PRIMORSKI DNEVNIK AhhUa p13®*"* v gotovim r>„„_ or i» i gruopo - tena o5 lir 3I a sil 0® boro,f! ,lo I«1 •alca odboj* ;du Leto XYIIL - Št. 258 (5342) TRST, petek 16. novembra 1962 ■M rjii. \ v >!” h 9>* azen not« anol :i, um......* Job' JC DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA O DEŽELNI^ UREDITVI rSI zahteva razgovore med tajniki strank da se razčisti stališče do programa vlade Colombo zaključil v senatu splošno razpravo o nacionalizaciji električne industrije - Odobrili so zakon o obveznem zavarovanju proti nezgodam pri delu - Poslanci KPI predlagajo znižanje naročnine za radio-TV tljf’ 15- ~ Vodstvo PSI se Je sestalo danes in proučilo poli-Poiožaj; v sporočilu, ki so ga izdali po zaključku seje, se n« /f1.0 Poudarja, da «program vlade levega centra — na pod-se 'e pSI obvezal dati tej vladi zunanjo podporo na«1 san« ,^stavlJa organsko celoto, v kateri so vse postavke pove-•** obveže, da bi mogli deželne zakone. Spričo tega je potrebno, da se na sestankih med predstavniki strank in parlamentarnih skupin razčisti obseg teh obvez in nujno potrebna politična volja, da bi premagali vsakršen odpor in vsakršno opozicijo«. Vodstvo PSI je hkrati proučilo rezultate upravnih volitev 11, t.m. in jih ocenilo kot potrditev politike levega centra; z zadovoljstvom je vzelo na znanje uspeh stranke na teh volitvah in se zahvaljuje vsem tovarišem in volivcem, ki so podprli stranko v .težavni borbi socialistov za obnovo dežele«. To resolucijo so odobrili z večino; v imenu manjšine je Vecchietti izjavil: »Glasujemo pro- ******•• i hii i n m imin,i im mn n m minil im iiiniininuimiimim umni um iiminitiiiii n m m h um je bila sprejeta začasno članico O ATT iiiH,,m 4 ;ei Komentar beograjske «Borbe» re ds^ sr< bil« ki 1 v S je fl vol& ie ^ C^.rp1^ Ck^RAD, 13. — Današnja vS* '(O8* Pozdravlja sklep GATT e“ jjt 2neral Agreement on Tariffs ."on« "n orade'. ‘v’1- s,plošen s?ora’ ' carinah in trgovini) — i jAiemu Jugoslavije za začas-j|j?Mco te mednarodne orga-i ve in ugotavlja, da novi sta-v ClATT odpira Jugoslaviji °tt širšega delovanja v raz-Hednarodnega trgovinskega u'aPodarskega sodelovanja. u:*laracija GATT o sprejemu (f5 v’ie’ obvezuje vse članice BMnizacije na enakopravno so-1 »?'le z ni°J> ugotavlja «Bor-hav* PredPOStavlja likvidaci-l|,ake diskriminacije v raznih INu«? ,ln na raznih stopnjah pro-Kta|a^aviji. Jugoslavijo najbolj Siniša sklep kongresa ZDA o 1 hajvečjih ugodnosti v nje-v S%i z ZDA. Ta sklep pa > z styenem nasprotju ne sa-M1 ek«’m zakonom o trgovin-^?anziji predsednika Ken-' *i naj bi se realizirala s ■dai '•anJ: idanes sl $ Aia i tnl/ii rlnliroiru 'jo»rlonnv< staj'j 3* j, "10, tako dolgega zavlačeva-C je Grne rešitve kubanske kri-a? is vken0 nu-in0' da sta Hruščov ■ne«> D na _____________________ ato vnovič stopila v ne- *et1 - b|uni stik z dopisovanjem, kot » thit, yčeraj uradno rečeno v , A »I ‘»Klonil lllri-ni! e o In nirodp. n i * C« tek^> Se v ameriški prestolnici M0;,) ,*lia„'~' vsebina pisem namreč C1 i5bi j? — da je Hruščov v zad-k9* b»» s,mu postavil Kennedyju - za umik bombnikov s s;1!« v j za urmk bombnikov s i Jje »}»sto ukrepov, ki bi jih mo-..i « „,a sprejeti, v prvi vrsti se- tioV«w v. Pentagonu ne kažejo ' da bi ukinili kateri koli •». .ultrep in so uradno spo-u',i l 0aJla Pred božičem nikakor fj ? slu-uilvai° odpustiti iz voja-HL-fth y. , rezervnih letalcev, ki Ji j p°kMc»li pod orožje. Med-JSovn- ^ikojan zaključil svoje ' i? v T? s Castrom in pride da-j 5 lini ew Vork, kjer bo ostal hz.Jdenauer je zaključil svo- __S v!0re s Kennedyjem in se 1 Sifr r.tlne ' Nemčijo, kjer ga dlj®; <1 jlter » nevarnost vladne kri-ili “j c ortR*0 socialdemokrati zahte-lil, ^>i*-t0 se ^ v prvi vrsti’zato, da Je., V* f'lli» prel>ričal naj Hruščova i su * bl,)f,ln p0,iti(ni položaj’ za tako l)»5a> tla bo zapustil sledo-o vt *et?)i r",stl sveta v prihod- iie E Pa sp vojaški spopadi do-A ?«lt0? dyeh točkah sveta: na tli .1 L',tlheI51*Ski mej' ln na me’ ,erCl>.-| ^ Hall'1 Indijska vojska je cor«if tkjiih lmre<' predvčerajšnjim z se' L? »Napadom na kitajske po-11 av’!1 v,?3 u^erovzhodno od Valon-Cj,J|i> n,."r.isi.lila “mik Kitajcev Rrevidiratl sovjetsko sta-“erlinu. Dejal je, da ima kjjjila ,P°d orožje, temveč je n* v«»u vezno vojaško vež-ifik* sl»? tipično sposobnih lju- » V ^Nft^ji med jemenski-eld sc borijo s saudski- jemenske republikan-i?a siedi, da so bili v 1 r klili' da morda še vedno iIiSt?ff/ Via J ,e na obmejnih pod- id 5 (I* J, hr,/., mesečno ves čas tra- e0'J S ?,°ročn -ga stanja. „ ^ Vlft#1UCU .1cnuan«lrf> rt H ft y. kti i'“' ki 1 ^ kh^ka^.bskimi četami. Ko je fijP ;,i Sl,i?i'tlii.y, da zagrozila, da bo .„5^ V^in/a letališča v Saudovi I&lopin^anUi ter tudi vlad-N^daiie ’ bosta obe vladi Uc\U, j Podpirali upornike v j ČV5 tak,.j17 Zahodne Nemčije ^/2 \ ^šdzv?'1- Priletelo šest ameri- ------------------- Sv? °hV"'! vest moskovske-Pt izJavil, da ameri-« ».? Oi.a, Okinavi ogrožajo so- ^ j ^UZVn> r***v*viu otaii »uirn 1 t)0y na obalnih področ- pomočjo GATT, temveč tudi s konkretno deklaracijo GATT o sprejemu Jugoslavije za začasno članico.« Sklep o sprejemu so sprejeli na zasedanju v Ženevi. Zadevna izjava o sprejemu zagotavlja, da se z mednarodnim večstranskim sporazumom prizna status največje ugodnosti za izvoz blaga iz Jugoslavije na mednarodna tržišča. S tem je prenehala veljati izjava GATT o pridruženem članstvu Jugoslavije v tej organizaciji. Razen Jugoslavije je bila sprejeta za začasno članico GATT tudi ZAR, in prav tako soglasno. Danes so na konferenci sprejeli predlog ZDA in Kanade, naj bi v začetku prihodnjega leta sklicali konferenco ministrov za trgovino držav članic. Ministri bodo proučili program za liberalizacijo in razmah trgovine s surovinami in z drugimi proizvodi, ki prihajajo^ predvsem iz manj razvitih dežel. Točen datum sestanka in dnevni red bo določil svet predstavnikov GATT, ki se bo sestal v Ženevi. Tajništvo upa, da bo konferenca lahko v začetku prihodnjega leta. Trgovinska pogajanja med Francijo in FLRJ BEOGRAD, 15. — Danes so se v Beogradu začela francosko-jugo-slovanska pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma, od katerega jugoslovanski gospodarski krogi pričakujejo, da bo ne le zaustavil nenehno zmanjševanje trgovinske izmenjave s Francijo, temveč bo omogočil tako stopnjo izmenjave, ki je v siUadu z možnostmi in interesi gospodarstva o-beh držav. Jugoslovansko-franco-ska trgovinska izmenjava namreč že več let stalno pada. Glavni vzrok temu so neugodni pogoji za izvoz jugoslovanskega blaga na francosko tržišče spričo dejstva, da je jugoslovanska plačilna bilanca obremenjena z odplačevanjem predvojnih dolgov Franciji, ■kar vpliva tudi na zmanjšanje jugoslovanskega uvoza iz Francije. Tako se je lani obseg jugoslovan-sko-francoske trgovinske izmenjave v primerjavi z letom 1960 zmanjšal za eno milijardo, tako da znaša le 9.8 milijarde dinarjev. SPREJEM ŠKOFOV IZ JUGOSLAVIJE V VELEPOSLANIŠTVU FLRJ V RIMU RIM, 15. — Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Ivo Vejvoda je priredil nocoj v prostorih veleposlaništva sprejem na čast 22 jugoslovanskih katoliških škofov, ki se udeležujejo in sodelujejo pri ekumenskem koncilu v Vatikanu. Kot je znano, je jugoslovanska vlada vsem katoliškim škofom izdala potrebne vizume za potovanje v Rim. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, spadajo med najvidnejše škofe, ki so se sprejema udele- ti resoluciji, v kateri manjka politična ocena glavnega odbora KD, kljub nevarnemu stališču Mora. Strinjamo se s pobudo za sestanek med tajniki strank, da bi preverili politično voljo, predvsem KD, da se uresniči vladni program do konca sedanje zakonodajne dobe, začenši z zakoni za deželne volitve« Medtem ko je minister za industrijo Colombo zaključil v senatu splošno razpravo o nacionalizaciji električne industrije, so v poslanski zbornici soglasno o-dobrili zakonski osnutek o obveznem zavarovanju proti nezgodam pri delu tako v industriji kot v kmetijstvu. Minister za delo Ber-tinelli je v svojem govoru podčrtal, da zakon zajema okrog 620 tisoč stalno onesposobljenih delavcev od leta 1935 daije; vsem se priznava enaka invalidnina, ki gre od najmanj 370 tisoč do največ 685 tisoč lir na leto. Po novem zakonu bo delodajalec dolžan plačati ponesrečenemu delavcu 60 odst. mezde tudi v primeru, da poškodovanec ozdravi v treh dneh: to bo prisililo delodajalca, da bo v večji meri skrbel za varnost delavcev. Zakon vsebuje tudi določbo, da se minimalna in maksimalna invalidnina prilagodi vsaka tri leta spremembam mezd. Finančna plat novega zakona znaša naknadnih 36 milijard, tako da bo celotno zavarovanje proti nezgodam pri delu bremenilo državo za 136 milijard letno. Govor ministra so pozdravili vsi poslanci nato so odobrili naglo in brez popravkov vse člene zakona, zakon sam pa bodo odobrili s tajnim glasovanjem na enem od prihodnjih zasedanj. V veljavo bo stopil po odobritvi v senatu. Salvatore Russo in še nekateri komunistični poslanci so vprašali ministra za PTT, ali ne bi kazalo znižati s 1. januarjem 19,63 , naročnino za radio - TV spričo o- koliščine, da so se dohodki te u- _ ________ stanove povečali zaradi reklam- valO tudi Vprašanje bombnikov nih oglasov in naraščajočega šte- «11-28», ki SO na Kubi vila naročnikov „ , . , , Tutri hn »»i., i Salinger ni hotel komentirati 1«'^ ^SSSbSSt tud" ™.™'^Z**** žili, naslednji: zagrebški nad- škof mons. Franjo Seper, beograjski nadškof mons. Josip Ujčič, sarajevski nadškof mons. Alaupovič, zadarski nadškof mons. Mate Garkovič, ljubljanski nadškof mons. Vovk, barski (Črnogorsko primorje) nadškof mons. Aleksandar Tokič in dru-ffi. Na sprejemu so bili navzoči številni italijanski in tuji novinarji ter vse osebje veleposlaništva. Togliatti laže zbolel RIM, 15. — Tiskovni urad KPI javlja, da je Togliatti laže zbolel in da mu je zdravnik svetoval teden dni počitka. Togliatti bi se moral danes udeležiti URADNO SPOROČILO 0 RAZGOVORIH KENNEDY ABEMAUKM Adenauer zahteva nepopustljivost pri vseh razgovorih s Hruščovom Kancler je izjavil tudi, da morata Nemčija in Francija ustvariti «jez proti pokomunistenju Evrope» WASHINGTON, 15. — Kancler Adenauer je imel danes še zadnji razgovor s Kennedyjem. Jutri se bo vrnil v Nemčijo. Se prej se je razgovarjal z Deanom Ruskom, nakar je imel tiskovno konferenco na kosilu, ki so ga priredili v združenju za tisk. Uradno poročilo, ki so ga objavili po večernem razgovoru, pravi, da sta kancler in Kenne-dy «pregledala nedavni razvoj mednarodnih dogodkov in proučila priložnosti, ki bi se lahko pokazale za razjasnitev nerešenih mednarodnih vprašanj in za boljšo zagotovitev miru«. ((Sporazumem sta se, nadaljuje sporočilo, da morata obe vladi sodelovati tešil i in z zaupanjem, da proučita in si zagotovita korist iz teh priložnosti. Kennedy in Adenauer sta si zlasti izmenjala misli o kubanskih dogodkih in o njihovem odmevu tako na splošen položaj kakor na probleme, ki še posebej zadevajo obe državi. Med važnimi mednarodnimi vprašanji, ki sta jih obravnavala, so Nemčija in Berlin, načrtovanje zahodnega zavezništva za ohranitev svobode in varnost v zahodnem Berlinu, odnosi Vzhod-Zahoa, politika in vojaška vprašanja v okviru NATO, raz-di se morai danes udeležiti po-1 voj, ki se tiče politične in gospo-krajlnskega kongresa KPI v Bo- darske integracije Evrope.« l°6m- I ((Ugotovljeno je bilo, da se reši- tev nemškega vprašanja lahko najde samo v ohranitvi pravice do samoodločbe in v zagotovitvi, da bosta svoboda in sposobnost obstoja Berlina zaščitena ob vseh okoliščinah in z vsemi sredstvi. Predsednik in kancler so strinjata v ugotovitvi, da ostane NATO podlaga za ohranitev svobode, in da se morajo v prihodnje uporabiti vsa primerna sredstva za okrepitev zavezništva in za sodelovanje med njegovimi člani. Razgovori so pokazali, da se obe vladi povsem strinjata, kar se tiče ocenitve mednarodnega položaja Sestanek ie omogočil potrditev zelo tesnega sodelovanja, ki temeiji na prijateljstvu obeh narodov, ki obstaja med obema vladama.« Na tiskovni konferenci v združenju za tisk je Adenauer izjavil, da so njegovi razgovori s Kennedyjem inz Ruskom pripeljali do »popolnega sporazuma c vseh važnih vprašanjih, ki so Jih proučili« Zatem je izjavil, da je prišel v Washington «v odločilnem" trenut-do vtisnil svojo sled na pri- ku, ki Nininimi.............................................iininini...nininn Washington in Moskva v stalnem stiku v zvezi z razvojem krize okoli Kube Pogajanja za umik letel «11-28»? - Mikojan odpotuje danes s Kube? □o seja ministrskega sve-..c kateri bodo odobrili tudi okvirne zakone za uveljavljenje deželne ureditve. Za torek 20. t.m. pa je predsednik poslanske zbornice Leone sklical konferenco voditeljev parlamentarnih skupin, da bi se sporazumeli o vrstnem redu dejavnosti poslanske zbornice, zlasti kar zadeva razpravo o zakonih za deželno ureditev. RIM, 15. — 30. septembra je bilo vpisanih 1.037.000 brezposelnih, to je 25.000 brezposelnih več kot v prejšnjem mesecu. Gre za sezonsko povečanje brezposelnosti. V primeri z istim mesecem lanskega leta pa se je brezposelnost zmanjšala za 258.508 enot. Letošnje povečanje brezposelnosti v septembru pa zadeva kmetijstvo, gostinstvo in gradbinstvo. Nadaljevanje procesa proti ugrabiteljem španskega diplomata , VARESE, 15. — Danes se je nadaljevala razprava proti ugrabiteljem španskega diplomata Elia-sa. V glavnem so danes poslušali obrazložitev španskega pravnika Carasola, ki sedaj živi v Ženevi. Carasol je podrobno obrazložil španski pravni postopek pred vojaškimi sodišči. Na zahtevo državnega pravdni-ka so nato zaslišali izvedenca, ki je pregledal dve zaplenjeni pištoli. Po kratki prekinitvi razprave je predsednik sporočil, da se bo razprava nadaljevala jutri, in na njej bo govoril državni pravd-nik okoli Kube. To je sporočil načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger, katerega so časnikarji vprašali za pojasnila glede no-ve izmenjave pisem med Kennedyjem in Hruščovom. «Washington in Moskva sta v —.-— — stalnem stiku, je izjavil Salin- d? nedavno odpotovalo v So-ger, toda ne nameravam govo- ^et*v° ,več ,tehnlk°y ku" k?pk7n počenem pismu » z 8 novimi lo^jetkimi te^lt Dodal je, da se je v nedavnih »ki bodo kmalu stopila v službo pismih «prav gotovo» obravna- na Kubi«. Predsednik kubanske vlade Castro je poslal tajniku OZN U Tan-tu pismo, ki bo objavljeno jutri. Zatrjuje se, da Castro opozarja, da bodo sestrelili vsa ameriška letala, ki bi še dalje preletavala kubansko ozemlje. Pismo je izročil U Taintu kubanski predstavnik v OZN Leehuga. Navzoč je bil tudi Kuznjecov. Kmalu ' zatem je U Tant sprejel Stevensona, kateremu je sporočil vsebino Castrovega pisma. Zvečer pa sta se sestala Kuznjecov in Stevenson. sovjetsko-ameriški razgovori ,v Organizaciji združenih narodov ne tičejo samo Kube, temveč tudi drugih vprašanj. V ameriški prestolnici se govori, da je Hruščov v svojem zadnjem pismu Kennedyju postavil kot pogoj za umik bombnikov »11-28» s Kube vrsto ukrepov, ki bi jih morale sprejeti ZDA, med temi tudi ukinitev blokade okoli Kube. Predstavnik departmaja za o-brambo pa je sporočil, da Pentagon nima sedaj v programu odpustiti pred božičem iz vojaške službe štirinajst tisoč rezervistov ameriškega letalstva, ki so jih poklicali pod orožje v zvezi z napetostjo okolj Kube. Rezervisti pripadajo skupinam prevoznih letal. Iz Havane poročajo, da se Je zvedelo, da so se razgovori Mi-kojana na Kubi praktično končali in da bo odpotoval jutri v New York, kjer bo ostal dva ■dni. Mikojan se bo baje pravočasno vrnil v Moskvo, da poroča centralnemu komiteju KP, ki bo začel zasedanje prihodnji teden. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je Kennedy sporočil A-denauerju, ko sta včeraj govorila o Kubi, da upa, da bo Hruščov kmalu sklenil umakniti sovjetske bombnike s Kube, čeprav ni do sedaj dobil glede tega zagotovila. Danes so javili, da bo Kenne-dy imel prihodnji teden tiskovno konferenco, ki bo prva po 13. septembru. Nekateri so mnenja, da bo konferenca v glavnem posvečena kubanskemu vprašanju. Havanski radio je danes javil, ........................................................................................................................Illllliin...............................„„„........ SLABO VREME IN SNEG V VSEJ ITALIJI Eksplozija na grški ladji sredi razburkanega morja Ladje in podmornice so prihitele na pomoč ■ Ni še znano, ali so se vsi mornarji rešili NEW YORK, 15. — Grška ladja zapustiti ladjo. Ob 22,30 po sred »Captain George«, na kateri je zaradi eksplozije nastal požar, zaprosila za pomoč, ko je plula v bližini Bermudskih otokov. Ladja je prevažala razstrelivo, ki se uporablja pri kopanju petrolejskih vrelcev. Namenjena je bila v Tripolis v Libiji. Ladja je že v zgodnjih jutranjih urah klicala na pomoč, takoj ko je nastala eksplozija in požar. Takoj so na kraj poslali ameriška letala, ki so nato stopila v stik z ladjo p0 radiu. Morje je zelo razburkano in valovi. ki butajo ob ladjo, so visoki devet' metrov. Liberijska ladja ((Virginia«, ki je bila najbližja, je takoj krenila naproti ladji. Njej so sledile še druge ladje. Ob 16.30 po srednjeevropskem času so mornarji zapustili ladjo in spustili v morje rešilne čolne. Kapitan ladje je najprej zaprosil po radiu, naj bi poslali helikopterje, da rešijo mornarje. Ker pa to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče, j* kapitan sklenil njeevropskem času so sporočili, da je liberijska ladja «Trinity navigator« sprejela na krov pet mornarjev, ki so se spustili z grške ladje v rešilnih čolnih. Pričakuje se vsak hip prihod podmornice «Torsk». Na severnem Atlantiku je več manjših ladij v nevarnosti zaradi močnega viharja. Številne ladje so klicale na pomoč. Meteorološki zavod je javil, da se vihar počasi premika proti Novi Škotski in jutri zjutraj bo njegova moč pojenjala. RIM, 15. — Sinoči je zaradi močnih nalivov prišlo do poplav na področju Zona di Porta blizu Rima. Zjutraj je bil nov močan naliv, tako da se je stanje poslabšalo. Skoda je zelo velika. Na področju med Orte in Civita-castellana v pokrajini Viterbo je reka Tibera prestopila bregove in poplavila večjo površino. Zaradi neprestanega deževja poročajo o poplavah z raznih področij v tej pokrajini. Tudi v Porto Empedo-cle je zaradi močnega nalivfl prišlo do poplav. Ponekod je bila voda 80 centimetrov visoka. Na vsem področju pokrajine Agrigen-to so tokovi prestopili bregove in poplavili polja Prav tako je prišlo do števil-nih poplav v pokrajini Catanza-J?' Deževje je napravilo veliko škodo tudi na Sardiniji. Na področju Verone je že več dn‘s,labo vreme. Na severnih pod-vrhovi pokriti s sne-g0.™ ln ‘araPeratura je padla na 7Udl ob Gardskem jezeri3 „™uPe£atura močno Padla' ^vah ..Poročajo tudi iz krajev Italije. HAMBURG, 15. _ vse radijske P°staJe so danes opozorile prebivalstvo nemškega obmejnega obalnega Področja ob Severnem m°rju, da je nevarnost po-p!av Lansko leto februarja je zgubuo m tem področju življenje nad tristo ljudi zaradi velikih poplav. Sovjetsko opozorilo japonski vladi TOKIO, 15. — Moskovski radio je danes opozoril japonsko vlado, da bi ameriški imperializem utegnil pritegniti Japonsko v vojno zaradi ameriških oporišč na japon. akem ozemlju. «Večina ameriških oboroženih sil na Japonskem, je do-dal komentator, pripada letalstvu. To pomeni, da lahko uporabijo velike bombnike, ki prevažajo jedrske bombe.« Dalje je moskovski radio izjavil, da radarska postaja, ki so jo nedavno zgradile ZDA na otoku Hokaido, kaže, da se ZDA pripravljajo na vojno. Ameriške rakete na Oki-nawi ogrožajo sovjetska mesta na Obalnih področjih Sibirije. Pred uradnim obiskom Rapackega v FLRJ BEOGRAD, 15- — Prihodnji ponedeljek bo prišel v Beograd poljski zunanji minister Adam Rapac-M na petdnevni uradni obisk. Razgovore bo vodil z zveznim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem. Kot je znano, je bil obisk Rapaokega drugič odložen zaradi izbruha kubanske krize v oktobru; prvič Pa je bil obisk Predviden v maju, toda tedaj je poljska vlada izrazila željo, da se hoče »izogniti vtisu, da bi bil 0-bisk kakorkoli v zvezi s tedanjim aprilskim obiskom sovjetskega zunanjega ministra Gromika«. Popolna združitev med Eritrejo in Etiopijo ADIS ABEBA, 14. - Haile Se-lasi je dal danes svoj pristanek na združitev med Eritrejo in E-tlopijo m odredil, da stopi ta združitev takoj v veljavo. Kot je znano, je eritrejska skupščina soglasno sprejela sinoči sklep o u-'kinitvi federalnega statuta Iz leta 1952; etiopski parlament pa je sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad to odločitvijo Eritreje. , V Eritreji bodo ostali za sedaj Se nadalje v veljavi obstoječi zakoni. sovjetskim oblastem«, ker je baje vohunil na škodo SZ. Wynne je bil aretiran v Budimpešti 2. t.m. Ko se je vračal z nekega sprejema, ga je nekaj policistov v civilu zgrabilo in potisnilo v avtomobil, ki je odpeljal neznano kam. Vsak poskus angleških oblasti, da bi prišle v stik z njim, je bil do sedaj brez uspeha. Vtl,-«-,-__ NEW YORK, 15. — Pred političnim odborom OZN je kambo-ški predstavnik pozval OZN, naj posredujejo, da Južni Vietnam ne bo več uporabljal ameriškega o-rožja proti Kambodži, MOSKVA, 15. — Angleški poslanik v Moskvi Frank Roberts je odpotoval danes v London, ker je zaključil svojo dveletno dobo v tej prestolnici. Njegovo mesto v Moskvi bo 27. novembra prevzel Humphrey Trevelyan. V ponedeljek se je Roberts sestal s Hruščovom. Sprejeta resolucija o mednarodni konferenci za trgovino NEW YORK, 15. — Gospodarski odbor OZN jo sprejel danes resolucijo 35 afriških in azijskih držav ter držav Latinske Amerike, ki priporoča, naj se še pred septembrom 1963 skliče svetovna konferenca o mednarodni trgovini. Namen konference naj bi bil, najti način za povečanje udeležbe pri mednarodni trgovini nezadostno razvitih dežel. Dokončni sklep o datumu bo sprejel gospodarski in socialni svet OZN. TUNIS, 15. — V kratkem se bodo začela italijansko-tunizijska pogajanja o ribolovu, pri katerih h do sodelovali tehniki obeh dr o-držav. . ulili mn,um,, .limitu, Ameriška letala v Saudovi Arabiji Pred ameriško intervencijo na Srednjem vzhodu i - Posredovanje arabskih držav Zadeva Wynne LONDON, 15. — Angleška vlada je ostro protestirala pri madžarski in sovjetski vladi zaradi tega, ker »o madžarske oblasti aretirale upravnika nekega angleškega podjetja, ki je specializirano v organiziranju potujočih DAMASK, 15. — V poučenih krogih zatrjujejo, da se na pobudo Sirije pripravlja arabska konferenca na vrhu, da bi dosegli konec bojev v Jemenu. Konferenco, na kateri bi se zbrale arabske države, ki niso povezane s sporom med Jemenom in Saudovo Arabijo, je predlagal predsednik sirske republike Nazem El Kudsi. V poučenih krogih Izjavljajo, da so zadovoljni z odgovorom libanonskega predsednika šehaba na pismo predsednika Kudsija. Predsednik jemenske republike Salal je danes sporočil, da jemenske sile sedaj nadzorujejo severno mejo, potem kc so zadale hude izgube saudskim ln jordanskim četam. Radio Sana je dodal, da so še v teku tu pa tam spopadi blizu kraja Marib, kjer Angleži dobavljajo orožje in denar uporniškim četam. Iz Riada poročajo, da je prispelo danes v to mesto šest ameriških nadzvočnih letal vrste «F-100 Sa-bre«. Pet letal je pristalo v Riadu eno pa v Dahranu; pozneje so vsa odletela v Geoc. Letala so prispela takoj potem, ko je jemenska vlada zagrozila, da bo bombardirala letališča v Saudovi Arabiji in v Jordaniji ter vladna poslopja, če bosta ti dve vladi še dalje podpirali upornike v Jemenu. Predstavnik a-meriškega letalstva predstavništva v Riadu je izjavil, da so omenjena letala nameščena v Nemčiji in da so prišla v Saudsko Arabijo skozi Turčijo «na normalno vežbanje». V diplomatski^ krogih v Bejrutu so mnenja, da bi ta ameriška demonstracija utegnila pomeniti morebitno ameriško intervencijo v sporu med Saudovo Arabijo in Jemenom. V saudskih mestih je opozorilo Jemena Izzvalo veliko pani-ko, tako da sc morali avtomobili ulicah^niki prebivalstvo po Indijska ofenziva za izgon Kitajcev NOVI DELHI, 15. — Ministrstvo za obrambo je javilo, da je indij-SKa vojska začela včeraj močan napad na kitajske položaje sever-nozahodno od upravnega središča Vaiong. Predstavnik obrambnega ministrstva je pozneje izjavil, da ■ . ... , - , - 5lr— . ta indijska ofenziva širša ka- mdustnjskih razstav, Wynneja, i kor napad, ki so ga indijske čete in ga nato izročile »pristojnim | izvršile prejšnji teden proti kitaj- skim kontingentom, ki so se pripravljali, da napadejo Vaiong. Zdi se, da je namen indijske ofenzive, doseči umik Kitajcev z višjih položajev okoli doline Vaiong. Nehru je odgovoril na zadnje pismo Cuenlaja, v katerem je ta ponovil že znane predloge za začetek pogajanj. Vsebina Nehrujeve-ga govora ni znana, vsekakor pa je verjetno, da je Nehru ponovno poudaril svoje prvotne zahteve, da se morajo Kitajci najprej umakniti na položaje, na katerih so bili 8, septembra. Nehru je danes izjavil, da se je prijavilo zelo veliko število prostovoljcev. Vendar pa bo vlada odredila obvezen vpoklic pod orožje, če bi bilo to potrebno. Notranji minister je sporočil, da je vlada že odredila obvezno vojaško vežbanje vseh fizično sposobnih o-seb na obmejnih področjih. Okrepili bodo vsedržavni korpus kadetov, s katerim bodo določili drugo obrambno črto. Minister za kmetijstvo in za prehrano je sporočil, da so ZDA ponudile Indiji 50(000 ton žita in veliko količino riža na mesec za ves čas trajanja izrednega stanja. Zaključna resolucija 8. kongresa bolgarske RP SOFIJA, 15. — Danes je bila objavljena zaključna resolucija osmega kongresa bolgarske KP. V resoluciji se izražajo med drugim čestitke centralnemu komiteju bolgarske KP in njenemu prvemu sekretarju Todorju Zivkovu zaradi nastopa proti Antonu Jugovu in njegovim pristašem, ki so kršili socialistično zakonitost za časa kulta osebnosti. Odobravajo se nadalje napori centralnega komiteja za ohranitev »čistosti mar-ksizma-leninizma« zlasti pa napori v borbi proti ((modernemu revizionizmu, sektaštvu in dogmatizmu«. Glede mednarodne politike pa je kongres ponovno potrdil svojo «popolno podporo načelom miroljubne koeksistence v skladu z deklaracijo moskovske konference komunističnih in delavskih partij leta 1960». «Spričo razdelitve sveta na dva različna sistema — je rečeno v resoluciji — predstavlja miroljubna koeksistenca edino pra. hodnost sveta v prihodnjih letih« Zatem je Adenauer napadal Sovjetsko zvezo in komunizem in dejal, da je treba «ostati močni«. Pohvalil je ravnanje Kennedyja v zvezi s Kubo in trdil, da »tudi prebivalci Vzhodne Nemčije so polni občudovanja do Kennedyja». Zatem je kancler izjavil, da bo ((odločno stališče ZDA med kuban. sko krizo morda pripravilo Hruščova, da revidira svoje načrte o Berlinu«. Glede tega je kancler dejal, da bi do rešitve prišlo, »če bi SZ spoštovala mednarodne obveznosti, mednarodno pravo in sporazume z zavezniki«. Na koncu je dejal, da je prepričan, da se bo Nemčija združila, »ker vsak narod ima pravico do samoodločbe, in Zahodna Nemčija bo potrpežljivo nadaljevala svojo politiko«, V zvezi s Kubo je Adenauer tudi izjavil, da mora biti Zahod odslej bolj nepopustljiv pri pogajanjih s Hruščovom. Glede jedrskih, poizkusov je izjavil, da je »večstransko nadzorstvo nad atomskim orožjem potrebno za obrambo Zahodne Evrope«. Izrazil je željo, da bi med Z.DA in NATO dosegli »zadovoljiv sporazum za evropsko in ameriško varnost«. Glede francosko-nemš’'ih odnosov je kancler izjavil, da sta obe državi mnenja, da morata zgraditi v srcu Evrope »jez proti sovjetskemu poizkusu, da pok^mu-r.isti Evropo«. «Nemčiia se je zelo menjala in te=no sodelovanje, ki temelji na prijateljstvu med Francijo in Nemčijo, bi mora'o žeti samo odobravanje drugih držav,« je dodal Adenauer. V zvezi z afeio «Spicgel» je Adenauer izjavil, da je bil aretiran en polkovnik in da so mogoče še druge aretacije. Dodal je, da ni bila prekršena svoboda tiska in da so oblasti ravnale popolnoma pravilno. Obžaloval je, da so nekateri ameriški časopisi pisali s tem v zvezi o povratau k metodam Gestapa. Odločne zahteve za odstop Straussa BONN, 15. — V zahodrronemški koalicijski vladi je znova na vidi. ku kriza, ker liberalci vztrajajo, da mora minister za obrambo Strauss odstopiti. Ce ne bo odstopil, bodo zapustili vladno koalicijo. Danes je Adenauer imel iz Wa-shingtona telefonski pogovor z državnim ministrom Kronejem, kateremu je sporočil, da bo v soboto nadaljeval stike s parlamentarnimi skupinami vladne koalicije, da prepreči krizo v vladi. Minister Krone je nadaljeval danes stike z glavnimi predstavniki liberalne stranke, da bi jih prepričal, da u-maknejo zahtevo za umik Straussa. Razgovori so se zaključili s tem, da sta obe strani ostali vsaka na svojem stališču. Socialni demokrati so napovedali pobudo v parlamentu, da bi dosegli Straussovo ostavko. Ce bi se jim pridružili liberalci, bo kriza neizbežna. Predstavnik liberalne stranke pa ni hotel ne potrditi ne zanikati, da bo stranka zahtevala ostavko Straussa. Dodal je, da je liberalna stranaa obljubila, da ne bo storila nobenega koraka med Adenauerjevo odsotnostjo, pripomnil pa je: »Nisem slišal niti ene besede v liberalni parlamentarni skupini v obrambo ministra Straussa.« Zvedelo se je, da je vodstvo liberalne stranke sorejelo Adenauerjev predlog za skupen sestanek po kanclerjevem povratku iz Wa-shingtona. Bavarska krščansko socialna stranka pa je sklenila podpreti Straussa. Ce pa bo moral ta odsto. piti, bo zapustila vladno koalicijo. Dolg razgovor Homc-Soldatov LONDON, 15. —■ Angleški zunanji minister lord Home se je danes razgovarjal dve url ln pol s sovjetskim poslanikom Soldatovom o možnosti obnovitve razgovorov med Vzhodom in Zahodom, ko bo rešena kubanska kriza. «Znanstvena in kulturna zgodovina človeštva^ v izdaji UNESCO PARIZ, 15. — Brazilski veleposlanik v Parizu, Carneiro, predsednik 12. splošne konference UN ESCO, je danes prikazal prve ' zvezke »Znanstvene in kulturne zgodovine človeštva«, ki je delo številnih znanstvenikov vsega sveta. Delo obsega šest zvezkov v angleški izdaji in so ga pripravljali deset let. Izšlo bo tudi v vseh drugih jezikih. Posvetovanje Severnega svete OSLO, lt. — Danes se je v Oslu zaključilo zasedanje ministrov Se. Vernega sveta. Zasedanja so se udeležili ministrski predsednik Švedske, Danske, Finske in Norveške ter islandski poslanik na Norveškem. Poročilo o razgovoru poudarja nedavni razvoj sodelovanja in o-krepitve enotnosti med severnimi državami. Proučili so tudi odnosa z evropsko gospodarsko skupnostjo in SO izrazili svoje mnenja o ------- važnih vprašanjih, ki nastajajo v vično in primerno načelo v med-1 sveži z gospodarskimi skupinami narodnih odnosih* I r Evropi, v Vreme včeraj: najviSJa temperatura 12.8, najnižja 11.2, ob 19. uri 12.3; zračni tlak 1003.5 rahlo pada, veter 3 km sever, vlage 94 odst., 39 mm dežja, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 15.5. