ISSN 0350-5561 za konectedna Oblačno s padavinami bo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo v soboto spustila do nižin. 5S let številka 5 četrtek, 31. januarja 2008 Pa veselega pusta hrusta! Zaradi trganja traku rudarji ostali doma Gmotna škoda ni velika, večji je izpad proizvodnje - To bodo nadomestili z delovnima sobotama v februarju oziroma marcu Velenje, 25. in 28. januarja - Zaradi utrga glavnega izvoznega traka T40 v Pesju, nekaj minut čez 4. uro v petek, so velenjski rudarji ta dan ostali doma. Zaustavljen je bil namreč izvoz premoga iz jame. Okvaro so odpravili naslednji dan, tako da so se zaposleni v ponedeljek lahko spet vrnili na delo, a že v ponedeljek, v prvi izmeni, je prišlo do ponovne poškodbe traku. Tokrat traku T60, ki je bil prerezan v dolžini 58 metrov. Čeprav so trak že dopoldne sanirali do te mere, da je delo do konca delovnega dneva teklo normalno, so ocenili, da sanacija ne zagotavlja normalnega obratovanja na daljši rok. Pred Gorenjem ^ "strašen" teden Zato so zaposleni v torek znova ostali doma, v jami pa so poškodovani trak usposobili za normalno obratovanje. Takšni dogodki k sreči po svoji naravi niso nevarni in tudi gmotna škoda ni velika, pomenijo pa izpad proizvodnje. Tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc je povedal, da v jami izvajajo redne remonte, da bi preprečili okvare, vendar podobnih dogodkov praktično ni mogoče obvlado- vati z rednimi in izrednimi pregledi ter sprotnim vzdrževanjem. »Dejan sko pa so takš ni dogod ki moteči, saj pomenijo izpad načrtovane proizvodnje. Izgubljeno proizvodnjo bomo nadoknadili z delovnima sobotama v februarju oziroma marcu,« je povedal. Zadnji taki dogodki kot tokrat so se v premogovniku zgodili pred tre mi leti. ■ mkp l Izobraževanje za poklicel!^^ prihodnosti! J - www.ehfCL.comwww.rk-garenje.com :hampions league Rdeča dvorana Velenje fp Ciudad Prodajna mesta vstopnic: Real 1,30 EVR IIADIO VELENJE Na mladih (še) svet stoji? Bojana Špegel E •pH 7/3 •M S o H Velikokrat slišimo misel, da na mladih svet stoji. A to je misel, ob kateri se mi vedno pojavljajo dvomi. Ker se mi zdi, da na mladih svet stoji le, če jim starejši dajo priložnost, da pokažejo, kaj jih zanima, kaj znajo in jim prisluhnejo tudi, ko naravnost ali med vrsticami povedo, kaj si želijo. O mladih sem v teh zadnjih januarskih dneh razmišljala iz več razlogov. Prvi je bil zagotovo prihod sirot iz Bosne in Hercegovine na zimske počitnice v Velenje in okolico. Okolico zato, ker so jim svoje domove na široko odprle mame velikih src, mame, ki so v svoj dom sprejele tudi slovenske otroke, ki zaradi različnih, nikoli veselih in prijaznih razmer v svoji družini, ne morejo več živeti doma. Letos namreč kar 54 sirot, ki so večinoma še močno zaznamovane z dogodki bratomorne vojne v BIH, kjer je večina od njih izgubila svoje najdražje, živi pri rejniških družinah iz širšega celjskega območja. Tam spijo, zajtrkujejo in večerjajo, dan pa preživljajo v Velenju in okolici, saj so jim pripravili zelo bogat program. In ja, ljudje so organizatorjem, med katerimi so se spet izkazali tudi mladi prostovoljci in člani iz Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva in Mladinskega centra Velenje, ki se s sirotami ukvarjajo čez dan, priskočili na pomoč. Na različne načine so številni posamezniki, društva, klubi in podjetja pokazali, da jim ni vseeno. Ljudje so se odzvali tudi na prošnjo za zimska oblačila, s katerimi so najprej opremili mlade sirote, ki doma ne živijo bogato, verjemite. Pričakovala pa bi, da bo pomoč v tej lepi akciji še večja, še bogatejša. Da bo sporočilo, da niso ti otroci nič krivi in da svet ni pozabil nanje, še glasnejše... Drugič sem nao trokep omislila obv abilu nado brodelnik oncert Lionsk lubaVelenje, ki so gan asloviliprav ss loganom» Nam ladih svets toji«. Ker so v torekz večer na njemn astopili reso dlični mladig lasbeniki izŠ aleškedo line ino kolice. Tudi tim arsikdaj na poti k takož elenemuu spehuo stanejo sami,p ravzaprav so skrbs taršev.K onkretno vem, da za eno odn astopajočihs tarši zbirajo zelo visokz nesek za nakupv rhunskegag lasbila, ki ga dekle, kije res nadarjeno, potrebuje. Znesek gre v nekaj deset tisoč evrov. Težko jih bodoz brali, ker jep rošenj zado natorstva in sponzorstvav eliko. Kot jev eliko tudip rošenj vse večr evnihd ru-žin,ja, tudi vŠ aleškido lini, dan jihovimo trokomp omagajo zagotoviti ne le to, da ne bodol ačni, ampak, dal ahkog redo tudi v šolo vn aravi, nap očitnice obm orju... Žal jimm arsikje doma tega nem orejo večo mogočiti... Ob tem imajo mladi od vseh želja na svetu vedno tudi veliko željo po zabavi. V prostem času si želijo, da se jim »dogaja«. Da se imajo kam dati, da se tam lahko družijo z vrstniki, jih spoznavajo, se zaljubljajo, plešejo ... In se ob tem ne bojijo za lastno varnost. V Velenju prav veliko možnosti, priznajmo, nimajo. In tudi zato so mladi sami želeli o zabavi in prostem času govoriti na letošnjem otroškem parlamentu, ki bo v sredo v mestni hiši. Odrasli jim bomo vsaj tokrat dali glavno besedo, jim prisluhnili. Kar ne bo dovolj. Ce jim ne bomo potem pomagali tudi pri uresničevanju njihovih želja, bodo besede obvisele v zraku. Ker je treba mladim za prosti čas in zabavo zagotoviti tudi prostore in denar. Brez tega ni nič. Casi igranja »gumitvista« in »kavbojcev in indijancev«, ki so nam včasih pomenili zabavo, so že zdavnaj mimo ... Ja, in zato ob koncu še to. Več kot vesela sem, da so Šaleški študentje dobili nove prostore. Nekdanji Rudnik pub bo do konca maja že obnovljen in odprt. Na tisti lepi terasi v atriju bo mogoče spet spiti kavo, v notranjosti se bo dogajalo marsikaj koristnega in izobraževalnega. Zagotovo pa tam okoli ne bo več vse tiho in mirno. Ker se bo v zgradbo vrnilo življenje. In zagotovo to vsem ne bo všeč. A to je že druga zgodba. Tista, ki govori o tem, da je Velenje velikokrat zaspano in nič kaj urbano mesto. Kar pomeni, da po mojem v njem danes ni lahko biti mlad. Žal. (NC Velenje) veto d v LVJ i Ii i^i ciLrCi www.¿avarovainicaivianDor.5i uöu i» 100%MVAR0VAN¿A45%CENE Vei Iri kvteto nhnaulinli nhuf>7nn autnmnhilalrn 7nunrm/ani<* (UCW ali 7auarrtuanio vnvnilra fAOnlnc^ Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu Imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 31. januarja 2008 lokalne novice Premogovnik ni rudnik, ampak tovarna premoga Velenje, 28. januarja - Območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje nadaljuje obiske pri svojih članih. Tako je bil gostitelj pete seje upravnega odbora omenjene zbornice Premogovnik Velenje. Ob tej priložnosti je njegov direktor dr. Milan Medved predstavil razvojno strategijo poslovnega sistema, ki so jo člani upravnega odbora zbornice podprli. Po Medvedovih besedah v njej dajejo velik poudarek nadaljnjemu umnemu gospodarjenju in pospešenemu vlaganju v sodobne tehnologije. Premogovnik Velenje že danes sodi med najsodobnejše premoge z odkopom v Evropi. »To ni več rudnik v klasičnem pomenu besede, ampak smo tovarna premoga.« Predpogoj za izvajanje proizvodnega procesa pa je seveda varstvo pri delu. Po Medvedovih besedah bo premog imel tudi v prihodnje veliko vlogo pri proizvodnji energije, odkopavanje rude v Šaleški dolini pa ima tudi kar nekaj konkurenčnih prednosti. Po mnenju direktorja šoštanjskih termoelektrarn dr. Uroša Rotnika je za nadaljevanje energetske zgodbe v tukajšnjem okolju nujna izgradnja bloka 6. Na seje upravnega odbora zbornice so pozornost namenili še predstavitvi Visoke šole za varstvo okolja in Fakultete za energetiko v Velenju. ■ tp Ni več čakalnih dob za operacijo sive mrene Celje - V Splošni bolnišnici Celje trdijo, da postopoma odpravljajo ali skrajšujejo čakalne dobe za nekatere diagnostične in terapevtske obravnave. Tako naj bi pred nedavnim odpravili čakalne dobe za operacijo sive mrene. Gre za operacijo motne očesne leče oziroma za zamenjavo takšne očesne leče z umetno. Zaradi velikih potreb po tovrstnih operacijah in s tem daljšanjem čakalnih dob so na očesnem oddelku celjske bolnišnice leta 2000 - poleg rednih - opravili dodatnih 365 posegov. Leta 2005 so jih že približno 1600. Tudi s pridobitvijo dodatnih sredstev v okviru donatorske akcije Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije v letih 2004 in 2005 je bila čakalna doba za poseg pol leta. Z uresničevanjem rednega programa in uspešnim vsakoletnim prijavljanjem na razpise za dodatne programe so čakalno dobo sedaj znižali na vsega 14 dni, kar pomeni, trdijo v bolnišnici, da čakalnih dob ni več. Na leto opravijo sedaj približno 1200 operacij sive mrene. ■ tp Dr. Kozorogova bo pogodbeno še delala Šmartno ob Paki - Ob prebiranju informacije o delu pediatrične ambulante v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki so nekateri starši v tamkajšnjem okolju izrazili bojazen, da dr. Kozorogova, ki po odhodu v celjsko bolnišnico prihaja v ambulanto dvakrat na teden, ne bo več skrbela za zdravstveno varstvo otrok v lokalnem okolju. Jovan Stupar, dr. med. in vodja šmarške zdravstvene postaje, je povedal, da je izražena bojazen odveč. »Ker je kolegica dr. Kozorogova izrazila željo po nadaljevanju poklicne poti v celjski bolnišnici, smo se z njo dogovorili o pogodbenem delu v naši pediatrični ambulanti ob ponedeljkih in četrtkih. Tega dogovora nismo nikoli preklicali. Ker pa so v lokalni skupnosti izrazili željo po prisotnosti pediatra vsak dan, smo se najprej dogovorili s kolegom pediatrom dr. Kunejem, ki dela v ambulanti ob sredah, nato pa še z dr. Felčevo. Slednja pa bo delala v ambulanti za otroke ob torkih in petkih po 4 ure,« je še pojasnil Jovan Stupar. ■ tp Pod Pustim gradom Na drsališču še živahno Na šoštanjskem drsališču je vsak dan živahno. Drsališče dopoldne večkrat izkoristijo šolarji za športne dneve, popoldan pa na njem drsajo, se družijo in zabavajo številni Šoštanjčani in okoličani. Nekaj aktivnosti pa je že utečenih. Taka sta Petkova večerna hokejska liga vsak petek ob 20.30 uri in Sobotni ledeni izzivi vsako soboto ob 15. uri. V petek, 1. februarja ob 16. uri, bo na ledu potekal šoštanjski pustni karneval z nastopom drsalne skupine Lucky Luka, obiskovalci pa bodo na ledu lahko tudi sami predstavili svoje maske in se učili pustne koreografije. Štirje letni časi v Šoštanju V torek zvečer je KS Šoštanj v kulturnem domu predstavila film z naslovom Štirje letni časi v Šoštanju, avtorjev Janija Napotnika in Bojana Rotovnika. V filmu je Gorenje dobro sodeluje z lokalno skupnostjo Velenje - Že tradicionalno pripravlja Gorenje ponovoletni sprejem za predstavnike lokalne skupnosti. Predstavijo jim svoje uspehe in načrte. Seveda pa prisluhnejo tudi njihovim. »Pri uresničitvi mnogih sodeluje tudi Gorenje v obliki pokroviteljstev in sponzorstev različnih klubov, društev in institucij ter podporo številnih prireditev in drugih aktivnosti,« je dejal predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, kije ob tem dodal, da bi radi prispevali še več, a njihova glavna naloga je ohranjati trdno in konkurenčno Gorenje. Na tukajšnji lokaciji želijo vsaj ohranjati delovna mesta. Ocenjujejo, da je z Gorenjem v slovenskem prostoru preko doba-viteljske verige, zaposlenih in njihovih družinskih članov povezanih med 70 in 80 tisoč ljudi. V zadnjem letu so veliko naredili. Zgradili so tri nove tovarne, povečali število zaposlenih za tisoč (zdaj jih je že 11 500), dobiček je višji od leta 2005 za dva milijona evrov, prihodki pa kar za 170 mili-jonov evrov. V letošnje leto pa so stopili s še večjim razvojnim tempom. ttk 1 \ Ponovoletna srečanja predstavnikov Gorenjai nl okalnes kupnostis ož et radicionalna. Mlade Socialne demokrate bo vodil Mitja Kontič Velenje, 25. januarja-V prostorih Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje je potekala programska volilna konferenca Mladega foruma Šaleške doline. Poleg izvolitve novega vodstva so največ časa namenili dogovoru o programu dela, ki bo vsaj delno povezan tudi z državnozborskimi in morda tudi pokrajinskimi volitvami. Poleg že tradicionalnih aktivnosti, kot so pohod k Žlebniku, kjer je padel na-rod-ni heroj Karel Destovnik Kajuh, prireditev ob dnevu žena, koncerta generacij, ozaveščanja lju- MitjaK ontič, novip redsednikM ladegaf oruma socialnihd emokratov di ob dnevu, ki je namenjen boju proti aidsu in udeležbi na prireditvi Gradovi kralja Matjaža, bodo letos pripravili tudi športno srečanje ter nekaj predvolilnih aktivnosti. Po zaključnem govoru dosedanjega predsednika Urbana Kopriv-nikaija je bilo na konferenci soglasno izvoljeno novo vodstvo. Tako sta bila izvoljena podpredsednica Mladega foruma Špela Podpečan in podpredsednik Jure Smagaj. Za tajnika je bil izbran Marcel Žele-zinger. Funkcijo predsednika Mladega foruma socialnih demokratov Šaleške doline pa bo v naslednjem letu opravljal Mitja Kontič. poudarek na bivalnih zanimivostih in trajnih turističnih dogodkih, ki se v mestu pojavljajo v vseh štirih letnih časih. Snemanje je nastajalo od decembra 2006 do novembra 2007. Ob premieri filma je Pihalni orkester Zarja predstavil novo skladbo Pesem Šoštanju, besedilo zanjo je prispeval Jani Napotnik, glasbo Jani Šuligoj, o zgodovini mesta je spregovoril dr. Tone Ravnikar, nov logotip pa je predstavila tudi Krajevna skup nost Šoštanj. Na sejmu Turizem in prosti čas Občina Šoštanj se je letos drugič zapored predstavila na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V petek, 25. januarja, so imeli svoj dan. Predstavili so turistično ponudbo, priprave na karneval, njihove maske pa so poskrbele za zabavo številnih obiskovalcev. Veselo šoš-tanjsko družbo sta prišla pozdravit župan Darko Menih in podžupan Vojko Krneža. ■ mkp Pri pokrajinah gre zdaj zares Zdaj pokrajine naše ali še dolgo nič - Brez stavk in vsi zadovoljni - Šrot napada in je napaden - Matilda pobrala državnega sekretarja - Politiki, maske dol! Bo jutrišnji dan črni petek za »pokrajinizacijo« Slovenije? Napovedi o uspehu še zadnjega od velikih projektov vlade premiera Janše so po dogajanjih konec prejšnjega in v začetku tega tedna negotove. Očitki o slabi pripravljenosti pokrajinskih zakonov so vse večji, Zares še vedno zahteva referendum, pa tudi stalno ponavljanje, da gre pri ustanavljanju pokrajin za politično odločitev, pri mnogih povzroča vse slabši okus. Še posebno, če k temu prištejemo še vedno aktualne pripombe strokovnjakov s tega področja, da stvari niso primerne. Pri čemer je še vedno pogosto slišati, da je štirinajst pokrajin za Slovenijo preveč. V boju za podporo se je Janša pogovarjal z župani in ponovil: kdor v parlamentu ne bo podprl pokrajinske zakonodaje, da ni za enakomeren razvoj, je za centralizacijo. In tudi, da je vlada upoštevala skoraj sto pripomb »s terena«. Ne gre za »božja kraljestva«, bodo pa predvsem manj razvitim območjem pokrajine prinesle veliko razvojnih možnosti in lepši jutri. In o tem lepšem jutri bodo prav jutri odločali v državnem zboru. Ce se zalomi zdaj, potem se bodo verjetno izpolnile napovedi resornega ministra Žagarja, da pokrajin pri nas še dolgo ne bomo imeli. Odgovor tistih, ki opozarjajo na slabosti pripravljene zakonodaje, je tudi jasen: bolje, da jih še ne bo, kot da bi bile slabe in ne bi prinesle tistega, kar od njih pričakujemo. Bomo videli, če bomo jutri pametnejši! Mnogi pri nas se tudi sprašujejo, koliko pametnejši smo po mnogih sestankih in usklajevanjih na najrazličnejših ravneh, ki so privedli do tega, da se pri nas v naslednjem času ne bo zvrstila vrsta napovedanih stavk. Saj veste, kdo vse je napovedoval stavke, zapore in podobne oblike nezadovoljstva. Glavna zahteva večine so bile plače. Višje plače, s katerimi bi se spopadli z naraščajočo draginjo. Očitno je vendarle lažje dvigniti plače kot pa poskrbeti, da cene ne bi naraščale. No, da o inflaciji ne govorimo. Z vsem tem bi se morali zdaj, ko smo s prvim krogom dviga plač končali, resneje pozabavati. Da prvemu krogu ne bo sledil drugi, pa tretji ... Ceprav se ta čas na slovenskem političnem prostoru izpostavlja kar nekaj politikov z našega širšega konca, je vendarle verjetno najbolj na sceni celjski župan Bojan Šrot. Kot župan in kot predsednik vsaj po imenu najbolj ljudske stranke. Skupaj s prvim obrambnikom Erjavcem sta se postavila v bran Triglavu in Telekomu. Da te »državne sre-brnine« ne bi prodali, da iz slovenskih hlevov ne bi prodali najboljših konjev. Eni to razumejo kot »državotvorno držo«, drugi kot nagajanje premieru Janši. Šrot pa je na udaru tudi kot celjski župan, saj naša tožilstva sicer meljejo počasi, so pa očitno vztrajna. Po tem, ko je državno tožilstvo v Velenju ovadbo proti njemu zavrglo, so ga obtožili na tožilstvu v Krškem. Šrot to stvar komentira po svoje, času in njegovemu novemu političnemu mestu primerno. Kako se bo stvar v zvezi s prodajo celjskega kina Dom končala, pa bomo še videli. Nič kaj, prijetno pa se niso končale nepremišljene in neprimerno izrečene besede državnega ministra na ministrstvu za delo Marka Štrov-sa o upokojencih, ki nimajo drugega dela, kot da čakajo na Matildo. In ga je »matilda« odnesla. Ceprav po njem s koso ni zamahnila hitro, ampak bi ga nekateri še kar zagovarjali in obdržali na tem delovnem mestu. A je kritika, kije prihajala iz različnih vrst, vendarle zalegla in ministrica je vladi morala predlagati njegovo razrešitev. Pri nas se zadnji čas na najrazličnejših področjih dogaja toliko različno obarvanih stvari, da se ni bati, da ljudje tudi za bližajočega se pusta ne bi našli ustreznih navdihov. Za politike pa, saj veste, kaj velja zanje. Le maske naj si snamejo, pa bo! ■ k n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. IZOBRAŽEVANJE Most med izobraževanjem in delom, med gospodarstvom, šolo in razvojem Medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra Velenje center odličnosti na področju izobraževanja dijakov, študentov in odraslih v pravem pomenu besede - Veliko izzivov, zlasti na področju varčne rabe in obnovljivih virov energije Tatjana Podgoršek Velenje, 24. januarja - Šolski center Velenje (ŠCV), ki letos praznuje 50-letnico delovanja, je pred tednom dni pripravil na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) na Starem jašku v Velenju srečanje s poslovnimi partnerji in tudi drugimi, ki takšo ali drugače sodelujejo z največjim centrom na vzgojno-izobraževal-nem področju v Sloveniji. Ob tej priložnosti so predstavili vlogo in razvoj MICa. Slednji je najmlajša enota ŠCV. Junija leta 2004 je odprl vrata prvi objekt, maja lani pa so uradno predali svojemu name- nu še drugega in tretjega. Sodobne učne delavnice, laboratoriji za izobraževanje dijakov, študentov in odraslih se razprostirajo na površini 6493 kvadratnih metrov. Direktor ŠCV Ivan Kotnik je ob tej priložnosti povedal, da 50-letnica delovanja ustanove sicer ni jubilej, s katerim bi se na veliko hvalili. Pomembni so temelji, na katerih stoji. Ti so trdni, kakovostni, "... kajti Premogovnik Velenje kot naš soustanovitelj načrtuje delo do leta 2045,2050. Gorenje kot eden naših zelo pomembnih poslovnih partnerjev gradi prihodnost, za katero upamo, da bo svetla." MIC je označil kot most med izobraževanjem in delom, med gospodarstvom, šolo ter razvojem in mesto, kjer na najboljši način prihajajo do enega najpomembnejših produktov vzgo-jno-izobraževalne dejavnosti - uporabnih znanj. Da je to res regijski center odličnosti in modernih tehnologij, v katerem povezujejo splošna, strokovna in praktična znanja pri rednih, izrednih in funkcionalnih oblikah izobraževanja, jim priznavajo na delovnih obiskih mnoge delegacije iz domovine in tujine. V prihodnje naj bi se na MIC-u poleg praktičnega izobraževanja dijakov, študentov in odraslih ukvarjali tudi z najrazličnejšimi razvojnimi projekti. Tehnološki park je priložnost za razvoj najrazličnejših tehnologij v sodelovanju s poslovnimi partnerji, mesto za nastajanje najrazličnejših inkubatorjev. Po Kotnikovem prepri- čanju bo imel MIC specifično vlogo na področju alternativnih virov energije, saj praktično stoji na ogromnih zalogah le-te. Darko Lihteneker, ravnatelj MIC-a, je poudaril, da most med industrijo in izobraževanjem v tem trenutku tvori 350 podjetij iz Slovenije, med katerimi so v ožjem krogu vsa najboljša v dolini. So partnerji z vsaj 10 evropskimi in JV državami. »MIC je presek vseh šol ŠCV.