako da bi približno na vsak kilometer in pol fronte prišla po ena divizija. Proti velikanski moči je avstrijska -soška armada« lahko postavila le slabo polovico vsega potenciala. Vse vojaštvo, živino, orožje, strelivo, hrano, sanitetni in inženirski material itd. — vse je bilo treba vsak dan dopolnjevati. Reke transportnih kolon in vlakov so se valile proti fronti. Če računamo po tedanjih francoskih normativih, je bilo za takratno evropsko divizijo, ki je štela 17.000 mož (vse kategorije) in 8.000 konj, potrebno samo za prehrano okrog 120 ton hrane dnevno.
' UnriatiPvanie sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 Mr — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
16. julija 1977
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS . 61000 Ljubljana,
Gradiiče 10/11 nad. telefon 22207
Oglati	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viiina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm viSine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
■ zdaj,L_J/TT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst. vložnikov fieg'
'M
PREDSTAVNIKI CCIL - CISl ■ Uit Iti HM HEZAD0V0UNI l VČERAJŠNJIM SESTANKOM V RIMU
Železarstvo hudo sporno jabolko med IRI-Finsider in sindikati
Zastopniki enotne federacije so negativno ocenili stališča industrijcev - Očitajo jim, da ravnajo proti interesom domačega gospodarstva • Polemika Donat Cattin - Davignon
RIBE KLJUB VSEMU PRIVLAČNE
RIM, 15. — Sindikalisti negativno ocenjujejo današnji sestanek zastopnikov zavoda za industrijsko obnovo IRI ter vsedržavnega združenja železarskih podjetij Finsider s predstavništvom enotne federacije CGIL CISL-UIL oziroma kovinarske zveze FLM v Rimu. Beseda je tekla, kot znano, o možnostih ponovnega razmaha železarske industrije v Italiji s posebnim poudarkom na vpra šanju tako imenovanega petega železarskega centra v kraju Gioia Tauro.
Posebno poročilo enotne sindikalne federacije naglasa, da so bila stališča predstavnikov industrijskih podjetij z državno soudeležbo dokaj protislovna ter so pokazala, da so znotraj zavoda IRI huda trenja. V splošnem je bil omenjeni sestanek
po sodbi sindikalnih zastopnikov brezkoristen. Dejansko menijo sindikalisti, da industrijci z ene strani poudarjajo voljo po vključitvi naložb za obrat v Gioii Tauru v splošni načrt o razvoju železarske industrije, ki ga gre predložiti pristojnim organom EGS, z druge pa dejansko onemogočajo uresničitev pobude.
Kolikor zadeva načrt za posodobljenje železarskega centra v Bagno-liju, pravijo sindikati, da so bile sicer ustrezne obveznosti v smislu razvojnega programa iz 1. 1974 spoštovane, da pa je uresničitev načrta šu vedno pogojena urbanističnim oziroma upravnim zapletljajem, ki jih TRI ne zna dovolj energično rešiti.
Sindikalna federacija omenja za
......................
OD VSEPOVSOD VESTI 0 NASILJU
Štiristo policijskili agentov za preiskavo v Domu študentk
Podtaknjen požar v delavnici Fiat - Fašisti grozijo Vianalejevi in Salernovi
RIM, 15. — Navadna preiskava za odkritje čelu bonov za hranu se je včeraj iznenada spremenila v natančno preiskavo od kletnih pa do podstrešnih prostorov Doma študentk v Rimu. Odkritje velikega števila nabojev za samokrese je namreč sprožilo strožjo preiskavo, pri kateri je sodelovalo kar 400 po-Jicijskih agentov. »Uspeh* ni izostal: po treh urah preiskave, med katero so našli nekaj molotovk, vojaške uniforme, lepak rdečih brigad o a-tentatu na proL Cacciafesto, revije rdečih brigad, tulce za samokrese, žige, univerzitetne knjižice in seveda kar 62 nabojev kal. 9. Policija je tri študente priprla zaradi sodne preiskave, 13 deklet in fantov' so zaradi zasliševanja spremiji v pisarne političnega oddelka kvesture, 4 osebe pa so zaprli na podlagi zopornega naloga pod obtožbo ropa. Slednje namreč obtožujejo vdora v menzo Doma študentk, kjer naj bi napadli osebje in se polastili bonov za hrano.