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 16. novembf’ Al bere Sonce vzide ob 7.05 In zatone 16.34. Dolžina dneva 9.29. V* vzide ob 20.56 In zatone ob Ib* Jutri, SOBOTA, 17, notemb« Ljuba PO n TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA OBČINSKE PODPORNE USTANOVE Vloga, težave in skrbi občinske ubožnice ECA Stroški za vzdrževanje oskrbovancev stalno rastejo, državna podpora pa so vsako leto manjša ■ Nerealizirani načrti zaradi pomanjkanja denarja V zvezi s proslavo stoletnice zgraditve poslopja ubožnice v Ul. Pascoli je imel včeraj predsednik občinske podporne ustanove ECA dr. Giulio Chicco tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem obrazložil delovanje in socialno vlogo, ki jo ima zavod za reveže. Dr, Chicco je najprej govoril o zgodovini tega važnega zavoda, ki je v 100 letih predstavljal za tržaške reveže edino oporo. Zavod za reveže, ki ga upravlja občinska podporna ustanova ECA, nudi predvsem zavetišče starejšim ljudem in mladoletnikom pod 16. letom starosti, katerih družine ao v hudi gospodarski stiski, ter upravlja ljudska prenočišča, namenjena najpotrebnejšim prebivalcem. Dr. Chicco je poudaril, da so v zadnjih letih opustili kriterij filanlropske podpore revežem, ker ima vsaka potrebna oseba pravico, da se z njim ravna kot s katerim koli drugim meščanom, ki na srečo ne potrebuje podpore. Zato imajo država in druge javne ustanove ter zasebniki, ki se ukvarjajo s podporno dejavnostjo, nalogo, da v največji meri olajšajo težave revežev, ne da bi jim v kateri koli obliki kratili osebno svobodo. Zato se je prešlo iz starega načina neustrezne podpore na nu-ditev zavetišča, v katerem lahko reveži in starejši ljudje najdejo družinsko okolje, ki ga ti ljudje iz raznih razlogov ne morejo uživati. Zaradi tega so v ubožnici oskrbovancem na razpolago knjige, razne zabave, radio in televizija, prirejajo družabne igre itd., med dnevom pa imajo tudi možnost, da se zaposlijo v raznih dejavnostih v notranjosti zavoda, ali pa izven njega. Za mladoletnike pod 16.' letom starosti, ki živijo v vzgajališčih zavoda, pa je bilo storjenega še več. V vzgajališče sprejmejo otroke, ki nimajo staršev, ali pa otroke, na katere bi lahko družinske razmere negativno vplivale. Vzgoja teh otrok temelji na načelu, da je družina nenadomestljiva. Zato skrbi za otroke specializirano vzgojno osebje, ki jim pomaga pri učenju in vzdržuje stalne stike z njihovimi družinami. Glavni namen vz^ajališča je ta, da vzgoji otroke in jih potem usmeri v razne dejavnosti, najbolj pridne na v nadaljnje študije, kakor tudi, da jim omogoči vrnitev v družinski krog. Kakor vse sedanje javne podporne ustanove, se. tudi zavod za reveže nahaja v finančnih teža- vežem in starejšim ljudem veča iz leta v leto. Zato ima ubožnica tudi vedno večje stroške. Nato je povedal, da se zlasti v zadnjih desetih letih državna podpora u-stanovi ECA stalno zmanjšuje. Največ je ECA dobila za časa angloameriške vojaške uprave. Tako je ECA dobila 1951. leta 688 milijonov, 1955. leta 758.400.000 lir, 1958. leta 705 milijonov 400.000 lir, 1959. leta 679.200.000 lir, 1960. leta 675 milijonov, 1961. leta 670 milijonov, za letošnje finančno leto pa 660 milijonov. Manjše dotacije in stalno večji stroški spravljajo občinsko podporno ustanovo ECA v zadrego, ker mora sproti omejevati zlasti denarne podpore svojim zunanjim oskrbovancem. Pomanjkanje denarnih sredstev je razvidno iz podatkov o stroških, ki jih ima zavod za reveže. V finančnem letu 1961 so za oskrbovance v Ul. Pascoli in v zavodu «Banelli» — povprečno 820 oseb dnevno — porabili 319 milijonov lir, za dečke v «Casa del Giovane«, kjer je bilo povprečno 20 dečkov dnevno, 10 milijonov lir, za ljudska prenočišča — 616 prenočevanj dnevno — 23 milijonov lir. Skupno je imel zavod 352 milijonov lir izdatkov, hkrati pa samo 136 milijonov lir dohodkov. Razlika, 216 milijonov lir, je bila krita z državnim prispevkom. Predsednik dr, Chicco je poudaril, da je zavod v letih, ko je dobival večje državne podpore, moderniziral vse prostore in predvsem prostore, kjer živijo reveži in starejši ljudje. Toda sedaj se že nujno postavlja vprašanje novih prostorov za vzgajališče otrok, ker bi s tem omogočili tudi razširitev prostorov za sprejem starejših ljudi. V ta namen je zavod že leta 1954 zaprosil vladni komisariat za ustrezno denarno podporo. Izdelan je bil najprej načrt, na osnovi katerega bi nov dom za mladoletnike stal 350 milijonov lir. Kasneje so načrt spremenili in bi stal 242 milijonov lir. Toda kljub temu do sedaj zavod ni dobil niti delne podpode za uresničitev te svoje pobude. Med razgovorom s časnikarji sta predsednik in tajnik ECA pojasnila tudi, da vsak oskrbovanec stane 800 lir dnevno. V zavod sprejmejo vsakogar, tudi če nima nobene pokojnine, samo da ni bolan in seveda, da imajo mesto na razpolago*' Upokojencem, gre predvsem za osebe z nizkimi pokojninami, zavod zadržuje za vzdrževanje 4 petine pokojnine. Pred- za tiste starejše ljudi, ki so bolj premožni in bi želeli preživeti svoja zadnja leta v zavodu pod boljšimi stanovanjskimi pogoji. Nadaljevanje stavke v pod]%ju Orion Tudi včeraj se je nadaljevala stavka v podjetju Orion, to je že 44. dan. Medtem pa je vladni generalni komisar dr. Mazza nadaljeval s stiki, da bi ugotovil, ali je kakšna podlaga za začetek pogajanj. Včeraj je sprejel lastnike podjetja. Ti so si baje pridržali odgovor na neki predlog vladnega komisarja za rešitev spora. Stavka se nadaljuje tudi danes. Sestanek o vprašanjih italijanskega šolstva v koprskem okraju Na sedežu Italijanske socialistične stranke v Trstu je bil včeraj popoldne sestanek med delegacijo predstavnikov komisije za manjšine pri okrajnem odboru SZDL koprskega okraja in člani komisije za šolstvo PSI. Delegacijo iz Kopra so sestavljali; ravnatelj italijanske gimanzije v Kopru prof. Miroslav 2ekar, predsednik komisije za manjšinska vprašanja dr. Svetozar Polič, ravnatelj italijanske osemletke v Kopru prof. Leo Fusilli in ravnatelj tehnično-trgovske šole v Piranu prof. Fnnio Agostini; v delegaciji PSI pa so bili: univerzitetni asistent dr. Teodoro Sala, prof. na tehnično-industrijski šoli «Vol-ta» prof. Guido Miglia, odgovorni za šolsko kcmisijo prof. Martone, univerzitetni asistent prof. Stelio Zeppi in prof. na gimnaziji «Ceria-ni» v Tržiču prof. Tullio Balzano. Delegaciji sta razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo šolske učbenike in druge učne pripomočke za italijanske šole v Sloveniji v okviru prizadevanj Socialistične zveze za izboljšanje poznavanja italijan skega jezika in kulture med mladi- no italijanske manjšine tudi s polj ‘ močjo stikov z italijanskimi kulturnimi in šolskimi delavci. NA POBUDO MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Včeraj v Miljah prvo predavanje o zgodovini odporniškega gibanja Govoril je prof. tržaške univerze dr. Agnelli o italijanskem antifašizmu v letih 1926-1943 Na pobudo miljskega občinskega sveta se je pričela tudi v Miljah vrsta predavanj o zgodovini odporniškega gibanja. Prvo preda, vanje je imel profesor tržaške univerze dr. Arduino Agnelli o zgodovini italijanskega antifašizma v letih 1926 -1943, pri čemer pa je zajel tudi prejšnje, obdobje. Najprej je spregovoril uvodne besede župan Pacco, ki je izrazil obžalovanje, da ni bilo navzoče več mladine, kateri so ta predavanja predvsem namenjena. Zatem je prof. Agnelli nakazal glavne teme svojega predavanja, to je odnos ljudskih množic do fašizma, kako so stranke vodile te množice v borbi proti fašizmu in pomen fašizma v mednarodnem pogledu. V začetku so razne demokratične stranke mislile, da je fašizem prehoden pojav, to je občasna re- iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiMiiiiii>"i""»"iii VČERAJ DOPOLDNE NA TRGU PRI SV. SOBOTI Huda poškodba gasilca pri gašeni u goreče barake Eksplozija jeklenke v plamenih ga je vrgla ob tla, pri čemer si je zlomil nogo - Skoda znaša okrog 8 milijonov lir Chicco je pri tem pouda- sednik je tudi poudaril, da zavo-e potreba po pomoči re-1 du primanjkujejo zlasti prostori vah. Dr. ril, da se iniiiHiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiMUMiiUHiiMiiuiiiiiiiiimimfimimimiiiiimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 48-letnega gasilskega podoficirja Carla Turlniia iz Ul. Vecelllo 9, ki se je pobil po nogah in si verjetno zlomil desno nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti 90 dni. Turini se je ponesrečil pri opravljanju svoje službene dolžnosti. Nekoliko pred 9. uro je namreč nenadoma nastal požar v leseni baraki blizu nove zgradbe, ki jo gradijo na Trgu Valmuara. Baraka, ki je bila dolga 13 metrov, visoka 4 in široka 5 m, je bila za cerkvico in je služila za skladišče gradbenega materiala, mehanično delavnico in slačilnico za delavce. Požar je verjetno nastal, ker je švignil plamen iz jeklenke in je takoj zajel streho. V baraki so bile še tri jeklenke, zaradi česar so delavci nemudoma poklicali gasilce ter začeli gasiti požar. Z gasilskega doma so takoj odhiteli dve brizgalni ter rešilni avlo. Ko so prispeji gasilci in so začeli z gašenjem, je naj^l%**pdttite'tirva jeklenka, nato pa še druga. Turini je bil tam blizu zaradi močnega zrač- nega pritiska vrglo z vso silo na tla. Njegovi tovariši so mu prisko- PRIT0ŽBE SLOVENSKIH STARŠEV IZ L0NJERJA IN S KATINARE Na katinarski šoli naj bo sluga Slovenec Nerazumljivo diskriminacijsko ravnanje pri dodeljevanju obrokov za šolsko refekcijo na katinarski osnovni šoli Te dni smo slišali nekaj pritožb staršev slovenskih otrok iz Lo-njerja in s Katinare, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo in strokovni trgovski tečaj. Pritožbe so takega značaja, da ne moremo mimo njih, ker spadajo v širši okvir in dokazujejo, da na pristojnih mestih nočejo še razumeti, da je Slovenska šola uzakonjena in da ima enake pravice kot italijanska. Žal moramo ugotoviti, da nekje še prevladuje stara mentaliteta, ki vodi do diskriminacije na škodo slovenske šole, pričakujemo pa, da se bodo stvari uredile in da nam ne bo treba o tem več pisati. da smo slišali pritožbe, da se tudi po nekaterih drugih šolah v tržaški občini godi slovenskim otrokom enaka krivica, ki jo je treba takoj odpraviti. Tržaška občina najela 68 milijonov lir posojila Začnimo kar pri strokovnem trgovskem tečaju. Prejšnji šolski sluga na tej šoli, ki obvlada slovenščino in italijanščino, je pred nedavnim stopil v pokoj, namesto njega pa je bil imenovan novi sluga, ki ne zna slovenščine. • Občinske oblasti dobro vedo, da gre za šolo s slovenskim učnim jezikom, zaradi tega bi morale namestiti človeka, ki obvlada slovenščino. To je popolnoma naravno in razumljivo samo po sebi, vendar se na tržaškem županstvu niso po tem ravnali. Za tako ravnanje nimajo sploh nobenega opravičila in ga tudi ne morejo imeti, saj so se za to mesto prijavili pravočasno trije kandidati, ki obvladajo slovenski jezik, toda na občini jih sploh niso upoštevali. Kdor je napravil to krivico, naj jo tudi čimprej popravi. Za to prav gotovo ni treba čakati na zasedanja novega občinskega sveta in izvolitev novega občinskega odbora ter župana. Druga zadeva se nanaša na slovensko osnovno šolo na Katinari. Pred kratkim so tudi na tej šoli začeli razdeljevati šolsko refekcijo, ki pa dela slabo kri staršem in povzroča nezadovoljstvo med o-troki. Od začetka pa do včeraj so za 15 otrok na italijanski šoli dali 14 dnevnih obrokov, za 51 otrok na slovenski šoli pa 18 dnevnih obrokov. To je trajalo do včeraj. Na pristojnem mestu so verjetno nekoliko spoznali krivico in so jo delno popravili. Za italijansko šolo je bilo namreč dodeljenih dnev. no lfi rednih in 2 dodatni kosili, »n slnvpnskn Šolo pa 22 rednih Tržaška občina je včeraj najela pri Tržaški hranilnici posojilo v višini 68.090.040 lir, ki bo služilo za naslednja dela: za ureditev studencev in vodnih pip vzdolž barkovljanske obale in v kriškem portlču (3.670.640 lir); za nakup drevesc, sadik, semen, gnojil in klopic za ureditev novega obalnega nasada v Barkovljah za slovensko šolo pa in 3 dodatna kosila. Tako je zdaj na italijanski Šoli razmerje 15.12, na slovenski pa 51:25. Razlika ]e torej še vedno, velika in upamo, da jo bodo odpravili, saj so slo-venski učenci enakovredni in prav tako potrebni Rot italijanski. Pri tem pa ne gre samo za kosilo, (3.000.000 lir), za ogrevalne napra^- ve v poslopju na Trgu Hortis, . imata sedež občinska knjižnica in naravoslovni muzej (5.500.000 lir); za nakup avtobusa za opensko progo (10.750.000 lir); za vzdrževanje župne cerkve na Opčinah (2.500.000 lir); za ključavnice za muzej Revol-tella in za kleparska ter kovaška dela na občinskih poslopjih (7.820.000 lir); za higiensko-sanitame naprave na občinskem stadionu pri Sv. Soboti (5.000.000 lir); za nakup javnega terena 563 v škorklji za zgraditev ceste med Ul. Barbariga čili na pomoč in so ga s svojim rešilnim avtom takoj odpeljali bolnišnico, drugi gasilci pa so nadaljevali s svojim delom pri gašenju požara, ki je povzročil približ- no 8 milijonov lir škode. Zgorela je namreč baraka, uničene so bile obleke in razne stvari delavcev, znatno pa so bili poškodovani stroji. Sestanek tribunata tržaških visokošolcev Včeraj popoldne se je prvič se stal novoizvoljeni organ tržaških univerzitetnih študentov. Predsedoval je dosedanji tribun Michele Zanetti. Začetek seje je bil zelo buren zaradi ostrih polemik, ki so te dni nastale v zvezi z nekaterimi nedopustljivimi dogodki, ki so nastali med tradicionalnimi procesi proti brucom. Poskusne vožnje ladje «Isonzo» pristanišče Sv. Andreja, kjer je privezana ob pomolu VI. Ladja, ki je bila zgrajena v beneških ladjedelnicah Breda, bo vozila na progi Jadran-Zahodna Afrika. Po prevzemu tovora, bo odpotovala na svojo prvo vožnjo in se bo s tem pridružila Lloydovim ladjam <(Aquileia», «Piave» in «Rosandra», ki že vozijo na tej progi. Z novo ladjo «Isonzo» se bo odslej naprej povečalo tudi število rednih odhodov iz Trsta proti pristaniščem Zahodne Afrike. Nezgoda delavca v ladjedelnici Fe!szegy Na delu v ladjedelnici Felszegy se je včeraj popoldne ponesrečil 20-letni Claudio Viezzoli iz Ul. Sel-vatico 12, ki so ga sprejeli na dermatološki oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Viezzoli je. bil zaposlen pri električni črpalki, pa je .iz stroja nenadoma švignil pla- Danes v priredbi SPDT Predavanje o Triglavu Danes 16. t. m. ob 20.30 bo predaval znani slovenski planinec Janko Blažej o: '(Triglavu in njegovi soseščini« v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Predavanje bodo ponazarjali številni diapozitivi. men. Ri -mu je povzročil opekline 2rin 3. stopnje po rokah,' tsaradi česar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Otvoritev razstave brazilske umetnosti V prijetnem vzdušju je bila včeraj otvorjena razstava del desetih brazilskih umetnikov. Razstava je nameščena v pritlični dvorani v palači Costami, ki jo je za to priložnost dala občina na razpolago (in upamo, da bo tu mogoče še kdaj prirediti kaj podobnega). Otvoritve so se udeležili predstavniki tukajšnjih oblasti, člani konzularnega zbora in številni tržaški umetniki; goste je sprejemal brazilski konzul. 0 razstavi, ki bo odprta do 22. novembra (torej samo en te'de‘h!), bomo v našem listu posebej poročali. akcija na borbo delavskih množic, kot se je zgodilo leta 1898 z reakcijo Pelouxa. Zato se mnogi niso zavedaji velike nevarnosti, ki je pretila. V levičarskih strankah je bilo celo razširjeno mnenje, da je bolje,, da se borba .zaostri, da dozorijo pogoji za spopad in za prevzem oblasti po revolucionarni poti. Temu se ni treba čuditi, saj se je med delom delavstva še čutil Sorelov vpliv; češ da se je treba polastiti oblasti s pomočjo splošne stavke. V PSI je zagovarjal takšno socialistično revolucionarno' stališče, ki je bilo v resnici anarho-sindikalistično, ravno kasnejši izdajalec socializma Mussolini. Te skupine so celo teoretično opredelile nasilje, ki naj bi bilo samo sebi namen. Od tod je bila torej kratka pot v iracio-nalizem in v fašizem. Do leta 1914 so delavci dosegli nekatere pravice in prišlo je do počasnega, a stalnega napredovanja. Svetovna vojna je pretrgala ta mirni razvoj, ki se je začel s priznanjem sindikatov, s splošno volilno pravico itd. Ko se je pojavil na zgodovinski pozornici fašizem, niso znale antifašistične stranke, ki so jih razjedali notranji spori, ustvariti skupne fronte, da bi zajezile nasilje. To jim je uspelo šele mnogo let pozneje, to je z ustanovitvijo CLN. Sam fašizem pa je tu- di prešel razne razvojne stopnje: 1«4-r* 1 m n 4 ~ _______i _____• i: leta 1919 je imel na pol socialističen program, leta 1921 je zagovarjal liberizem, nato korporativizem in končno je postal rasističen in nacističen. Po duhoviti opredelitvi pisatelja’ Siloneja je bil fašizem protirevolucija proti revoluciji, ki je nikoli ni bilo. Predavatelj je nato podrobno orisal razne struje v socialistični stranki, to je maksimal.iste in reformiste, nato obe struji v struji v novoustanovljeni KPI (Bordiga in Gramsci), razne utopične teorije Bordige ter dejal, da je bil še najbolj stvaren program Gram-scijeve skupine okrog gibanja in revije «Ordine Nuovo«, Gramsci je namreč poudaril, da se mora razviti delavska demokracija in oblast iz delavstva samega, to je iz delavskih tovarniških svetov. Pri tem je prišel v spor z Bor-digo. Prof. Agnelli se je dotaknil tudi nastanka don Sturzove Ljudske^ stranke; z njo so se tudi katoličani vključili v politično življenje, iz katerega so bili 50 let odsotni. Ko je bilo treba iti v ilegalo, so se prvi znašli- komunisti, ki so edini organizirali močno podtalno gibanje, pozneje pa jim je sledilo gibanje ((Giustizia e Liber-tct». Toda policija je aretirala IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN mnogo vodilnih komunistov, kasneje pa je padlo v njene mreže vse notranje vo-dstvo omenjenega gibanja. Govornik je orisal nato razvoj v KPI in v' mednarodnem komunističnem gibanju, delo Miljčana Luigija Frausina, Secchie, Pietra Tressa in drugih v notranjosti države Medtem pa je začel fašizem z vojno v Abesiniji, v Španiji itd. vedno bolj kazati svoje pravo lice in italijanske množice so začele odpirati oči, tako da je zopet napočil čas za okrepitev podtalnega gibanja, ki se je nato razmahnilo v odporniško gibanje. Po predavanju so na kratko spregovorili Giovanni Postogna, dr. Germani, neki stari miljski antifašist in Gašperini, ki so z raznih gledišč dopolnili predavateljeve besede. Prihodnje predavanje bo 22. novembra. Govoril bo prof. Iginio Moncalvo o ((Odporniškem gibanju v Italiji v letih 19413-45». Razna obvestila ■Center za kulturne stike z Inozemstvom* v Trstu sporoča, da je iniciativni odbor Centra Thomas Mann v Rimu razpisal natečaj za kritični e-sej o Thomasu Mannu z namenom, da se obdržijo in razvijejo kulturni stiki z Vzhodno Nemčijo. Zainteresirani laihiko dobijo podrobnejše iinfor. macije pri »Nemškem filološkem inštitutu pri tržaški univerzi« ali pa na sedežu ((Centra za kulturne stike z inozemstvom« v Ul. S. Nlcolo 11-11. (tel. 29-403). za dramsko sezono 1962-63 pri L prodajalni vstopnic v Galeriji • 1 2, tel. 36-372, od 8.30 do 12-30 1,1 15.30 do 19.30. • . « Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, bo imel redni sestanek v nedeljo 18. t.m. v prostorih kluba od 10. do 12. ure. VČeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 15, novembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 39-letna Maria Gerusi-na, 63-letna Olrlilla Dernark, 89-letma Giovanna Ostrouska, 79-let-na Maria Sossicth por. Stanga-ferro, 81J'etnl Mar-co Froglia, 38-letnd Libero Novello, 93-lebna italia Oirilli por. Mitinovich, 38-1 etn a Silvia Taveoohio por, Bisi-ghin, 76-letni Pietro Benni, 91-letna Rosa Battain vd. Zaghet, 37-letnl Giulio Palma-n, 74-letnl Teseo Sapunzaohi, 87-letna Catering Bertoli vd. Grio. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo! Berniki 4; MlTlo. Ul. Ruonarrotl 11, Mizzan. Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Z nožem je grozil uslužbencu Ki je prišel zapret vodo in plin Obsodili so ga, čeprav je govorilo zanj mnogo olajševalnih okoliščin Nova tovorna ladja Tržaškega Lloyda alsonzo« je včeraj končala v Tržaškem zalivu s preizkušnjo strojev in je nato zaplula v Včeraj se je zagovarjal pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Rachelli, obramba Masucci) 29-letni Gaetano Angelillo iz Ul. S. Ermacora 3-1, ki je bil obtožen, da je svoj čas napadel nekega uslužbenca Acegata. Dogodek, ki je pripeljal Ange-lilla pred sodnike, se je odigral 3. januarja letos v jutranjih u-rah. Tedaj je prišel na Angelillo-vo stanovanje uslužbenec Acegata Giordano Matiassevich, ki je imel nalog, da zapečati števce za dobavo električnega toka in plina. Angelillo je bil namreč dolžan Acegatu 3.155 lir za dvo-mesečje september-november 1961. Ker svojega dolga ni poravnal, je uprava ukazala Matiassevichu naj prekine dobavo omenjenih uslug. Zgodilo pa se je menda, da je Angelillo, ko je zagledal uslužbenca Acegata, zgrabil za ku- hinjski nož ter mu zagrozil: Ida se je predvčerajšnjim vračala • Vzpostavite takoj dobavo elek-1 iz Poreča domov z avtom, ki ga tričnega toka, ker drugače ne je vozil njen mož, zaradi mokre boste odšli iz te sobe; za svoje, ceste pa je vozilo na ovinku zle- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiHiiimiiidiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ZA POSLOVNO OBDOBJE 1962-1964 in Trgom Tra i Rivi (10.000.000 lir); .. .. ~ . —■— ---ni 0b za razširitev Napoleonske ceste vstopu na Prosek (2.850.000 lir); za obnovo cerkve v Rojanu (2.000.000 lir); za vzdrževalna dela v gledališču Verdi (15.000.000 lir). Pogodbo za najem posojila sta podpisala občinski odbornik za obračun dr. Rocco ter podpredsednik odv. Jaut za Tržaško hranilnico. Umestitev upravnega odbora Avtonomne turistične ustanove V zaključni fazi je izdelava podrobnega programa za prihodnje leto Novo oštevilčenje poslopij v Miljah Miljska občina sporoča, da so na vsa poslopja začeli prlčvrščevati table z novimi hišnimi _______ ________ _ številkami. Dela opravlja podjetje Piutti iz Vidma, ki je zmagalo na zadevni dražbi kot najcenejši ponudnik. Table, ki stanejo 700 lir, morajo plačati lastniki poslopij ob namestitvi pooblaščencu, Ki izda potrebno potrdilo s pečatom občine. Podlegel je poškodbam prometne nezgode Na X. kirurškem oddelku Je včeraj dopoldne umrl 38-letni Libero Novello, ki je bival v begunskem __ ____ taborišču pri Orehu in ki se je pač pa predvsem za psihološki in 7. t. m. huuo ponesrečil na jugo-vzgojni moment. Vsak vzgojitelj in slovanskem področju ter si zlomil kdor pozna otroško duševnost, dobro ve, kako vpliva tako ravnanje na otroka, ki zelo občuti vsako diskriminacijo. Pripomnimo naj še, tilnik. Z Jugoslovanskim rešilnim avtom so ga pripeljali v tržaško bolnišnico, toda vsa zdravniška oskrba je bila zaman. Včeraj dopoldne je bila umestitev upravnega odbora Tržaške avtonomne turistične in letoviščar-ske ustanove, ki je bil imenovan za dobo od leta 1962 do 1966. U-stoličenju je prisostvoval vladni generalni komisar dr. Mazza. Novi odbor sestavljajo poleg predsednika dr. Duilia Magrisa, svetovalci Giovanni Besa in Carlo Glessi-Ferluga kot predstavnika delodajalcev kategorij, ki so najbolj interesirane pri turizmu, dr. Lorenzo Fogber, ki ga je predlagal pokrajinski zdravstveni svet, dr. Mario Franzil, tržaški župan, dr. Guido Nobile in Luigi Viezzoli, kot predstavnika delavcev kategorij, ki so zainteresirane pri turizmu, dr. Silvio Gentile, Licinio Mancini in dr. inž. Umberto Nova-ri kot turistična izvedenca, dr. Stelio Rosolini kot zastopnik pokrajinske turistične ustanove. Dr. Duilio Magris se je najprej zahvalil dr. Mazzi za njegovo prisotnost, nato pa je izrazil svoje zadovoljstvo, ker so bili potrjeni vsi dosedanji člani odbora. Dejal je, da bo lahko še naprej računal na sodelovanje starih svetovalcev in je toplo pozdravil nove svetovalce, katerim je na kratko obrazložil cilje in naloge te ustanove ter njeno delovanje v zadnjih letih. Dr. Magris je nato na kratko orisal program, ki ga bo v prihodnjem letu razvijala omenjena ustanova in ki bo še podrobno sestavljen ter predložen v pretres in odobri, tev upravnega sveta skupno z let- nim proračunom na iprihodinji seji. Vladni generalni komisar je najprej izrazil svojo pohvalo in priznanje tej ustanovi iin je navedel nekaj priporočili za zboljšanje turističnih naprav na našem področju. izrazil je tudi željo, da bi vsi Italijani še bolj spoznali Trst tudi zaradi njegovih naravnih lepot. Dr. Mazza je med drugim priporočil, naj bi med poletne prireditve, ki so ljudskega značaja in ki privabljajo veliko število občinstva, vključiti tudi prireditve na visoki umetniški ravni, da bi privabili na naše področje tudi boljše goste. Vladni generalni komisar je obljubil, da se bo še naprej zavzemal za rešitev vseh turističnih problemov našega mesta. Novemu odbo-ru je čestital in mu želel plodno delovanje; čestital pa je tudi dr. Franzilu, ker je na zadnjih občinskih volitvah dobil največ preferenčnih glasov na kandidatni listi KD. Nato se mu je dr. Franzil zahvalil in je poudaril, da ima avtonomna turistična in letoviščanska u-stanova mnogo zaslug za_ turistični razvoj na našem področju. Predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Volli je poudaril, da med obema ustanovama vlada popolno soglasje in sodelovanje, kar je najboljši pogoj za uspešno delo. vanje v korist turizma. Njegovemu voščilu se je pridružil tudi podprefekt dr. Monarea, ki je kot izredni komisar prinesel pozdrave turistične ustanove v Sesljanu. otroke se bom boril do skrajnosti«. Pozneje se je zvedelo, da je bil eden izmed Angelillovih otrok tedaj bolan. Obtoženec je menda prosil Acegatovega uslužbenca naj počaka vsaj nekaj ur preden bi prekinil dobavo električnega toka, ker bi medtem po-krbel za poravnavo svojega dol- 8 Na včerajšnji razpravi se je zvedelo tudi, da je Angelillo še istega dne poravnal svoj dolg. Zal pa je Matiassevich že prijavil zadevo svojim predstojnikom, kj so obvestili o tem 'policijske oblasti. Na razpravi je Matiassevich skušal sicer zmanjšati An-gelillovo krivdo, toda sodniki so ga vseeno spoznali za krivega ter so ga obsodili na 3 mesece in 12 dni zapora. # # # Pred istim sodiščem (obramba Moro in Ulcigrai) sta se zagovarjala včeraj tudi 26-letni Giuseppe Di Pietro iz Ul, Metastasio 13 ter 26-letni Mario Tiepolo iz Ul. Crispi 8. Skupaj z njima bi moral sedeti na zatožni klopi tudi 24-letni Giuseppe Grisan iz Ul. Baiamonti 38, ki pa razpravi ni prisostvoval, ker je sedaj na neki ladji pomorske družbe «Lloyd». Vse tri mladeniče so prijavili sodišču, ker so baje napadli in pretepli dva financarja in nekega policijskega agenta. Bilo je nekaj čez polnoč 26. novembra lani, ko je Di Pierro zapustil bar «Pescheria» ter se napotil proti domu. V bližini ho tela «Savoia Excelsior» pa je naletel na dva financarja v civilu. Zdi se, da se je Di Pierro zaletel v enega izmed dveh agentov, zaradi česar je prišlo do prepira. Kljub ostrim in žolčnim izpadom sta se stranki kmalu pomirili. Di Pierro se je vrnil v lokal ter poklical baje na pomoč še štiri prijatelje in znance. Vsi skupaj so se podali ob poti ob obali ter so zasačili fi-nancarja v bližini pomorske postaje. Tu je prišlo do pretepa, v katerega je posegel tudi neki policijski agent. Sodniki so včeraj spoznali Di Pierra za krivega ter so ga obsodili na 7 mesecev zapora, Tiepola pa na 6 mesecev zapora. Sodniki so spoznali za krivega tudi G risana, čeprav sta oba obtoženca trdila, da ta ni imel opravka pri omenjenem dogodku. Prisodili pa so mu 2 meseca zapora. telo s ceste v obcestni jarek. Možu se ni zgodilo nič hudega, njegova žena pa se je nekoliko pobila in ranila po čelu. Zdelo se ji je, da ne bo hudega, toda glava jo je vedno bolj bolela, zaradi česar so včeraj poklicali rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. Tudi včeraj tatvine motornih vozil Na komisariatu javne varnosti je Cosimo Biacoiillo iz Ul. Campanel-le 38 prijavil, da mu je nekdo u-kradel avto, ki ga je parkiral blizu svojega doma. Ivan Milič iz Zgonika 24 pa je prijavil na komisariatu javne varnosti na Opčinah, da je nekdo ponoči s silo odprl vrata avtomobila Aldo Tomasin iz Alpinske ulice na Opčinah je pred dnevi prijavil na policiji, da mu je nekdo ukradel skuter, policija pa je takoj u-vedla preiskavo in obvestila vsa poveljstva. Tomasin je imel srečo, ker so tatu, 18-letnega Giuseppa G. kmalu zasačili ter mu vrnili skuter. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolncu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone kostanj .......... 65 kaki .......... 53 88 188 100 83 159 153 118 83 jabolka ........... . . 24 118 71 59 71 100 hruške ................ 47 grozdje................ 83 188 129 domača pesa............ 70 160 110 zelje ................. 60 artičoke .............. 41 cvetača ............... 12 ohrovt ................ 47 cikorija ...............24 čebula ................ 45 stročji fižol 80 80 80 65 60 55 153 165 153 koromač............ 47 83 solate ................. 50 175 86 krompir ................ 41 paradižnik.............. 50 129 rdeči radie............. 75 275 125 zeleni radič 1....... 300 450 350 zeleni radič II........ 80 250 200 zelena ................. 60 120 100 špinače .................38 90 večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) KINO ROSANDRA - BOLJUNEC predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 uri film: LOV NA MOŽA (Caccia al marito) Igrajo: Sandra Mondaini, Enio Giro-lami, Lorella De Luca, Pierre Gressoy, Valeria Fabrizzi in VValter Chiari i JiŽhena predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri (zadnja predstava ob 21.30 — film traja okrog 3 ure) največji film naših časov: KIRK DOUGLAS LAURENCE OLIVIER JEAN SIMMONS CHARLES LAUGHTON PETER USTINOV JOHN GAVIN S spolzke ceste avto v jarek Na 2. kirurški oddelek so sinoči sprejeli 24-letno El.do Mic’.'---lato por. Valvodn iz Ul. Ronche-to 69. ki se bo morda zdraviti dva tedna. Zenska je povedala, PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Ul priredi v soboto, 17. novernj> ob 20.30 v dvorani na stadw «Prvi maj«, Vrdelska 7 spominsko svečanost 0!» 10-lelnici smrti skladatelja in pevovodje FRANA VENTURINIJI zbori P* Sodelujejo pevski zuui. svetnih društev «LIPA», VAN«, '(SLOVENEC«, PERLE« in sopranistka LJUBICA m BERCE- KOStTji ^ ki jo bo spremljal pri klavW „• 1°®ti dr. GOJMIR DEMŠAR t( Vstop pr“,’| Jlaže) V A B L J E1,1 k m 1 J H*) so £#v ta 0 'ir tvi P * ime] > t Z t*. : ‘ Pan; Nje , 'Panc --'Potkov Gledališča h ta ^ da v GLEDALIŠČE VERDI «jatn0 Danes ob 20.30 za red B v PafI' ***> da lin na balkonih ter za red A naJL Jti od rijah in stojiščih druga Pr , 4/6 do mi izvajalci kot na premieri. I Jutri za red A v ParteIjlj| pa z jah in stojiščih prva predstava11 (pu9*1" cinijeve opere «Tosca». Opero cimjeve opere «iosca». upeio - , rigira-1 Antonino Votto, v jglavnih j gah pa bodo nastopili Magda ^ iovaje ro, Giuseppe di Stefano, RaJI1®,J1j i* &krc nay. Zborovodja Giorglo režija Carlo Acly Assolinl Nadaljuje se pri prodaja vstopnic za obe Pri blagajni v ‘ obe Predli ^ TEATRO NUOVO ^eli Prednaročila In prodaja ab0,lj! *t V.!*a h Razstave v soboto ob 18,30 bo v 'PalafL< Ž!4 I selil v Vidmu na pobudo «Furj) li, hi li au ga centra za plastične umetnOCj [piski] tvoritev grafične razstave tržaš" , ^ metniikov Ponteja in Gombača- j tvoritev grafične razstave Na l s o *«» b pre [e. Nazionale 15.00 «Okay pariš!#/ lJ*e coloc. Fred Mac Mwrray. .((( Fenice 15.00 »Štirje neapeljski ^ (Le 4 giornate di Napoli). ’ bj . N-annija Loya. .J ii( Sl I Excelsior 15.30 »Tisti dve» 'p L go: due). Audrey Hepburn, Shirt® . 1 sv, Laine- irt1 1 Grattacielo 16.00 «Smog». EnrKy ,1*^ ria Salerno, Anniie Girardot 's, to Salvatori. ^ Arcobaleno 15.30 «Fedra». do "A si sli Mercouri, Anthonv Perkid8, Vallone . , tl Supercinema 16.00 «Rlmski g!a$ dl gladi a tore di Roma). f:>.i color. Gordon Scott Vandiss Alabarda 16.00 «Svet na OlaiaJL mondo sulle spiaggie), TectPjP] Prepovedano mladini.’ ’ Filodrammatico 16.00 ((Jezdeci ’ lipse« (I quattro cavalieri nj< Tpčhn i-p/vlinr nipri 1 A calisse). Technicoior. Glen Aurora 16.30 «Zmenek ob 'i*fj St! Ai (Appuntamento in riviera) Cristalio 16.30 »Zločin se ne (II delltto n°n paga). Gabrk1 !$]0 zetti. Prepovedano mladini- .(|i tu °c Garibaldi 16.30 «V pekel in J j , Po (AllMnferno e rltorno). »ji lor. Drake Greg, Jack Pal^ 1% m Zadnji dan. n Capitol 16.00 ((Poveljniški 1,1 l? (Ponte di comando) Tech11 itL00 Alec Guinness, Dirk Bogardt ^ s Impero 16.00 «Senilnost» Prepovedano mladini. Massiino 16.00 «E< Cid«. TecPf’ Sotla Loren. Charlton HestO*'..^ l AoSe Moderno 16.30 «Novi angeli« Lji \ - 1 vi angeli). Prepovedano nda' Zadnji dan. Astoria 16.30 »Psvcosissimo«. vr gnazzi, Raimondo Vianello. 1» '»d Astra 16.30 ((Sovražnika« (1 “ m tol)- ,ve, Vittorio Veneto 16.00 «Ena, dv HiUUU I eusio 10.W a, , j (Uno due tre). James Cagd"j! V, 1. -i i « 1 C f\f\ ,.^JnXXn«r^leltt II Ih. *' Abbazia 16.00 »Maščevalci« IV' catori). Aklm Tamiroff. Marconi 16.00 «Mrk» off. „ (L’eaH9y ,, I nifl PfCF k niča Vittl, Alain Delon Pre™ 11 »le 4l% •C no mladini. (.] 1« Skedenj 16.00 «Cmt bes« (^V Pot Ideale 15.30 ((Poletje in dim#^)! ^ p0u< e fumo). Technicoior. Ger: ge. ra). Joel Mac Crea. Cudovl'a ba žrebca. 'v«6j S: i Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Bark<>v „ ( ^ 6 ti bi ljubitelje folklornih plesov, ^ r,« Br] stopijo k folklorni skupini. , °sta petkih ob 20.30 v društvenih P1 »SL Ulica Cerreto 12. '»g; PROSVETNO DRUŠTVO ^ |j^ s/'9 NJU vljudno vabi člane 1» . h na REDNI LETNI OBČNI I 1 BREZPLAČNE IZKAZNICE NE VELJAJO! bo v društvenih prostorih “-jj, , novembra 1962 s pričetkom 00 >1» s A .!>- orusivo ■lvi‘f prikazuje v svojih prostori« „p " Montecchi 6-1V. vsako soh0>“ / V, uri ln vsako nedeljo ob I0-'* , *j a ! v zabavne filme. B li l s Vsako nedeljo popoldne t- »o desn» c ]* se Društvena knjižnica posl«) nedeljo od 10. do 11. ure. ,A.°kdi #! Izlet SPDT v Kranjsko A ^ boto in nedeljo 8. in 9- 1, s' bo dvodnevni izlet SPDT v »r Uk goro kot izhodišče za ogle“ I 0 ka, za planince in smučarje s j Vršič in Mojstrovko. '°d K" Naznanjamo žalostno je po kruti bolezni za v pustil naš dragi 64-letni ( [Jstv^d d«! »»S ’ n JOŽEF LflVREN^ | LORENZI Pogreb nepozabnega ( iolncH r»H IR IH n& ^ hiše žalosti ob 15.30 pokopališče Užaloščene, žena ^ i^ arij in Eni, bratje ia s (( \ >>i Marij ln Eui, bratje ostalo sorodsUo. Lonjer, 16.11.1962. i fe vV tl nbr> me <* > ».S mbra [> E ,'em^ ;a® 4® Oidstotikov 40 *tedlkorja (najmo-nrO!