SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Cesta že, kaj pa stanovanja?
Analiza uresničevanja reso-lucije o družbenoekonom-skem razvoju Bežigrada v le-tošnjih devetih mesecih in var-nostno politična ocena v obči-ni sta bili osrednji temi zase-danj vseh treh zborov bežigraj-ske občinske skupščine. Pred sejami so delegati skupaj pri-sluhnili podpredsedniku beži-grajskega izvršnega sveta Ko-
sti Bizjaku, ki je spregovoril o temeljnih ugotovitvah analize gospodarjenja in o aktualnih težavah, s katerimi se spopada bežigrajsko združeno delo. Janko Velikonja, predsednik komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito občine Ljublja Bežigrad, je spregovoril o namenu uvr-stitve varnostno politične oce-ne v občini na dnevni red skupščinskega zasedanja »Za nami je uspešna otvoritev se-verne obvoznice, ki pomeni velik prispevek ne In za našo občino, ampak tudi za mesto in vso Slovenijo,« je med dru-gim dejal Kosta Bizjak. »Želi-mo si, da bi lahko že prihodnjo pomlad spet zasadili lopate v gramoz in začeli graditi cestno petljo v Tomačevem ter nada-Ijevanje obvoznice za poveza-vo Totnačevega s Šmartinsko cesto v Mostah. Seveda bo o tem dokončno odločila skup-ščina sisa za desetletno iz-gradnjo cest, Gradnja severne obvoznice je bila hitra in uspešna, zato bežigrajski izvršni svet razmišlja, da bi najbolj prizadevne za to pred-lagal za občinsko nagrado,« je dejal Kosta Bizjak.
IZ RAZPRAVE O GOSPODARJENJU
Ignac Zemljlč iz delovne or-ganizacije Commerce je v ime-nu svoje konference delegacij predlagal, naj bi v analizah go-spodarjenja v prihodnje prika-zovali tudi, katere organizacije združenega dela v občini so uporabile tuja blagovna poso-jila in v kakšni višini ter kakšna
je zadolženost bežigrajskega združenega dela nasploh, Predlagal je, naj bi za boljše razumevanje zunanjetrgovin-ske menjave prikazovali pri-merjalne podatke o fizičnem izvozu in uvozu blaga in pose-bej storitev ter enako priliv konvertibilnih valut. »Tako bi lahko laže spremljali ta giba-nja,« je dejal delegat. Med dru-
gim, ga je tudi zanimalo, zakaj presežki, ki so se nabrali na računih samoupravnih inter-snih skupnosti, niso bili vrnje-ni gospodarstvu. To je po mnenju delegata, zelo nesta-bilzacijsko obnašanje.
Emll Pečovnlk iz Časopi-snega grafičnega podjetja De-lo je izrazil zaskrbljenost zara-dj upočasnjene stanovanjske gradnje na območju Bežigra-da. »To bo temeljito prekrižalo dolgoročne načrte reševanja stanovanjskih vprašanj naših delavcev,« je dejal. »Naši dele-
gati so že doslej na vseh rav-neh opozarjali, žal popolnoma brez uspeha, da nihče izmed odgovornih delavcev v stano-vanjski gradnji, samoupravni stanovanjski skupnosti in sta-novanjski banki ne pomisli na delavce-soinvestitorje, katerih namensko privačevana sred-stva, ki si jih spričo vse večje inflacije čedalje težje pritrgu-jejo, skokovito izgubljajo vre-dnost in v nobenem primeru
ne morejo doseči še hitrejše rasti cen stanovanj. Soinvesti-torstvo zaradi tega popolnoma izgublja svoj smisel, saj delav-ska družina s povprečnimi me-sečnimi osebnimi dohodki pri današnjih življenjskih stroških ne more več resno računati na nakup stanovanja,« je dejal Emil Pečovnik,
DELOVNA SKUPNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽIVI OD OBUUB
Na zasedanju zbora krajev-nih skupnostih so se delegati ob obravnavanju analize go-spodarjenja v devetih mesecih letos pomudili najdljetam, kjer jih najbolj žuli čevelj - pri ne-dorečenem delovanju delovne skupnosti bežigrajskih krajev-nih skupnosti, Neda Verbek, delegatka krajevne skupnosti Savsko naselje I, je menila, da je analiza nepopolna, saj se pomanjkljivo dotika problema-tike in težav delovanja delovne skupnosti, »Sklepi, ki so bili sprejeti ob njenem ustanavlja-nju, še niso izpolnjeni, Zato delovna skupnost ne more opravljati niti svojih osnovnih nalog. Neurejen je status nje-nih delavcev, ki nimajo razvi-dov del in nalog. Delovna skupnost je organizacijsko ne-prilagojena ter nestrokovna, tako da je nesposobna za za-gotavljanje nemotenega dela krajevnih skupnosti. Kljub ob-Ijubam niti skupna računovod-ska služba ni zaživela. Zato naj krajevne skupnosti plačujejo denar delovni skupnosti za de-la, ki sploh niso opravljenal? Osnov za takšno financiranje ni, še najmanj pa na podlagi