TURIN, 15. — Požar, ki so ga na srečo hitro pogasili, je izbruhnil danes ponoči v delavnici št. 72 tovarne Fiat Mirafiori. Ker v delavnici ni vnetljivih snovi, sumijo, da je bil požar podtaknjen. Da je bil požar nameren, dokazuje letak skupine «controp:>tere operaio», ki si la- j sti atentat. »Agnelli in sindikati u- ] pajo, da bodo vnesli slogo v tovarno, vendar se to nas ne tiče* zaključuje letak.
tem izjavo predstavnika IRI, po kateri ta zavod ne bo v nobenem primeru pristal na »privatizacijo* družb na področju izdelovanja specialnih jekel, tako tudi družb, ki So doslej spadale pod EGAM. Razen tega sindikalisti obsojajo dejstvo, da današnji sestanek ni privedel do jasnih obvez glede problemov, ki zadevajo tako imenovano področje drugotnih predelav, kot tudi raziskovalne dejavnosti.
Ministrstvo za industrijo je medtem objavilo posebno noto, v kateri obsoja tiskovna sporočila iz Bruslja, po katerih komisarju EGS Davigno-nu ni bilo po godu, da je minister Donat, Cattin posredoval javnosti pismo o vprašanjih železarske industrije, ki ga je 9. t.m. poslal zastopniku evropske skupnosti, ne da bi poprej preveril, če je naslovitelj pismo tudi dejansko prejel. Ministrska nota poudarja v tej zvezi, da bi bilo treba potemtakem obsoditi tudi ravnanje samega Davigno-na, čigar predhodno sporočilo Donat Cattinu so ravno tako brez poseb negp «takta» posredovali širši javnosti.
Fredstavnik EGS Etienne Davignon, ki je zadolžen za probleme industrijske politike, je zanikal, da bi izrekel kakršno koli sodbo o vprašanju italijanskega železarskega Centra Gioia Tauro, tembolj, ker od ministra Donat Cattina o zadevi še ni prejel uradnega poročila. Davignon je pripomnil, da gre omenjeni problem rešiti strogo v okviru skupnega programa EGS o železarstvu, (dg)
TAJVAN 15. — Več kot tisoč oseb se je udeležilo slovesnosti, na kateri se je kitajski pilot Fan Juan jen, ki je pred kratkim pobegnil z migom 18 iz LR Kitajske, odpovedal komunizmu. Vsa' slovesnost je izzvenela kot cenena proti pekinška propaganda, saj je to še edino kar preostaja razpadajočemu se forrrioškemu režimu. Fan Juan-jena so imenovali za codpolkovnika nacionalističnega letalstva, obenem pa so mu izročili 10 zlatih palic, ki skupaj tehtajo približno 140 kg.
Poletna modna norost
skušala pretihotapiti iz Maroka, v Španijo. Mamilo je bilo skrito v rezervoarju avta, ki ga je vozil 26 letni Dino Ferrarino, poleg ka terega je bila 25-letna Mara Zorza. Policija je oba predala sodniku, ki načeljuje odseku za preprečevanje tihotapstva.
STOCKHOLM. 15. — švedska kraljica Silvia je povila sinoči ob 20.45 3,3 kg težko deklico. Princezinja je prvi otrok kralja Karla XVI. Gustafa in je prvi kraljevski otrok, ki se je rodil v bolnišnici. 'Zdravniki trdijo, da je zdravstveno stanje tako matere kot hčere zelo dobro.
SASSARI, 15. — Politični oddelek kvesture v Sassariju vodi preiskavo, da bi odkril neznance, ki so zažgali vhod V občinsko davčno iz-terjevalnico. Atentat si .je lastila najprej s telefonskim sporočilom in nato tudi z letakom skupina »brigate combattenti proletari*, ki se prvič pojavlja na sardinskem otoku.
RIM, 15. — Danes zjutraj so v uredništvu tiskovne agencije ANSA dobili letak s podpisom »Raggruppa-mento autonomo brigate nere Etto-re Muti paracadutisti incurscri*, s katerim napovedujejo «usmrtitev bolševikinj Marie Pie Vianaie in France Salerno. Z »resnimi represalijami* so zagrozili tudi časnikarjem agencije, ker niso objavili prejšnjih komunikejev iste skupine. Pismo, datirano »Posta m ib tare 320, 8. luglio 1977» se zaključuje: «Viva 1’Italia monarchica e imperiale. O-rationes sunt temporum*.