« Po besedah pomočnika ravnatelja MICa in vodje tehnološkega parka Srečka Podvržena so skupaj s poslovnimi partnerji učne delavnice »spravili na tako raven, da imajo vsi udeleženci izobraževanja, projektnega, raziskovalnega dela za to odlične pogoje v prijaznem ter lepem okolju.« Po njegovem mnenju je izzivov za prihodnje veliko, še zlasti na področju varčne rabe in obnovljivih virov energije. Izziv je učni hotel za potrebe gostinstva in turizma, o katerem se pogovarjajo. V nadaljevanju srečanja so nosilci aktivnosti predstavili posamezna področja delovanja MIC-a oziroma projekte, kot je izredno izobraževanje odraslih, varčna raba energije, praktično izobraževanje dijakov in študentov, projektno delo, mladi raziskovalci, seminarji z različnih področij. Srečanje so ob koncu popestrili z mono-komedijo Čistilka Marija in z dobrotami, med drugim tudi z »Lihtijevim« študentskim golažem. Poslej še okoljevarstveni tehnik in avtokaroserist Na Šolskem centru Velenje v šolskem letu 2008/2009 dva nova srednješolska programa in manj vpisnih mest - Vrsta prenovljenih programov - Rok za oddajo prve prijave 25. marec, informativni dan 15. in 16. februarja Tatjana Podgoršek Sredi prejšnjega tedna je izšel razpis za vpis v srednje šole za prihodnje šolsko leto. Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) so zanj razpisali 842 vpisnih mest (100 manj kot prejšnje šolsko leto) v 28 pro gra mih sred nje šol ske ga izobraževanja, od tega 700 vpisnih mest za novince v 21 oddelkih, 112 vpisnih mest za dijake, ki bodo nadaljevali šolanje po katerem od 6 programov poklicno-tehniškega izobraževanja, in 30 mest za maturi-tetni tečaj. Dva nova programa, veliko prenovljenih Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji ŠCV, je povedala, da novo šolsko leto glede programov prinaša veliko novosti. »Na ŠCV smo seveda najbolj veseli dveh novih - programa okoljevarstveni tehnik, ki ga bodo izvajali na Poklic ni in teh ni ški rudarski šoli, ter programa avtokaroserist, po katerem bodo izobraževali na Poklicni in tehniški strojni šoli. Razpis pri-na ša tudi mož nost vpi sa v vrsto prenovljenih srednješolskih programov.« Po besedah Fidleijeve za nove in prenovljene programe v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju velja, da so oblikovani na osnovi potreb delodajalcev in so zasnovani kompe-tenčno. To pomeni, da je jasno opredeljeno, za kakšna dela bo dijak, ko bo končal izobraževanje, usposobljen. Stare teoretične predmete in praktični pouk bodo nadomestili moduli. Ti so obvezni in izbirni, tvorili pa bodo zaključene celote znanj iz določenega strokovnega področja. »Z drugimi besedami: sodelovanje med teorijo in prak so je v celoti pre plete no in povezano.« Večji poudarek je dan povezavi strokovnih vsebin in splošno izobraževalnih predmetov. Dijaki se bodo namreč med izobraževanjem usposabljali tudi v podjetjih: 24 tednov dijaki triletnega poklicnega in štiri tedne dijaki štiriletnega tehniškega izobraževanja. Večja novost je - po navedbah Fidler-jeve - tudi tako imenovani odprti kurikul, v katerem približno 20 odstotkov vsebin določi šola v sodelovanju z okoljem. Za ta namen so na ŠCV v okviru razvojnega projekta ustanovili strokovni sosvet, ki je menda edini v državi in v katerem bodo predstavniki obeh zbornic, večjih podjetij, zavoda za zaposlovanje ter šole skupaj opredelili vsebine, kijih bodo dijaki usvajali pri predmetih."Novosti sta še projektno delo, pri katerem se dijaki učijo veščin projektnega dela in javnega nastopanja, ter kreditno vrednotenje programov." Novosti po posameznih šolah Pri preimenovanju programov, pravi Gabrijela Fidler, ne gre za lepotne popravke, ampak nove vsebine, ki bodo dijakom po uspešno končanem šolanju omogočile več možnosti za zaposlitev. Konkretno: na Poklicni in tehniški rudarski šoli bodo v novem šol- skem letu izobraževali v že omenjenem novem programu okoljevarstveni tehnik. V njem so tehnične vsebine povezane z družboslovnimi. "To je poklic prihodnosti, saj je usmerjen v varstvo okolja Gabrijela Fidler: »Šolsko leto 2008/2009 bosta na ŠCV zaznamovala dva nova in vrsta prenovljenih programov.« in reševanje okoljskih vprašanj (več o njem bomo pisali v naslednji številki našega tednika). Posodobitev pro gra mov geo stroj ni rudar (do sedaj rudar) in geotehnik (do sedaj rudarski tehnik) pa omogoča dijakom po uspešno končanem izobraževanju zaposlitev tudi v gradbe- ništvu. Seveda pa je znanje geo-strojnika rudarja in geotehnika še vedno uporabno pri pridobivanju rud, kamnin in premoga." Prenova programov Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole temelji v prvem delu na širši zasnova-nosti skupnih znanj, ki predstavljajo vsebine programa z obveznimi strokovnimi moduli, drugi del izobraževanja pa predstavlja poglobljena znanja izbirnih modulov (na primer program elektrikar, ki se je doslej delil na elektrikar energetik in elektronik, bo sedaj imel dva modula: elektrikar in energetik . V programu elektrotehnik pa bodo izbirali med moduli ele-kronika, energetika, avtomatika, stiskalničarstvo in muldimedijska tehnika). Tudi program računalnikar bo imel te module, dijak pa bo lahko izbral med moduli izdelovalec spletnih strani, koder algoritmov, vzdrževanje informacijskih sistemov, komunikacijskih sistemov. Ob koncu izobraževanja bodo dijaki dobili tudi dodatek k spričevalu po sistemu Europas. Na Poklicni in tehniški strojni šoli bodo v naslednjem šolskem letu izvajali prenovljene programe strojni tehnik, oblikovalec kovin-orodjar, instalater strojnih instalacij in avto-serviser. Novost je že omenjeni program avtokaroserist. Tega v ožjem in širšem okolju doslej ni izvajal nihče. »Rada bi opozorila še na novosti v okviru programa meha-tronik operater, kjer bomo v vsebinah odprtega kurikuluma vključevali vsebine, ki se nanašajo na star program strojni tehnik. Novost je tudi program nižjega poklicnega izobraževanja pomočnik v tehnoloških procesih. Po novem bo trajal dve leti (prej dve in pol), dijak pa bo lahko izbiral med dvema specializacijama: pomočnik elektrikama in pomočnik strojnika.« Tudi programi Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti so doživeli preimenovanja. V razpisu za vpis so predvidena vpisna mesta v programu nižjega poklicnega izobraževanj a (dvoletni program) pomočnik v biotehniki in oskrbi, program trgovec ostaja enak, trilet- ni program gastronom hotelir pa sedaj združuje in nadomešča programe kuhar, natakar in oskrbnik, »kar pomeni, da se dijakom, ki bi se radi izobraževali po tem programu, ne bo potrebno voziti v Slovenj Gradec ali Celje.« Prenovljena sta tudi štiriletna programa - ekonomski tehnik ali program gastronomski in turistični tehnik. Slednji je v svoji prenovi združil vsebine programa turistični in gostinski tehnik. Na Splošni in strokovni gimnaziji posebnih novosti za zdaj ni. Za novo šolsko leto so razpisali tri oddelke splošne gimnazije, kar je eden manj kot lani, in po en oddelek umetniške gimnazije, športni oddelek in maturitetni tečaj. Na Višji strokovni šoli končno gostinstvo in turizem Višja strokovna šola je za študijsko leto 2008/2009 razpisala 275 mest za redni in 270 mest za izredni študij v programih elektronika, informatika, mehatronika, rudarstvo in geotehnologija, varstvo okolja in komunala, novost v naslednjem študijskem letu pa je program gostinstvo in turizem, za katerega so si prizadevali kar nekaj časa. Pomembni datumi Informativni dan, na katerem bodo bodoči dijaki in njihovi starši dobili podrobnejše informacije o možnostih nadaljnjega izobraževanja, bo na srednjih in višji šoli ŠCV v petek, 15., in v soboto, 16. februarja. Rok za oddajo prve prijave za vpis v srednješolske programe je 25. marec. Do 18. februarja pa morajo dijaki, ki se nameravajo vpisati v športni oddelek gimnazije, posredovati dokazila o izpolnjevanju posebnega vpisnega pogoja. Kandidati za vpis v likovno ozi-ro ma glas be no smer pro gra ma umetniške gimnazije pa morajo oddati prijavo za opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti. Ta bo v soboto, 8. marca. enz2- naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice eko naložbe Enkratno v»^ »»ODO . 115.2.2008j EKO NALOŽ 3E PIJEJC VODO. triglav 4 _V SREDIŠČU_31. januarja 2008 Izobraževanje za poklice prihodnosti Velenje z novim študijskim letom tudi univerzitetno mesto - Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja za zdaj edina visokošolska zavoda s tovrstnim študijskim programom v Sloveniji - Možen reden in izreden študij Tatjana Podgoršek V danes objavljenem razpisu za vpis v programe fakultet in visokih šol v Sloveniji za študijsko leto 2008/2009 je prvič zapisano tudi Velenje. Tu bosta namreč odprli vrata Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja. Danes (v četrtek) ob 11. uri bodo na priložnostni slovesnosti v prostorih Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje predali svojemu namenu prostore dekanata za potrebe omenjenih visokošolskih zavodov (uredili so jih v bivšem Zavodu za urbanizem na Trgu mladosti 2 v Velenju). Da postaja peto največje mesto v Sloveniji tudi univerzitetno mesto, je dovolj tehten razlog za pogovor z doc. dr. Francem Žerdinom, v. d. pro-dekana Fakultete za energetiko ter predsednikom Sveta Regijsko študijsko središče Celje, in z v. d. dekanje omenjene visoke šole doc. dr. Natalijo Špeh. Omenjena fakulteta in visoka šola sta edina visokošolska zavoda s tovrstnim študijskim programom v Sloveniji in najbrž ni naključje, da sta odprla vrata prav v tukajšnjem okolju. Franc Žerdin: "Več let prizadevnega dela, dobre volje ter optimizma velikega števila ljudi, med njimi tudi tukajšnjega župana in njegovih sodelavcev, je bilo potrebnih, da je rudarsko mesto dobilo prvi univerzitetni študijski program. Zelo posrečeno se mi zdi, da se bodo programi Fakultete za energetiko ter Visoke šole za varstvo okolja izvajali v kraju, ki ima na energetskem področju in tudi pri varovanju okolja bogato ter uspešno tradicijo, predvsem pa veliko vrhunskih strokovnjakov in znanja." Natalija Špeh: "Šaleška dolina je uspešen primer dobre družbene in gospodarske prakse udejanjanja sonaravnega in trajnostnega razvoja, še posebej na področjih okoljevarstva in uvajanja čistejših tehnologij (ekotehnolo-gij). Zato je Velenje po ocenah eno najprimernejših lokacij v Sloveniji za izvajanje študija energetike in varstva okolja. Hkrati pa mesto ponuja širok nabor kulturne in športne infrastrukture ter dejavnosti, ki jo bodo študenti s svojo aktivno udeležbo oplemenitili." Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, njen program pa boste izvajali na dveh lokacijah - v Velenju in Krškem. Franc Žerdin: "Pomembno je, da nastopajo kot partnerji v tem projektu Občina Krško - ob Šaleški dolini eden večjih nosilcev energetskih dejavnosti v Sloveniji, Univerza v Mariboru ter Mestna občina Velenje. Brez strokovne pomoči velikega števila profesorjev, rektorja in strokovnih služb univerze, močne opozicije oziroma nesodelo-vanja Univerze v Ljubljani, številnih strokovnih vprašanj ne bi mogli uspešno rešiti. Zelo si želim, da bi nam doktorski študijski program, ki ga dokončujemo, uspelo uresničiti kot skupni program mariborske in ljubl- »Energija znanju - znanje energiji« je bil naslov razpisa Premogovnika Velenje za podelitev dveh štipendij za raziskovalno nalogo študentov iz Velenja in Šoštanja s kateregakoli študijskega področja, ki bi obravnavala energijo. Šest vlog je bilo tako zanimivih, da se je komisija odločila za podelitev treh posebnih štipendij. Prejele so jih študentke, in sicer Hana Sevšek iz občine Velenje, študentka 3. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, za raziskovalno nalogo z naslovom Sonce, neizčrpen vir obnovljive energije, Mojca Andrejc iz občine Šoštanj, študentka 2. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani za raziskovalno nalogo Vzgajajmo za energijo v prihodnosti in Anja Rak iz obči- janske univerze. Volja za to je na obeh univerzah še vedno velika.« Ustanovitelj Visoke šolo za varstvo okolja je Regijsko študijsko središče s sedežem v Celju. Kaj je narekovalo ustanovitev šole? Natalija Špeh: "Visoka šola za varstvo okolja je bila ustanovljena v okviru Regijskega študijskega središča Celje z močno spodbudo več kot 30 regionalnih in nacionalnih gospodarskih, negospodarskih subjektov in institucij. Savinjska statistična regija je v slovenskem merilu med vodilnimi po izdatkih in vrednosti naložb v okoljevarstvene projekte, predvsem s področja ravnanja z odpadki ter upravljanja s površinskimi vodnimi viri. Okolj-sko zavest regije dokazujejo tudi po okolje-varstvu priznana podjetja in razvojnorazi-skovalne institucije. Prav potrebe in aktivnosti podpornikov ustanovitve pa istočasno predstavljajo tudi zagotovilo za zaposlitev naših diplomantov. Pripravljena je štipendijska shema, preko katere bodo študenti imeli možnost pridobiti štipendije." Bodo diplomanti programov Višje strokovne šole Velenje lahko nadaljevali študij na Fakulteti za energetiko in Visoki šoli za varstvo okolja? Franc Žerdin: »Največ višješolskih študentov prihaja iz prakse, to so zelo dobri strokovnjaki, ki jih podjetja pošiljajo na dodatno izobraževanje ob delu. Slabo je, da diplomantom višjih šol ni omogočena logična prehodnost v visokošolske študijske programe. Na Fakulteti za energetiko poskušamo to pomanjkljivost odpraviti. Upam, da nam bo naše napore (ob pomoči ravnateljev višješolskih zavodov) do začetka novega študijskega leta uspelo kronati s soglasjem Strokovnega sveta RS za visoko šolstvo. Seveda bo tudi v tem primeru šlo za študij ob delu.« Natalija Špeh: »Merila za prehode iz višješolskih študijskih programov so v pripravi.« Kdo se bo lahko vpisal v programe Fakultete za energetiko, kakšne strokovnjake boste izobraževali, na katerih stopnjah? Franc Žerdin: "Študentje bodo lahko izbrali med tremi študijskimi programi. V dodi-plomski visokošolski študijski program se bodo lahko vpisali vsi, ki imajo opravljeno maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu. Diplomanti bodo pridobili strokovni naziv dipl. inž. energetike (VS). V univerzitetni študijski program se bodo lahko vpisali vsi, ki imajo opravljeno maturo, tisti, ki so pred I.junijem leta 1995 dokončal katerikoli štiriletni srednješolski program, ali tisti, ki so opravili poklicno maturo in dodatni izpit iz enega od predpisanih predmetov. Diplomanti bodo pridobili strokovni naziv dipl. inž. energetike (UN). V magistrski študijski program se bodo lahko vpisali vsi, ki so končali študijski program 1. stopnje s strokovnih področij naravoslovno-tehničnih smeri, kdor je končal visokošolski študijski program pred II. junijem 2004 z naravoslovno-tehničnih področij ali kdor je končal program 1. stopnje z drugih področij ter je opravil izpite iz treh predpisanih predmetov. Pridobljeni strokovni naziv diplomantov bo mag. inž. ener-getike.» Kdo bo lahko študent Visoke šole za varstvo okolja? Natalija Špeh: »Na Visoko šolo za varstvo okolja se bodo lahko vpisali dijaki z maturo in poklicno maturo oziroma dijaki po oprav- Doc. dr. Natalija Špeh ljenem zaključnem izpitu v štiriletnem srednješolskem programu. Študij varstva okolja in ekotehnologije bo sprva potekal na dodi-plomski visokošolski ravni, že v naslednjem letu pa ga nameravamo nadgraditi z magistrsko stopnjo. Zaradi majhnosti in posledično velike prilagodljivosti visoke šole nameravamo študentom ponuditi individualen pristop in tutorsko (mentorsko) svetovanje. Naj še povem, da je študij varstva okolja in eko-tehnologije nastajal skladno z bolonjskimi smernicami in s kreditnim sistemom študija. Traja 3 leta (180 KT). Prvi letnik predvideva vse vsebine kot obvezne, že v drugem pa se bodo študenti lahko poleg obveznih predmetov odločali med štirimi moduli. Možnost izbiranja predmetov se nadaljuje tudi v zadnjem, tretjem letniku.