*|ntai\tOVal'ne in najdonosnejše 80 kile v rolkah ameri-bnopolov, vrhu tega še 90 °v Proizvodnje energije, telefonsko omrežje, (tj. 0v železnic, večji del za nafto, malone JHJ k ta )I v ps^, t na t »sti preds»|66 |S» iri. h;, veletrgovin Razumljivo 50 ra-vsi ho-sploh ne o-.-----je potoni- te je, pred prevzemom w ,°d strani Fidel Castra, os» *' trt„ 0 ^ odstotkov vse zuna-FVimske mreže delalo za rteri11 It 30 do 35 odstot- na >% i ~ 2a ost alle ° w H 9 . jda 0'fbvale ameriške de-Bvropo ter osta- avnlUJ 1, loeo _ ko so se že na-iafflbAjjt 7 'temeljite spremembe Klr#1111 .g, .ra8 75 odstotkov kuhan-izvoza bilo usmerjenega gleda11’ v1'* a Ust ion e dežele in samo ed3»?l,|i j Jteialističme. Toda že ko-jega leta se je takšno sta-preobrnilo. Kuba je atx>,in!.| (g 1 a svoj prvi štiriletni Pri t/ koledarskega razvoja, ki ™ odpreti nove ga osvoboditi be-osnovi izkoriščanja do-Pogastva ob gospodar-_ _ :0fi od zunaj, se je v ji t Hoj dvidevak>, da bo kma- osnovnih potrebščin, se pravi Predstavljajo največji Hitela k. hpu. Pr^i do osamosvojitve eF3 ki zagotovitve — aoa. »le, vd\ j *e§a otoka. Ze tedaj je 0 Prvega odkritega pri- 0dVtrani ZDA- Te 80 nam- slD V1' \ Povedale pogodbe glede Jih ^adkorja, omejile doba-jsKl Sj^j6 . in z drugimi d is kri m i->11). kj 71' ukrepi preprečevale, Ijji ti, S| Kuba zagotovila dovolj .:«|3 >0j »»spodarske temelje za h ^ J, Mojega štiriletnega nadet. ^ Položaju ni imela velike j 11^ Pa tudi ne časa, da bi ** ,' Imela je velikansko po- i(?°. velikih količinah hranite, rži, graha, masti, C, Prahu in drugega, kar K*0 nabavila samo z za-. lenim izvozom svojega Ja- V štiriletnem načrtu It« uP°^tevana tudi pre-zunanje trgovine, če-)(>g atem niso bili predvide-hftVlg1; ki s° malone one-i fbi A'r8ovanje z raznimi de-^tižjT^brike in Evrope. Šobri*1 tel0 „ .^ežele, čeprav od Ku-in)- J S "teljene, so v tem tre-'SJt1 ' z „?^azale svojo solidar- p>1 j°- j, }i» n1Ina najbogatejša ležišča tfjjjl1 1 ),2 svetu, čeprav za to Crte J .^Ori« Ve' Tega pa doslej Zdaj ji bo SZ j na sredstva in potreb-'ecbl1^ !» r,rn° Pomoč, tako da bo . °izvndnia niklja do 1. j,-- i« presegla proiz-anade, ki danes velja ,,(ol'Ve(,,JeSa proizvajalca niklja ; 'Ul Vole, l«, J, Kuba sv ŠSft* "1M|* n>iaih „ graditvi (pa.r'V hit aaPrav, ovit* ^ ‘tebn„ elektroener-ki so neobhod-tir, postavitev šte- j>‘h industrij, in xfe 3e nafta uvažala iz fati ®,nezuele. Z nacionaliza-i i. 'Pr uovUa*fi ' ie . eJ‘h kj so bile tuja K>v. ‘‘V , ' Df K. nafta iz teh dežel st«, aiati na Kubo, ki a brez i, '«ga ' ePkr tega sredstva. Toda at priskočile na je važnega Kubi po- 5^ ' k ' n j;a^'sti*ne dežele. Zagoto- 20°, i Vs° potrebno nafto za Si0J- o» * ? ie , Poljedelski proizvod :>ll!i«lSienihk0rni trs-t’ s ,katerim Pih "h f 1 !>Valn u1 nad 150 odstotkov riin oH, ,z»ost , Površin. Toda za->°1fl *r Sja *.e tehnične ravni ob-3 hii,3e hektarski donos bil s ‘žji naV’ h s °mc " “ ie kot v drugih deže--c ^^io državnega pose-i»l)e (N0 Je ta 1. 1961 povečal, "hdei- ohenem bile zmanj- iSJ dei.PfPlPe površine. Od-^,§!a Vna sila pa se je ta-• I 2aPosliti na povečanih a0ro. J !• Kai/iža' tobaka, kave, V&4 l a sv0kP važno je za Ku-(ijla 3 sladkor lahko pla- lik Sva*«.... . — ■ ed M! S jtetovnem tržišču, je demo urejenih. Njihova kapaciteta je okrog 7 do 8 milijonov ton letne proizvodnje. O spremembi gospodarskih struktur Kube v preteklih letih so zelo zgovorne naslednje številke: 1. 1958 je kubanski u-voz sestavljalo okrog 60 odstotkov potrošniških dobrin in samo 40 odstotkov proizvodnih sredstev, danes pa se je uvoz prvih znižal na visega 20 odstotkov, vtem ko obsega uvoz drugih že Okrog 80 odstotkov. Velika zapreka pa je v tem, da je osnovno plačilno sredstvo Kube nien sladkor, katerega pa zdaj, zaradi blokade, lahko prodaja samo socialističnim deželam. Navzlic tem težavam je Kuba letoš začela uresničevati svoj štiriletni načrt. In že v tem letu je bilo določenih 883 milijo, nov pesosov (1 pesos velja nominalno 1 ameriški dolar) za investicije, od tega 560 milijonov za nabavo investicijske o-preme v vzhodnih deželah, a ostalo za izgraditev stanovanj, razvoj prosvete, cestnega omrež-ka, socialno varstvo in življen-sko raven prebivalstva. Ted Kennedy, najmlajši brat ameriškega predsednika, se po svoji izvolitvi za senatorja, skupaj s svojo ženo Joan ves zadovoljen smehlja. Tako so zdaj na najvišjih državnih položajih malone vsi moški člani družine Kennedyjev. Zdi se prav tako, kot bi Slo za poizkus uveljavitve nekakšne predsedniške dinastije K UL TURN O PISMO IZ LJUBLJANE «Administrativna balada» v ljubljanski Drami Delo Miloša Mikelna je na premieri doživelo uspeh - Potreba po dobrih satiričnih tekstih Avtor podnaslavlja svojo satiro «Komediji podobna reportaža v treh dejanjih s petjem, plesom in sre(olovom». (*) V avtointer-vjuju (Gl. list, 1962/63, št. 3.) se Mikeln duhovito zavaruje na razne strani, med drugim tudi zoper možni očitek, češ, ali spada taka reportiža. tak politični kabaret v osvrdnje slovensko dramsko gledališče. Bistvena za družbeno satiro sta njena aktualnost m njena po-godljivost. Gre za njen neposredni učinek na občinstvo. V tem po. gledu je doživela Mikelnova Administrativna balada pri premieri izreden uspeh, saj so o tem pričale eksplozije smeha in ponovno ploskanje pri odprtem odru. Prislovična zadržanost ljubljanske premierske publike je pri tem skopnela. Dokaz, da je Mikelnova satira pogodila nekatere nevšeč-ne družbene pojave (komolčarstvo, birokratizem, karierizem, «biciklistiko», se pravi upogibanje hrbta navzgor in pritiskanje z negami navzdol ipd.) v živo. Mikelnu je lasten izredno živ .."........"m""""...••■■■■■.....»trn...im................nuni... NAJMANJ NEVARNA, A NAJBOLJ RAZŠIRJENA BOLEZEN Nedolžni prehlad še vedno predstavlja nerešljivo uganko za medicino Napori znanstvenikov, da bi odkrili povzročitelja - Alergične osebe bolj podvržene prehladu - Temperaturne spremembe in način oblačenja so odločilni za okužbo iz tega, da sladkornimi razpo- tovar- Ko je govora o boleznih — in danes ljudje o njih, je treba reči, kar precej razpravljajo — se prejkone marsikomu čudno zdi, da še do danes ni medicinski znanosti uspelo odkriti povzročitelja ter ustreznega zdravila za čisto navadni, nedolžni prehlad, še pravi najbolj razširjeno in nadležno bblezen. Pa ni res, da bi se za to vprašanje medicinska veda ne zanimala, češ, saj ni vredno izgubljati dragocenega časa z boleznijo,* ki pravzaprav niti prava bolezen ni, ker se pač od nje ne umira. Nasprotno, medicinski strokovnjaki so posvečali in še danes posvečajo nedolžnemu prehladu precejšnjo pozornost, dober del svojih moči in znanja, da bi razvozlali skrivnost njegovega nastanka, zatem pa izdelali ustrezno učinkovito zdravilo. Zdi pa se, kot bi se narava hotela poigravati s človeškim razumom, ko mu ponuja v rešitev na videz nedolžno vprašanje, ki se za sedaj pokaže, da v resnici ni tako enostavno, marveč v svoji navidezni nedolžnosti nenavadno težavno. Zdravniki in zdravniška veda, razumljivo, pred prehladom še niso kapitulirali, borba se nadaljuje in bo tekla vse dokler bo uganka razvozlana. Na Angleškem obstaja v Sa-lisburyju poseben center za raziskovanje te bolezni. Poizkusi se vrše nad pacienti-prostovoljci, in to že celih 14 let. Raziskovalna dela vodi znanstvenik Andre-wes. Lani so se končno pokazali prvi rezultati. Andrewsu in njegovemu sodelavcu Tyrrellu je u-spelo izolirati virus, ki povzroča prehlad. V resnici niti ne gre za en sam virus, marveč za več virusov, oziroma skupino virusov, katerih proučevanje se je šele začelo. Toda samo s tem, vprašanje še ni rešeno, postavlja se namreč neko drugo, na katero je treba odgovoriti, da bi nekega dne mogli prehlad z lahkoto in naglo zdraviti: v kakšnih pogojih, kako in zakaj se .pojavlja. To so občutljive praznine v medicinski znanosti, tembolj, ker si vsi zastavljajo vprašanje, kako to, da tega do danes ni bilo moč osvetliti, ko pa so se v medicini rešili že vse težji problemi. Iz prakse vemo, da se prejkone nihče, ki gs je popadel prehlad, niti ne zateče več k zdravniku, Cernu, saj mu ne more pomagati! In tako so se ljudje nekako privadili, da sleherno zimo prenašajo svoj prehlad kot nekaj, kar je sicer nevšečno, a se proti temu ne da ničesar ukre niti. Prehlad je brez dvoma najbolj razširjena bolezen. V Ameriki izostane od dela nad 250 tisoč delavcev dnevno zaradi prehlada, kar znese letno okrog 80 milijonov delovnih dni. Potemtakem predstavlja prehlad u-poštevanja vredno nevarnost tu-Si glede na škodo, ki jo zaradi svoje razširjenosti povzroča v gospodarstvu. Vedno se je poudarjala važnost mandeljnov proti infekciji, se pravi tudi proti prehladu. Napravljen je bil poskus s sto osebami, ki so si mandeljne dale operirati, in sto drugimi, ki so jih še imele. Rezultati niso potrdili mnenja, da bi utegnile biti osebe z mandeljni proti prehladu bolj odporne. Tudi glede cigaretnega dima, se je govorilo, da razkužuje dihala, toda tudi med kadilci in nekadilci se niso mogle ugotoviti kakšne bistvenejše razlike glede odpornosti proti prehladu. Pač pa se je pokazalo, da se hitreje prehladijo osebe, ki so alergične, se pravi pri katerih se rada pojavljajo koprivnica, razni ekcemi, nadušljivost. Vrhu tega, lahko rečemo, da vsaka sprememba splošnega telesnega stanja, bodisi fizičnega kot psihičnega in čustvenega značaja, lahko povzroči nastanek prehlada. Največkrat pa »e v zvezi s prehladom omenja mraz, kot njegov osnovni povzročitelj. In vendar so nekateri, ki izključujejo, da bi mraz in vlaga na kakršenkoli način mogla vplivati na njegov pojav. Večina znanstvenikov vendarle smatra mraz, posebno vlažen mraz, za važen element prehlada. Morda niti ne toliko mraz sam po sebi, pač pa temperaturne spremembe, skoki v temperaturi. Tako bo oseba, ki opravlja sedeče delo v zaprtem prostoru, veliko bolj podvržena prehladu kot pa ročni delavec, ki svoje delo ves dan opravlja na odprtem in v vsakem vremenu. Pretirano ogrevana stanovanja so prav tako razlog pogostim prehladom. Prav tako način oblačenja: oseba, ki je vajena nositi okrog vratu volnen šal, klobuk, volnene nogavice, se bo gotovo ob najmanjši spremembi svojega načina oblačenja prehladila. Glede sredstev za zdravljenje prehlada je treba reči, da jih je na razpolago, kolikor jih kdo želi, od tovarniških, kakršni so kinin, piramidon in vrsta drugih, do empiričnih, oziroma domačih sredstev, kakršen je dober kozarec vročega sladkanega vina, ali, po receptu skeptika, ducat nosnih robcev. S"n|katerth 3e samo 23 mo* >I""""iiiiiiii„i„h,ii,ii.....................................mn...... i Ll)0rtO<3 21.3 h„ -ms \ zumuM ———————————— nasprotovali zakonitim predpisom, Zanlmfivii načrti v zvezi s prijetnim potovanjem. Zdravje odlično. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zanimiv dan, v kolikor imate smisel za umetnost. Potrpežljivost in vztrajnost sta neobhodno potrebni v vaših načrti. Zdravje dobro. KOZOROG (©a 21.12. do 20.1.) Verjetni uspeh za one. ki se ukvarjajo s trgovino. Posvetite vso pozornost osebi, ki vas zanima. VOONAfl (od 21.1. do 19.2.) Uspeh v poslu, ki vam J* zelo pri srcu. Zagotovljeno napredovanje nekega vašega načrta. Zdravje izvrstno, RIBI (od 20.2, do 20.3.) Izpolnili boste svojo dejavnost z novimi nalogami. Ne bodite preveč občutljivi. Zdravje zelo dobro. Zl.3 do 20.4.) Zaupane S ^ dn'°Ve zanimive naloge. %' N* r° neke ugodne spre-, Stv'90 j, .dlte preveč, v A V S. ,4- do 20.5.) Nova po-llfMl/ %* "'V izkazala kot ze- Ml/* Vn ■ N« 5e razpoloženje ne bo 2<>rU''te 9vo^e zdravje. 'V, daLl*1 ai.5. do 22.6.) Ne -A NuHg "tne*a spora z nekim V*' pr^' Ognite se vsakršne P' ! Gioriibo-beiicški dnevnik BRIŠKI KMETJE DRŽIJO TRDNO Briški kmetovalci vztrajajo glede prodajne cene mleka Skrajni čas je že, da se bolje plača naporno kmečko delo in tveganje pri investicijah Kmetovalci z Oslavja in iz Stever-1 stvarijo še zaslužek? Jana, proizvajalci mleka, še vedno Spor med kmetovalci in mlekarji z velikim zanimanjem spremljajo j se je že tako zaostril, da so proiz-akcljo za spremembe v prodaji j vajalci sklenili izbrati nekaj izmed mleka. Po letošnji suši, ki Jih je I svojih ter jim poveriti zbiranje bla- tako hudo udarila, ne morejo več dopuščati, da se bodo posredniki okoristili z njihovimi žulji. Preveč se morajo truditi na svojih posestvih, da bi lahko še naprej puščali vnemar enega izmed važnih virov dohodkov. Popolnoma prav Imajo, če hočejo mleko draže prodajati, da oi pc eni strani krili povečane stroške s krmljenjem, po drugi strani pa si tudi zboljšali gospodarsko podlago, kot si jo z u-•pehom ustvarjajo nakupovalci. Ko so se živinorejci pogovarjali o tej zadevi, prav gotovo niso uporabljali polovičnih izrazov: »Raje ga damo prašičem, kot pa da bi ga še naprej prodajali po 53 lir liter. Ce ga mlekarji plačujejo v Loč-niku, Standrežu in v Moši po 58 in celo 60 lir, tedaj naj se ta cena vpelje tudi na Oslavju in Štever-Janu, ki nisra nič bolj oddaljena od mesta kot te vasi.» Prizadeti kmetovalci sicer z veseljem ugotavljajo, da niso vsi mlekarji enaki in da so ga nekateri Iz St. Mavra in tudi iz Steverjana že doslej plačevali po 55 in 56 lir, toda doseči pa hočejo tudi od ostalih, da zvišajo odkupno ceno. Obenem pa pripominjajo, da bi se morali mlekarji zavedati, kdo jim daje, kruh n v kolikšni meri. Ugovori mlekarjev so najrazličnejši. Nekateri pravijo, da morajo vsak dan rano vstajati; rano pa vstajajo tudi kmetje, ki jim mleko Izročajo. Drugi ugovor so prevozni stroški: ali ni zaslužek vsaj 25 lir pri litru (vedeti pa moramo, da mlekarji pripeljejo v mesto tudi 3 in več hi mleka dnevno) več kot dovolj, da si plačajo stroške in u- ga in njegovo dostavo trgovcem na debelo, ki ga bodo prav gotovo draže plačevali. S takšno rešitvijo bo odpadlo tudi vsakdanje vstajanje ob 4. uri, da so mleko izročili prekupčevalcu. Kakor stvaii sedaj stojijo, se ne vidi še nobeno upanje za zadovoljivo rešitev spora. Ce bodo kmetje vztrajali pri svojem (v tem pravilnem stališču jih odločno podpiramo!), tedaj se bo zgodilo, kakor se že dogaja, da bodo mlekarji kupovali veliko slabše mleko, ki ima manjši odstotek maščobe, pri trgovcu v mestu po 65 lir ali celo 70 lir. Ali se jim to izplača? Kaj bodo rekli in kaj že pravijo o takšnem mleku potrošniki? Ob zaključku bi hoteli navesti še eno misel, ki nam že delj časa roji po glavi, kadar govorimo o kmečkih vprašanjih: Skrajni čas je že, da se tudi kmečko delo boljše plačuje in da se s pravilno ceno kmečkim pridelkom nagradi naporno delo in pa še tveganje po vrhu, ko kmet izroča zemlji seme ob začetku vsakega kmečkega leta. Kdor več dela in več žrtvuje, kdor razpolaga z večjim obratnim kapitalom, tistemu naj gre večji zaslužek. Deževje ob koncu prejšnjega in začetku tega tedna je že toliko dvignilo vodovje Soče, da je ponekod nastopila že nevarnost za poplave. Zlasti v Sovodnjah so se bali, da bi voda ne prestopila breg; pa tudi v Stražicah so se pri gradbišču brvi zaskrbljeno ozirali v Sočo. V torek je voda nekoliko upadla; sedaj pa se je z novim dežjem povrnila bojazen, saj je Soča zopet začela naraščati. Vsekakor o poletju sv. Martina do sedaj nismo imeli nlkakega znaka in se ta svetnik tokrat ni nržal svoje vremenske tradicije. SPOR OKOLI POKOPALIŠKEGA ZIDA V ŠTEVERJANU Poišče naj se sporazumna rešitev med spornima strankama Zid je tako nizek, da vidijo prek njega obiskovalci bližnjega javnega lokala Povračamo se k pokopališkemu zidu v Steverjanu. Izvedeli smo nekaj podrobnosti, ki še bolj o-svetljujejo zadevo, in jih hočemo posredovati čitateljem, da bi si ustvarili stvarnejšo predstavo. Pokopališki zid ni visok dva metra, ampak meri ponekod tudi samo 1,5 m. Vse kaže, da je bilo s Formentinijeve strani navože-nega nekaj materiala, ki je ustvaril posebno situacijo, odkar se je odprl javni lokal v neposredni bližini. Ne da bi se spuščali v podrobnosti tega vprašanja, se nam zdi potrebno, da bi le kazalo odpraviti razloge, ki so dovedli do tega spora. To pa je iiiiiiiiiiiiiikiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiviiimfiMiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI mogoče samo sporazumno med obema prizadetima strankama, se pravi med občinsko upravo in pa dr. Formentinijem. Kako naj se to napravi, o tem ne bi mogli dati nikakršnega recepta; eno pa je gotovo: pokopališki zid je prenizek. Nekaj je treba vsekakor napraviti, da obiskovalci javnega lokala ne bodo imeli neposredno pred očmi pokopališča. Ko smo že pri tej zadevi, pa naj pripomnimo še to, da so pokopališka vrata vedno odprta in da je morda tudi zaradi tega zmanjkalo ničkoliko rož in svečk, ki so jih vaščani 1. novembra položili na grobove umrlih svojcev, da bi bilo to zadnje njihovo bivališče lepo in tudi čim dalj časa okrašeno. Za novi goriški vodovod potrebujejo še 380 milijonov V celoti bo objekt veljal 680 milijonov - 0 zadevi bo občinski svet razpravljal na seji 23. novembra Slovensko gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 18. novembra v Gorici, v Prosvetni dvorani na Kcrzi Verdi št. 13 Na spored' , sta Pirandellovi igri «CEPICA S KRACiULJČRb Včeraj nad 51 mm dežja Po krajšem premoru smo imeli včeraj ponoči in potem ves dan v Gorici zopet dež. Sicer ni bilo kakšnih nalivov, ki bi zahtevali poseg gasilcev zaradi poplav kleti, vendar Je padalo zdržema vso noč In tudi dopoldne, tako da Je padlo včeraj do 13. ure kar 51 mm dežja, torej v manj kot 20 urah, kar je že rekord zadnjih mesecev. Na zadnji seji občinskega odbora, kateri je preteklo sredo predsedoval župan dr. Poterzio, so odborniki med drugim obravnavali tudi načrt za novi goriški vodovod in pa pravilnik za izplačilo šolskih štipendij. Oboje bo predmet obravnave na seji občinskega sveta, ki bo 23. novembra ob 18. uri. Splošni načrt goriškega vodovoda je obrazložil odbornik za Javna dela Lupieri, ki je med drugim povedal, da občina ni dobila odškodnine za vodovodne naprave, ki so ostale v Jugoslaviji. Dobila pa je prispevek v znesku 300 milijonov lir od pristojnega odbora iz Rima za gradnjo novega mestnega vodovoda pri Mocchetti. Izvedba celotnega načrta bo stala 680 milijonov in zato je županstvo zahtevalo od ministrstva za javna dela zakonske olajšave za prejem nadaljnjih 380 milijonov, Kolikor jih še potrebuje za uresničitev načrta. Pravilnik za izplačevanje šolskih štipendij, o katerem bo razpravljal občinski svet, je predložil odbornik za šolstvo De Simone. V ta namen je določenih 6 milijonov lir, ki Jih bodo potrošili za pridnejše in po-trebnejše dijake. Štipendije bodo znašale po 30.000 lir, lahko pa Jih bodo zvišali za 5 ali celo za 10.000 lir za dijake z oceno nad 7. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA «PATENT» Prevedel R. R. — Scena : J. Cesar; režija: A. Rustja Dve predstavi: ob 16. in 20. uri Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul Ascoli 1/1. in v ka- varni Eratuš. Cene: Sedeži po ISO lir, za dijake in drugo mladi- 300 in 200 lir, stojišča po dr _ no po 100 lir. CORSO. 17.15: «Mr. Hobbs gre na počitnice« (Mr. Hobbs va in va-canza), J. Steward in M. 0’Hara. Ameriški barvni film v cinema-scopu. VJTTORIA. 17.15: «Z ognjem in mečem« (Col ferro e col fuoco), J. Crain in E. Zareschi. Italijanski barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: «Pod desetimi zastavami« (Sotto dieci bandie-re), V. Heflin in M. Demongeot. Italijanski črnobell film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli_v Gorici naj- višjo temperaturo 12,4 stopinje 12.30, najnižjo 9,8 Stopinje ob 23. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 97 odst. Dežja je padlo čez noč do 13. ure včeraj 51,6 mm. V hotelu se je prijavila z napačnim imenom Upravhica Ivolela jo je' sprejela s pristankom policije - Pek Iz Podgore ‘bo plačal kazen, ker je imel kruh preveč vlage Dne 16. februarja letos je nekdo po telefonu rezerviral sobo v hotelu Corso v Gorici. Zvečer okrog 23. ure je v resnici prišla neka gospa z dveletnim otrokom in vprašala za sobo, ki je bila zanjo rezervirana. Upravnica hotela, Vanda Pontoni jo je vprašala po dokumentih, ki pa jih potnica ni imela. Zato je poklicala kot garanta nekega domačina iz Gorice in nato so jo vpisali med goste pod imenom Mara Kardos por. Ildebrand, rojena v Debrecenu na Madžarskem leta 1927. Pontonijeva je napravila prijavnico v tem smislu, jo poslala na kvesturo obenem pa še po telefonu vprašala kvesturo, če sme to potnico sprejeti v prenočišče brez dokumentov. Kvestura je to dovolila. Naslednji dan so skrivnostno potnico zaslišali na kvesturi in ker je prišla od kvesture iz Rima za njo tudi tiralica, so ugotovili, da ženska hi dala pravih osebnih podatkov, ampak da se imenuje Giulia Brodnik, rojena v Trstu leta 1930, sedaj brez stalnega bivališča ter da je bilo izdanih na njeno ime več zapornih odlokov. Zato jo je gorička kvestura odpremila v Rim, kjer so jo spravili v zapor Rebibia. Medtem je nekdo prijavil sodnim oblastem Vando Pontoni in njenega brata 40-letnega Valnea I namreč dne 17. februarja letos Pontonija, ki ima obrtnico za ho- neka} po 8. uri zjutraj pregle- tel Corso, ker da sta prenočila tujo potnico brez osebnih dokumentov. Pri včerajšnji razpravi je tudi predstavnik kvesture potrdil, da je Vanda Pontoni poslala prijavnico in po telefonu vprašala za dovoljenje in bi torej morala biti v redu. To je poudaril tudi branilec obeh obtožencev odv. Cossa, ker obtoženca nista mogla ravnati drugače in sta imela dovoljenje od kvesture, ki je tisti organ, ki nadzoruje javne lokale in jim izdaja tudi obrtno dovoljenje. • Kljub temu pa je sodnik spoznal obtoženko 41-letno Vando Pontoni za krivo ter jo obsodil na plačilo globe 14.000 lir, pač pa je oprostil brata Valnea, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. S to razsodbo je bila nekoliko spremenjena prva razsodba v tej zadevi od 8. maja letos. Včeraj je bila tudi ponovna razprava proti peku Sergiu Sco-rianzu iz Podgore, Ul. 4. novembra št. 1. Z razsodbo od 14. maja letos ga je okrajni sodnik obsodil na plačilo globe v znesku 100 tisoč lir, ker so v njegovem kruhu našli več kot 29 odst vode, kot je po zakonu dovoljeno. Kontrolni sanitarni organi so dali kruh v prodajalnicah Silvana Miculusa v Ul. Madonnina del Fante in Valburga Cociannija isti ulici na št. 4. Kruh so pregledali v pokrajinskem higienskem laboratoriju in ugotovili, v njem 32 odst. vlage. Proti prvi razsodbi je Scorianz vložil priziv, v katerem navaja, da je odstotek vlage, ki so ga našli v njegovem kruhu (gre za navaden kruh tipa «1» v kosih od 150 do 250 gramov), dovoljen po zakonskih predpisih, v vsakem primeru pa da gre le za majhno količino kruha. Sodnik je delno upošteval navedbe pritožbe in znižal prvotno globo na 18.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je bra. nil odv. Munafo. Drž. tož. Cossa in Munafo; sod nik dr. Rinaldi. Pri padcu si je zvinil ramo Sinoči okn.g 21.30 je prišel po pomoč v gonško civilno bolnišnico 66-letni Giulio Tabacco iz Gorice Ul. Fatebenefratelli 134. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je mož zvinil levo ramo ter so ga zato pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Tabacco je povedal, da se je ponesrečil pri padcu na domu. Priprava za sejo pokrajinskega sveta Pokrajinski upravni odbor je i-mel v torek svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija. Uvodoma so precej dolgo proučevali probleme, ki so v zvezi z ustanovitvijo industrijskega področja v Tržiču, ža kar si je tudi pokrajinska uprava prizadevala in v tem sodeluje s trgovinsko zbornico ter z občinsko upravo v Tržiču. Odobrili so nato vrsto ukrepov na področju javnih del, obravnavali pokrajinske finančne probleme in pravne ter mezdne probleme pokrajinskih uslužbencev Pred zaključkom seje so proučili tudi vse probleme, ki so na dnevnem redu za sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto z začetkom ob 15. uri. Na dnevnem redu je predvsem vrsta interpelacij in resolucij, ki so jih v zadnjih mesecih predložili razni svetovalci ter je na zadnji seji pokrajinski predsednik obljubil, da bodo o njih razpravljali na tej seji-. Med drugim bodo razpravljali o sleparijah z živili, o komisarskem , režimu pri trgovinski zbornici, o pristanišču in OET v Tržiču ter o problemih goriškega kmetijstva. Poleg teh točk je dodanih dnevnemu redu za sobotno sejo še 18 novih točk pretežno upravnega značaja. S postavo, ki je zadovoljila v Bariju Nobenih novih nakupov v vrstah tržaškega moštva V nedeljo čaka Triestino v Foggi druga zaporedna zunanja tekma. Po uspešnem nastopu v Bariju, odkoder se Je Triestina vrnila namesto s porazom, katerega so skoraj vsi napovedali, z neodločenim rezultatom, je trener Radio v celoti potrdil postavo, ki mu je prinesla zadoščenje, katerega ni niti najmanj pričakoval. Tržaški igralci so se ves teden pripravljali za nedeljski nastop v Foggi. Včeraj so imeli zadnje priprave, danes zjutraj pa so z vlakom odpotovali proti jugu. Poleg igralcev prvega moštva Mezzija, Bracha, Vitalija, Dalia, Frigerija, Sadarja, Mantovanija, Szokeja, Orlanda, Secchija in Santellija je kot rezerva odpotoval krilec Varglien. Radio ima namen poslati na igrišče postavo, ki je nastopila v Bariju. To seveda, če bodo vsi izbrani igralci v primerni telesni kondiciji. Triestina je prejšnje dni preizkusila 22-letnegn Rusconija, ki igra na desnem krilu. Igralec, ki je lani nastopal ra barve Riminija, letos pa je odigral nekaj tekem za Mestrino, se Je sam ponudil. Trener Triestina si ni mogel ustvariti vtisa in ker je opolnoči zapadel rok za prijavo novih članov klubov, verjetno Rusconija ne bodo najeli. Triestina je v zadnjem trenutku hotela imeti naposodo 19-letnega srednjega napadalca Boninsegnija, ki igra v vrstah mladinske ekipe Interja in je fe dve leti zapovrstjo najbolj učinkoviti strelec turnirja za pokal De Martino. Milansko vodstvo je negativno odgovorilo Trie-stini, zaradi česar je tudi ta možnost šla po vodi. Ni pa izključeno, da bodo Tržačani prišli v prihodnji sezoni do tega igralca, ker baje vodstvo Interja želi, da se igralec še pred nastopom v najvišji kategoriji izuri v prvenstvu B lige. da je neki italijanski klub že v prvih dneh oktobra zaprosil za dovoljenja za nakup igralca. Ker pa je klub odpovedal prvotne- Giuliano Fortunato: iz Viccnze v Milan MILAN, 15. — Nogometni^ Milan je danes dokončno ki letnega napadalca Giuliana _< nata, ki je igral v vrstah si. Pripomniti je treba, da f Fortunato v solastništvu Vicenze in Pro Gorizie. Nobene odločitve pa “• | zvezi z nakupom perujske!?* . ca člana Boca Junior iz "J Airesa Benitoza, katerega Je .Sil' * ni * v preteklih dneh preizku! ki ga je preizkusil med pU -tekmo s Pro Patrio, ni Pre'' , dušen z igralcem. Benitez pokazal sposobnosti za dalnega krilca, a tudi veli*. nih težkoč, da bi Seminarlo igral prišel v poštev za milansko za barve florentinske enajstorice. j storico. mu namenu, verjetno ne bo nobe-I manj kij ivosti kot «stopper». Iravij6ri SAMO ZA PRESTIŽ IN ZA... DENAR 1 3 k take 16- ‘e os y ‘sit o« IM.I. 1 IS ^žele f^fienc S ta Mladi proti starenH| Clay-Archie Moof Zmagovalec bo nastopil za svetovno krono proti 0 jj Siin L!360.00 1 Pok h tr Si tc L ne LOS I 0 c ANGELES, 15. — Mladi ameriški boksar srednjetežke g gorije casslus Clay ima za nocojš nje srečanje (po ameriškern | j.Predl’ z Archiejem Moorejem prognoze n a svoji strani. Bivši olimplJ® j vak, ki je že v kratki profesional ni karieri pokazal izredne Sr .......^ nosti in izredno moč, je favorit za ------------------ ** zmago v razmerju 2:1. Sicer ne bo FLORENCA, 15. — Vodstvo nogometnega kluba Fiorentlna je v stiku z vsedržavno ligo in z nogometno zvezo zaradi ureditve vprašanja včlanltnja perujskega igralca Juana Seminaria. Kaže namreč, šlo za naslov, ker bo srečanje trajalo le 12 rund. Po mnenju večine, se bo match zaključil še pred določenim rokom. Za oba boksarja, za 20-letnega Claya in za 47 ali 48-letnega Mooreja bo to dvoboj »resnice« in bo zmagovalcu odprl možnost za nastop proti svetovnemu prvaku težke kategorije Sonnyju Listonu. Clay je med rimsko olmpiado o-svojil zlato kolajno v srednjetežki kategoriji. Po zmagi v odločilnem dvoboju je Američan izjavil, da je njegov nasprotnik ostal na nogah, ker je on stopil na ring * pinjami vročine. Takoj P^Jji J-RA < ku domov je Clay presni jj profesionalce in dosegel tju stopih isto število zmag. |^Qj krat je celo odpravil tekmf*, Archie Moore pa je že 26^ ^ fesionalec 220. in današnji pr; •s tE Preč llllUIIHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllltlllllllilHUlllllIttitttltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll TENIS ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRAUA Prekinitev dobave vode na Romu Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo danes, v petek 16. t. m. od 13.30 do 16.30 prekinili dobavo vode v naslednjih ulicah: Largo Pacassi, Trg Ed. d’Ami-cis, Ul. Carducci in Ul. Arcive-scovado. Prekinitev dobave je potrebna zaradi popravil na vodovodni napeljavi. Nezgoda na delu Včeraj ob 14 uri je prišel po zdravniško pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 24-letni Giannino Zap-pin iz Ločnika, Ul. Tasso št. 20. Pri pregledu 30 mu zdravniki ugotovili opekline druge in tretje stopnje po desni roki, ki so mu jo obvezali ter ga poslali domov. O-kreval bo v 5 dneh. Zappin je izjavil, da se Je ponesrečil pri delu z varilnim aparatom. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Danes v Bruslju Belgija -Italija V drugem kolu Angleži nasprotniki Jugoslavije BRUSELJ, 15. — Od Jutri dalje bo v Bruslju drugo kolo teniškega turnirja na pokritih igriščih za pokal švedskega kralja. Italija, ki je bila v prvem kolu prosta, bo v drugem nastopila proti Belgiji, medtem ko bo Jugoslavija gostovala v Angliji. Jugoslovanske barve bodo branili Jovanovič, Pilič in Prešecki, ki so že nekaj dni v An- gliji, Italijo pa bodo zastopali Ni cola Pietranp.eli, Orlando Sirola in Giuseppe Meri o. Danes zjutraj je bilo žrebanje za določitev nasprotnikov. V prvi tekmi dneva, ki se bo začela jutri ob 20. uri, bo Pior.rangeli nastopil proti Belgijcu De Gronckelu, medtem ko bo Merlov nasprotnik Drossard. V soboto se bodo nadaljevali spopadi med posamezniki in sicer De Gronckel - Merlo ter Drossard - Fie-trangeli. Prva tekma se bo začela ob 15. uri. V nedeljo bo tekma v doublu. Za Italijo bosta nastopila Pietrangeli in Sirola, za Belgijo pa Drossard in De Gronckel. NOGOMET RIM, 15. — Zvezni komisar italijanske nogometne reprezentance Edmondo Fabbrl, kateremu so danes podelili za uspešno vodstvo Mantove v prvenstvu 1961-62 nagra- r\ «71ofJ cainlanu V\r\ OR + nri. do «Zlati sejalec«, bo 25. t. m. prisostvoval tekmi Izrael - Turčija, ki bo v Tel Avivu. Takoj po povratku v Italijo bo objavil seznam igralcev, ki bodo prišli v poštev za se stavo reprezentance, ki bo 2. de cembra igrala v Bologni proti Turkom. PO TEKMI Z ITALIJO Reprezentanca škotske nogometne zveze odpotovala domov RIM, 15. — Nogometna reprezentanca škotske nogometne zveze, ki je včeraj izgubila 4:3 z Italijansko, je danes s oosebnim letalom odpotovala Iz Fiumicina domov. Več ali manj so vsi škotski igralci izjavili, da so z rezultatom še kar zadovoljni Posebno srednji krilec gostov Ure je to potrdil in je odgovoril na vprašanje če rezultat odgovarj i razmerju sil n', igrišču: »Mi moramo biti zadovoljni s pastvo, ker smo igrali proti resničnim asom nogometa«. Prireditelji srečanja, ki JJ Angelesu, predvidevajo obisk z inkasom 180.000 (111 milijonov lir). Dvo levizija prenašala v 60 grafih Amerike Danes je piišel v Los A™-,, »i tovni prvak težke kategfra | j ny Liston. ?, njim je pf L, <*< njegov svetovalec Jack 1 oj," t terim bosta proučila f Mau! boja za svetovni naslov 2 j ^jiaij valcem dvoboja Clay-ArcN Ada ---------- nOl'1 DECEMBRA V BOt0” kj^en Rurruni-Locatclli »*< ' l»S za evropski in it! da bo dvoboj v Bologn1 KOŠARKA__S. _________________________ivij8 LSTANRUL, 15. - 13^)1 VCt,n, .