Iz zgodoviiie kerščanske ljudske šole. CDaljO Cerkve, samostani in šole odgojišča za Ijudstvo, so razrušene; kar pa vojska ne koača, pograbili so pa deželski knezi, ki aiso bili aikoli aasiteni cerkvenega premoženja. Uuhovne društva, ki so se dosihmal trudile v odgojenje Ijudstva, so pregnaae; namesto njih pa ne postavijo niož, ki bi učili po zapuščeaih učilnicah. #) Ljudstvo je bilo končano po kervavih bojiščili, ali pa se jc v strašai bratovski vojski čedalje bolj pogrezvalo v nevedaost fn sirovost. Zatoraj se lahko ve, zakaj so ta čas, kakor p. v Rostoku iz štirih faraib šol eno, v Štralsundu pa iz treh eao napravili, ia zakaj so aa Vitemberškeni, kjer so bili novi izveličarji sveta doiaa — vse Beaiške šole po maajših aieslih odpravili. XTi bilo ne Ijudi, da bi bili za šolo kaj dali, pa tudi ne lakih, ki bi bili podučevali, ali pa se učili. Xaj pa flikdor ne misli, da to je bilo le od začetka, da se bo pa protestantizem v prihodajem slavnejše obaašal. Xačelo nove vere je bilo, da se je zoper postavilo sleherBemu podučenju, ker je učilo, da je človeška paaiet in svobodaa volja popolaoma sprideaa. Saj je Luter Baravaost iaieaoval vse človeške učenosti zaajdbo hudičevo. Dosledaje terau ostati je moral verea protestafltizem brez učeaosti, ia prolestaatiška učenost v prihodnje ni mogla drugačaa biti kakor nekerščanska. Ni tedaj drugega ostalo, da so začeli preaarejati zato opravičeai z zaupaajeai n& božjo poBioč. Kako se je to za leta 1545. po trideatiaskeBi zboru zgodilo, in kako se je aova doba začela , povedala aam bo zgodba dalje. Od tega pa prihodaje leto, če bo božja volja. *) Na Angleškem jc bilo lcta 1536. razdjanih 540 samostanskili hiš, in brez števila revnega Ijadstva duševno in nravno zanemarjenega. Kakor tnkaj , tako se je zgodilo povsod, kjer je obveljal protestantizem. Veliko let pozneje so še le začeli iz cerkvenega premožcnjn šole staviti.