. v.yj
tu meri -o strupeuiu »morskih žabah* so ljudje zopet pričeli kupovati ribe brez posebne bojazni. Prizor je iz Neaplja	,	(Telefoto ANSA)
VČERAJ ZJUTRAJ V TURINU
Delavci tovarne «Fiat Materferro zaradi ropa brez štirinajste plače
Podčastnik finančne straže streljal na roparje in enega ranil - Izginili so brez sledu s plenom 200 milijonov lir
ALGESIRAS, 15. - Španska mej na policija je včeraj zaplenila 20 kg hašiša, ki sta ga dva Italijana * i,
Slikarji, najbrž amaterji, so se letos lotili nove smeri umetniškega izživljanja: na plažah ponujajo svojo umetnost brhkim dekletom, katerim z več ali manj tresočo roko poslikajo kopalke. In to, verjetno iz ljubezni do slikarske umetnosti, celo zastonj
TURIN. 15. — Delavci fiatove tovarne Materferro so ostali brez štirinajste plače. Njihove plače so namreč v jutranjih urah odnesli štirje ali pet banditov, ki so z drznim posegom vdrli v pisarno in se tudi naglo, kot so se pojavili, oddaljili s plenom 200 milijonov lir.
Roparji so se pripeljali s fiatom 131 temnordeče barve do vboda v tovarno in se odpravili k stavbi. Na vratih so banditi, eni so imeli na sebi delavske obleke, eden pa je bil oblečen v karabinjersko uniformo, „5, Udarcem s kopiti sgnjo-kresbv po glavi omamili oba dežurna čuvaja in si tako utrli pot do pisarne, kjer so bile skrinje s plačami v gotovini. Med begom So se delavci zavedi; ropa in so skušali ustaviti bandite, pri čemer je prišlo do pretepa, ki pa ni ustavil drznih roparjev. Ti so se jadrno vsedli v avto, in se z vso hitrostjo oddaljili po Ul. Rivalta, toda tedaj je prišel mimo podčastnik finančne straže, ki je brez obotavljanja potegnil iz tulca samokres in večkrat ustrelil proti avtu.
Roparji so se z avtojn peljali le do bližnje Ul. Lesegno, kjer so pustili pajdaša, ki je bil ranjen. Ljudje so nemudoma poklicali policijo in jo opozorili, v katero stavbo se je zatekel ranjeni ropar. Policijski agenti, ki so prišli na kraj, roparja, kljub skrbni preiskavi, sicer niso našli, odkrili pa so v posod; za smeti okrvavljeno majico in karabinjerski suknjič, na dnu pa tudi samokres kal. 44 magnum. Policijski organi, ki z vsemi razpoložljivimi silami iščejo roparje, ki so se za kriminalno dejanje poslužili ukradenega avta, so mnenja, da je bil ropar ranjen v prsi. Tudi v avtu, ki so ga našli, so odkrili madeže krvi.
Avto, s katerim so roparji zbežali, so našli komaj pol kilometra oa fiatove tovarne. Madeži krvi potrjujejo izjave apuntata finančne straže Piera Alassia, ki je bil namenjen .v pisarne poveljstva, kjer .je uslužben, da je s streli iz samokresa ranil enega od banditov. Med begam so roparji streljali nanj. vendar ga na srečo niso zadeli. Pred tem so banditi streljali tudi proti tovarniškemu čuvaju, ki jim je skušal z železnim drogom preprečiti beg.
V Ul. Graglia so roparji prestopili v drugo. vozilo in se odpeljali v Ul. Lesegno, kjer so na dvorišču hiše št 78 odložili sa: mokres in' okrvavljena oblačila. Od tu dalje ni nobenega sjc-du več za	’
Tudi štirje delavci, ki so skušali ustaviti roparje, so se morali zaradi udarcev in odrgnin zateči po zdravniško pomoč v tovarniški ambulanti, čeprav njihove poškodbe niso nevarne, so jih iz previdnosti poslali na speciali stične preglede v bolnišnico.