« Koliko prostih mest ste predvideli v razpisu za program fakultete? Franc Žerdin: "Na visokošolskem ter univerzitetnem študijskem programu razpisujemo po 80 mest, v magistrskem pa 40 mest za redne študente. Število razpisanih mest za izredne študente je na vseh programih nižje za polovico. Ker se bo študijski proces izvajal na dveh lokacijah, je za vsako lokacijo na razpolago polovica navedenih študijskih mest." Na visoki šoli pa ste v prvem študijskem letu predvideli koliko prostih mest ? Natalija Špeh: "Glede na obstoječe potrebe, ki bodo - po naših ocenah - zaradi perspektivnosti in atraktivnosti študija še naraščale, smo za študijsko leto 2008/2009 razpisati 50 prostih mest za redne in prav toliko za izredne študente. Šolnina je predvidena samo za izredne študente, njena višina pa bo znana konec letošnjega junija 2008." Diplomanti višje strokovne šole so v veliki meri zelo zaposljivi, torej se izobražujejo glede na potrebe gospodarstva. Lahko kaj takega napovedujete tudi za diplomante Fakultete za energetiko in Visoke šole za varstvo okolja? Doc. dr. Franc Žerdin Franc Žerdin: "Vse strokovne analize kažejo, da bo zaposljivost diplomantov Fakultete za energetiko zelo dobra, predvsem pa trajna, saj je energetska dejavnost ena od tistih, brez katere si normalnega življenja v prihodnosti ni mogoče zamišljati. Sicer pa energetskih strokovnjakov v Sloveniji in JV Evropi močno primanjkuje. Glede na vedno bolj prisotne zahteve EU po prestrukturiranju proizvodnje energije - v prid intenzivnejšemu izkoriščanju alternativnih virov in bio-energije ter zniževanju toplogrednih plinov, je študijski program temu prilagojen, predvsem pa zelo zanimiv in bo zagotovo pritegni veliko število tistih, ki bodo ta znanja želeli pridobiti." Natalija Špeh: "Diplomanti bodo v času študija pridobili mnoga nova znanja s področja okoljevarstva in danes hitro spreminjajočih se ekotehnologij. Sam program je zasnovan interdisciplinarno in precej praktično, saj v tretjem letniku predvideva 15 tednov praktičnega usposabljanja." Na katerih področjih se bodo študentje lahko zaposlili? Franc Žerdin: "Diplomanti Fakultete za energetiko bodo na 1. stopnji pridobili potrebna znanja za reševanje konkretnih tehnoloških vprašanj ter za opravljanje zahtevnih tehnoloških in vodstvenih nalog s področja energetike. Diplomanti 2. stopnje bodo usposobljeni za samostojno vodenje energetskih družb, za vodenje zahtevnih tehnoloških procesov ter za opravljanje zahtevnih razisko- valnih del. Možne bodo specializacije za hid-ro, termo ali jedrsko energijo ter za alternativne vire energije, pa tudi za področje ekologije v energetiki. Področja zaposlitve diplomantov bodo torej zelo obsežna." Natalija Špeh: "Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih in zagovoru diplomskega dela - po pridobljenem nazivu diplomirana ekotehnologinja, ekotehnolog (VS) - se diplomantom ponujajo možnosti zaposlitve v podjetjih, ki šele uvajajo ali že uporabljajo okolju varne tehnologije (IPPC zavezanci), predvsem pred izpustom snovi v okolje (vode, zrak, tla), v kmetijskih in gozdarskih podjetjih ter na kmetijah, ki ravnajo po okolj-skih standardih, v podjetjih za trajnostno in sonaravno upravljanje z odpadki, institucijah s pooblastilom za presojo vplivov na okolje, v upravah zavarovanih območij, svetovalnih podjetjih ter upravnih in nadzornih službah na državni in lokalni ravni.« Kaj pa možnosti za raziskovalno in študijsko delo profesorjev in študentov? Franc Žer din: "Za potrebe Fakultete za energetiko bodo do leta 2010 dograjeni sodobni laboratoriji, v Krškem s poudarkom na hidro energiji, v Velenju pa na termo energiji. Zelo sem zadovoljen, da bo v Velenju za ta namen obnovljena stara elektrarna, v kateri bodo ob mnogih sodobnih laboratorijih tudi prostori Inštituta za energetiko ter muzeja energetike v Šaleški dolini. Seveda bodo študentje energetike s pridom lahko uporabljali tudi zelo dobro opremljene laboratorije na MIC-u.« Kakšni so načrti na področju visokega šolstva in univerze v tukajšnjem okolju v prihodnje? Vemo, da nekateri nestrpno čakajo na začetek študija instrumentalne pedagogike. Franc Žerdin: "V delovni skupini, ki deluje pod vodstvom prof. Slavka Šuklerja, je dokončano delo pri izdelavi predmetnika in učnih načrtov za umetniško ter pedagoško smer študija na Fakulteti za glasbo. Za večino predmetov so izbrani tudi nosilci predmetov, zelo ugledna imena v svetu glasbenih umetnosti Evrope. Sedaj nas čaka delo pri dokončanju elaborata za ustanovitev Fakultete za glasbo, zopet pod pokroviteljstvom Univerze v Mariboru. Zelo težko je napovedovati začetek študija na tej fakulteti, vsi pa si močno želimo, da bi se to zgodilo v študijskem letu 2009/2010." Natalija Špeh: "Poleg omenjenih priprav na magistrski strokovni študij in univerzitetno stopnjo želimo, da bo imela visoka šola tudi dejavno vlogo v evropskem visokošolskem prostoru v smislu mobilnosti študentov in članov predavateljske strukture. Oddali smo vlogo za pridobitev Erasmus univerzitetne listine, ki bi nam to omogočila, trudimo pa se tudi s pridobivanjem sredstev iz evropskih skladov (Finančni mehanizmi)." na razpis denar, ki je pri študiju vedno dobrodošel, na drugi strani pa jima je bila izziv tudi ponujena tema - energija. Hana Sevšek se namerava v nalogi - izdelati jo je treba do konca tega leta - lotiti umeščanja sončnih elektrarn v prostor, Anja Rak bo obdelala načine za racionalno rabo energije v papirništvu, Mojca Andrejc pa bo raziskovalno nalogo o varčni rabi energije pripravila v sodelovanju z učenci in učitelji Osnovne šole Šoštanj. Študentkam je čestitala tudi predsednika komisije za izbor Božena Steiner, vodja Razvoja kadrov, in poudarila, da so omenjene štipendije še ena od oblik sodelovanja Premogovnika Velenje z visokošolskimi ustanovami, saj njihovi strokovnjaki sodelujejo z več fakultetami pri različnih diplomskih in raziskovalnih nalogah in projektih. ■ Diana Janežič Podelil tri štipendije ne Šmartno ob Paki, študentka 4. letnika Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani za raziskovalno nalogo Pristop k varčevanju z energijo, gospodarjenje z energijo in varovanje okolja v papirništvu. Hana Sevšek in Anja Rak, Mojca Andrejc je imela ta dan izpit, sta 25. januarja z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Milanom Medvedom podpisali štipendijsko pogodbo. Ob tej priložnosti jima je direktor kratko predstavil pomen energije in njene varčne rabe, razvojni načrt Premogovnika Velenje ter podjetje predstavil tudi kot družbeno odgovorno. Čestitke direktorja Anji Rak (levo) in Hani Sevšek. Dr. Medved: »Teme vaših raziskovalnih nalog so nam bile všeč, saj so zelo aktualne in vodilne glede našega prihodnjega poslovnega življenja poleg pridobivanja premoga. Veliko naporov vlagamo v začetek delovanja na področju tehnologij obnovljivih virov, kjer na nekoč od rudarjenja degradiranem zemljišču načrtujemo izgradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, racionalna raba energije pa je tematika, ki bo vedno bolj aktualna tako v Sloveniji kot v svetu.« Študentke so priznale, daje bil eden od motivov za prijavo POGOVOR Nobeden od večjih projektov ni ostal nedotaknjen V Občini Šmartno ob Paki menijo, da so lani precej postorili - Na vsako zastavljeno vprašanje imajo načrtovalci predloga trase tretje razvojne osi odgovor - Še letos občinska uprava v novih prostorih? Tatjana Podgoršek Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek meni, da je bilo minulo leto za lokalno skupnost uspešno. Postorili so skoraj vse, kar so načrtovali. »Nobeden od večjih projektov ni ostal nedotaknjen. Govorim o dokončanju izgradnje obeh stanovanjskih objektov v središču mesta, izgradnji povezovalne ceste med obema blokoma proti Slatinam, naredili smo igrišče z umetno travo, posodobili več cestnih odsekov, med njimi tudi dva, ki sta nam povzročala kar nekaj težav, in še bi lahko kaj omenil. Sam se dobro počutim, če se dogaja veliko stvari, sploh na področju naložb. In letošnje leto bo znova eno takih,« je dejal med drugim v pogovoru. Na nekatera naša vprašanja je Alojz Podgoršek takole odgovoril: Na kaj bi bili lahko najbolj ponosni. Morda na to, da ste prodali Tomašk in s tem zapolnili kar veliko luknjo v proračunski blagajni, čeprav tudi v predlogu letošnjega proračuna načrtujete primanjkljaj? »Prodaja Tomaška je bila načrtovana že od leta 2003 in na tem smo gradili naložbe v preteklo sti, predvsem izgradnjo prizidka k osnovni šoli. Ne bi rekel, da smo s prodajo rešili občinski proračun rdečih številk, ampak so se nam sedaj sprostila nekatera druga sredstva in se bomo tako lahko lotili nekaterih projektov, ki so morali zaradi izgradnje prizid- ka čakati. Glede primanjkljaja v letošnjem proračunu pa toliko: ne gre za fizično stanje, bolj za knjigovodstvo in plačilo nekaterih zadolžitev iz leta 2007.« Kje so razlogi za naloge, kijih niste uresničili ali vsaj ne v taki meri, kot ste načrtovali? »Zadeva, ki se vleče in ni v domeni lokalne skupnosti - je pa ta v njej aktivno sodelovala -, je nadaljevanje izgradnje trgovskega centra v središču občine in zapleti, povezani s tem. Na dolgu imamo nekaj zadev pri vaških skup no stih. Gre za kakšen meter pločnika, del javne razsvetljave in podobno. Med njimi so bile tudi take stvari, za katere smo ocenili, da lahko počakajo ali pa čakajo na možnost za enostavnejšo in cenejšo izvedbo. Takšna je bila cesta v zaselek Roje. Njeno posodobitev smo načrtovali že pred 2, 3 leti, vendar smo namerno čakali na izgradnjo plinovoda. Izkoristili smo priložnost in cesto skupaj z investitorjem plinovoda razširili, uredili traso in jo posodobili.« Trasa tretje razvojne osi je zelo aktualno vprašanje. Predlog je dvignil v tukajšnjem okolju kar precej prahu. Občani, ki nasprotujejo predlogu, so se povezali v civilno iniciativo, ki svetnikom in tudi vam očita, da ste glede tega, da bi potekala trasa drugje, naredili premalo. »Se ne strinjam povsem. Sem župan vseh občanov in ne samo zbranih v civilni iniciativi. Njihova organiziranost je legalna, vsak ima pravico izraziti svoje mnenje. S civilno iniciativo sem se sestal v preteklih dneh in na srečanju smo v dokaj strpnem dialogu izmenjali stališča. Tu in tam se najde kdo, ki ne razume, da sta lokalna skupnost in občinski svet dolžna voditi postopke. Večkrat pa sem že tudi poudaril, da na odločitev nismo imeli nikakršnega vpliva. Načrtovalci so predlog trase izdelali po strokovnih merilih. Na vsako vprašanje, ki smo jim ga zastavili, so imeli odgovor, podkrepljen z argumenti. Ne morem si privoščiti, da bi se obrnil stran, prekinil stike z načrtovalci projektov. To nekateri razumejo tako in drugače. Moram povedati, da se z nekaterimi predlogi civilne iniciative stri- njam, predvsem glede soteske Hudi potok. Mi smo predloge civilne iniciative, občinskega sveta, z javne predstavitve posredovali pristojnim na republiki. Stvari se menda premikajo in pričakujem, da bomo še ta teden dobili povrat- ne informacije.« Nekatere občane vznemirja prodaja nepremičnin. Že nekajkrat ste pojasnili, da občina in vi kot župan nimata vpliva na to, kdo komu proda kakšno zemljišče, in da se občina prijavlja za tista, za katere ima interes, vendar ste običajno na licitaciji finančno prešibki. Konkretno v zadnjem času nekateri znajo veliko povedati o zemljiščih, ki jih je kupil zasebnik v Paški vasi. »Ob tem se sprašujem, zakaj niso kupili zemljišč tisti, ki so bili zanje zainteresirani. Občina ni imela predkupne pravice, ampak jo je imela Kmetijska zadruga Šaleška dolina, a je odstopila od nakupa. Prodajalec proda nepremičnino tistemu, ki ponudi najvišjo ceno. Če je spo- ren priimek, lastnik, je to stvar posameznika, kako gleda na to. Državljani in državljanke RS lahko svobodno kupujejo in prodajajo nepremičnine. Uresničitev ideje lastnika zemljišč o izgradnji mostu čez reko Pako je seveda stvar investitorja in Agencije RS za okolje, ki ureja vodotok reke Pake in Direkcije RS za ceste. Če tam pridobi soglasja in sam financira most, ne vidim raz lo ga, zakaj ga tam, kjer ga načrtuj e, ne bi zgradil. Občina finančno ne bo sodelovala pri izgradnji mostu, smo pa dolžni izdati soglasje, tako kot ga izdamo vsa ke mu obča nu, ki ga zahteva. Ne gre, da bomo ločevali ljudi na te in one, pred zakonom smo vsi enaki. Kdor to razume, razume, kdor pa ne, ne bo nikoli.« Najbrž vas in mnoge občane z zadovoljstvom navdaja pogled na gradbišče v središču občine, kjer končno gradi Mercator nov trgovski center. Najbrž niste zadovoljni samo zaradi tega, ker z novim marketom pričakujete tudi boljšo ponudbo, ampak ker je s to naložbo povezanih kar nekaj drugih zadev. »Izgradnja trgovsko-poslovnega centra je za občino zelo pomembna iz več razlogov. Pričakujemo, da bosta ponudba in kadrovska zasedba v marketu na višji ravni kot doslej, ker bodo poslej za to tudi možnosti. Poleg trgovine bodo tu še druge storitve: restavracija s toplo hrano, prodajalna s tekstilom in še kaj se bo našlo, saj je v centru predvidenih kar nekaj lokalov. Dokončanje trgovsko-poslovnega centra je povezano z ureditvijo središča občine, ki jo moramo začeti čim prej, da bo končana takrat, ko bo zgrajen market. Kajti uporabno dovoljenje je pogojeno z ureditvijo križišča oziroma uvoza v ta novi center. S sprostit- vijo obstoječega marketa pa bo občina pridobila možnost za ureditev svojih prostorov. Poleg prostorov občinske uprave bomo tu uredili tudi knjižnico in še kaj, pod trgovino v skladiščih pa arhiv in bomo verjetno ponudili možnost arhiviranja tudi klubom in društvom. S preselitvijo občinske uprave v prenovljene prostore obstoječega marketa pričakujemo tudi pisarno upravne enote. Bi jo že imeli, če bi zanjo imeli primeren prostor. V kulturnem domu, kjer je danes občinska uprava, pa bodo prostori za delovanje kultur nega društva in za tiste, ki bodo želeli s prireditvami popestriti življenje občanov in občank. Zagotovo je potrebno povedati nekaj besed o projektu oskrbe s pitno vodo. V zadnjih 4, 5 letih je bilo glede tega precej postoijenega in bolijo me posploševanja občanov o kakovosti vode. Na obstoječem sistemu smo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje izvedli doslej že kar nekaj ukrepov, v zadnjem času poskušamo odpravljati izgube vode. Količina zadošča za potrebe, izdelan pa je že projekt povezovalnega vodovoda. Zanj imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Skupaj z velenjsko komunalo si prizadevamo pridobiti sredstva. Občina v proračunu tega denarja nima in ga dolgoročno tudi ne bo imela. Pričakujem, da bomo gradnjo začeli letos, trajala pa bo dalj časa. Glede na pritok sredstev.« Napovedali ste pestro leto 2008. »Res pestro bo. Nekatere aktivnosti sem že omenil. Poleg tega nas čaka veliko dela pri odpravljanju škode ob septembrskih neurjih lani, sanacija plazov, popravilo cest. Veliko je tega. Ob tem naj povem, da so informacije, da smo zapravili denar, ki smo ga dobili za odpravo posledic vodne ujme, daleč od resnice. Mi smo šele dobili sklep o odobritvi sredstev, ne pa tudi pogodbe in denarja. Dokler tega ne bo, bomo urejali samo administrativne zadeve. Kot dobro stvar moram omeniti še Mladinski center, ki je bil uspešen na razpisu za projekt in postaja nosilec razvoja turizma v okolju.« Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: »Ne gre, da bi ločevali ljudi na te in one. Pred zakonom smo vsi enaki.« Pravljice v celjski bolnišnici Henkel Slovenija in skupina Tuš v skupni dobrodelni akciji uredila pravljične kotičke za prijetnejše počutje mladih bolnikov v 12 slovenskih bolnišnicah Tatjana Podgoršek Celje, 23. januarja - Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje sta direktorica podjetja Henkel Slovenija Melita Fer-lež in generalni direktor Skupine Tuš iz Celja Aleksander Svetelšek predala namenu pravljični kotiček Pomagajmo škratu poiskati pravljico. Ferleževa in Svetelšek sta povedala, da sta omenjeni družbi tako že večkrat dokazali, da sta družbeno odgovorni podjetji, sploh kadar gre za otroke. Zato ne preseneča, da sta združila moči v dobrodelni akciji Naj škrat najde svojo pravljico, ki je potekala od oktobra do decembra lani v trgovinah Tuš. V njej so sodelovali tudi kupci z nakupom izdelkov Henkel Slovenija. Z zbranim denarjem so uredili pravljične kotičke v 12 slovenskih bolnišnicah. Pravljični kotiček so opremili s fotota-peto z motivom škrata, mizico in štirimi stoli, leseno skrinjico za igrače, dvema knjižnima zbirkama Mala čarovnica Lili in Pet prijateljev, z dvema kompletoma igre Ujemi škrata, dvema kompletoma lesenih kegljev, desetimi kompleti zloženk za otroke in 40 pobarvankami. Namen dobrodelne akcije je - po besedah Aleksandra Svetelška - razvedriti otroke in jim pomagati k boljšemu počutju in hitrejšemu okrevanju v bolnišnici. Na otro škem oddelku Splošne bolnišnice Celje zdravijo na leto približno 2400 otrok, skoraj polovico njihovega zdravljenja spremljajo tudi starši. »Trudimo se omogočiti otrokom tisto, kar jim omogo- ča domače okolje, šola, vrtec. Vendar vse v okviru svojih možnosti. Zato smo pozornosti, s katero javnost dokazuje, da nas je opazila v naših prizadevanjih, zelo veseli,« je poudaril direktor celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc in dodal, da je povprečna doba hospitalizacije res samo tri dni, vendar so nekateri v bolnišnici tudi po dva tedna, zato je vsaka dodatna možnost za prijetnejše okrevanje v bolnišnici dobrodošla. V bolnišnici delujeta vrtec in osnovna šola, njun program pa izvajajo tudi z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Ob otvoritvi pravljičnega kotička, v katerem bi radi mali bolniki imeli še kakšen računalnik. Sončna energija je velik vir energije V petek je MO Velenje pripravila seminar o sodobnih tehnologijah izkoriščanja sončne energije Velenje, 25. januar - Danes poteka v dvorani Centra Nova seminar »Sodobne tehnologije izkoriščanja sončne energije«, ki ga v okviru projekta Euresun organizirata Mestna občina Velenje in Mestna občina Maribor. V imenu Mestne občine Velenje je udeležence seminarja pozdravil Darko Lihte-neker, vodja Urada za negospodarske javne službe, ki je v nagovoru med drugim povedal, da bo Mestna občina Velenje prav danes v Velenju odprla prostore Fakultete za energetiko. Projekt EURESUN - Učinkovita raba obnovljive energije za trajnostno okolje, izvaja Mestna občina Maribor s partnerji Mestno občino Velenje, z avstrijsko Koroško deželno vlado in s Štajersko deželno vlado ter energetsko agencijo Energie: bewusst Kärnten. Projekt sofinancira Evropska unija - Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija -Avstrij a 2000 - 2006, namen projekta pa je uvajanje energetskega knjigovodstva in osveščanje javnosti o učinkoviti rabi energije za manjšo porabo energije v zgradbah v javni lasti. Dolgoročni cilj je postopno zmanjšanje emisij in energetske odvisnosti, ciljne skupine pa so oskrbniki zgradb v javni lasti (šol, športnih in kulturnih objektov, stanovanjskih stavb), šolarji, učitelji in energetski svetovalci. Gordana Kolesarič, svetovalka za evropske zadeve z Mestne občine Maribor, je povedala, da uvajanje energetskega knjigovodstva na šoli pilotno poteka v Mariboru od leta 2007. V okviru projekta so že v Mariboru izvedli dve delavnici, in sicer eno na temo Evropska direktiva o evropskih izkaznicah in področna zakonodaja v Sloveniji in drugo na temo financiranja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (EU skladi in pogodbeno financiranje). Na današnjem seminarju sta bila med predavatelji tudi dva predstavnika podjetij iz Velenja. Dr. Uroš Merc iz podjetja Bisol, d. o. o., je predstavil referat z naslovom »Fotovoltaika kot industrija - proizvodnja PV modulov«, Slobodan Mrkonjič, iz HTZ Velenje, I. P., d. o. o., pa je predstavil projekt največje sončne elektrarne v Slove niji. 6 UTRIP M4C1B 31. januarja 2008 -■a Naš predsednik je dejal, da Slovenija ne bo ovirala Hrvaške pri vstopanju v EU. Od sfede do