( I£>1 68:45 173:58 TtS, ga kola balkanskega tufl1 šarki: Turčija - Romunija Bolgarija - Grčija GAGARIN 3 s h L i CESTA V VES01JE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Cez nekaj dni nas je mojster Nikolaj Petrovič Krivov popeljal v tovarno. To je znamenita tovarna. Nikolaj Pet Vič nam Je rekel, da je mogoče stroje, ki jih tukaj delajo. srečati * na poljih kateregakoli kotička naše dežele. In jaz sem pripomnil, da smo imeli tudi pri nas, na vasi, stroj , kl f zičetkielnaam!JjUebemojSskter1 pokapal mehanične obrate in :i/ivu nam ju ----- , j _ tam smo videli veliko orodnih strojev, za katere pa seveda n! smo vedeli, čemu slu^0- Pote™ pavn1“aieki obraatJ vič popeljal na mesto bodočega dela, v livarski obrat. Tukaj pa smo se popolnoma prestrašili. Kamorkoli si pogledal, ogenj dim, tokovi raztaljene kovine. In povsod delavci v “S rMveselil visoki. dir «kar oglejte sl in navadite se ravnati z ognjem.» Potem na’ie s ponosom dostavil: «Ogenj je mogočen, voda je mogočnejša Od ognja, zemlja je silnejša od vode, toda človek je mo- ROenviiismo se6nekoliko bali, da bi kaj ne padlo z vrha in nas udarilo ter ranilo. Ali pa da ne bi švignila goreča kovina in ožrala Stiskali smo se k Nikolaju Petroviču in si prizadevali da bi se od njega ne oddaljili niti za korak. Potem nas ie mojster popeljal v mehanizirani livarski obrat. Tam so iz litega železa vlivali srednje in drobne dele strojev. Prmpiial nas ie tudi k termičnim pečem, kazal nam proizvodnjo vlivanja, pojasnjeval, kako se krhka kovina spreminja v lepko, kovno železo. In res, čudno, ob koncu dneva smo se že začeli privajati tovarni in se je prenehali bati tako kot v začetku. Kmalu so me določili k orodnemu stroju in me začeli učiti za modelarja. Poleg orodnega stroja je tekel tekoči trak. Mi smo izdelovali modele, izdelali jedro, ga obložili z ilovico in položili na tekoči trak. Ob koncu dneva je prišel mojster. Prijemal se je za glavo: «Kaj pa je z vami, dragi dečki, da delate vsesplošni lz-vržek?» Jedra smo namreč polagali na tekoči trak z majhnim naklonom in zares je bilo veliko škarta. Mojster je slehernemu izmed nas pokazal, kako je treba delati. Naslednjega dne je steklo delo mnogo bolje. Vajenci smo živeli v domu, ki je bil v leseni hiši. Naša soba za petnajst ljudi je bila v prvem nadstropju. Živeli smo mimo in tovariško. Red je bil povsod: istočasno smo vstajali in hodili spat, skupaj smo hodili v jedilnico, tam so nas brezplačno hranili, skupaj smo odhajali v kino in na stadion, ki smo ga imeli tik pred nosom v zelenem okviru topolov. Vajenci so romantični ljudje. V tistem času smo se precej prepirali o junaštvu. Govorili smo o tem, da so podvigi lahko različni. Imamo takšne podvige, ki zahtevajo od človeka trenutno rešitev, izbiro med življenjem in smrtjo. Med takšne podvige smo šteli pogumna dejanja Nikolaja Gastele in Aleksandra Matrosova.* * Matrosov Aleksander Matvejevič (1924-1943), gardist 254. gardnega polica je z lastnim telesom zakril lino v sovražnikovem bunkerju in padel. Po smrti proglašen za heroja SZ, polk, v katerem je služil, pa nosi danes njegovo ime. (Op. prev.) Toda nam so bili všeč še večji podvigi, o katerih je govorilo ljudstvo: vse življenje — to je splošni podvig! Tako so govorili o ljudeh, kl so vse svoje življenje žrtvovali enemu sar memu cilju in se borili zanj, ne da bi se umaknili. In najbolj zgovoren primer za to je bilo življenje Vladimira Iljiča Lenina. Prebrali smo vse knjige o Leninu, kl so bile v naši knjižnici. Zanimala nas je revolucionarna dejavnost Artema, navduševali smo se nad življenjepisom M. V. Frunzeja. Ko je carsko sodišče obsodilo Frunzeja na smrt, se je začel učiti tujih jezikov v upanju, da mu bodo še nekoč potrebni in res so mu prišli prav, saj je pobegnil iz ječe. Zares je Frunze poznal eno samo, toda plemenito strast. Do danes se spominjam besed Mihajla Vasiljeviča, ki smo jih na glas brali v vajenskem domu: «Mi, na smrt obsojeni, navadno nismo spali do petih zjutraj in pozorno prisluškovali slehernemu šumu... To so bile tragične ure. Tisti čas so vodili ljudi na vislice pred očmi vseh. Od mirnih tovarišev si zaslišal besede: Zbogom življenje! Svoboda, zbogom! Potem pa je bilo čedalje manj in manj slišati zvenenje verig in okovov. Potem so zaškripale železne duri 'k ter razbirati zapletene risbe. Vedel sem, da mi bo to V šlo v prihodnosti. Ji Čeprav sem se že učil, sem se hotel učiti še vec- (L«i niče sem jemal tehnične knjige in se jezil, ker i*a.“t V Atar štiriindvajset ur. Za vse ni bilo časa. žal mi je bilo j® y J*ilt0v' jih zaman Izgubil med fašistično okupacijo. Sanjani _ j bi končal kakršenkoli tehnikum, se vpisal na inštitut: |»* , Inženir. Vendar pa so za vstop na inštitut zahteva1 (JJ _ Izobrazbo, novom, ki 'endar pa so za vstop na inštitut zahteval ^ L *jh Skupaj s svojima tovarišema Timofejeifl J/K ja bil prav tako doma iz Smolenska, in Al® y f JV*' jetnišnice in vse je utihnilo. Fantje so sedeli in ugibali: Kdo do na vrsti prihodnjo noč. Saj so že petega odpeljali. Solz pa ni bilo veliko.* Petuškovom iz kaluške oblasti smo skupaj vstopili ^ vjjjJ Te razburljive vrstice omenjam zato, da bi mladina vedela: revolucionarna borba starejšega pokolenja je zahtevala žrtve in neprestano junaštvo. Vzljubil sem svoj obrat. Nisem več zavidal strugarjem. Delo ml Je šlo od rok in sleherni dan je postajalo čedalje bolj zanimivo. Všeč mi je bilo, da sem se zbujal s prvo tovarniško sireno, in ko sem se umil s hladno vodo, odhajal na cesto ter se zlival v potok delavcev, ki so hiteli V tovarno. Na delo sem šel vedno ponosno. S slehernim dnem Je ta ponos še naraščal: odrasli, kvalificirani delavci so se pogovarjali z nami, vajenci, kot s sebi enakimi. Takrat pa sem prejel tudi prvo plačo. Seveda ni bila velika, samo trideset rubljev. Vendar je bil to prvi denar, ki sem ga sam zaslužil. Polovico sem ga poslal materi v Gžatsk za gospodinjstvo. Kajti hotel sem pomagati družini in se počutiti odraslega. V vajenski šoli smo imeli istočasno teoretični in praktični pouk. Priznati moram, da fantje niso preveč marali pouka v razredu. Mnogo bolj jih je vleklo k oblikovanju Ilovice, k raztopljeni kovini. Toda imeli smo predavatelja, ki je bil majhen in neopazen starček, žal sem njegov priimek pozabil. Učil nas je risanja, natančne vede in tako nujno potrebne številnim specialistom. Nekoč mi Je rekel, naj narišem detajl, potem drugega, tretjega, Čedalje bolj in bolj zapletenega. To me je začelo zanimati in na koncu koncev sem začel dobro risati razred ljuberetske večerne šole številka ena. roapu**- i drugega, pomagali drug drugemu in bili vedno skupit: ij« S| Težko je bilo. Delati smo morali v tovarni, P°. p« tojj® retlčni pouk z vajenskim delom in vse to združiti jJ) 4 » v sedmem razredu. Tudi tukaj smo imeli dobre YVre° ^ Ll» }iV ■■■■■■■■■■ 1950 51 je bilo zame polno zmešnjav in nemira. ^ fle Sicer pa sem imel s predavatelji vse življenje srečo- Vendar pa sem se učil samo eno leto. Tisto -jepFj^%t D «o V) i 1 rt 70 m o r»Alnn orvioSrtiotr in nomiffl. ^ me je nekaj nekam vleklo. rej J Vifei Ko so učitelji opazili, da se hočem učiti še h®"«« 1» __v _________ a ^ ^ uv/iui _ r.g/m učenja nikdar ne bom zavrgel, dokler ne bom dobil ^i1 1JC UUU1 fiUVlgCl, UUIVlCi AJC DVJU1 .i.inl’> so mi predložili, naj vstopim v leningrajski fizkuluj-fF kum. Saj sem bil med tovarniškimi delavci dober sv sem večkrat zasedel prva mesta na tekmovanjih, Dobro sem opravil izbirne izpite v Mitiščah, °“ so J Mips naredil zadnji izpit in se vrnil v Ljuberce. Tukaj kli, da lahko vstopim v saratovski industrijski te , i|X0 livarstvo. vs« «S športom pa,» so dejali, «se lahko ukvarjaš P^jsK 0 In res! Sleherni športnik, pa če je še takšen vj ra obvladati kakšno stroko in se ukvarjati s Proizv'ai fV fC; lom. Saj ni človek zaradi športa, temveč šport za2a jif" Sl Cugunov, Petuškov in jaz smo se odpravili K y»KL . vajenske šole in ga prosili, naj nas pošlje v satatv p' M|t) strijski tehnikum. Naši prošnji se je prisrčno 'v, smo brezplačne vozne listke, sedli v vlak in jo mahJ 'v go, kjer še nihče izmed nas nikoli ni bil. j |hr. (Nadaljevanje sledi) K,1' - Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelhco J-U' Jel 33.82 UPRAVA;: TRST -UL..SV. FRANČIŠKA št. 20 s1* Ut V »a Za FLRJ: ADIT, DZS' / sr« urjponSn, p« “t1™ - *s^ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči raCun pri Narodnj ban Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaj* in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst um PRIMORSKI DNEVNIK '■SSrvSK* - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 259 (5343) TRST, sobota 17. novembra 1962 ni * ikeg« a W i J« _ .s«.» zijate jrev^ 3Z ie Vlada je Senat je sprejela okvirne deželne zakone odobril zakon o nacionalizaciji Visokošolci nepremožnih staršev bodo prejemali študijsko doklado 180.000, oziroma 360.000 lir na leto - Zakonski predlog MSI proti deželni ureditvi - Manifestacije kmetov, spolovinarjev, kolonov in kmetijskih delavcev ie. - iške — Ministrski svet je danes odobril štiri okvirne za->jiia!,.osnutke za uveljavljenje deželne ureditve, in sicer: 1 * taiiK1 zakon št. 62 od 10. februarja 1953, ki vsebuje sploš->ski e 0 ustanovitvi in poslovanju deželnih organov; za-, iški QsnUtek o pristojnosti dežel z navadnim statutom; za-C^tek o deželnih fina ncah in končno še zakonski deželnem upravnem osebju. V prvem razdobju se bo- DOSlnžavnlo HrfcnvrHVi ------------------ predložili čim jih bodo podpisali ustrezni ministri, kakor to zahte- tajT'** Posluževale državnih t'7UhCev *n nameščencev Pa uPrav> v roku dveh lv“J™ti nameščenci vključi ^bja '6Ž finega upravne- ^ svet je odobril tudi k^ji^nutek, s katerim se že 01 šolskim - letom uvaja lir na Ki'r-,uu lir za visokošolce iz Ifin .Joklada 180.000 Jj, ,l'r za visokoš^.vc .. ilte p°krajin) za revnejše viso-ii ’ je za take, katerih i9. ® Plačujejo dopolnilnega ,,vico do doklade pa iov® laki, ki t0 dosegli v šoli Lil« ^Vdi>„- “i M S !e'^Cen urni uspeh, žice i fcnjjl1 so novinarji vprašali etn P. 'it.M ali bodo te ukrepe ts-niisHi' iitti'. 0z,li parlamentu. Fanfa-g sP^ ^ odgovoril, da jih bodo l & J S* vajo predpisi. Ministri Trabucchi, Tremelloni in La Malta pa so pojasnili novinarjem važnost sprejetih ukrepov, pri čemer so zlasti ovrgli argumente, ki jih desnica uveljavlja proti deželni ureditvi. Na vprašanja novinarjev, ali se je govorilo tudi o volilnem.%zakop nu za dežele, je La Malta to za«; nikal in dejal, da gre pri tem za zadevo Darlamenta Kar zadeva ti- -želne avtonomije se priznava 1« P",:v! , Siciliji in Sardii nančno plat deželne ureditve pa je Tremelloni dejal, da gre skoraj v celoti le za prenos izdatkov od države na dežele. V tem je tudi smisel upravne decentralizacije: decentralizacija državnih funkcij pomeni hkrati tudi decentralizacijo državnih izdatkov. ""»Ulil, ItopJ \M 'iiiiiiiimiiiiiiiimiiimtiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii «SPIEGEL» SE SE NI POLEGLA Nčasen Adenauerjev povratek radi zaostritve krize v vladi Nci izjavljajo, da ne morejo več sodelovati s Straussom ,lles kanclerjev sestanek z voditelji koalicijskih strank t6. — Predstavnik zahod-,v'ade je izjavil, da je '( /Adenauer določil svoj po-■ j:’' Bonn za nocoj namesto M:trai zaradi neugodnega Pil, Notranjega političnega po- l|t(An('nau,,r s(, j(, vrnil šest IlJ' kakor je bilo določeno, lit, anie časnikarjev v zve-K-h) «Špiegel» je Adenauer na letališče odgovoril, jS6danji trenutek zelo teža-Ji ni mogoče dovoliti lu- J■>«». |ayolk vlade Von Hase, ki fmil skupno s kanclerjem, •»Panes s danes sprejela štiri zakone in tako to svojo program- rite > uh, P.hhiI1 Šla ^Plne Ni V »C ‘"bi t ooffl jf uHstpl® > .senat pa je odobril )V 1 4 popravki zakon o rch'e Ada -‘i* električne industri-,i 7 dniJ,e hkrati odobrila štu-SC«1*«0 («predplačo») vi-JU ..Jj1 nepremožnih staršev, .. Šo T^tili visokošolsko iz- || KtvlUdi revnciSim sl°jem š^^ko-kltajski meji se je 1 J*Vl huda bitka, ker so »lfay.r°žili močan napad, da varali predvčerajšnji in-* uspeh z iztrganjem (Siliti 'l kitajskih rok. indijske komunistični® Pa je pozval vse kova:,, Partije na svetu, naj -it bi se kitajska na- Aj.j kci.ja pravočasno usta-Kitajci so grobo kršili Silil 9)oskovske konference ! saltom partij leta 1960. ■S ii^Sbia poskuša posredo- lUii lvS, Po’’°ji od tistih, ki jih * 0 s« v teku spopadi inskimi republiškimi če. ia. sta vi! j»i» a,.-<:‘ to pfTKu ** 111 ki podpirajo biv-* 6rP(y*■ Republikanski vladi ,Sotov!;lvnik Zli' velilcoduš-hSriSi, ' Ra bodo umaknje-c a letala iz Saudove A-r /Jliin Pa da bodo zavzela „ t %i]a .‘dišče, če bi Saudo-oČ I* 1 !? L,"’ Jordanija začele na- 0 Sun!!':"sko republiko... a,.t ^ to se je zvedelo 1 V Nv J- so v torek oddelki inf iiheti-r-V^Pketli britanska sklatit 11 sf Jjv PJeja ter oklepnih avto-vali;, Ri|,lev ubili in ranili več ih f'1« Kuh',;lkov-VleKsSi Hišerl^ Pa se je spričo tra-, 1 v r‘ 55' blokade in «inšpi-’«lP iSlnJl^v^klh letal nad oto-lU l , C«in J nevarno zaostril. Po lPSanhozarjanju je, Castro J,|S ur,°eu tajništvu OZN: •i S ul (,"1» aU.):lnska vojska odslej Ela Sh.^eviSka letala, ki bi o »rthSai ski vračni prostor, teK^ ENlfi. ^ llTpln^oin nnln ni^lrn žolS^^nK^l-etajo zelo nizko >t .......... Mtejj fotografirajo vsak r,-r)F itSei^fambne naprave in ^ P SciO1''''? Zgolj na fotogra- lt&&sslzjssr: je da ŠPor SL pirw na svetu in da se J ¥'» 5 maiknih držav’ -l#2 » J d,~n'ti enakopravne z )&Vd WW,V?mi: 2' kubanska - s °'"1e kakršni koli in- p»*8 ^ —— -........... .td^tav,,.kubanskem ozemlju. J/ S F®V<2 k vlade ZDA je ta- raPjif«* StSi n,,?* Je to v skladu s k cidj S ” °|bami. Hkrati je tOVj v S Ožs v«eraj v političnem 17,W'A ,V° p ‘.I, Ponovil Castrovo ‘oV ‘ *y»jSu: da bodo nam-"V “hski poleti preprc- A tv0-°«oJ uprafanje. kaj se iV? Prv,' ho nad Kulio se-fe J) Sv,! dai * ameriško letalo? i,., Kenncdyju povod :S. ,p(( 'tišji ,i|i,t, Ub temu, da je dal a >rmstvo, da invazije ne je izjavil, da je kancler mnenja, da je sedanja kriza »zelo resna«. Dodal je, da bo Adenauer proučil sedanji položaj z voditelji strank koalicije jutri zjutraj. Predsednik liberalne stranke E-rich Mende je namreč na nekem zborovanju v zahodnem Berlinu izjavil, da liberalci ne morejo več sodelovati z ministrom za obram. bo Straussom. Mende je v svojem govoru izjavil, da bo njegova stranka predložila Adenauerju in njegovi stranki predloge, ki pa ne bodo ultimat in tudi ne pritisk. Dodal je, da bodo liberalci prispevali k razjasnitvi ozračja z nasveti vladi in parlamentu. Predlog socialdemokratov za novo koalicijo vseh strank za sedaj ne zanima liberalcev. Vendar pa je Mende izjavil, da sodelovanje s Straussom «ni več mogoče po dogodkih v preteklih tednih«, in je zahteval, «naj se v sedanji koaliciji izvajajo posledice, ki lahko pripeljejo do vlade, ki bo lahko delovala«. Adenauer se bo jutri zjutraj sestal najprej z voditelji demokrist-janske stranke, nato pa z voditelji liberalne stranke. Danes je prispela v Bonn ameriška delegacija devetnajstih oseb, ki ji predseduje Kennedyjev svetovalec za Berlin general Lucius Clay. V delegaciji je tudi bivši državni tajnik Christian Herter. Delegacija se bo udeležila nemško-ameriške konference, ki bo od 16. do 19. novembra v Bad Godesber-gu in v Berlinu. Govorili bodo «o vlogi Nemčije v atlantskem zavezništvu«. General Clay je v Bonnu na tiskovni konferenci izjavil, da se je zahodni položaj v Berlinu ((okrepil zaradi ameriške akcije proti Kubi«. Dodal je, da ni mnenja, da je na vidiku rešitev berlinskega vprašanja. VIENTIAN, 16. — Tri laoške stranke so se sporazumele, naj mednarodna nadzorstvena oblast ugotovi, ali so tuje čete na lao-škem ozemlju. To je včeraj sporo-čil voditelj desnice general Fumi Nosavan. Dodal je, da bi želel popoln sporazum, preden 22. t.m. odpotuje v Moskvo. Medtem ko so v poslanski zbor- diskriminacijskih ukrepov proti republiko, da pa ne more določiti _ : J _ : ... . J It! : 1_ • l .. ■»ohnd 4nrrn niči državni podtajniki odgovorili na nekatera vprašanja poslancev, so v senatu odobrili vse člene zakona o nacionalizaciji električne industrije, nekatere popravke so sprejeli le glede 7., 9. in 11. člena. Zaradi tega bo moral zakon spet v poslansko zbornico, da se še poslanci izrečejo o teh popravkih. . Predsednik senata Merzagora je danes sprejel misovskega poslanca Ferrettija in senatorja Franzo, ki sta mu, v imenu vseh misov-skih parlamentarcev, izročila zakonski predlog, ki ga je podpisalo več kot 120.000 volivcev, in v katerem se predlaga ukinitev člena ustave, ki predvideva deželno ureditev države; posebna oblika de- Siciliji in Sardiniji, medtem ko bi morali ukiniti obstoječi avtonomni deželi s posebnim statutom Dolino Aoste in Trentinsko-Gornje Poadižje, in seveda tudi avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julijsko krajino. Medministrski odbor za kreditiranje in varčevanje je pod predsedstvom zakladnega ministra Tre-mellonija sprejel vrsto ukrepov, da bi povečali učinkovitost finančnega tržišča. Zakladni minister je hkrati obvestil odbor, da zakladno ministrstvo ne bo obnovilo devetletnih zakladnih bonov, ki zapadejo 1. januarja 19S3. Z izplačilom teh bonov se bodo povečala likvidna denarna sredstva, ki se bodo po vsej verjetnosti usmerila v produktivne sektorje. Novinarji so se danes obrnili na tajnika PRI Realeja in na tajnika PSDI Saragata in ju vprašali, kaj menita o predlogu Nennija za sestanek med tajniki strank, ki podpirajo sedanjo vlado. Reale je dejal, da je pripravljen na morebiten sestanek; tudi Saragat je naklonjen takemu sestanku in meni, da bi moralo priti pogosteje do takih sestankov, da bi bolje koordinirali delo; pripomnil pa je, da bo od 22. do 25. t.m. zadržan na kongresu svoje stranke v Rimu. Pogajanja med predstavniki zveze industrijcev in sindikalnih organizacij kovinarjev so se sicer nadaljevala tudi danes, vendar pa so jih, na »ahtevo zveze industrijcev, odložili do 26. t.m., kar dokazuje, da industrijci nimajo name? na čimprej zaključiti ta pogajanja. Dosedanja pogajanja so zadevali akordno delo in stiokovne kvalifikacije, toda sporazum glede tega je še daleč; vprašanja povišanja mezd in skrajšanja delovnega urnika pa sploh še niso niti načeli. Obe sindikalni organizaciji izražata v svojem današnjem sporočilu zaskrbljenost zaradi takega stanja in bosta obvestili v teku prihodnjega tedna svoje članstvo o zadržanju industrijcev, da bi sindikati določili svoje stališče glede nadaljevanja pogaiani. Po vsej deželi so bile danes manifestacije neposrednih kmetovalcev, spolovinarjev, kolonov, najemnikov in kmetijskih delavcev, ki jih organizirajo CGIL, CISL in UIL, in ki jih podpira tudi Kmečka zveza. Manifestacije se bodo nadaljevale tudi jutri. Osnovne zahteve kmečkega ” gibanja zajemajo; ustanove za razvoj kmetijstva; ukinitev spolovinnrstva, kolonata, na-jemništva in drugih zastarelih oblik kapitalističnega Izkoriščanja v Kmetijstvu; izboljšanje socialnega skrbstva, priznaje 15 tisoč lir mesečne pokojnino tudi neposrednim kmetovalcem, spolovinarjem in kolonom. japonski trgovini v okviru zahodnoevropske gospodarske skupnosti. 