V KOLUMBIJSKEM RUDNIKU PREMOGA 350 KM OD GLAVNEGA MESTA
130 človeških žrtev strahovite eksplozije
Zemeljski plin vzrok rudarske nesreče - Največ mrtvih zaradi zadušitve
IOGOTA’, 15 — Strahovita ek -zija zemeljskega piina je popolna razdejala rudnik premoga v agi v srednjem delu Kolumbi-Baje je 130 rudarjev izgubilo Ijenje.
Jesreca se ic pripetila ob 4 uri Iraj med izmeno delavcev zali česai so bili v rovu ,ako de-ci, ki so končali z delom, kot
i, Ki so koVnaj prišli v rudnik je tudi razlog Irko katastrofah posledice eksplozijo, zaradi ka -e je na desetine delavcev osca pod kamenjem in zemljo raz anega jaška, medtem ko je bil igim onemogočen beg iz rova. *redsUivnik kolumbiiske civilne čite jt. javil, da so v sedmih ih po eksploziji že potegnili iz
zasutih rovov 83 mrtvih rudarjev in da reševalne ekipe delajo brez prestank.a in iščejo še 43 pogrešanih oseb. Tudi eden od reševalcev je umrl zaradi zadušitve, medtem ko so fe morali drugi, ki so hoteli čimprej na pomoč žrtvam, pri čemer se niso zadostno opremili, zateči zaradi znakov zastrupitve po zdravniško pomoč. Reševalcem so se pridružile ekipe Rdečega križa in policijskih agentov, ki so nemudoma prišli na kraj iz 200 km oddaljenega mesta Medelbn Razdejani rudnik jc v V i 11 i Dia na pri Amagi kakih 350 km od glavnega mesta Bogota. Po prvih vesteh naj bi bilo v jašku ob eksploziji samo 60 rudarjev, vendar je ta presenetila tudi 70 delavcev
druge izmene, ki so bili, skozi predor namenjeni na delavna mesta.
Zemeljski plin, ki je popolnoma zasičil ciolg rov. je nepričakovano eksplodiral, zaradi česar se je na stote in stote zemlje in kamenja zrušilo na delavce in jih pokopa lo, medtem ko je odkrušen mate rial popolnoma zaprl izhode iz jaškov. Nekaj delavcev je izgubilo življenje ob eksploziji, večina pa se je zaradi pomanjkanja kisika zadušila.
Funkcionarji premogovne družbe Hullera, lastnice rudnika, ki leži sredi prostranega področja bogatega po rudah, so nemudoma uvedli preiskavo, številne ranjence, število še ni točno znano, so .razmestili po bolnišnicah v Amagi, Agelopo
lisu in Titiribrju. Minister za rudarstvo in energijo Miguel Urrutia Montoya, je v imenu vlade poslal svojcem žrtev sožalne brzojavke.
Nesreča pri Amagi je bila po mnenju krajevnih izvedencev naj-hujša v tem rudarskem revirju. Pristojni organi so napovedali, da bo poteklo precej časa, preden bodo odpravili posledice strahovite eksplozije in očistili rove.
Pozno zvečer so javili, da so doslej potegnili iz 1.300 m globine, kjer je eksplozija razdejala rove,-že trupla 130 žrtev. Še ni znano, koliko je še mrtvih v zasutih rovih.
Klajevne oblasti so proglasile obsedno stanje in v Amagi so prepovedali vsakršno točenje alkoholnih pijač.	‘	'
JERUZALEM, 15. — Na pločniku v starem delu Jeruzalema .je popoldne počila bomba, ki so jo po vsej verjetnosti podtaknili palestinski borci. Žrtev ni bilo, pa tudi -gmotna škoda ni velika. Poli
cisti so nekoliko- pozneje našli nedaleč od kraja eksplozije še en peklenski stroj ter ga onesposobili.
NEAPELJ, 15. - Tukajšnje sodišče ,ie obsodilo brata Ermanna ter Antonia Mainolfi (23 in 28 let), ker sta maja 1975 z revolverjem hudo ranila čuvaja Amedea Di Pietra. Ermannu so sodnik: naložili 7 let in pol zaporne kazni, bratu pa 5 let in pol. Oba sta skrajna desničarja,' sicer člarra fašističnega «misovskega gibanja* (MSI).