torka - svet in domovina Sreda, 23. januarja Pogajalski ekipi vlade in sindikata sta prišli do dogovora, da stavke 158 tisoč zaposlenih v javnem sektorju ne bo. Zaposleni v javnem sektorju bodo v nov plačni sistem stopili 1. maja letos, plačna nesorazmerja pa bodo odpravljena do konca leta 2010. Premier Janša je dejal, da vlada ne namerava ustaviti procesa privatizacije Telekoma Slovenije. Predsednika SLS in DeSUS, Bojan Šrot in Karl Erjavec, sta namreč na premierja naslovila vsak svoje pismo, v katerem zahtevata sklic koalicijskega vrha. Janša je dodal, da lahko vsak koalicijski partner skliče vrh koalicije brez posebnih razlogov, vrh pa bo organiziran, če bodo zanj prejeli formalno zahtevo. Oglasili so se še iz Pivovarne Laško, kjer so povedali, da je izjava Boška Šrota, da je Janez Janša na sestanku prodal delnice Mercatorja, resnična.Vodja marketinga Jure Struc je pojasnil, da se ne želijo vpletati v politične dvoboje, a da imajo za Šrotove trditve dokaze. V pogovoru za hrvaški Globus je predsednik države Danilo Türk dejal, da Slovenija ne bo onemogočala Hrvaške pri pogajanjih o članstvu v EU. Vendar pa je Hrvaška po njegovem mnenju z razglasitvijo ERC naredila nekatere korake, ki dodatno bremenijo njeno pot v EU. Mogoči so dodatni zapleti, saj ERC ostaja odprto vprašanje in ovira na poti v povezavo, je še dejal predsednik. Četrtek, 24. januarja Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so podpisali dogovor o uskladitvi plač, zaradi česar je bila stavka v javnem sektorju tudi uradno Stavka je bila tudi uradno odpovedana. odpovedana. Vodja pogajalske skupine javnega sektorja Doro Hvalica je povedal, da bodo zaposleni dobili izravnavo s predvideno in dejansko inflacijo v višini 3,4 % k plači od 1. januarja 2008. Kmetijsko ministrstvo je zavrnilo zahtevo sindikata kmetov za takojšnje izplačilo subvencij za lani, zato so kmetje izrazili nove zahteve. Dejali so, da če kmetijsko ministrstvo subvencij ne more izplačati že januarja, naj se kmetom znižajo prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter davčna osnova. Sindikalisti so še napovedali, da bodo pritiske v primeru neupoštevanja njihovih zahtev stopnjevali. Izvedeli smo, da se bodo s februarjem spremenile cene študentskih bonov. Nova višina subvencije bo 2,43 evra, boni pa so lahko dražji za do 3,6 odstotka. Višina subvencije za obrok in vrednost bonov za študentsko prehrano se bosta namreč uskladili z indeksom cen življenjskih potrebščin. Vlada je na seji razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za delo Marka Štrovsa in na njegovo mesto imenovala Romano Tomc. Nekdanji državni sekretar Štrovs je pred dnevi razburil javnost z izjavo, da »je vse, kar ogroža upokojence, Matilda«. Ogorčenje in poziv k odstopu z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo so takoj izrazili v Zvezi društev upokojencev, za njegov odstop pa so se izrekli tudi nekateri ministri. Romana Tomc bo na sekretarsko mesto prišla z mesta direktorice direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo. Senat je po pričakovanjih italijanskemu premierju Romanu Prodiju izglasoval nezaupnico, ki je zato predsedniku Napolitanu že ponudil odstop. Jasno je bilo, da se bo Napolitano po posvetih s strankami odločil, ali bo sklical predčasne volitve ali pa bo za nekaj mesecev, do sprejetja reforme volilnega sistema, oblikovana začasna vlada. Do tedaj pa je Prodija prosil, naj ostane na položaju. Petek, 25. januarja Ministrstvo za šolstvo je objavilo razpis za vpis v srednješolske programe, ki so ga prejeli osnovnošolci. Kot smo izvedeli, bodo srednje šole prijave sprejemale do 25. marca, za programe umetniških in športnih gimnazij pa je rok za prijavo 18. februar, saj je tam potrebno opraviti še preizkus nadarjenosti ali spretnosti. Kot je poudaril generalni direktor direktorata za srednje šole in višje šolstvo Janez Mežan, je tokrat po dolgih letih delež razpisanih mest za gimnazije manjši od deleža srednjih strokovnih programov, saj je slednjim namenjen 35,9-odstotni delež, gimnazijam pa 35-odstotni. Oglasili so se davčni svetovalci, ki so povedali, da bodo Slovenci kmalu začeli prejemati informativne dohodninske izračune, ki naj jih čim bolje preverijo. Opozorili so, da odgovornost na koncu vedno pade na davčnega zavezanca, ki mora ne glede na vse do 30. junija vložiti dohodninsko napoved. Evropski poslanec iz vrst NSi, Lojze Peterle, je dejal, da stranki ne napoveduje velike prihodnosti, če v njej ne bo sprememb. Pojasnil je še, da ga ne zanima vodenje stranke, da pa nujnost sprememb nakazuje tudi javno mnenje, ki sicer stranki po navadi ni namenilo točnega rezultata. Potem ko so egiptovske oblasti naznanile, da bodo zaprle mejo med Gazo in Egiptom, so Palestinci znova prebili del zidu med njima. Po uvedbi izraelske zapore so Palestinci ta teden prebili mejo in odšli v Egipt po živila; po nekaterih podatkih naj bi jih bilo kar 400 tisoč. Pred današnjim prebojem meje je egiptovska policija prebivalcem z eksplozijo preprečila prehod skozi največjo odprtino, narejeno v noči na sredo, sicer pa ni uporabljala nasilja. Sobota, 26. januarja Predsednik Danilo Türk je dejal, da so navedbe Dnevnika skrb vzbujajoče, zato z zanimanjem pričakuje konec preiskave Ministrstva za zunanje zadeve. Dnevnik je namreč pisal o zapisniku pogovorov med predstavnikom slovenskega zunanjega ministrstva in predstavniki State Depar-tementa. Ti naj bi tako zahtevali, da se EU z deklaracijo opredeli tudi do Iraka in drugih »problematičnih« držav ter terorizma. V izolski bolnišnici je uslužbenka v jedi odkrila kos tkiva, ki naj bi bil po prvih ugotovitvah del človeške ustne sluznice. Kot poroča Delo, je komisija Spet se je oglasil Peterle, ki opozarja na nujnost sprememb v stranki NSi. Le kaj se dogaja v izolski bolnišnici? za obvladovanje bolnišničnih okužb v četrtek obvestila vse zaposlene, da morajo bolj natančno skrbeti za higieno. Priporočilo so napisali po tistem, a a ko je ena od zaposlenih v bolnišnični upravi v menzi z jedilnim priborom ponesla v usta manj kot centimeter velik košček tkiva, za katerega so na oddelku za citopatologijo ugotovili, da je najverjetneje človeškega izvora. Izvedeli smo, da je imela leta 2006 med slovenskimi največ sredstev mariborska nadškofija; njen proračun je znašal skoraj 11 milijonov evrov. Kot navaja Dnevnik, je 40 odstotkov vanj prispevala država, drugi največji vir prihodkov pa predstavlja gospodarjenje s premoženjem. Francoska policija je v Parizu prijela borznega posrednika, ki je banko Societe Generale oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Jeroma Kerviela so odpeljali na zaslišanje. Nedelja, 27. januarja Janez Janša je na obisku v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana poudaril, da je center strateška institucija slovenskega zdravstva. Predsednik vlade se je z vodstvom pogovarjal tako o težavah kot znanstvenih dosežkih centra, predvsem pa so se posvetili vprašanju, kako reševati težave, s katerimi se spopadajo kot največja terciarna ustanova v Sloveniji, po velikosti in strokovnih dosežkih pa je tudi ena večjih v Evropi. Ob obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz so potekale slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta. Generalna skupščina ZN je namreč 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve sistematičnega Avstrijska tiskovna agencija je naši diplomaciji namenila nekaj ostrih besed. Kot je znano, sta v petek časopisa Dnevnik in beograjska Politika pisala o dokumentu, ki razkriva pogovore med slovenskimi in ameriškimi diplomati. Kot piše APA, tam omenjeni dogovori kažejo na to, da EU ne nastopa s samostojnim stališčem do Kosova, temveč prej nasprotno. Agencija še piše, da so z nepremišljenimi izjavami slovenski politiki v neugoden položaj spravili celotno evropsko komisijo, pa tudi prejšnji predsedujoči državi, Portugalsko in Nemčijo. Skupina oboroženih moških je na severozahodu Pakistana izpustila okoli 250 dijakov in učiteljev, ki jih je zajela za talce. Ugrabitelji so otroke zajeli potem, ko so se po spopadih s policijo in begu pred roko pravice zatekli v šolo v mestu Banu nedaleč od nemirne pokrajine Južni Vazi-ristan. Pred šolo so se takoj zbrali Grozote, ki se jih moramo spominjati. genocida predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija. Kosovske varnostne sile so dan razglasitve neodvisnosti pokrajine pričakovale na najvišji stopnji pripravljenosti. Sprejeti naj bi bili vsi ukrepi za nadzor dejavnosti na dan razglasitve. Kosovska policija naj bi čakala na znak vlade za začetek izvajanja operativnega načrta Status, ki od policije zahteva visoko stopnjo pripravljenosti. V bolnišnici v Džakarti je zaradi odpovedi srca, pljuč in jeter umrl nekdanji indonezijski predsednik Suharto, starl 86 let. »Indonezijski drugi predsednik Hadži Muhamad Suharto je umrl,« je bilo kratko sporočilo o smrti človeka, ki je Indoneziji s trdo roko vladal 32 let. Ponedeljek, 28. januarja Vlada je sklenila, da o ratifikaciji nove Lizbonske pogodbe EU ni treba odločati na referendumu, kot so predlagali v SNS. Poudarili so, da so bile vse bistvene novosti, ki so zdaj vključene v Lizbonsko pogodbo, znane že, ko smo državljani na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v unijo. Matej Lahovnik je premierju Janši predlagal razmislek o uvedbi tehnične oziroma ekspertne vlade ali o predčasnih volitvah. Na njegov predlog je premier v DZ odgovoril, da je opozicija jeseni svojo priložnost že imela, a se je takrat prestrašila. Na Lahovnikovo opozorilo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri privatizaciji, ki se »dogaja daleč od oči javnosti« in na katere opozarjajo celo člani koalicije, pa je Janša odvrnil, da je opozicija prej vlado obtoževala, da se ne umika iz gospodarstva, zdaj pa ta proces zavira. Objavljeni dokument bi mogel zadati »smrtni udarec slovenskemu predsedovanju«, trdi APA. zaskrbljeni starši otrok in sorodniki. Ugrabitelji, ki so v zameno za izpustitev talcev zahtevali varen umik, so se predali klanskim starešinam, ki so pomagali pri pogajanjih. V drami ni bil poškodovan nobeden otrok. Torek, 29. januarja Izvedeli smo, da bo izmed dveh ponudnikov, ki sta ostala v igri za nakup Telekoma, komisija najverjetneje nadaljevala pogajanja le z islandskim Skiptijem. Komisija za prodajo 49,13-odstotnega deleža Telekoma se je namreč spet sešla, pri čemer se je izkazalo, da ponudba britansko-nem-škega konzorcija Bain Capital & Axos Capital ne ustreza naši zakonodaji. Zunanji minister Rupel je v Bruslju dejal, da Hrvaška in Slovenija na ravni zunanjih ministrov že pet ali šest mesecev nimata stikov. Povedal je, da je Hrvaška praktično prekinila odnose z nami, toda ne po naši krivdi. »Mi smo dali veliko pobud in jih dajemo še naprej, tudi tule zdaj.« Dodal je še, da gre za izmikanje pogovorom, hkrati pa poteka cela vrsta dejavnosti iz ozadja in lobiranja preko različnih kanalov. Rupel je razmišljal tudi o svoji diplomaciji in sprejel odstop političnega direktorja zunanjega ministrstva Mitje Drobniča. Časopis Dnevnik je namreč pisal o sestanku političnega direktorja MZZ Mitje Drobniča z visokimi predstavniki ameriškega State Departementa 24. decembra v Washingto-nu, na katerem naj bi dali ti Drobniču vedeti, kaj ZDA pričakuje od Slovenije med njenim predsedovanjem EU. Ameriški predsednik George Bush je v svojem zadnjem letnem nagovoru poskušal vrniti zaupanje v ameriško ekonomijo. V kongresni palači je priznal, da je gospodarstvo v težavah, vendar ne dvomi, da bo tako stanje obstalo, če bo politika zaupala ljudem in ne bo zviševala davkov. Prvi mož ZDA je ob občasnih aplavzih republikancev pozval k »hitri injekciji v roko gospodarstva« v tem »obdobju negotovosti«. Rupel je sprejel odstop sodelavca Drobniča. žabjor perspektiva O gostoljubnosti in urejenosti malo drugače Živa Vrbič Lani decembra je bilo Velenje v tekmovanju za najbolj urejen in gostoljuben kraj med večjimi slovenskimi mesti uvrščeno zelo visoko. O gostoljubnosti seveda ni dvoma, Velenje prijazno sprejme vsakega turista in tistega, ki pride sem po »službeni dolžnosti«. Mislim predvsem na športnike: pingpong igralce, rokometaše, fuzbalerje ali avanturiste, ki se preganjajo po goščavah. V mislih imam tudi na tisoče otrok, kijih jeseni privabi Pika Nogavička, ter druge turiste, ki naključno in nenaključno pridejo v mesto priložnosti. Problem vidim v »urejenosti«. Komisija za ocenjevanje mest se je bržkone sprehajala zgolj po centru mesta. Torej od začetka Cankarjeve pa do Hotela Paka. Najbrž so jih peljali tudi na jezero, kjer so vzdihovali in občudovali labode in golf igrišče, drugega pa verjetno niso imeli priložnost videti. In da me ne bo kdo narobe razumel (kot se pogosto zgodi), ponosna sem, da se je Velenje tako dobro odrezalo, in mislim, da je to velika spodbuda in priznanje tistim, ki so se trudili in sadili rožice, barvali klopce, pripravljali prireditve, sejme ter na splošno skrbeli za urejenost mesta. A ne morem si kaj, da ob besedi »urejenost« ne bi pomislila na svojo velenjsko sosesko. Od Veluna do Nakupovalnega centra. V slabih petnajstih letih seje spremenila v tipično zanemarjeno spalno naselje, ki ne premore več niti spodobne trgovine. Dobili smo diskont, ker najbrž nekateri mislijo, da v blokovska naselja pač paše diskont. S katerim ni čisto nič narobe, moti me le to, da drugih trgovin sploh ni več. Včasih je bil ta del Velenja živahen, bolj »zrihtan«, domač, trava ni bila ograjena, pa je vseeno rasla, mulčki smo se igrali in letali okrog blokov. Obstajali so majhni butiki; nekje si dobil barvne Diesel kavbojke, drugje fajn modrc, tam so imeli dobro kavo, en gospod ti je poceni naredil dober duplikat ključa. Tudi barvnega, če si hotel. Zadnja leta grem takole na tri tedne enkrat od svojega bloka do Nakupovalnega centra in včasih kar ne morem verjeti, da se lahko neka trgovina, npr. pekarna, odpre in zapre v treh tednih. V bistvu je sploh nisem videla obratovati. In če grem še dlje, do Kardeljevega trga, sem res jezna. Takoj za mostom, na desni, je v pritličju bloka razpadajoča luknja, ki je tam, odkar pomnim. Nekoč je najbrž nekaj tam bilo, sedaj pa razpada vsem na očem in nedaleč stran od skoraj najlepše urejenega centra. Takšnih zapuščenih prostorov je tam še veliko. Propadle trgovine in lokali kažejo prav žalostno sliko tistim, ki gredo mimo (jaz se raje izognem in grem ob Šaleški cesti), še huje pa je najbrž tistim, ki morajo tam živeti. Veliko ljudi se čudi, ker imamo v Velenju skoraj same bloke in nimamo nekega starega mestnega jedra. In jaz sem »naše bloke« zmeraj zagovarjala. Da je to tipično za naše mesto, ki je mlado, in da blokovska naselja niso geta, kjer bi se v na pol podrtih hišah zbirale barabe, in da tu živijo ljudje vseh slojev, poklicev in narodnosti. Da so jih gradili naši dedki in očetje, da so to urejena naselja, za katere skrbimo in v njih radi bivamo. Pa še prav ponosna sem bila na to. Kar že dolgo nisem več. Pred bloki ne vidim več otrok, tu pa tam sicer srečam še kakšnega prijatelja iz otroštva, od lesenih klopi je ostalo le še kovinsko okovje, našo progo za frnikole je prerasla trava ... Zelo dobro pa se vidijo še nekateri naši »grafiti«, napisani s kredami ali voščenkami, ki pričajo o tem, da to ni bila vedno soseska duhov in da se je veliko dogajalo. In če bi rado Velenje postalo mladim družinam in vsem prebivalcem prijazno mesto, bo treba poskrbeti za takšna in podobna naselja, da bodo vredna ogleda ocenjevalnih komisij in po dolgih letih spet v ponos Velenjčanom. li?.» HI? gm Radio Velenje AKTUALNO Mestno redarstvo ni in ne more biti lokalna policija V ospredju preprečevanje dejanj, ki bi lahko imelo škodljive posledice za ljudi, premoženje, skupnost ali povzročile nejevoljo občanov Milena Krstič - Planino Pred štirimi leti je devet občin iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ustanovilo Medobčinski inšpektorat s sedežem v Velenju. Kasneje sta se mu kot ustanoviteljici pridružili še dve, tudi občina Braslov-če iz Spodnje Savinjske doline. Medobčinski inšpektorat izvaja nadzor na osnovi občinskih predpisov občin ustanoviteljic in na osnovi zakona o varnosti v cestnem prometu ter zakona o javnih cestah. V njem je zaposlenih 11 ljudi. "Medobčinski inšpektorat kot organ skupne občinske uprave se je dobro prijel," ocenjuje vodja Sonja Glažer. »Nadzorstvo, inšpekcijsko in redarsko, izvajamo v obliki rednih kontrol mirujočega prometa, inšpekcij skih pregledov, koordiniranih aktivnosti s policijo in z drugimi inšpektorati, naša prisotnost pa je pogosta na terenu, kjer med drugim s sprotnim opozarjanjem na predpisane obveznosti delujemo preven- tivno,« pravi. Velikokrat jih na kaj, kar bi bilo dobro odpraviti, opozorijo tudi občani sami, tako da se oglasijo na sedežu Medobčinskega inšpektorata na Kopališki 3 ali jih pokličejo po telefonu. »Pripravljeni smo prisluhniti, zato veliko časa namenjamo neposredni komunikaciji z ljudmi. Pogosto že s tem, da prisluhnemo, si zadevo ogledamo, skušamo razumeti težave, obrazložiti predpis ali veljavno normo, četudi ta komu ni v prid, pomagamo k rešitvi konflikta, medsosedskega spora ali česa podobnega,« pravi in dodaja, da bo to cilj medobčinskega inšpektorata tudi letos. Usmerjen bo predvsem k preprečevanju kršitev in preprečevanju situacij, pri katerih lahko pride do pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki bi lahko imele škodljive posledice za ljudi, premoženje, skupnost ali pa tudi samo povzročile nejevoljo občanov. Priprava občinskega programa varnosti Kot je znano, je bil leta 2006 sprejet Zakon o občinskem redar-stvu, lani mu je sledilo še nekaj podzakonskih aktov, ki širijo pristojnosti in naloge občinskim redarjem. Največ govora je bilo ob sprejemanju tega zakona v zvezi s prisilnimi sredstvi, ki jih bodo redarji po novem lahko uporabljali. Vodja medobčinskega redarstva, z delom je začel 1. januarja, je bivši pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Peter Tkalec. »Prvi občutki so dobri. To delo mi predstavlja svojevrsten izziv, saj se zadeve postavljajo na novo in to je čisto nekaj drugega kot delo v policiji, kjer je že vse standardizirano. Za začetek nas čaka pri prava občinskega programa varnosti, ki bo tudi podlaga našega prihodnjega delovanja,« pravi. Koliko redarjev bo v prihodnje delalo v redar-stvu, bo odvisno od lokalnih skup- Sonja Glažer: »Veliko časa namenjamo neposredni komunikaciji z ljudmi.