20. novembra bo Ikedo spre. jel tudi papež, naslednjega dne pa bo Ikeda zapustil Rim. Ameriška zagotovila jemenski vladi SANA, 16. — Predsednik jemenske republike Salal je v svojem govoru po radiu sporočil, da so še v teku spopadi s četami, ki podpirajo bivšega imama El Badra. Salal je pozval voditelje posameznih plemen, naj se združijo okrog republike. Opozoril je, da bo jemenska vojska začela ostre ukrepe proti šejkom severnih plemen, če se v desetih dneh ne bodo pokorili pozivom vlade. Včeraj je Salal prisostvoval pomorskim manevrom blizu pristanišča Hodeida. V Kairu je član predsedniškega sveta ZAR zanikal trditve o načrtih za federacijo med ZAR in Jeme-nom. Dodal je, da bodo čete ZAR zapustile Jemen, ko bo strt upor proti jemenski revoluciji. Podpredsednik jemenske vlade Baidani, ki je tudi zunanji minister, je sprejel danes ameriškega odpravnika poslov Roberta Stoke-ya. Po razgovorih je Stokey izjavil, da upa, de. bo ameriška vlada v kratkem priznala jemensko datuma glede tega. Baidani pa je izjavil: ((Ameriški odpravnik poslov ml je zagotovil, da bodo ameriška vojaška letala umaknjena iz Saudove Arabije, ali pa bodo zavzela nevtralno stališče, če bi Saudcva Arabija in Jordanija začele napad na jemensko republiko. Diplomat je zagotovil, da se ameriška letala ne bodo uporabila v primeru letalskega napada na Jemen in da ZDA ne bodo dopustile takega napada. V odgovor na ta zagotovila, je dodal Baidani, sem ameriškemu odpravniku poslov sporočil, da Jemenska letala ne bodo bombardirala strateških letališč in oporišč Saudove Arabije, razen če n« bodo letala Saudove Arabije in Jordanije prva začela ofenzive proti Jemenu.« Delovanje upornikov v Omanu KAIRO, 16. — Predstavnik o maroških nacionalistov je izjavil, da so oddelki upornikov v Omanu napadli v torek britanska skladi, šča petroleja in oklepnih avtomobilov ter ubili in ranili več angleških vojakov. Dalje je izjavil, da so uporniki razstrelili nekaj petro. lejslkih cistern v Adamu, in da so Angleži utrpeli v tem kraju več izgub. Od včeraj zopet srditi boji na indijsko-kitajski meji Nehru opazuje del zlata, ki so mu ga prinesle številne delegacije ob njegovem 73. rojstnem dnevu. Zlato je Nehru namenil skladu za obrambo |llllllllll>li>li-činkovitejših klasičnih sil za NA TO, da se spopolni jedrska sila. Dejal je, da je napor na tem sektorju mogoč za Evropo. Izrekel se je proti evropski jedrski sili, dopustil Pa ie možnost večstranske udarne sile NATO. Pripomnil je, da s„t!S m' str°fi° vojaških pogledov NA tu ne potrebuje evropskega jedrskega prispevka, če pa druge države to želijo, je ameriška vlada pripravljena razmisliti o ustanovitvi res večstranske sile balističnih izstrelkov srednjega se-žaja, ki 1° V celoti koordinirali • z drugimi zastraševalnimi silarili NATO«. da se ohrani'mir na 'svetu in da se branijo pravice majhnih držav, ki morajo biti enakopravne z drugimi državami,« dodaja pismo, ki poudarja znanih pet točk kot pogoj za mirno rešitev krize. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je na to odgovoril, da bodo ameriška letala še dalje preletavala kubansko ozemlje. Predstavnik je izjavil, da je (•važnost« letalskih inšpekcij pokazal razvoj krize na Kubi. Dodal je, da je kubanska vlada do sedaj zavrnila «napore», da bi na Kubi dobili «boljša sredstva za opazovanje in inšpekcijo« Dalje je izjavil, da, »dokler se ne najdejo boljša sredstva za nadzorstvo, bodo morale države ameriškega kontinenta vsaka posebej sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zaščitijo pred ogrožanjem njihovega miru in njihove varnosti«. Dalje je dejal, da so preletavanje kubanskega ozemlja zaželi v skladu z določili, ki so jih 23. oktobra napovedali ministri a-fneriških držav, da se prepreči ((postavljanje tajnih skladišč orožja, ki bi se lahko uporabilo v ofenzivne namene proti kontinentu«. Predsednik Kennedy se je danes razgovarjal eno uro s člani izvršilnega odgovora sveta za varnost. Pozneje se je razgovarjal tudi z vojaškimi voditelji. V New Yorku se je ameriški delegat Stevenson razgovarjal sinoči s sovjetskim predstavnikom Kuz-njecovom na sedežu sovjetske delegacije. Razgovor je trajal več ko ‘rt ure. Na vprašanje, ali so pri razgovoru kaj napredovali, je Stevenson odgovoril, da «je to mogo-že». Dalje je Izjavil, da sta s Kuz-njecovom govorila tudi o Castrovem pismu. Kakor poročajo iz Havane, si je podpredsednik sovjetske vlade Mi-kojan ogledal včeraj položaje kubanskega topništva kakih štirideset kilometrov od ameriškega oporišča Guantanamo. Spremljal ga je načelnik oboroženih sil Raul Castro. .Zvedelo se je, da je tudi ameriški admiral Robert Lee Dennlson pregledal oporišče v Guantanamu *n izjavil, da Je s pripravami zadovoljen. V političnem odboru OZN se je danes nadaljevala razprava o raz. orožitvi. Kubanski delegat Lechu. ga je obtožil ZDA enostranskih vojnih ukrepov, s katerimi kršijo listino OZN. Dodal je, da se ameriška vlada igra s kubansko suverenostjo, napada kubansko ozemlje ter ustvarja napetost na karih-skim področju. Obtožil je ZDA, da so zaradi blokade preprečile, da bi na Kubo prišle ladje z živili in najnujnejšimi surovinami. . ‘Tudi seda.i, ko so bile strateške rakete odpeljane«, je nadaljeval Lechuga, .nadaljujejo ZDA s še večjo nesramnostjo svoje nezakonite polete na Kubo. Tako ravnanje doDUŠča malo možnosti za lojalna pogajanja*. Lechuga je ponovil opozorilo Castra U Tantu, da bodo odslej preprečili vse vohunska polete. Zatem je kubanski delegat podprl brazilski predlog za določitev celotnega latinsko - ameriškega o-zemlja za neatomsko področje. O-pozoril pa je, da mora biti ta ukrep totalen, ne da bi dopuščal • temne točke ali mrtve otoke* na tem področju. Likvidirati je treba vsa vojaška oporišča v Latinski AmCriki, in ni nobenega etičnega opravičila, da bi ZDA ohranile svoja oporišča, druge države pa ne. Dodal je, da je kubanska vlada pripravljena sodelovati pri vsaki pobudi, ki bi pripeljala do razorožitve. Moskovska »Pravda* objavlja danes članek svojega dopisnika v New Yorku Majevskega, ki se nanaša na obnovitev dela razorožit-venega odbora, ki se bo začelo 26. novembra. Clankar omenja ameriški tednik »The Nation*, ki je na- ....................................................................mi kazal možnost umika ameriškega ofenzivnega orožja iz oporišč v Pakistanu, na Norveškem in v drugih državah v zameno za sporazum, s katerim bi se SZ obvezala, da ne bo gradila raketnih oporišč na zahodni polobli. Majevski piše, da je treba sedanjo mrtvo točko pri pogajanjih o razorožitvi »premagati na podlagi iskanja medsebojno sprejemljivih rešitev. To je potrebno in je treba storiti»_ Nato dodaja, da je po kubanski krizi vprašanje vojaških oporišč na tujih ozemljih postalo vedno važnejše, in omenja možnost, da bi Sovjetska zveza upoštevala obljubo, da ne bo postavila raketnih oporišč na zahodni polobli, - če bi ZDA umaknile svoje ofenzivno o-rožje iz Turčije, Pakistana, Norveške in iz drugih držav. S KUNCEVE TISKOVNE KONFERENCE Jugoslavija inEST Tito bo v kratkem odpotoval v ZSSR na kratek oddih na vabilo sovjetske vlade, Kardelj pa bo 9. decembra t.l. uradno obiskal Indonezijo in Indijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj 9. decembra prispel na uraden obisk v Indonezijo in da se predvideva, da bo 18. decembra obiskal Indijo. Nedavni obisk sovjetskega veleposlanika Puzanova pri predsedniku republike maršalu Titu se je, po besedah Kunca, nanašal na skorajšnji odhod maršala Tita na kratek oddih v Sovjetsko zvezo na vabilo sovjetske vlade. Zastopnik državnega tajništva je pozdravil soglasni sklep o sprejemu Jugoslavije za začasno članico GATT in dodal, da je po časopisnih poročilih delegat ZDA, ki so tudi članice GATT, napovedal, da bo vlada ZDA olajšala trgovinsko sodelovanje z Jugoslavijo. Predsednik Kennedy namerava baje zahtevati od ameriškega kongresa, da spremeni svoj nedavni sklep o ukinitvi največjih ugodnosti v trgovini z Jugoslavijo. Kitajski list «Zenminžibao» je v zvezi s kubansko krizo napadel Ju. goslavijo in jo med drugim obtožil, da s svojo politiko ogroža neodvisnost Kube. «Tudi ta članek«, je dejal Kunc, «.ie v skladu s kitajsko politiko proti miroljubni kipeksistenci. v tem se njihova politika strinja s politiko najreak-Cionarnejših krogov na svetu. Glede kubanske krize je zastopnik dr. žavnega tajništva izjavil, «da ne more dodati nič novega tistemu, kar je rekel na pretekli tiskovni konferenci«. \ zvezi z vestjo o obisku pred. sednika Brazilije Goularta v Evropi je Kunc dejal, da o tem potovanju ni uradno obveščen, oziroma, da o tem potovanju ne ve uradno ničesar. Dodal pa je, da je predsednik Gouiart svoječasno načelno sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo in da bi ta njegov obisk Jugoslavijo iskreno veselil. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da Jugoslavija doslej ni bila uradno obveščena, da bodo na decembrskem zasedai«u ministri držav evropske gospodarske skupnosti razpravljali o odnosih te organizacije z Jugoslavijo. «Kot smo že prej povedali,« je nadaljeval Kunc, «smo za neoviran razvoj trgovine s članicami evropske gospodarske skupnosti. Zato skušamo ugotoviti, ali je to mogoče doseči z ustreznimi poslovnimi sporazumi. Za sedaj je zadeva v fazi preverjanja.« Na vprašanje novinarjev, kaj lahko pove o pisanju grškega tiska glede njegovega članka, ki je bil nedavno objavljen v neki grški reviji, je Kunc dejal, da se ta članek nanaša na jugoslovansko politiko nepovezovanja. V njem se med drugim govori tudi o obojestranski koristnosti razvoja grško-jugosiovanskih odnosov in se v zvezi s tem omenja tudi jugoslovansko stališče o makedonskem vprašanju. «Toda želel bi posebno poudariti, je dejal Kunc, da je bil ta članek napisan in poslan v Atene septembra, a objavljen šele sedaj. Skoda je, da grška stran te okoliščine ni bolj upoštevala. Kar pa se tiče jugoslovanskega stališča o potrebi utrditve in razširitve prijateljskih odnosov z (-rčijo v obojestransko korist, ni nobenih sprememb.« B. BOŽIC Poziv indijske komunistične stranke ostalim komunističnim strankam, naj onemogočijo nadaljevanje kitajskega napada - Sovjetsko-angleško posredovanje ? NOVI DELHI, 16. — Predstav-nik indijskega ministrstva za o-brambo je sporočil, da je v teku severno in zahodno od Valonga na skrajni severnozahodni meji, od davi srdita bitka, ker so Kitajci sprožili velik napad. Ta napad je sledil včerajšnjim indijskim vojaškim uspehom. Indijci so včeraj z močnim napadom uspeli zavzeti več položajev, ki so bili pred časom padli v kitajske roke. Zato so Kitajci davi začeli s svoje strani napad ob podpori topništva. Kitajska čete so številčno mnogo 11106 nejše od indijskih. Zvečer je predstavnik indijskega ministrstva za obrambo izjavil, da je Kitajcem v začetku ofenzive uspelo napredovati in da so se približali predmestjem Valonga. Toda Indijci so jih zatem odbili, in sedaj so Kitajci oddaljeni kake tri kilometre od mesta. Indijski list »Statesman* piše, da je predsednik indijske komunistične stranke Dange poslal pismo vsem komunističnim strankam in jih opozoril na »neizvan in neupravičen napad na Indijo«. Omenjeni list pravi, da Dange obtožuje Kitajsko, da je »grobo prekršila sporazum na konferenci 81 kev munističnih strank leta 1960 v Moskvi o miroljubnem sožitju do držav, ki so nedavno postale neodvisne*. Dange poziva komunistične stranke, naj »zmanjšajo vpliv kitajske komunistične stranke«, m poudarja, da, če ne bo »kitajska akcija pravočasno ustavljena, bo pogazila miroljubne sile na svetu in bo zakrivila, da bodo demokratične sile zdrknile v tabor imperializma*. List pravi dalje, da Dange poudarja, da je Kitajska postala »žrtev ozkih nacionalističnih pogledov, ki škodujejo svetovnemu miru in niso v skladu z antiimpe-rializmom*. Iz Džakarte poročajo, da bo indonezijski zunanji minister Suban-drijo odpotoval jutri v Tokio, kjer je sedaj predsednik Sukamo na obisku. Izročil bo Sukarnu pismo Cuenlroj® v zvezi s kitajsko-indij-skim sporom. Subandrijo je napovedal svoje potovanje po razgovo. ru s kitajskim odpravnikom poslov v Džakarti. Dodal je, da vidi sedaj večjo možnost začetka pogajanj. Indonezija je med državami, k: se trudijo, da bi pripravile Kitajsko, da začne pogajanja v sprejemljivejših pogojih. Znana diplomatska urednica pariškega lista »Pariš Jour* Gene-vieve Tabouis piše o možnosti posredovanja Londona in Moskve v indijsko-kitajskem sporu. Urednica piše med drugim, da se je vse začelo z angleško zamislijo. Angleška vlada je predlagala, naj bi skušaii ustaviti boje s sklicanjem mednarodne konference, na kateri bi dosegli premirje in bi nato nadaljevali pogajanja za dokončno rešitev spora. Angleži so pripomnili, da se je tak postopek pogostoma uporabil v Aziji, in sicer ne samo v Laosu, temveč tudi na Koreji in v Vietnamu. Razen tega pripominjajo v Londonu, da se je običaj takih konferenc tako dobro uvedel v Aziji, da obstaja sedaj neki stalni organizem, ki se lahko kadar koli sestane in ki se je večkrat sestal v Ženevi ter se imenuje »azijska konferenca«. »Ta konferenca, sestavljena iz predstavnikov štirinajstih držav, ima za članice tudi Indijo in Kitajsko in poleg tega ZDA in Fran-cijo. Stalna predsednika pa sta državni tajnik v Foreign Officeu in sovjetski zunanji minister«. Urednica pravi, da so prva britanska poizvedovanja s tem v zvezi naletela na pridržke v VVashing-tonu, medtem ko so azijske države in Sovjetska zveza predlog ugodno sprejele. Potrebno pa je doseči, da predlog sprejmeta Indija in Kitajska. Tedaj bi zadosto. vali, da sovjetski in angleški predsednik skličeta azijsko konferenco, ki bi takoj začela diskusijo o sporu. Zdi se, da Angleži, ki so nameravali načrt opustiti zaradi ameriških ugovorov, mislijo sedaj ta načrt spet povzeti na podlagi spodbude, ki so jo dobili iz Moskve. Proces proli ugrabiteljem španskega konzula VARESE, 16. — Na današnjem nadaljevanju procesa proti skupini študentov, ki je pred poldrugim mesecem ugrabila milanskega španskega vicekonzula, je imel govor državni pravdnik. Svoj govor je zaključil z zahtevo, da se obtoženci kaznujejo večinoma z 11 meseci zapora, nekateri pa z 10, 9, 8 in 7 meseci. Za vse pa naj bo kazen pogojna in naj se jim ne vpiše v kazenski list. Za njim so pričeli obrambne govore odvetniki. W ASHINGTON, 16. — Predsednik Kennedy je imenoval bivšega državnega tajnika Christiana Her-terja za posebnega predstavnika za trgovinska pogajanja ZDA. Ta ukrep je v zvezi z novo Kennedy-jevo politiko o trgovinskem razmahu. Zadevno sporočilo pravi, da bo Herter imel vlogo «centraliza-torja pri pripravljanju ameriške trgovinske politike«. Razen tega bo njegova naloga, svetovati predsedniku-glede programov in ukrepov ameriške gospodarske politi, ke in mednarodnih odnosov,