ENOTNA FEDERACIJA BO 0 TEM RAZPRAVLJALA PRIHODNJI TEDEN
CGIL-CISL-UIL za uresničitev sindikata policijskih agentov
Začetek včlanjevanja policistov v sindikalno zvezo še letos
RIM. 15. — V dneh 20. in 21. t.m. bo tajništvo sindikalne federacije CGIL CISL - UIL na posebnem sestanku obravnavalo kočljivo vprašanje tako imenovane sin-dikalizacije policijskega aparata. Sicer bo beseda tekla o mehanizmu splošne mobilizacije italijanskega delavstva za podkrepitev zahtev po demilitarizaciji, splošni preureditvi ter zlasti demokratizaciji policije. Omenjeni sestanek je bil napovedan na včerajšnji vsedržavni skupščini predstavnikov sil javne varnosti v Rimu. Udeležili so se ga delegati PS tako rekoč iz vseh dežel.
V zaključnem dokumentu skupščine, ki je bil objavljen šele danes, je med drugim omenjena nujna potreba po čimprejšnji opredelitvi napovedane reforme sistema javne varnosti, ki pomeni «odločilno sredstvo za zagotovitev miru v državi ter za rešitev žgočih problemov javnega reda v demokratičnem duhu».
Udeleženci skupščine, ki so soglasno odobrili uvodno poročilo zveznega tajnika CGIL Rinalda Schede, naglašajo v tej zvezi, da je načrt o reformi policijske službe predmet hudih napadov iz vrst tistih krogov, ki sta jim demokratizacija policije ter njena tesna povezanost s širšimi ljudskim; množicami trn v peti.
Predstavniki enotne sindikalne federacije so napovedali, da bo v drugi polovici tega meseca prišlo v tovarnah in drugih delovnih mestih do splošne mobilizacije v korist policijskega sindikata, in to z razpravami, sestanki ter okroglimi mizami oziroma raznimi manifestacijami, na kateidh n s; pride do izraza idealna vez med uslužbenci PS in drugim delavstvom.
Na sinočnji skupščini je bil tudi izvoljen vsedržavni odbor policijskega gibanja za oblikovanje ustreznega sindikata ir- v tem sklopu je bila zaupana naloga za usklajanje nadaljnjega dela za sindikalizacijo generalu Enzu Felsaniju. Omenjeni odbor bo uradno zastopal agente javne varnost) vse do oktobra, ko bo sklicana volilna skupščina. Nazadnje je bilo sklenjeno, 'da bo izvršni odbor enotne sindikalne Jede- * v
MiiiifittiiiaiiiiiiimitiiniiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiitviiHiiiiiifliHtiiiiiitiiiitiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiimiiiiiriiiiitiii
PO ZATRJEVANJU OBRAMBNEGA MINISTRSTVA V LUANDI
Južni Afričani sestrelili angolsko letalo-12 mrtvih
V Johannesburgu naglašajo, da je šlo za napad gverilcev UNITA in da je žrtev celo 30 Ameriško, britansko, francosko ter italijansko orožje Vorsterju kljub embargu iz I. 1963
LUANDA, 15. — Obrambno ministrstvo Ljudske, republike Angole je obtožilo oborožene sile Južnoafriške unije, da so v torek, 12. t.m. sestrelile blizu Cuangara v južnem delu angolskega ozemlja tovorno letalo sovjetske izdelave «antdnov * 26». Pri tem naj bi bilo ubitih 12 oseb.
Johannesburški dnevnik «Beeld» je vest o zbitju letala potrdil, pripomnil pa je, da se je dogodek pripetil v sredo, da je pri zrušenju »antonova* našlo smrt kakih 30 ljudi (med torni nekaj angolskih vojakov in kubanski pilot) in slednjič, da zrakoplova niso sestrelili južnoafriški topničarji, temveč pripadniki angolske gverilske organizacije UN ITA. Kakor znano, gre za izrazito reakcionarno gibanje v službi zahodnega velekapitala, ki ga vodi Jonas Savimbi ip ki ga jc osvobodilna vojska predsednika Agoštiniia .Neta (MPLA) pred poldrugim ldtom zdesetkala, čemur je sledila uradna proglasitev socialistične ljudske republi ke s sedežem v Luandi.