« Hermina Stradovnik in Boštjan Deberšek pred odhodom na teren nosti in njihovih potreb, se pravi od tega, kakšno varnost si bodo kje želeli. Ocenjujejo pa, da bi bilo optimalno število nekje med petnajst do dvajset. Kar pa se uporabe prisilnih sredstev tiče, pa pravi: »Z novim zakonom bodo redarji dobili pooblastila za uporabo prisilnih sredstev: sredstev za vezanje in vklepanje, fizično silo, uporabo plinskih razpršilcev. Redarji bodo kršitelja pri večjih kršitvah zadržali na kraju in obvestili policijo. Potem bo zadevo v nadaljnji posto- pek prevzela policija.« Pristojnosti redarjev so natančno opredeljene Redarji bodo imeli po novem Zakonu o občinskem redarstvu res več pristojnosti, zlasti ko bo šlo za vandalizem, uporabo nevarnih premetov, živali ... Za kršitve, za katere policija nima ne časa ne ljudi, bi se lahko reklo poenostavljeno,« pravi Tkalec, ki tudi zavrača mnenja, da jasne razmejitve med policisti Peter Tkalec: »Redarji bodo kršitelja pri večjih prekrških zadržali na kraju do prihoda policije, nadaljnji postopek pa bo v njenih rokah.« in redarji ni. »Pristojnosti so natančno opredeljene, mestno redarstvo ni in ne more biti lokalna policija.« Kaj pa ljudje, kako sprejemajo njihovo delo, kako gledajo nanj? »Kot na vsak represivni organ. Za tistega, ki ga obravnavamo, smo običajno nadležni.« Temu bo lahko pritrdil vsak, ki so ga take službe že kdaj obravnavale, največkrat zaradi kršitev v mirujočem prometu, kamor sodi parkiranje. »Vemo, da parkirišč ni dovolj, a redarji morajo kršitve sankcionirati, če želimo zagotavljati tiste minimalne standarde, da se promet sploh lahko odvija. In tu nastaja težava. Redarji kaznujejo tiste, ki dejan sko ovirajo ali ogrožajo promet, bolj tolerantni pa so do drugih, ki morda tudi kršijo predpise, a z njimi nikogar in nič ne ogrožajo. Recimo nekoga, kije parkiral na prostoru, rezerviranem za invalide, bomo kaznovali, ne bomo pa morda tistih deset, ki so parkirali na travniku tam zraven. A tisti na travniku niso nikomur nič napravili. Sploh pa so težava tisti, ki zapirajo intervencijsko pot, tako da reševalci v primeru nesreče ne morejo priti do objekta ... Potem pridejo sem in so arogantni do redarjev. Na policiji si še ne upajo toliko, pri nas pa mislijo, da bodo s prepiranjem dosegli oprostitev,« pravijo v redarstvu. Redarji slišijo marsikatero pikro Hermi na Stra dov nik je že tri leta redarka. Z delom je zadovoljna, povedala je, kako poteka en njen delovni dan. »Delo se začne s pogovorom o tem, kaj bomo delali, potem gremo na teren. Najprej obdelamo kratkotrajno parkiranje, modre cone, potem opravimo nadzor parkirišč, ki so namenjena invalidom, intervencijskih mest in ostala nepravilna parkiranja, promet v peš coni, potem pa še drugo problematiko.« Potrdila je, da nihče, ki je storil prekršek, ni ravno srečen, ker se je zaradi njega srečal z redarji. »Nihče, ki stori prekršek, ni zadovoljen. Slišimo marsikatero pikro. Marsikaj moramo, če rečem po domače, požreti.« Zdaj jo čaka še usposabljanje in tečaj samoobrambe. »Upam, da bo šlo v redu.« Boštjan Deberšek je prišel v redarstvo na novo. Pričakuje, da bo delo teklo dobro, brez konfliktov. »Na podobnem področju sem bil pred tem že zaposlen, ko sem delal kot informator. Usposabljanje me še čaka, vendar, kot pravijo trije kolegi, ki so se ga že udeležili, ni nič hudega, pa še mine hitro. Z ljudmi imam dobre izkušnje, se pa seveda najde kdo, ki se odzove malo slabše, vendar je treba na to pozabiti in videti splošno sliko. Ta pa je za zdaj dobra,« pravi. ■ Nova opozorila Naravovarstvene zveze Smrekovec V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev, ki si poti utirajo v najbolj občutljive predele Smrekovškega pogorja Milena Krstič - Planino Šoštanj, 24. januarja - V naši neposredni bližini je Smrekovško pogorje, ki se razteza od Slemena preko Smrekovca, Krnesa, Komna in Velikega Travnika do Bele peči pod Raduho. Je edino pogorje iz vulkanskih kamenin v Sloveniji. Na njem uspevajo za slovenske razmere izjemno redke rastline, 26 jih sodi med ogrožene vrste. Do sedaj so našli na pogorju preko 600 vrst metuljev. Tod živijo redke vrste ptic, pogorje je tudi največje sklenjeno območje divjega petelina v južni Evropi. Zaradi prisotnosti redkih ptic in ohranjenih nekaterih tipov naravnega okolja je pogorje uvrščeno v območje Natura 2000, ki združuje evropsko pomembna območja. Kljub visoki vrednosti narave tega območja pa njeno ceno nezadržno zmanjšujemo z neprimernim ravnanjem. Na to že leta opozarjajo v Naravovarstveni zvezi Smrekovec, kjer se na različne načine trudijo pogorje ohraniti v čim bolj neokrnjeni obliki. V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev, ki se ne vozijo več samo po cestah, ampak tudi po planin- Novi predsednik zveze je Iztok Hrastel. LILIJI Marina Pečnik: »Če so ljudje očividci prekrškov v naravi, lahko pokličejo policijo.« Jože Zvir. »Ljudje pridejo z motornimi vozili, kamor se da.« Obiskovalci so napolnili malo dvorano kulturnega doma. skih poteh in brezpotjih in svoje poti utirajo v najbolj občutljive predele narave. Pozimi povzročajo nepotrebno plašenje živali, ki morajo zaradi pomanjkanja hrane varčevati z energijo, povzročajo poškodbe gozdnega podrastja, travne ruše in uničujejo vlake. Ker se z motornimi vozili vozijo tudi po planinskih poteh, so tudi pohodniki izpostavljeni stalni nevarnosti nenadnih srečanj s hitrimi vozniki. Pred leti je na Golteh voznik motornih sani silovito trčil v smučarja, ki je utrpel hude telesne poškodbe. Ukrepaj zdaj! Naravovarstvena zveza Smrekovec je v četrtek v Šoštanju predstavila še eno od aktivnosti, s katero želijo osvestiti ljudi. Predstavili so letak z naslovom Ukrepaj zdaj!, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občinah Šoštanj, Črna na Koroškem in Ljubno ob Savinji, zanj pa avtorji pravijo, da sta razmnoževanje in distribucija zaželena. Z njim skušajo obiskovalcem svetovati, da je na Smrekovško pogorje vredno piti peš, saj vodijo tja številne poti; Novi člani in predsednik V minulem obdobju je nekaj članov upravnega odbora zaradi delovnih obvez, dva pa žal zaradi smrti, zapustilo njihove vrste. Zato so na skupščini zveze v četrtek vrzel nadomestili novi člani, ki bodo delovali vsaj do konca mandata, ki se izteče leta 2009. To so Irena Berložnik (PD Velenje), Danilo Čebul (PD Šoštanj) in Pavle Lesjak (PD Črna na Koroškem). Zvezo bo do istega roka vodil dosedanji podpredsednik Iztok Hrastel, predstavnik podjetja Esotech. Dosedanja predsednica, zdaj ministrica, Zofija Mazej Kukovič, je zaradi prezasedenosti s tega mesta odstopila. i J naj se z vozili, ki povzročajo prekomeren hrup, ne vozimo v občutljivem naravnem okolju, in da se z motornimi vozili vozimo samo po cestah; svetujejo, da v kolikor ljudje vidijo motorno vozilo zunaj ceste, ukrepajo in pokličejo na 113. Pravne podlage za tak klic so našli v Uredbi o prepovedi voženj v naravnem okolju, v Zakonu o gozdovih, Zakonu o ohranjanju narave, Zakonu o varnosti v cestnem prometu ter Zakonu o planinskih poteh. Po predstavitvi letaka so si obiskovalci, ki so napolnili malo dvo- rano kulturnega doma, ogledali kratek film Zavzemi se za Smrekovec avtorjev Martine Pečnik in Toma Čonkaša. »Res so problem vožnje z motornimi sanmi, štirikolesniki in kros motorji, ki se ne odvijajo samo po poteh, ampak tudi po gozdnih vla-kah, travnikih in pašnikih na vrhu Smrekovškega pogoja. Za Naravovarstveno zvezo jih je veliko že slišalo V Naravovarstveni zvezi Smrekovec si prizadevamo, da bi ljudi osvestili, da bi spoznali, da to, kar počno, ni dobro. Smo pa pravzaprav še mladi in si poti do ljudi šele utiramo. Naša prizadevanja se na samem terenu še ne poznajo kaj dosti, mislim pa, da postajamo vse bolj prepoznavni v javnosti, zahvaljujoč medijem, ki nas podpirate. Vse več ljudi ve, da obstaja neka organizacija, ki si prizadeva za ohranitev narave, in že to je uspeh,« pravi Martina Pečnik. Odgovorni urednik Lista Šoštanj Peter Rezman, ji pri tem pritrjuje. Prepričan je, da lahko mediji na tem področju veliko naredijo. »Mislim celo, da so lahko celo odločujoči. Če ste zadnjič poslušali ministra, potem ste slišali, kako vpra- šanja ekologije nikakor ne moremo preseliti iz politike. Treba je bili aktiven.« Peš ga na štirikolesniku ne uloviš Jože Zvir, gozdarski inšpektor, ki je pristojen za nazarsko gozdnogospodarsko območje, na terenu marsikaj vidi. »Ljudje pridejo z motornimi vozili, kamor se le da. Veliko škode povzročajo zlasti tisti, ki se vozijo zunaj urejenih poti, prosto po naravi. Inšpektorji nimamo takih pooblastil, da bi jih lahko ustavili, jim to preprečili. Policija jih ima več, toda ali naj se še ta podi za njimi? Peš ga pa na štirikolesni-ku tako ne moreš ustaviti. Zato po drugi strani tudi menim, da pa bi bilo tudi za tiste, ki zdaj kršijo predpise, treba zagotoviti prostor, kjer bodo to lahko počeli brez škode.« Policist Zoran Stojko Krevzel pritrjuje, da se v planinah dogajajo stvari, ki tja ne sodijo, ki so prepovedane po veljavni zakonodaji. »To pomeni, da če mi zalotimo osebo pri prekršku, ukrepamo. Zal pa nimamo nekih tehničnih sredstev, ki bi nam pripomogla pri odkrivanju in ustavljanju kršiteljev. Občasno organiziramo poostrene kontrole in ukrepamo, če lahko.« 8 MED DRETO IN SAVINJO 31. januarja 2008 Na kratko Poskrbeti je potrebno za domačine V bodočem Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe naj bi dobilo zaposlitev okrog petnajst ljudi, pri tem pa je za svetnike občine Solčava bistveno vprašanje, koliko delovnih mest si bodo lahko zagotovili domačini. Svetniki so tudi sicer precejšnji skeptiki glede varstvenega režima, zato je v veliki meri prisotna bojazen, da bodo negativno vplivali na kakovost življenja ljudi znotraj mej parka. Svetniku in obenem direktorju Logarske, d. o. o., Gustiju Lenaiju, ki ima pri pripravi podlag za ustanovitev parka največ znanja in izkušenj, se zdi umestno, da so koncesionarji lastniki zemljišč, kar je po njegovem povsem izvedljivo, saj je kar 95 odstotkov bodočega parka v lasti samo petindvajsetih lastnikov. Županu Alojzu Lipniku se zdi bistvenega pomena, da se v projekt vključijo tudi lokalna gospodarstva, saj je bistvo uspešnih parkov v skupnih povezavah gospodarstva in nar-avovarstvenikov. Predvsem pa bo po Lipnikovem mnenju potrebno poskrbeti, da se bodo o vstopu v park lahko demokratično opredelili prebivalci Solčavskega. Investicijska invazija V občini Nazarje bodo v letošnjem in prihodnjem letu več kot polovico občinskega proračuna namenili investicijam. Med večjimi zalogaji bo brez dvoma poslovna cona Priho-va, kjer naj bi dela pričeli že v letošnjem letu. Investicija je vredna dva milijona evrov, od tega so uspeli trideset odstotkov sredstev pridobiti iz evropske blagajne. Znotraj cone je predvidenih osem parcel, namenjenih za različne dejavnosti. Novo vsebino bo dobil tudi center Nazarij, kjer nameravajo urediti dva poslovno-stanovanjska objekta s štiridesetimi stanovanji. V tem delu se bo našel prostor še za lekarno, prodajalno in novo pošto, razgrinja plane direktor občinske uprave Samo Begič. V Občini Nazarje že ves čas občutijo pomanjkanje gradbenih parcel. Težavo bodo delno omilili z osmimi parcelami za samostanom, za osem gradbenih parcel pa bodo poskrbeli tudi v Šmartnem ob Dreti. Izdelana razvojna strategija lesarstva V nazarskem lesarskem razvojnem centru (ARLES), ki ga vodi Jasna Klepec, so v sodelovanju s strokovnjaki Biotehniške fakultete izdelali strategijo razvoja lesarstva za področje Savinjsko-šaleške regije. Dokument zajema analizo stanja in priložnosti lesne industrije v zgornjesavinjskih in šaleških občinah, kjer so upoštevane tako posebnosti lokalnega okolja kot tudi potrebe podjetij in obstoječe stanje lesarstva na tem območju. Namen strategije regionalnega razvoja lesarstva je opredeliti dolgoročne in kratkoročne cilje ter vizijo, kar je po mnenju Jasne Klepec ključnega pomena tudi pri nadaljnjem razvoju Lesarskega razvojnega centra v Naza rjah. Dodatna racionalizacija sobotnega dela Na območju Upravne enote Mozirje so v celoti sledili uredbi ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta, s katero je v preteklem letu razširil obseg uradnih ur in so v začetku ob sobotah delali vsi organi javne uprave, ki poslujejo v Upravnem centru Podrožnik v Mozirju. Kar hitro se je pokazalo, da nekatere službe niso imele strank, zato imajo uvedeno dežurstvo na sedežih območnih enot. To so zavod za zaposlovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje in geodetska pisarna. Od prvega maja preteklega leta pa so ob sobotah delali na upravni enoti, davčnem uradu, centru za socialno delo in upravi mozirske občine. Po besedah višje svetovalke Terezije Plaznik je ob sobotah usluge upravne enote iskalo 175 strank, poleg tega je bilo posredovanih 26 telefonskih informacij. Plaznikova ugotavlja, da je bilo največ strank v poletnih mesecih, v času menjave osebnih izkaznic in potnih listov. Ugotavljajo tudi, daje večina strank iskala storitve na upravnih notranjih zadevah, to je na matični službi in prometu. V mozirski upravni enoti razmišljajo, da bo z vidika celotnega centra potrebno k sobotnemu delu pristopiti še bolj racionalno, saj je po mnenju Plaznikove možno z boljšo organizacijo dela doseči enake cilje. Vrtec odprl vrata Ravnatelj Osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik in organizacijska vodja tamkajšnjega vrtca Stanka Cajner sta za dva dni odprla vrata vrtca tudi za otroke, ki sicer dopoldneve preživijo v domačem varstvu. Pod naslovom Razgibajmo življenje so otroci lahko spoznali športno dvorano ter preizkusili športne pripomočke. Drugi dan je bil namenjen igrici, ki so jo za to priložnost pripravile vzgojiteljice. Gre za prvi tovrstni poskus, ki pa verjetno ne bo tudi zadnji, saj je Caj-nerjeva prepričana, da bodo tako uspeli približati delo in življenje v vrtcu tudi otrokom, ki ga ne obiskujejo, njihovim varuhom pa omogočili nekaj uric počitka. ■ Edi Mavric - Savinjčan Sanacija po poplavah še ni končana Občina Nazarje je za sanacijo v septembrskih poplavah poškodovanih objektov prejela 450 tisoč evrov pomoči, ocenjena škoda pa znaša 2,5 milijona evrov Kot je povedal direktor nazarske občinske uprave Samo Begič, so denar prejeli iz predhodnega delnega programa odprave posledic poplav, računajo pa še na sredstva iz rednega programa. Država jim je preko okoljskega ministrstva namenila za sanacijo plazov slabih 18 tisoč evrov, kmetijsko ministrstvo je za sanacijo gozdnih cest primaknilo 40 tisoč evrov, služba vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj pa je prispevala 76,5 tisoč evrov za interventna dela na uničeni ali poškodovani gospodarski javni infrastrukturi za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev. »Na osnovi predhodnega sanacijskega programa pričakujemo od ministrstva za okolje in prostor še 254 tisoč evrov. Čeprav je pogodba podpisana in se dela intenzivno izvajajo, sredstev še ni,« je pojasnil Samo Begič. Ta čas se pospešeno čistijo brežine strug, prav tako urejajo zračno stran nasipa Drete v Nazarjah, denar bodo porabili še za sanacijo hudournika v kraju Potok in Mostnega grabna. Na lokalni cesti Rovt-Špi-talič so zgradili most in uredili poškodovano lokalno cesto Vransko-Lipa-Šmartno ob Dreti. Urediti nameravajo tudi javno pot Pusto polje-Potok in močno poškodovano gozdno cesto v Črnem grabnu. Po Begičevih bese- Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič zatrjuje, da si prizadevajo odpraviti posledice poplav, pri tem pa se soočajo s pomanjkanjem sredstev. dah bodo velik del denarja namenili popravilu toplovodnega omrežja v Nazarjah in vodovodu na Brdu in Šmart nem ob Dreti. Za obnovo povsem poplavljenega doma kulture v Nazarjah je Občina iz last nih pro ra čun skih sred stev namenila 21,5 tisoč evrov, k temu se je s 7 tisoč evri solidarnostno odzvala tudi tovarna BSH Hišni aparati. »Občanom, ki so v neurju utrpeli največ škode, je Občina nudila tudi solidarnostno pomoč v višini 16 tisoč evrov, 5 tisoč evrov je primaknila Liberalna demokracija Slovenije, s 137 evri pomoči so se odzvali tudi v Slovenski demokratski stranki. Skupnost občin Slovenije je kot soli dar nost no pomoč pri za detim občinam za obnovo gospodarske javne infrastrukture nakazala 18 tisoč evrov,« je bil Samo Begič izčrpen pri obrazložitvi, od kod so sredstva prejeli in za kakšne namene so jih porabili. S pripombo, da je razpoložljivih in odobrenih sredstev komaj za petino dejanske škode, zato je realno pričakovati, da bo sanacija po lanskoletni poplavi v občini Nazarje dolgotrajna in vse prej kot enostavna. ■ Edi Mavrič - Savinjčan Podpis pogodbe o izvajanju javne gasilske službe Gasilci iz občine Ljubno ob Savinji zadovoljni z višino sredstev za redno dejavnost in nekoliko manj z optimalno zaščitenostjo gasilskih desetin - Problem osebne zaščitne opreme Ljubenska županja Anka Rakun, trije predsedniki prostovoljnih gasilskih društev v občini in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar so podpisali tripartitno pogodbo o izvajanju javne gasilske službe v občini Ljubno. Pogodba ureja odnose lokalne skupnosti z Gasilsko zvezo in posameznimi društvi, podpisnike zavezuje k spoštovanju zakonov, prostovoljnim gasilcem pa je tudi nekakšen garant za finančno pokritje njihovega poslanstva. Ugotovitev vseh je, da Občina Ljubno dobro skrbi za redno dejavnost društev in je sploh ena redkih, ki redno zavaruje gasilce in domove. Glede tega gasilci nimajo pripomb, vendar po njihovem mnenju ni dobro, da morajo osebno zaščitno opremo kupovati iz sredstev za redno dejavnost. Janko Žuntar opozarja, da je zaščitne opreme za operativne gasilce odločno premalo. »Svoje delo želimo opravljati odgovorno in zavarovati operativne gasilce, zato pozivam, da s skupnimi močmi čim prej zagotovimo potrebno zaščitno opremo,« je bil v nasprotju z društvenimi predsedniki, ki so prepričani, daje Občina v preteklih petih letih namenila premalo sredstev za osebno zaščitno opremo, spravljiv predsednik zgornjesavinjskih gasilcev. Poveljnik osrednjega ljubenskega društva Tomaž Vre čar je prepričan, da sta županja in Občina premalo naredili za gasilce, ki v dejavnost vlagajo celo lastna sredstva. Za Vrečarja je nedopust- Občina Ljubno je sredstva za osnovne naloge prostovoljnih gasilskih društev razdelila, za osebno zaščitno opremo pa jih bo potrebno še zagotoviti. no, da kar dve tretjini denarja za delovanje društev zagotovijo sami gasilci, čeprav je po zakonu za požarno varnost odgovorna Občina oziroma v ljubenskem primeru županja Anka Rakun. Slednja je v zagovor povedala, da se bodo sredstva zagotavljala na osnovi izdelanega programa. V letošnjem letu nameravajo kupiti novo brizgalno za PGD Radmirje, prihodnje leto bo v znamenju 70-letnice PGD Okonina, vendar, tako Anka Rakun, vsem željam ni mogoče ugoditi v enem letu. »Gasilci opravljate plemenito poslanstvo, pri katerem se ne razmišlja, kadar je