Vesti o sestrelitvi letala so vsekakor pomanjkljive, kljub temu pa vse kaže, da gre za širokopotezno provokatorsko dejanje proti Netovi vladavini, sicer no glede na to, kdo je odgovoren za zrušen jc «antono va». Ustrezno sporočilo luandskega obrambnega ministrstva paglaša, da gre za novo ofenzivo iz vrst južnoafriških rasistov, ki pa bo imela za posledico poslabšanje razme:-, v katerih žive ujetniki Južnoafriške unije v Angoli; gre za vojake jo-liannesburškega rasističnega režima, ki so jih zajele čete Netovega MPLA med državljansko vojno predlanskim: tedaj je Vorster Uradno podprl kviziinške enote Savhnbijevega gibanja UNTTAj
Z druge strani zatrjuje načelnik operativnega štaba južnoafriške vojske gen. J. R. Dutton, da gre pri angolski verziji o .zrušenju «antono-va» za preprosto izmišljotino; po njegovem so protj letalu streljali prav z ozemlja LR Angole, potemtakem torej pripadniki gibanja UN1 TA. Ti naj bi se brez posebnih težav prebili do vojaškega letališča v Cuangaru, od koder da so sestrelili letalo nekaj trenutkov po odletu. »Antonov* je strmoglavil v neposredno bližino letališča ter pri priči eksplodiral. Dutton pristavlja, da pomeni atentat dejansko začetek širše ofenzive UNITA, s katero namerava Jonas Savimbi »osvoboditi* juž-noangolske pokrajine Cuanda , Cu-banko, Moxico, Huila in Bie ter jih nato strniti v sklop »neodvisne republike* še letos. * •	■
Savimbijevi vojaki in najemniki naj bi v poslednjem času izvršili tudj več anten ta to v na železniško n. ogo Benguelc, ki je izrednega strateškega pomena, kolikor zadeva tovorni promet med Zambijo in Zairom. Po zatrjevanju luandskih oblasti naj bi dan po sestrelitvi «anto-nova* (neverjetno okretnega tovornega letala, ki lahko pristane na neobičajno ki-atki stezi — LR Angola naj bi razpolagala s štirimi takimi letali) južnoafriške oborožene sile dalj časa obstreljevale angolsko mesto Caloque, ki leži nedaleč od mej z Zambijo (Jugozahodno A-friko).
Južnoafriški zunanji minister Pik Botha je v intervjuju francoskemu listu »Le Figaro* očital vvashington-ski vladi, da je zagrešila hudo napako, ker se nj pravočasno zoperstavila «sovjetski ekspanziji v Afri-ki». »Ko bi se belopolto prebivalstvo dokončno umaknilo*, je pripomnil Botha, «bi prišlo do gigantskega spopada med samimi črnci, ki bi koristil edinole 'nadaljnjemu sovjetskemu prodoru v notranjost črne celine*.,
Pododbor za zunanje zadeve pri ameriški predstavniški zbornici je medtem sklenil sprožiti temeljito preiskavo o dejavnostih vohunske
službe CIA ter zunanjega ministrstva v zvezi z vestmi, po katerih naj bi ZDA in druge zahodne države še naprej prodajale orožje Južni Afriki kljub ustrezni prepovedi (»embargu*) iz 1. 1963 Vprašanje je iznesel docent na newyorški državni univerzi Sean Gervasi, ki pripominja, da ZDA sicer ne prodajajo orožja Južn; Afriki neposredno, pač pa so dale zadevno dovoljenje zainteresiranim družbam na tujem. V zadnjem desetletju naj bi ZDA, Vel. Britanija, Francija ter Italija dobavile Južnoafriški uniji kar za 3 milijarde dolarjev vojne opreme, tako med drugim več sto tankov «patton» ter lovskili in protipodmor-ni.ških letal, šlo naj bi za tehnološko najbolj dovršene izdelke, s pomočjo katerih lahko Vorster sproža napade globoko v notranjost sosednih držav, ki podpirajo tempol-ta osvobodilna gibanja.
Glasnik zahodnonemške vlade je
v tej zvezi odločno zanikal, da bi ZRN prodala johannesburški vladavini vrsto letal «starfighter F-104* (izdeluje jih «zloglasna» ameriška tovarna Lockheed, pravijo pa jim med drugim tudi deteče krste*, ker jih je v poslednjih letih že nekaj sto strmoglavilo, pri čemer je bilo ubitih nič koliko pilotov), (dg)
racije na enem prihodnjih sestankov odprl kampanjo za včlanjevanje po-licijjkih agentov v zvezo CGIL-CISL-UIL.