potrebno izpostaviti lastno zdravje in nenazadnje tudi življenje. Po humanitarnosti vam ni primerljivih, zato sem prepričana, da bomo težave v zvezi z osebno opremo za operativne gasilce z dobrim sodelovanjem uspešno nadoknadili,« je prepričana ljubenska županja. ■ Edi Mavrič - Savinjčan Za boljšo prometno varnost V občini Rečica ob Savinji ugotavljajo, da je prometni režim v nekaterih zaselkih z vidika prometne varnosti neprimeren Potem ko so v najmlajši zgornje-savinjski občini vzpostavili funkcije za normalno delovanje lokalne skupnosti, so preko občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) ugotovili, da bo potrebno bistveno večji poudarek nameniti prometni varnosti. Za predsednika občinskega SPV Aleša Krančiča ni dovolj samo strožja prometna zakonodaja, še manj je Na Rečici ob Savinji so kresničke delili iz preventivnih vzrokov, saj je še vedno preveč pešcev, ki jih ne uporablja. Krančičevem mnenju ne sme biti škoda časa in naporov za opozorila vsem, da naredijo vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti za bolj varen in nemoten promet. »Spremeniti predpise in zakone je premalo, če se ne bomo spremenili tudi ljudje. Tako kot na drugih področjih velja tudi v prometu. Izkušnje nas učijo, da je lahko govoriti, težje pa besede uresničiti, vendar se velja potruditi,« je po prvi akciji rečiškega SPV, na kateri so ljudem delili kresničke, ugotavljal Kranič. Na vprašanje, katere so njihove prioritetne naloge, Krančič odgovarja, da je nalog veliko. S stroko se dogovarjajo, kako urediti prometni režim na določenih občinskih cestah, da bodo varne za vse, še posebej za pešce, ki so ena najbolj ogroženih skupin udeležen cev v pro metu. ■ Edi Mavrič - Savinjčan pričakovati, da bo prometno varnost zagotovila policija. Zanjo sije potreb- no prizadevati na vseh ravneh, odgovorne službe še posebej, zato po SVETUJEMO Farmacevt svetuje Gripa (2) Piše: Veronika Rebernik, mag. farm. ZDRAVLJENJE INFLUENCE Protivirusna zdravila Za zdravljenje imamo na voljo štiri protivirusna zdravila. Amantadin in rimantadin delujeta na virus influence A, ne pa tudi na virus influence B. Novejši učinkovini sta zaviralca nevramindaze oseltamivir in zanamivir, ki delujeta tudi na virus influence B. Delujeta tako, da zavirata encim nevraminidaze. Ta encim pospešuje sproščanje novonastalih virusnih delcev iz okuženih celic in pospešuje dostop virusa iz sluzi do površja epitelij-skih celic, s čimer omogoči virusno okužbo drugih celic. Učinkovina oseltamivir se lahko uporablja za zdravljenje in preprečevanje gripe tudi za otroke, stare od enega leta dalje. Vsa ta zdravila pa so dostopna samo na recept. Simptomatsko zdravljenje influence Zamašen nos Kadar virusi napadejo nosno sluznico, se krvne žile v njej razširijo. V sluznico prihaja več tekočine, zato oteče in proizvaja več slu- zi. Zdravila, ki jih imenujemo dekongestivi, ožijo krvne žile v nosni sluznici in tako zmanjšajo otekanje in proizvodnjo sluzi. Na ta način zmanjšajo zamašenost nosu. Kot dekongestive uporabljamo sim-patomimetike in antihistaminike. Simpatomimetiki se lahko uporabljajo v obliki kaplijc in pršil (oksi-metazolin, kslometazolin, nafazo-lin). Pršila ne priporočamo manjšim otrokom, ker nimajo dovolj širokih nosnic in s tem dovolj velike površine, ki bi omogočala ustrezno rabo pršil. Pripravkov ne smemo uporabljati dalj kot 6 dni, ker lahko predolga uporaba privede do povratne kongestije in se nosna sluznica še bolj izsuši. Dekonge-stivi so na voljo tudi v peroralnih oblikah (psevdoefedrin, efedrin). Ti pripravki imajo stimulativno delova nje na cen tral ni živč ni sistem, povzročijo lahko stimulacijo srca, povišajo krvni tlak, zvišajo vrednosti krvnega sladkorja. Zato jih ne smejo uporabljati sladkorni bolniki, bolniki z zvišanim krvnim tlakom in bolniki, ki imajo težave s ščitnico. Antihistaminiki lahko zmanjšajo izcedek iz nosu in kihanje zaradi svojega antiholinergičnega učinka. Zmanjšujejo pogostnost kašl-janja in osušijo izcedke, lahko pa povzročajo zaspanost, zato je smiselna uporaba antihistaminikov in antitusikov pri suhem dražečem kašlju pred spanjem, kar omogoči bolniku miren spanec. Uporaba antihistaminikov ni primerna pri bolnikih s hipertrofijo prostate in glavkomom ozkega kota zaradi neželenih antiholinergičnih stranskih učinkov - zaspanost, zaprtje, retenca urina, zamegljen vid. Pri nosečnicah, majhnih otrocih in kroničnih bolnikih je smiselna uporaba fiziološke raztopine, ki nima stran skih učin kov. Za zmanjševanje nosne kongestije uporabljamo tudi inhalacijske pare, ki so primerne tudi pri produktivnem kašlju. Para pomaga omehčati pljučne izločke, vlažen zrak pa blagodejno vpliva na dihala in jih umiri. Kot dodatek vodi lahko uporabljamo eterična olja -evkaliptusovo, smrekovo. Pazljivost je potrebna pri astmatikih. Kašelj Kašelj je refleks in eden od načinov za zaščito pljuč in dihalnih poti. Očistiti poskuša dihalne poti sluzi, tujkov in gnoja. Kašelj pogosto povzroča vnetje sluznice dihal, ki je navadno posledica virusne okužbe. Pri izbiri zdravil za kašelj moramo biti pozorni, ali je kašelj produktiven ali neproduktiven. Pri produktivnem kašlju se izloča sluz, pri neproduktivnem ali suhem in dražečem kašlju pa se sluz ne izloča. Pri suhem in dražečem kašlju uporabimo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja. Pri produktivnem kašlju ne smemo uporabiti zdravil za pomirjanje kašlja, ker to vodi do zadrževanja mukusa v pljučih in zveča možnost infekcije. Za zdravljenje produktivnega kašlja imamo na voljo zdravila rastlinskega izvora z izvlečki bršljana, jegliča, timijana. Zdravila sintez-nega izvora pa so bromheksin in metilcistein. Delujejo tako, da stimulirajo izločanje mukusa, izcedek se zmehča in ga lažje izkašlja- mo. Pri produktivnem kašlju je pomembno, da je vnos tekočine zadosten, na ta način se izmeček lažje zmehča in posledično izkaš-lja. Zdravila za zdravljenje draže-čega in suhega kašlja so antitusiki. V prosti prodaji so na voljo pripravki z dekstromorfanom in butami-ratom, ki ne povzročajo sedacije in imajo manj stranskih učinkov. Na zdravniški recept se izdaja predvsem folkodin, ki pa povzroča zaspanost. Kot antitusik lahko uporabljamo tudi naravne pripravke, med, pastile z izvlečki lišaja, ki ščitijo sluznico pred draženjem in ne vsebujejo zdravilne učinkovine in so zato primerni tudi za uporabo pri nosečnicah in majhnih otrocih. Glavobol in zvišana telesna temperatura Pri povišani temperaturi in glavobolu si lahko pomagamo z zdravili proti bolečinam in zdravili za zniževanje povišane telesne temperature. Še zlasti, kadar jemljemo zdravila za zniževanje telesne temperature, priporočamo pitje veliko tekočine z vitamini (zlasti z vitaminom C). Če zvišana telesna temperatura traja več kot tri dni, se posvetujmo s svojim osebnim zdravnikom. V prosti prodaji imamo na voljo acetilsalicilno kislino, paracetamol, ibuprofen: samostojno ali v kombiniranih pripravkih. Acetilsalicilna kislina ima anal-getično, antipiretično in antifla-matorno delovanje. Uporaba ni priporočljiva pri otrocih v starosti pod 12 let, pri bolnikih z gastrointesti-nalnimi težavami, pri bolnikih z motnjami v strjevanju krvi, v nosečnosti, pri astmatikih in ob sočasni uporabi alkohola. Acetilsalicilna kislina lahko povzroči gastrointe-stinalne krvavitve. Precej bolj varen je paracetamol, ki ima analgetični in antipiretični učinek. Pri prevelikem odmerjanju paracetamola pa lahko pride do poškodbe jeter. Ibuprofen ima tako kot acetilsalicilna kislina analgetično, antipiretično in antiflamatorno delovanje, vendar manj škodljivih učinkov na gastrointestinalni trakt. V nekaterih pripravkih se uporablja v kombinaciji s temi zdravili tudi kofein. Ta lahko draži želodec, povzroča večjo budnost in poveča mentalne zmožnosti, zato uporaba teh pripravkov ni primerna pred spanjem. Vneto in boleče žrelo Vneto in boleče žrelo je posledica vnetja sluznice. Antiseptiki so zdravila, ki odpravljajo blage okužbe v ustih in žrelu, blažijo bolečino pri požiranju in preprečujejo razvoj resnejših bakterijskih obolenj. Lahko pa so jim dodani lokalni anestetiki lidokain, benzokain, ki pomagajo odpraviti močnejše bolečine v žrelu in olajšati poži-ranje. Na voljo imamo ustne vode, pršila in pastile. Klorheksidin, povidon jod in cetilpiridin delujejo proti mi krob no. Ben zi da min deluje protivnetno in se absorbira preko kože in sluzni ce. Pri uporabi ustnih vod je pomembno, da jih bolnik ne pogoltne, ampak jo morai zpljuniti. Če zbolimo za gripo, je pomembno, da ne pretiravamo z delom in si vzamemo dovolj časa za počitek. Potrebno je uživanje zadostne količine tekočin, raznih čajev, kot je npr. bezgov čaj, čaj lipe in šipka. Bolj učinkovito pa je preprečevati kot zdraviti, zato je pomembno, da se v času virusnih epidemij izogibamo zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Čim več se moramo gibati na svežem zraku. V ogrevanih prostorih poskrbimo za vlaženje zraka. S pitj em večjih količin tekočine - toplih napitkov, vode, soka - preprečimo izsušitev grla, nosu, sinusov. Sluznice tako ostanejo primerno vlažne in razmere za obstoj virusov so slabše. Tudi alkohol in kofein povečujeta izsu-šenost sluznic, zato je najbolje, da njuno uporabo omejimo. Tudi prenehanje kajenja ugodno vpliva na organizem. V času epidemij je pomembno tudi pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom. Na ta način viruse mehansko odstranimo. Pomembno je tudi uživanje varovalne hrane - veliko sadja in zelenjave, ki vsebujeta vitamin C (zelje, brokoli, paprika, kivi, jabolka). V lekarni lahko kupimo tudi razne pripravke za krepitev imunskega sistema (ameriški slamnik). Gripa je nalezljiva bolezen, ki pa jo v večini primerov lahko pozdravimo s samoozdravljenjem. Pri izbiri ustreznih zdravil za samozdrav-ljenje gripe, o pravilni uporabi zdravil in trajanju samozdravljenja oz. tudi napotitev k zdravniku v primeru, da sodijo bolniki med osebe, ki niso primerni za samozdravlje-nje, vam bomo svetovali tudi farmacevti v lekarnah. Vadim redno in varno ter vsak dan vem, kako je z mano Zima je letos izredno mila, po dolinah praktično ni snega, visoke temperature za ta letni čas pa nam omogočajo povsem normalno izvajanje telesne aktivnosti tudi na prostem. Ker se je leto šele dobro začelo, je prav, da preverimo svoje tele sne spo so bno sti, jih pre ko leta zasledujemo in se veselimo lastnega napredka. Koliko, kako in kdaj bomo telesno aktivni, je vedno odvisno od naše volje in pripravljenosti spreminjati stvari na boljše. Ob tem pa moramo vedeti, kako je z nami, kaj nam bo koristilo in kdaj si lahko začnemo ob neustrezni telesni aktivnosti tudi škodovati. Čas je, da se zavemo sebe in se umestimo na svoj časovni trak, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo. Kako dolg bo, kako lep in barvit, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Poznamo svoj rojstni datum, poznamo svojo starost, v času svojega življenja pa spola praviloma ne spreminjamo. To je pomembno, saj med spoloma glede telesnih sposobnosti veljajo razlike. Vedeti moramo, koliko cm merimo v višino, koliko tehtamo in kakšen je obseg našega pasu. Vsak dan in vedno znova. Preden se bomo lotili redne in vodene telesne aktiv no sti, mora mo vedeti, kako je z našim srcem, kakšna je frekvenca srčnega utripa (FSU) v mirovanju, kakšna je njena zgornja meja, kakšen je naš krvni tlak in kakšna naša telesna zmogljivost. Poskrbeti moramo, da bomo poleg primerne aerobne vzdržljivosti skozi celotno življenjsko obdobje tudi dovolj gibčni in močni. Veliko informacij lahko pridobimo sami, in to kar doma. Potrebujemo le tehtnico, meter in merilec krvnega tlaka. Priporočam, da si ob prvi priložnosti poklonimo merilec FSU. Del informacij lahko dobimo v športnem društvu, klubu ali fitne su, kjer sicer izvajamo telesno aktivnost. Za ostale natančnejše podatke pa bomo poprosili svojega zdravnika. Doma si lahko izmerimo telesno višino, telesno težo, obseg pasu in izračunamo indeks telesne mase. Določimo si FSU in izmerimo krvni tlak. Izmerili bomo tudi čas vese in v cm predklon do tal ter prešte-i število sklec, ki jih zmoremo. Določili si bomo fitnes indeks (FI) in varne meje FSU. V športnem društvu, klubu ali fitnesu bomo opravili test hoje na 2 km in Cooperjev test. Določili nam bodo FI ter varne meje FSU. V športni ambulanti bomo opravili obremenitveno testiranje, teste pljučne funkcije in laboratorijske preiskave. Vse podatke bomo skrbno vpisovali v kartonček. Le tako bomo vsak dan vedeli, kako je z nami. Ob morebitnem pojavu bolezni bodo zbrani podatki pomembni tudi za izbranega zdravnika. Indeks telesne mase (ITM) odraža razmerje med telesno težo in kvadratom telesna višine. Vrednosti od 20 do 24,9 pomenijo normalno težo, od 25 do 29,9 preveliko težo in vrednosti preko 30 debelost. Obseg trebuha odraža stopnjo pre hra nje no sti. Debe lost je pomemben dejavnik tveganja. Pri ženskah naj obseg trebuha znaša manj od 88 cm in pri moških manj od 102 cm. Varne meje FSU izračunamo po formuli. Za ženske velja: od (226-starost) x 0.60 do (226-starost) x 0.85. Pri moških uporabimo naslednjo formulo: od (220 - starost) x 0.60 do (220 - starost) x 0.85. Pri določitvi mej FSU po Kar-vonenu bomo upoštevali še našo jutranjo FSU. Uporabili bomo formulo: ciljna obremenitev = jutranja FSU + ((FSU maks-FSU jutranja) x % obremenitve). Test hoje na 2 km V primerni obleki in obutvi bomo prehodili 2 km pot po ravnem terenu, kolikor hitro moremo. Ob upoštevanju starosti, spola, teže, telesne višine, FSU in porabljenega časa nam bodo izračunali FI. Dobili bomo napotke, kako in koliko vaditi v prihodnje. FI je skoraj povsem enak maksimalni porabi kisika, določeni na obremenitvenem testu. Nazorno nam pokaže našo trenutno aerobno zmogljivost. Določimo ga lahko s hojo na 2 km. Še enostavneje ga je določiti s Polar Fitnes Testom. Iz osebnih podatkov, merjenja FSU in variabilnosti srčnega utripa napove našo maksimalno aero-bno moč. Je zanesljiv in varen, izvedba pa je zelo enostavna. Cooperjev test Na voljo imamo 12 minut. Pričnemo s hojo, ki postaja vse hitrejša ter nadaljujemo s tekom. Če ne zmoremo, upočasnimo tempo teka ali ponovno le hodimo. Zmogljivejši bodo tekli ves čas. Po 12 minutah izmerimo dolžino opravljene poti, ki nam da podatek o naši zmogljivosti oziroma nas razvrsti v pet kategorij. Obremenitveno testiranje Testiranje bomo opravili v športni ambulanti ali pri kardiologu. Ves čas testa bodo na EKG spremljali delovanje našega srca, merili FSU, krvni tlak in v izdihanem zraku določali koncentracijo dihalnih plinov. Natančno nam bodo določili telesno zmogljivost, izraženo v MET-ih ali W, porabo kisika v ml/min/kg telesne teže ter anaerobni prag. Ob redni telesni aktivnosti, upoštevanju varnih mej FSU in izbiri nam prijetnih oblik vadbe bomo ohranjali vitalnost tudi v pozni starosti. Potrudimo se in veselje ob vadbi delimo s tistimi, ki jih imamo radi. Povabimo jih na vadbo, na tek, nordijsko hojo, kolesarjenje, plavanje, planinski pohod, igre z žogo ali v fitnes. Da bo zdravje boljše, življenje pa lepše in prijetnejše. ■ Janez Poles RAZDELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ Občina Šmartno ob Paki je skupaj s Stanovanjskim skladom RS, zgradila in razdelila 16 neprof itnih stanovanj. V ta namen je bila v lanskem letu imenovana Komisija za razdelitev stanovanj, ki so jo sestavljali Jože Stakne kot predsednik in člani Jani Kopušar, Rudi Ježovnik, Avgust Reberšak ter Vera Malus. Za razdelitev stanovanj je bil objavljen razpis in sicer na spletnih straneh občine, na oglasni deski občine Šmartno ob Paki, v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, poslan pa je bil tudi na naslove vseh, ki so v preteklih letih vložili vloge za stanovanja. Za razpis so bili uporabljeni pogoji iz Stanovanjskega zakona RS, Pravilnika o dodeljevanju stanovanj v najem. Zakona o socialnem varstvu in Pogodbe o sofinanciranju med Stan. Skladom RS in občino Šmartno ob Paki. Vlog na razpis je v zakonitem roku prispelo 25, po roku pa še dve, ki pa nista bili obravnavani. Ocena je, da je komisija zelo dobro opravila svoje delo. ETAŽA, STAN..P0VRŠ.....LASTNIK... ŠT. STAN..........DODELJENO pritličje garsonjera...... ...39,62..... ......OBČINA..... .......1 ..... ......URAN BOŠTJAN dvosobno ......... ...69.58..... ........SSRS ....... .......2..... ......VRBANCIC ALEKSANDRA 1. nadstropje dvosobno ........ ...69,58..... ........SSRS ....... .......5..... ......ST0PAR BERNARDKA dvosobno ........ ...69,58..... ......OBČINA..... R ......JELEN JOŽE 2. nadstropje garsonjera...... ...39,62..... ......OBČINA..... f) ......VRBNJAKMAJA dvosobno ........ ...69 58..... ........SSRS ....... ......10 .... ......BAČ0VNIK SILVA dvosobno ........ ...69 58..... ........SSRS ...... ......11..... ......Ž0LGER ANDREJA dvosobno ........ ...69 58..... ........SSRS ....... ......12 .... ......PUS0VNIKTEA dvosobno ........ ...69 58..... ........SSRS ....... ......13 .... ......MARIČIČ IVI CA garsonjera...... ...39,62..... ......OBČINA..... ......14..... ......KRAJNC KATARINA 3. nadstropje garsonjera...... ...39,62..... ........SSRS ....... 1h ......R0GEL MATJAŽ dvosobno ........ ...69,58..... ........SSRS ....... ......16 .... ......BRISNIKANA dvosobno ........ ...69,58..... ......OBČINA..... ......17 .... ......K0N0VŠEK ANDREJA dvosobno ........ ...69,58..... ......OBČINA..... 1fi ......MALBAŠIČ MILISENK0 dvosobno ........ ...69.58..... ........SSRS ....... 