V pravkar imenovanem odboru a-gentov so poleg gen. Felsanija še Fortunato Fedeli, Enzo Giordani, Benito .Castronovo, Maria DelLUva, Ennio Di . cesco ter Angelo Gia-cobelli. (dg)
Strela na železniško progo pri Huminu
VIDEM, 15. — Železniški promet na progi med Artegno in Huminom je bil danes prekinjen za približno 4 ure, ko je v električno omrežje u-darila strela. Vlak, ki vozi na progi Dunaj-Rim. je imel dokajšnjo zamudo.
V Huminu je strela zadela montažno hišo. ki je skoraj popolnoma zgorela. Družine, ki stanuje v njej, V tistem trenutku ni bilo doma.
TRBIŽ, 15. — V Naborjetu pa državni «pontebski» cesti je prišlo do strašne prometne nesreče, pri kateri sta bili dve osebi ubiti in 4 huje ranjene. Avto zahodnonemške registracije je iz neznanih razlogov od zadaj trčil v drugo vozilo in ga zbil v nasproti vozeč tovornjak.
Žrtvi sta 42-letnj Luigi Mazzo-lini in 57-letni Mario Pasqualini, oba iz Basigliana v videmski pokrajini.
Alfe dražje za 3,5 odst.
MILAN, 15. —, Milanska tovarna avtomobilov Alfa Romeo je sklenila podražiti vse svoje modele, razen najcenejšega modela alfasud in giulie diesel, za približno 3,5 odst. Podražitev velja za vse avte milanske tovarne, ‘razen za tiste, ki so še na razpolago pri zastopnikih.
I
Italijani pijejo manj whiskyja
RIM, 15. — Liberalni poslanec .Costa je poslal zakladnemu. ministrstvu pismo z vprašanjem, če je bil obveščen, da je proslava 150. obletpice torinskega zavoda Cassa di Risparmio stala nič manj kot 2 milijardi lir.
Policija zajela štiri ugrabitelje
i * j
k’:j vJOnUU * €L IUMII S? * Af t dtKStm *■
Miižje postave so aretirali dva moška in dve ženski, ki so vpleteni v ugrabitev 59-letnega tekstilnega indu-strijca Giampiera Crespija iz Legnana. Le-ta je bil, kot znano, : :pir** --e dni proti domnevni odkupnini približno milijarde lir. V rokah ugrabiteljev je bil skoraj mesec dni. Na sliki ,.i U štirih zajetih elanov hudodelske tolpe,	(Telefoto ANSA)
«Fiat 126» odslej s 650-kub. motorjem
TURIN, 15. — Z 20. julijem b« turinska tovarna avtomobilov spravila v promet verzije fiat 126 (base, personal in personal 4) s 652-kubič-nim motorjem. Serijo s 594-kub. motorjem, javlja direkcija Fiata, bo še na razpolago do popolne razprodaje.
Z novim motorjem bo fiat 126 prevozil kilometer v 46 sekundah (prej 47,4) in bo potreboval 20,8 sekund (prej 22,2) za prehod od 0 do 80 km hitrosti. Po normi DIN bo vozilo z novim motorjem porabilo 4,6 1 bencina pri hitrosti 80 km na uro in 5,4 1 pri hitrosti 100 km na uro.
Cene vozila «126 - 650» so naslednje; 126 base — 1.785.000 ali 2 milijona 230.000 s »ključi v rokah*: 126 p in 126 p4 - 1.915.000 ali 2.383.600 s «,ključi v rokah*.
RIM, 15. — Proizvajalci škotskega whiskyja so zahtevali od britanske vlade naj naloži posebne davke na uvoz italijanskega vina v Veliko Britanijo ter na nekatere druge italijanske proizvode, kot so čevlji, gospodinjski stroji in avti. Škoti s* jezijo na Italijane, ker je izvoz škotskega whisky.ja v Italijo padel v zadnjem letu za 4 od sto. Kljub temu pa so se Italijani izkazali za ljubitelje škotske kapljice, saj so v prvih petih mesecih spili kar 9,5 milijon* litrov whiskyja. Uvoz whiskyja v Italijo je padel zaradi občutnega zvišanja davka IVA na to pijačo, ki se je dvignil od 12 do 30 odst.