19 ......VERZELAK SILVESTER garsonjera.........39,62............SSRS............20.........OCEPEK MARTINA i ^^^ |jradio(R)alfa B l 103,2&107.B Mhz ^^ vMfcdutfu 9 Občina Šmartno ob Paki "»HAS Ljubiteljska kultura je vse kvalitetnejša Letos bodo na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Velenje, pripravili veliko srečanj in revij z različnih področij ljubiteljske kulture - Kar 6 prireditev bo na državni ravni Velenje - Na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Velenje, so že začeli uresničevati bogat program dela v letu 2008. Že minuli vikend je bil zelo delaven, saj je v goste prišel znani koreograf in plesalec Fred Lasser, ki je izvedel plesno delavnico z velenjskimi plesalkami. Sicer pa se bodo kmalu začele območne revije z različnih področij ljubiteljske kulture, ki so hkrati možnost za njihovo predstavitev širši javnosti in strokovno oceno njihovega dela. Tako bodo že v februarju pripravili srečanje velenjskih plesnih skupin, ki poteka pod nazivom velenjski plesni oder. In dejstvo je, da je ta vsako leto bolj poln, produkcije pa vse kvalitetnejše. Čeprav bodo na skladu leto začeli plesno obarvano, bodo med letom seveda pozornost posvetili tudi številnim drugim področjem, saj pripravljajo niz območnih revij in srečanj, ki jih bodo dopolnili še z regijskimi in državnimi. Vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker dodaja: »10. marca bomo v Šoštanju pripravili območno srečanje otroških folklornih skupin. Tudi letos bomo s petjem pozdravili pomlad, revija otroških pevskih zborov bo potekala v marcu, 27. in 28. marca, sledila pa bo tudi revija odraslih pevskih zborov in skupin. To je vedno odličen prikaz razširjenosti in kvalitete zborovskega petja v Šaleški dolini. Obenem vtem času pripravljamo tudi likovno razstavo z naslovom Tudi črna je barva. Otvoritev bo 4. aprila v Mladinskem centru. Razstava je rezultat dela lanskoletne regijske delavnice. Mentorje bil akademski slikar Denis Senegač-nik, predstavljena pa bodo izbrana dela, ki bodo kasneje predstavljena tudi na državni ravni, in to na več razstavah. Razstava je res vredna ogleda. Potrudili se bomo na Titov trg privabiti čim več rock skupin, saj bomo pripravili Rockari- Vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker: »Najmočnejša prireditev bo zagotovo srečanje literatov tujih narodnosti »Sosed tvojega brega«. jado, območno srečanje rock skupin, kitekmu-jejo za zlato činelo. Pred poletjem bomo skupaj s Knjižnico Velenje pripravili prireditev Pozdrav počitnicam, pripravili pa bomo tudi strip delavnico, lutkovni seminar in konec avgusta še območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev pripravljamo v sodelovanju z Mladinskim centrom Šmartno ob Paki, je pa že tradicionalna in vedno odlična.« Kot že omenjeno, pa bo letos v Šaleški dolini potekalo tudi veliko regijskih in državnih srečanj in revij. Nina Mavec Krenker nam je povedala: » »V plesnem vrtincu« se imenuj e regijsko srečanje plesnih skupin, ki ga bo Velenje gostilo letos v mesecu maju. Lani smo prvič pripravili regijsko srečanje folklornih skupin tujih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Prireditev »Hajd u kolo« je že prvič uspela, zato verjamemo, da bo letos še uspešnejša. Pripravili pa bomo tudi regijski plesni seminar.« Kar se državnih srečanj in revij tiče, bo teh letos več kot prejšnja leta. »Letos bomo pripravili kar 6 državnih programov, kar je veliko za našo območno izpostavo sklada. Začeli bomo z razstavo kiparskih izdelkov, ki so jih v preteklih letih ustvarili kiparji iz vse države na vsakoletnih delavnicah v Šmartnem ob Paki. Seveda jo bomo pripravili tudi letos. Razstavo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem Velenje. Na literarnem področju pripravljamo aprila tudi zelo močno državno srečanje, ki poteka pod nazivom »Sosed tvojega brega«. Gre za srečanje tujih literatov, ki živijo v Sloveniji, ustvarjajo pa v svojem maternem jeziku. To bo zagotovo vrh letošnjih dogodkov, saj bomo pripravili jubilejno 30. srečanje. Zanimivo je, da je bilo prvo srečanje, torej pred tremi desetletji, prav tako v Velenju. Potrudili smo se, da ga gostimo, in reči moram, da se bomo tudi zelo potrudili, da ga dobro izpeljemo. Pripravljamo pa ga v sodelovanju z Galerijo Velenje in Kulturnico.« Letos bodo na JSKD, izpostavi Velenje, gostili tudi državno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga bodo obogatili s strokovnim seminarjem za vodje otroških folklornih skupin. Tradicionalno pa bodo konec septembra, v času Pikinega festivala, pripravili srečanje najboljših otroških plesnih skupin iz vse države, ki poteka pod naslovom »Pika miga«. Dejstvo je, da Šalečani lahko med letom užijemo veliko kvalitetnih kulturnih dogodkov. In dejstvo je tudi, da je ljubiteljska kultura ne le številčno dobro razvejana, ampak tudi vse kvalitetnejša. Prav na revijah in srečanjih je to najbolj vidno. Vsa pa dobijo pravi pomen šele, če jih obišče veliko ljudi. Zato sledite vabilom in si letos privoščite še več kulture. ■ Bojana Špegel Skupina Reber izdaja DVD JPiPPS n v' 'H / . I ; i Vinska Gora - V soboto, 26. januarja, so se na sejmu »Turizem in prosti čas«v Ljubljani, v sklopu predstavitve Turistične zveze Velenje, predstavili pevci ljudskih pesmi Reber iz Janškovega sela. Na občnem zboru Turističnega društva D Vinska Gora, ki bo konec februarja, natančneje v petek, 29. februarja, pa bodo uradno predstavili svoj prvi DVD. Na njem ob ljudskem petju predstavljajo stare običaje in turistično ponudbo Vinske Gore. Na odru sejma v Ljubljani sta se skupini pridružila harmonikarja Aljaž Sedovnik in Žiga Sešel. Na stojnici so se predstavila društva iz Turistične zveze Velenje. Obiskovalcem so poleg propagandnega materiala in propagiranja turistične ponudbe MO Velenje nudili domače namaze na kruhu iz krušne peči, zeliščne napitke in vino iz Šaleške doline. Obisk in zanimanje obiskovalcev sejma za predstavljeno ponudbo je bil zelo velik. ■ E i 'i m Skupina Reber bo na DVD-ju predstavila tako ljudsko glasbo kot zanimivosti Vinske Gore. V šolskem letu 2008/2009 bomo na BIOTEHNIŠKI SOLI MARIBOR izobraževali v naslednjih programih: NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program) - novi program VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program) KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK (4-letni program) HORTIKULTURNI TEHNIK (4-letni program) CVETLIČAR (3-letni program) - novi program VRTNAR (3-letni program) MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni prog.) GOSPODAR NA PODEŽELJU (3-letni program) KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2 program) HORTIKULTURNI TEHNIK (3+2 program) MESTNA OBČINA VELENJE vabi na javno predstavitev predvidene ureditve krožišča pri Standardu in podhoda pod Foitovo cesto, ki bo v ponedeljek, 4. februarja 2008, ob 16. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Projekt bodo predstavili pripravljavci iz podjetja Projektiva-inženiring Celje. Vljudno vabljeni! Vita vs. Nika Matjaž Šalej Nimam rad umetnikov, ki se igrajo, pretvarjajo ali so na odru bistveno drugačni kot na štiri oči. Razen igralcev seveda. Tem je ravno to poklic, da so na odru drugačni, takšni, kot jim to predstavlja in narekuje avtor drame, filma, scenarija, libreta, posredno na nek način tudi režiser. Igralcem je dovoljeno to, kar drugim umetnikom ni. Biti svetohlinec, četudi to nisi, biti pravi ljubimec, četudi si povprečen, biti težek karakter, idiot ipd., četudi si v resnici pravi melanholik. Z glasbeniki je drugače, po navadi niso ravno še dobri igralci. Zato je prav lahko dobrim igralcem, ki imajo izjemno glasbeno žilico uspeti tudi v glasbenih vodah. Z izjemnim igranjem in petjem nam tako Iztok Mlakar kar pričara Pepija Žbara-dorio, puntarje, ali pa kovača v livarni, zato lahko Jure Ivanušič blesti v glasbenih vlogah, kijih je sposoben naštudirati do potankosti ... No, pa ta zapis tokrat ni namenjen igralcem, ampak glasbenicam ali še bolje neposrednosti umetnika na odru, tistega umetnika, ki mu dramska ali filmska igra ni profesija. V minulih mesecih smo imeli v domačem Klub abonmaju priložnost videti vsaj po zasedbi dve podobni glasbeni skupini, ki sta roko na srce obe zelo razvneli poslušalce. In obe sta imeli vokalistki in odličen ali vsaj zelo soliden bend. Govorim o Viti Mavrič z izjemnim ansamblom Akord ter skupina Patetico s pevko Niko Perunovic. Ce sem čisto iskren, sem se obeh lotil (službeno in ljubiteljsko) čisto drugače. Mislil sem si, da bo oboje težko zdržati do konca in da bo v nastopu zelo veliko specifičnega. Vita mi nekako ne sede na dušo, Niko in Patetico pa po nekaj reklamah in radijskih hitih tudi nisem sposoben pasivno poslušati denimo tri ali štiri pesmi zapovrstjo. Samosvojo glasbo namreč izvajata obe, zelo posebno, zelo poseben način nastopa (petja) imata obe, pa še osebni glasbeni okus začini pri vsem svoje. Vito sem načrtno izpustil, "uletel" sem na zadnjo tretjino koncerta, ki mi je odkril na glasbenem odru izjemno skupino in vokalistko, ki hoče poleg petja še igrati, čeprav igra z glasbo sodi v druge zvrsti, v muzikal, opero ali kakšno podobno zvrst. Ne bom izrekel kritične besede, stvar je "štima-la", "fauš" ni bilo nič, vse je bilo zelo profesionalno muzicirano in opravljeno, ampak presežek v umetnosti in glasbi je ravno to, da je ob glasbeni popolnost potrebno dodati še kaj, vnesti emocije, dušo ... ne pa metati kozarce po tleh za nekakšen Sevdah. Kaj pa mislite, recimo, da loči dobrega dirigenta od slabega, to, da od glasbenikov zahteva, da se grejo zares, da ne mislijo na zadnjih notah na mesečno plačo in honorar, ampak na kaj bolj posvečenega. Vsi veliki dirigenti so ob glasbeni popolnosti na odru praktično zgoreli ali se, po domače povedno, dobro "prešvicali", tudi če je bila temperatura nižja. Pa vendar sem hotel napisati nekaj drugega, nekaj o Niki P., kije na odru izžarevala tisto glasbeno preprostost, neponarejenost, tudi ob kakšnem intonančnem zdrsu in njeni govorni napaki je glasba skupine delovala verodostojno, bila je pesem in bila je igra, kije ni bilo potrebno igrati. Za to je poskrbela nrav (»Uf, kako je to podobno naravi!«). Koncert je nekaj prijateljev "prešpricalo", ker jim patetično ni po meri, res priznam, da je ta glasba še posebej stvar okusa. Tudi sam sem bil skeptik. Na koncert sem prišel z zadržkom. »Bom zdržal pol koncerta, bom šel kmalu na kavo ali čaj (beri pivo)? Takšne zvrsti glasbe so mi blizu, pa vendar me do koncerta medijsko niso prevzele...« Tokratna je bila drugačna, pa vendar ne toliko, da bi "dol padel«. A ko sem doživel nastop, ki ni bil zlagan, sem si rekel, zaradi takšnih stvari je lepo biti ljubitelj lepe glasbe. In kaj je lahko še nauk te zgodbe. Ne sodi v naprej, čeprav se ti zdi, da stvari poznaš, in zarečenega kruha se še preradi najemo. Sam pa najrajši v primeru žensk uporabljam nauk: »Nikoli ne reci nikoli, ali 'kaj ti je deklica'!« Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 235 37 00 in na informativnih dnevih 15. in 16. februarja 2008. Poglejte našo spletno stran: www.bts.si 107,1 MjLfigjH Radio Velenje 31. januarja 2008 107,8 MHz 11 IÄDÜJ8KÜ I DO ČAsOpOsDOl Računamo na sredstva ministrstva za kulturo Leta 2007 sta uredništvi Radia Velenje in tednika Naš čas s posameznimi vsebinskimi sklopi na javnem razpisu pridobila sredstva ministrstva za kulturo. Konkretno je ministrstvo Našemu času sofinanciralo spremljanje aktualnih dogodkov, s katerimi smo zagotavljali redno, objektivno in kar najbolj uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije. Seveda smo morali dokazati tudi, da so naši prispevki kakovostni, aktualno izvirni in da so novinarsko avtorsko delo. Veseli smo, da je ministrstvo tudi letos objavilo razpis, in sicer v dveh sklopih. Prvi je namenjen financiranju vseh medijev (nanj se bo prijavil Naš čas), drugi pa radijskim in televizijskim programom, ki imajo status posebnega pomena (nanj se bo prijavil Radio Velenje). Ravno v teh dneh se obračamo na številna podjetja, institucije in posameznike za ustrezna priporočila. Vsem, ki ste se že in ki se boste odzvali v prihodnjih dneh, že vnaprej hvala. ... na kratko... ZORAN PREDIN Zoran Predin s svojo zasedbo Globoka grla napoveduje nov glasbeni projekt. Ta bo luč sveta uzrl letos jeseni, že sedaj pa se predstavljajo z novo skladbo Nova metla. 12. februarja bo Zoran nastopil na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu. COLE MORETI & JOŽE ANDRIJAŠ Po diskvalifikaciji skupine Extrem zaradi kršitev pravil EME se je priložnost za nastop na slovenskem evrovizijskem izboru ponudila Coletu Morettiju in Jožetu Andrijašu, ki se bosta predstavila s skladbo Dober planet. Cole je z zasedbo 1 x band in skladbo Tih deževen dan Slovenijo že zastopal na Evrosongu. GIBONNI Predstavlja nov single z albuma Acoustic:Electric. Gre za skladbo Posoljeni zrak i razlivena tinta, v kateri gostujeta Damir Urban (ex Laufer) in Maya Azucena. Za skladbo so posneli tudi videospot, ki ga je režiral Žarko Batinovic. GUTTI Mlada skupina Gutti, ki prisega na indie rock z različnimi primesmi, je izdala svoj prvenec z naslovom All Eyes On You. Ob izidu so predstavili tudi videospot za skladbo This Love, ki je že doživel premiero na MTV Adria. KONCERTI Naj še enkrat spomnimo. Jutri, v petek, 1. februarja, bo v soorganizaciji Mladinskega centra Velenje, Šaleškega študentskega kluba in kluba Max na odru slednjega nastopila legendarna beograjska rokenrol skupina Partibrejkers. • PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite • v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. BON JOVI - Lost Highway 2. SUGABABES - Change 9 3. FERGIE - Clumsy • Lost Highway je naslovna skladba zadnjega albuma ameriške ^ rock skupine Bon Jovi. Skupina je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja • in do danes prodala že več kot sto milijonov ^ albumov, številka pa tudi zahvaljujoč zadnjemu albumu še vedno narašča. Od leta 1984 so izdali deset studijskih albumov, tri kompilacije in en »živi« album. LESTVICA MDmMM (iMS/F Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Tapravi faloti - Sedem otrok 2. Ansambel Ajda - Deklica 3. Ansambel Pogum - Tovornjakar 4. Frajkinclari - Pa je le fajn 5. Zreška pomlad - Med prijatelji 6. Novi spomini - Postoj dekle 7. Ansambel Braneta Klavžarja - Ker smo najraje doma 8. Veseli Gorenjci - Se spomniš 9. Ptujskih 5 - Navihano dekle 10. Ansambel Rubin - Zame si isti ... več na: www.radiovelenje.com ■ Maja Oderlap I Glasbene novičke» »Lennyjeva revolucija 2. februarja bo izšel že osmi studijski album Lennyja Kravitza. Album z naslovom It Is Time For a Love Revolution je Kravitzeva nova stvaritev po treh letih. Rock, pomešan s prvinami soula, fun-ka in jazza, je značilni znak tudi tega novega Lenniyjevega izdelka. Kravitz poje pesmi o ljubezni in duhovni revoluciji ter poziva ljudi, naj odprejo svoja srca ljubezni. Hkrati pa se ne boji biti političen, saj s svojo glasbo opozarja na trenutne politične razmere in vmešavanje ZDA v Iraku ter v spomin prikliče preteklo Vietnamsko vojno. podobnega uspeha pa se Mariah nadeja tudi z novim albumom. Nuša v pričakovanju albuma Nuša Derenda bo prihodnji mesec objavila svoj novi album, ki v njeni bogati glasbeni karieri pomeni svojevrstno prelomnico. V preteklem letu je Nuša Derenda namreč s svežo avtorsko producentsko ekipo pri- Lenny Kravitz, eden največjih rock glasbenikov našega časa, je v svoji glasbeni karieri dosegel izjemno odobravanje kritikov in velik komercialni uspeh z uspešnimi in za glasbeno sceno prelomnimi albumi ter mnogimi singli, ki so dosegali prva mesta na lestvicah po svetu. V 18 letih svojega ustvarjanja je nabral neprimerljivo kolekcijo glasbenih nagrad (Grammy, American Music Award, MTV Video Music Award). Mariah 1. aprila Ameriška pevka Mariah Carey je napovedala izid novega albuma. Delo v studiu je že končala, novi album z naslovom That Chick pa bo izšel 1. aprila. Na albumu, ki bo prvi po letu 2005, ko je izšla uspešna plošča The Emancipation Of Mimi, bo sodelovalo več gostov, med njimi znani produ-centi Jermaine Dupri, Will. I. Am in Rodney Jerkins ter glasbenik Damian Marley. Prvi singl, ki bo pospremil izid albuma, še ni določen, morda pa bo to kar naslovna skladba That Chick. Mariah Carey se je leta 2005 z albumom The Emancipation Of Mimi uspešno vrnila na glasbeno sceno, potem ko se je kar nekaj časa ubadala s teža- ga odhoda je nestrinjanje z upravljanjem skupine, ne pa nadaljevanje samostojne kariere, kot bi morda lahko pomislili. Campbell, ki je veljal za frontmana in zaščitni znak britanske reggae zasedbe, se v zadnjih letih ni strinjal z marsikatero odločitvijo, povezano z organizacijo zasedbe, zato se je odločil, da skupino zapusti. Njegov značilni vokal smo lahko poslušali v uspešnicah, kot so Red, Red Wine, Kingston Town, Rat In My Kitchen in drugih, pa tudi v skladbah, ki jih je objavil na samostojnih izdajah. Prvi samostojni album je objavil že pred trinajstimi leti, samostojno kariero pa je vedno želel nadaljevati vzporedno z delovanjem skupine UB 40. Osemčlanska zasedba iz Birmin-ghama sicer deluje že 28 let, prihodnji mesec pa jo čakajo še zadnji skupni nastopi s Campbellom, in sicer v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Ugandi. Spet novo ime pravljala nove skladbe in sprejemala drugačne izzive. V njeni glasbi je bil čas za korak naprej in tako je že z nekaj zadnjimi skladbami napovedala nov zvok albuma, ki prihaja v prihodnjem mesecu. To je ljubezen, Modro morje in nazadnje Prestiž so skladbe, ki so osvajale srca njenih oboževalcev. Pred izidom albuma pa Nuša pošilja še eno novo skladbo. Gre za nosilno pesem s plošče, o kateri bomo v prihodnjih tednih še ^ veliko slišali. Skladba, ki bo pospremila izid albuma, nosi naslov Danes vračam Ali zapušča UB40 Skupino UB40 po skoraj tridesetih letih zapušča njen pevec Ali Campbell. Vzrok nje- Znani ameriški raper in producent Sean John Combs je bil v času svoje kariere znan po različnih umetniških imenih. Puff Daddy, Puff, Puffy, Diddy in P. Diddy so imena, ki jih je uporabljal, in kar se menjav imena tiče, ga prekaša le še Prince. Svoje albume je sicer izdajal pod imenoma Puff Daddy in P. Diddy, sedaj pa se je odločil, da bo tudi za trženje uporabljal kar svoje pravo ime Sean John, prepričan, da mu bo to prineslo več uspeha. Lani mu je sodišče v Veliki Britaniji prepovedalo uporabljati ime Diddy. Na Otoku namreč že obstaja DJ Richard Daerlove, ki se v javnosti predstavlja kot Diddy, prepoved pa velja tudi za Novo Zelandijo. vami v zasebnem življenju. Album so takrat razglasili za najbolje prodajanega v svetu, mz 12 31. januarja 2008 Trije Kontiči (oče Bogdan na sredini) ter brata Bojan (desno) in Miran, ki se je srečal z abrahamom, so takole veselo nazdravili in zapeli tisto: »tol'ko kaplic, tol'ko let ...« Miran, ki mu je bilo že doslej največje veselje delo na kmetiji, je še toliko bolj vesel, ker je sledil očetovi tradiciji in si že prislužil penzijo v velenjskem premo govniku. Bojanov nasmeh pa je bolj grenak, še dolgo bo moral garati. Šoštanjski župan Darko Menih (levo) je dobil, potem ko je Gorenje v njegovi občini razširilo dejavnost in začelo sestavljati tudi oklepnike, pravi investicijski polet. Branetu Vrtačniku (največjemu gradbincu v Šoštanju) in Bra-netu Apatu (članu uprave Gorenja) je zato namignil: »Kar nadaljujmo - kmalu bomo nazdravili tehnološkemu parku, nakupovalnemu centru pa še čemu .« Mož na levi strani je Darko Lihteneker - Lihti, vodja Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje in ravnatelj Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju, je velik uživač. Praviloma vedno nasmejan in dobre volje. Zakaj je tokrat dobre volje? Menda zato, ker naj bi bil njegov golaž, ki ga je pripravljal že, ko je bil še študent, boljši od šolskega, čeprav je bil mentor tistim, ki so ga pripravljali za srečanje poslovnih partnerjev Šolskega centra. »A ti povem zakaj? Vedno je bilo tako in bo, da so pomembne začimbe,« je povedal. Ni pa povedal, ali je bil njegov bolj pekoč, redek ali . od šolskega. V ledu zdržal več kot uro Neki Nizozemec, ki so ga ljudje poimenovali kar Ledeni mož, se je odločil, da bo presegel svoj svetovni rekord in v ledu zdržal kar 72 minut. Wim Hof je na ulici v Manhattanu podrl rekord v najdaljšem kopanju v ledeni vodi. 48-letni moški pravi, da je skrivnost njegovega uspeha v tem, da se je s tantrično metodo tumo naučil uravnavati telesno temperaturo. Rekord v enaki panogi je dosegel že leta 2004, ko je v posebnem zaboju z ledom zdržal 68 minut. Lani je želel splezati na Mount Everest v kratkih hlačah, a mu to ni uspelo, zato se je odločil, da bo spet poskusil to leto. Hof je kot rekorder v Guinnessovo knjigo rekordov vpisan kar devetkrat, vedno pa seje preizkušal v panogah, v katerih je moral uravnavati svojo telesno temperaturo. Kako preprečiti kajenje? V Avstriji so se domislili novega načina, kako preprečiti kajenje. Če kadilcem ni mar za zdravje, jim bo mogoče zadišal denar. Avstrijci bodo z luksuzno limuzino poskušali kadilcem pokazati, kaj bi si lahko finančno privoščili, če bi se odrekli vsakodnevni razvadi. Protikadilsko limuzino bo mogoče videti v nakupovalnih središčih do marca. Organizatorja kampanje sta avstrijski nikotinski inštitut in ameriška farmacevtska družba Pfizer. Oba ob tem poudarjata, da bi k zmanjšanju števila kadilcev prispevalo tudi zvišanje cen cigaret. Denar je eden od treh glavnih razlogov za opustitev kajenja. Kip za medveda Na Škotskem poteka kampanja za postavitev kipa medvedu, ki se je »bojeval« v poljskih vrstah v II. svetovni vojni, umrl pa je v Edinburgu. Rjavi medved z imenom Voytek je bil težek 113 kilogramov, visok pa skoraj dva metra. Poljski vojaki so ga v svoje vrste sprejeli leta 1943, ko so ga našli v Iranu. Medveda so izurili tako, da jim je nosil topovske krogle, naučili pa so ga tudi piti pivo in kaditi cigarete. Še več, celo registri- rali so ga kot vojaka, da je lahko potoval z njimi. Ob koncu vojne so se vojaki skupaj z Voytkom znašli na južnem delu Škotske, od koder so ga poslali v edinbur-gški živalski vrt, kjer je umrl leta 1963. Garry Paulin, škotski učitelj, o medvedu piše knjigo, prav on pa je bil tisti, ki je prvi dal pobudo, da bi Voytku postavili kip. S tem se strinja tudi Aileen Orr, ki je za to zgodbo slišala prvič že kot otrok, ko ji je o tem pripovedoval njen dedek, bivši škotski vojak - poljski veteran Augustyn Karolewski, ki še vedno živi na Škotskem, je o medvedu povedal: »Spomnim se ga kot velikega psa, a nihče se ga ni bal. Rad je imel cigarete, rad je imel pivo - kot vsak pravi vojak.« Riba prinesla odgovor na pismo Neka Japonka je dobila odgovor na pismo, ki ga je odposlala pred 15 leti. Odgovor pa ji je poslal neki ribič, ki mu je pismo prinesla riba. Ribič je namreč ulovil ribo, ki je imela na trebuhu prilepljeno to pismo. Pozneje se je izkazalo, da je leta 1993 neka šolarka pismo prilepila na balon in ga spustila v zrak na praznovanju obletnice njene šole. V pismu je zapisala: »Naša šola ima 120 let /.../ Če boste našli to pismo, mi ga, prosim, vrnite.« Ribič je ribo s pismom ulovil v Tihem oceanu, 150 kilometrov od mesta Kavasaki, kjer je bilo pismo odposlano v nebo. Mala šolarka, ki je pismo spustila v zrak, je danes 21-letna študentka. Za eno od japonskih televizij je dejala, da ni pričakovala, da bo odgovor dobila na ta način. Kradla za neznanega ljubimca Neka japonska računovodkinja je svojemu podjetju ukradla okoli 750 tisoč evrov in jih je dala ljubimcu, ki ga ni nikoli videla. Pravzaprav ga je videla šele na sodišču, Kontracepcija za koale in kenguruje V Avstraliji so se koale tako razširile, da so znanstveniki zanje že razvili kontracepcijske tablete. Zdaj je enaka usoda doletela še kenguruje. »Želimo najti način za nadzorovanje ene od najbolj številnih živalskih vrst v Avstraliji, ne da bi jih ubijali,« je povedal domačin za časopis Sydney Morning Herald. Novica o novem dosežku je v časopise prišla prav v času, ko se aktivisti za pravice živali borijo saj so njo in njenega partnerja obtožili kraje. 30-letna Japonka je možaka spoznala prek spleta pred šestimi leti. Zvezo sta ohranjala po elektronski pošti in telefonu. Moški jo je kmalu prosil za denar, s katerim bi svoji mami plačal zdravljenje. Ženska, ki ni vedela, da je zgodba o bolezni laž, mu je najprej dala vse svoje prihranke, nato pa je začela krasti podjetju, v katerem je zaposlena. »Mislila sem, da me ne bo več ljubil, če mu ne bom dala denarja,« je Japonka povedala policiji. proti usmrtitvi tri tisoč kengurujev. Toliko teh avstralskih živali je preplavilo vojaško bazo v Canberri. Znanstveniki so na kengurujih že opravili prve teste. Ugotovili so, da se bo število kengurujev zmanjšalo v desetih letih. Odrasli so mlade še enkrat razočarali. Pogajalci so popustili in včeraj je bil pouk. Pust pod streho Res je, da v Mozirju še niso dokončali večnamenske dvorane, a Pusta bodo vseeno spravili pod streho. Nepopolna ponudba Šaleška dolina se je konec tedna spet dobro predstavila na turističnem sejmu v Ljubljani. Škoda, da še ne bo mogla kar nekaj časa goste povabiti, da lahko pridejo k njim po sodobni cesti. Tako in drugače Pravimo, da je treba čim več hoditi v naravo. Peš. A na šoštanjskem koncu vseeno opozarjajo, da je Smrekovec vse bolj na motorni pogon. Vse za dom Gorenje ne proizvaja le vsega za dom. Ukvarja se tudi vse bolj s tistim, kar doma nastaja. Tudi z odpadki. Gibljivost zaposlenih Pri nas predvsem delodajalci opozarjajo na večjo fleksibilnost trga delovne sile. V Velenju so vsaj v samem vrhu zavoda za zaposlovanje pri kadrih res zelo fleksibilni. Gor in dol Tudi zato, ker šaleška podjetja uporabljajo manj vode, bolje plavajo in jim ne teče voda v grlo. So pa zaradi tega bolj na suhem v Komunali. Odveč strah V Šmartnem ob Paki je nekatere strah, da jim bo država krojila promet v središču kraja. Ne, država bo dala le denar, če bo kaj narobe, bodo menda krivce lahko iskali kar doma. Podražitvena rima Cene so se močno povzpele. Tudi plače so šle gor, a jih ne bodo ujele. Po kar nekaj zapletih končno ključi 16 neprofitnih stanovanj v občini Šmartno ob Paki od sobote dalje vseljivih - Postopki za pridobitev dovoljenj povzročili več težav kot sama izgradnja NASI KRAJI IN LJUDJE Med dodelitvijo ključa in podpisom odločbe o dodelitvi neprofitnega stanovanja Upravičenci do neprofitnih stanovanj skupaj z občinskim vodstvom in predstavniki upravljalca objekta pred novim domom. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 26. januarja - Minula sončna sobota je bila za 16 mladih družin iz občine Šmartno ob Paki radostna. Tega dne so namreč dobili ključe neprofitnih stanovanj, pri izgradnji katerih sta združila moči lokalna skupnost (ta je lastnica 6) in Stanovanjski sklad RS, ki je lastnik 10 stanovanj. V stanovanjskem bloku v središču občine pa so še štiri stanovanja, ki jih je investitor - gradbeno podjetje Kograd Igem iz Dravograda -prodalo na trgu. Na krajši priložnostni slovesnosti v dvorani šmarškega kulturnega doma, kjer so upravičenci dobili ključe, je tamkajšnji župan Alojz Podgoršek dejal, da je to pomemben dan tudi za lokalno skupnost. »To je pravzaprav zgodovinski dogodek zanjo, saj smo takole delili stanovanja našim občanom in občankam sploh prvič. S tem smo prišli nasproti občanom, ki imajo v tem trenutku največjo stanovanjsko stisko. Poleg delovnega mesta je stanovanje gotovo življenjska dobrina, zato upam, da jo boste znali ceniti in da se boste v novem domu prijetno počutili.« Po besedah Alojza Podgorška so odločitev o naložbi v lokalni skupnosti sprejeli pred 4 leti. Odločitev zaradi finančnih razlogov ni bila lahka. »Sprejeli smo namreč tudi sklep o izgradnji prizidka k osnovni šoli, zanj pa od države nismo dobili želenega denarja. Danes lahko ocenjujemo, da je bila odločitev o pomoči pri reševanju stanovanjskih stisk našim občanom in občankam pravilna.« Težav med gradnjo seveda ni manjkalo. Več jim jih je povzročilo pridobivanje potrebnih dovoljenj, soglasij in dokumentov kot sama izgradnja. Tudi pri finaliza-ciji ni šlo brez zapletov, zaradi katerih se je rok vselitve prestavljal iz meseca v mesec. »Vodstvo občine je vložilo veliko truda, da so podi-zvajalci odpravili čim več ugotovljenih napak, in to čim prej. Stanovanja so lepa, nadstandarna, gradnja kakovostna, komisija, ki sem jo imenoval za razdelitev stanovanj, pa je svoje delo odlično opravila. Pri razdelitvi je upoštevala določila zakona, točkovnika in pravilnika.« Stanovanja so različnih velikosti: garsonjere merijo blizu 38, dvosobna stanovanja 59 kvadratnih metrov. Veliki so tudi balkoni. V spodnjem delu bloka so skupni prostori, prostora za shrambo otroških vozičkov, koles, sušilnica, vsako stanovanje pa ima tudi svojo klet. Objekt je prevzelo v upravljanje Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, katerega lastnik je Stanovanjski sklad RS. Prvi blok (tako imenovani učiteljski) naj bi v Šmartnem ob Paki zgradili v 60. letih, naslednja dva pa v 80. letih prejšnjega stoletja. Številno članstvo skrbi za varnost kraja Iz dela gasilskih društev .O Četrtina krajanov je včlanjenih v PGD Šentilj - Lani gasili dva požara, pomagali pri poplavah in delovali aktivno preventivno - Izvolili novo vodstvo Šentilj pri Velenju - V soboto so se na 76. zaporednem letnem zboru zbrali člani Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj. Udeležba je bila odlična, na zboru pa so tudi tokrat pregledali opravljeno delo v preteklem letu, ga ocenili in glasno povedali, kaj bi lahko bilo opravljeno boljše. Tokrat so izvedli tudi volitve. Z mesta predsednika se je 255 članov. O delu PGD Šentilj v letu 2007 pa smo izvedeli: »Po tradiciji se gasilci prvo nedeljo v mesecu maju zberemo v farni cerkvi, da proslavimo praznovanje svetega Florjana - zavetnika gasilcev. Tako je bilo tudi lani. Mašo je daroval naš gospod župnik, gasilci pa smo po maši pred cerkvijo skromno pogostili vse prisotne. Za 1. maj ter novo leto smo postavili mlaj oziroma novoletno jelko pred gasilskim domom. Pomoč smo nudili tudi pri postavitvi novoletne jelke na Titovem trgu v Velenju ter pri postavitvi mlaja pred cerkvijo v Šentilju ob praznovanju krajevnega praznika,« je povedal poveljnik društva Drago Potočnik. Poudaril je še, da je delo operative potekalo vso leto. Za tekmovanja so usposobili 7 desetin, ki so tekmovale na občinskem prvenstvu ter na raznih drugih zemeljski plaz ogrozil dve stanovanjski hiši. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so pripravili številne preventivne aktivnosti. Med drugim tudi vajo »Evakuacija otrok iz šole Šentilj«, kjer so sodelovali člani društev Šentilj, Pesje in Andraž ... Med letom so šestkrat opravili prevoz vode krajanom, zamenjali žlebove na gasilskem domu, demontirali, obnovili ter ponovno namestili hidrantne omarice na vodovodnem omrežju. Tudi preverjanje društva, ki ga je izvedla MOV Velenje, so uspešno prestali. Za boljšo opremljenost društva so nabavili še prenosno radijsko postajo, štiri pare zaščitnih škornjev, štiri zaščitne čelade ter štiri zaščitne obleke za gozdne požare. Tako bodo prizadevni člani društva lahko delovali še bolje, predvsem pa bolj varno tudi do sebe. rA Veliko pozornosti so gasilci PGD Šentilj lani posvetili izobraževanju in usposabljanju za tekmovanja. po 15 letih poslovil Ivan Dražnik, z mesta poveljnika pa Drago Potočnik. Nov predsednik društva je v soboto postal Andrej Vasle, poveljnik pa Robi Krajnc. Društvo, ki že tri četrt stoletja skrbi za protipožarno preventivo in zaščito kraja, je za Šentilj velikega pomena. Da je sodelovanje društva s krajani dobro, dokazuje tudi podatek, da je vanj včlanjenih več kot četrtina prebivalcev Šentilja. Društvo tako šteje društvenih tekmovanjih. V celotnem letu so imeli dve požarni intervenciji, in sicer je v mesecu marcu nastal manjši požar na balkonu hiše Irgl v Arnačah, junija pa je udarila strela ter zanetila ogenj na električnem drogu v Kotah. Na pomoč so priskočili tudi ob septembrskih poplavah, ko je voda zalila kletne prostore v osnovni šoli ter kletne prostore v stanovanjski hiši Rebernik. Intervencijo smo imeli tudi v Ložnici, kjer je Med letom gasilci v Šentilju poskrbijo tudi za družabna srečanja in izlete. Lani so organizirali dva: za mladino enodnevno kopanje na Debelem Rtiču, za člane in članice pa ogled gasilskega muzeja Vransko, ogled Ljubljane ter veseli zaključek na Dolenjskem. Ob izteku leta so razdelili koledarje krajanom Šentilja, Kavč in Pod-kraja ter jim zaželeli mirno, srečno, zdravo, uspešno in veselo leto 2008. ■ bš PGD Šmartno ob Paki: za vzor ostalim Šmarški gasilci dokazali, da znajo pomagati in da so dobro organizirani - Med letošnjimi prednostnimi nalogami nakup avtocisterne in ureditev gasilskega muzeja Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 26. januarja - »Prepričan sem, da smo s skupnimi močmi naredili kar nekaj za napredek in razvoj prostovoljnega gasilstva. Marsikaj smo postorili, naše desetine so na tekmovanjih dosegle zavidanja vredne uvrstitve, sploh pionirke, veterane in veteranke, ki jih letos čaka še državno tekmovanje, zato lahko minulo leto označimo kot uspešno leto za naše društvo,« je med drugim dejal na občnem zboru predsednik šmar-ških gasilcev Franc Kumar. Kumar je še povedal, da so lani devni so bili še pri usposabljanju članov in na področju preventive. »Najbrž bi lahko naštel še kaj. Uspešnega dela pa ne bi bilo brez prizadevnih mentorjev desetin, operativcev in drugih članov društva ter seveda vseh tistih, ki so nam pomagali pri uresničevanju zastavljenih nalog,« je še dejal Franc Kumar. V operativi so lani namenili precejšnjo skrb usposabljanju skupine z rednimi vajami, skrb za dobro tehnično opremljenost in opremo za osebno zaščito, preventivno dejavnost, izobraževanje članov. Tečaj gasilca je lani uspešno opra- imeli pet intervencij, največja in najzahtevnejša je bila seveda pomoč prizadetim v lanski vodni ujmi. Občanom je priskočilo na pomoč in s tem preprečilo še večjo škodo 45 gasilcev, strošek intervencije pa so ocenili na blizu 120 tisoč evrov. Da so šmarški gasilci lani delali dobro, dokazali, da so dobro organizirani in da znajo pomagati, so jim v razpravi potrdili nekateri udeleženci občnega zbora. »Lahko ste za vzor drugim društvom,« je menil šmarški župan Alojz Podgoršek. Letošnji delovni program PGD Šmartno ob Paki je obsežen in tudi finančno zahteven. Med drugim načrtujejo (v sodelovanju z občino, računajo pa tudi na sodelovanje donatorjev in občanov) nakup avtocisterne, nadgradnjo prizidka, v katerem bodo uredili gasilski muzej, nekatera vzdrževalno-obno-vitvena dela na gasilskem domu, sodelovanje na prireditvah v obči- JOT T- JrmT*^ : - — i irw< J JJ ' L I n 4Jm t ■ . : t a Za letos so si zadali obsežen in tudi finančno zahteven delovni program. opravili precej obnovitveno vzdrževalnih del na domu, izkazali so se kot odlični organizatorji občinskega tekmovanja za mladino, člane, članice, veterane in veteranke, poskrbeli so za družabno življenje članov, članom pobratenega društva Trnovci so pripravili nepozabno druženje. Kar nekaj gasilcev je priskočilo občanom na pomoč v vodni ujmi septembra lani. Priza- vilo 7 članov, 8 operativnih gasilcev pa je še dodatno izpopolnjevalo svoje znanje na izobraževalnem centru na Igu. »Več kot 250 vaj so imele naše desetine lani. Njihov trud in trud mentorjev je bil poplačan. V že tako bogato vitrino zavidanja vrednih priznanj in pokalov smo shranili nove«, je med drugim dejal Bojan Rakun, poveljnik društva. Povedal je še, da so ni, organiziranje memorialnega tekmovanja, izobraževanje članov, preventivne dejavnosti, pozornost pa bodo namenili še delu z mladino. Ob koncu občnega zbora so sprejeli v svoje vrste 9 novih članov, podaljšali za eno leto mandat dosedanjim članom upravnega odbora društva ter podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu. ^Hjs Več pozornosti izobraževanju članov in zdravljenju čebel Čebelarsko društvo Mlinšek se je pred leti vključilo v združenje čebelarjev Savinjsko-šaleške regije in je s 74 člani najštevilnejše društvo v njej. V januarju so se člani društva zbrali na rednem letnem 79. občnem zboru. Prvi je letno poročilo o preteklem delu društva podal predsednik ČD Mlinšek Martin Meško, ki je med drugim povedal: "Čebelarstvo se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja, zato moramo posvetiti še večjo pozornost higieni in varstvu čebel in čebeljih proizvodov. Naše društvo posveča veliko skrb izobraževanju, zdravljenju čebel, pridelovanju neoporečnega medu, pri čemer tesno sodelujemo z veterinarsko posvetovalno službo. Prav tako pa že vrsto let spodbujamo in vodimo čebelarske krožke na osnovnih šolah, ki nam prinašajo srebrna in zlata odličja. Zelo smo ponos- ni in hvaležni mentorjem in vodstvom šol, ki kažejo razumevanje za tovrstno dejavnost. Posebej pa se moram zahvaliti oddelku za kmetijstvo MO Velenje za nerazumeva- delovnega programa za letos pričakujejo največ od kmetijske dejavnosti MO Velenje, ki ima največ koristi od čebelarstva. »Čebelarstvo ni potrebno samo z ekonom- nje pri delitvi sredstev za društva po javnem razpisu, ki našemu čebelarskemu društvu ni namenilo niti centa pomoči." Pri uresničevanju skih vidikov čebelarja, temveč ima pomemben vpliv na okolje v kmetijstvu in sadjarstvu, zato je nujno, da pristojne oblasti posvečajo več pozornosti tej dejavnosti, saj daje družbi ogromne koristi na vseh ravneh, za kar je kmetijsko ministrstvo v letu 2006 že imelo nekaj posluha, za leto 2007 pa ni bilo namenjenih sredstev." Letos čebelarsko društvo Mlinšek praznuje 80. obletnico dela, ki ga želi svečano proslaviti s prispevki MO Velenje ter s kakšnim pokroviteljem s posluhom za čebelarstvo. Pred koncem letnega občnega zbora ČD Mlinšek so nekateri dolgoletni in vestni ter požrtvovalni člani prejeli odličja Antona Janše in ČD Mlinšek. Prejeli so jih: Ivan Mel lil. st., Štefan Jelenko 11. St., Edvard Stropnik Lsr. Za življenjski jubilej SAŠE pa so priznanja prejeli Franc Kotnik, Franc Lajler ter Branimir Peer. ■ Bogdan Mugerle Možnosti zaposlovanja in študija v EU in pri nas / Velenje - V sredo, 23. januarja, smo za dijake zaključnih letnikov v Multimedijskem centru Kuni-gunda organizirali okroglo mizo na temo Možnosti zaposlovanja in študija v EU. Namenjena je bila vsem, ki jih zanimajo možnosti zaposlovanja v EU, predvsem dijakom zaključnih letnikov, pa tudi vsem brezposelnim in ostalim, ki lahko tako najdejo novo priložnost zase. Namenjena je bila tudi vsem dijakom zaključnih letnikov, ki jih zanimajo možnosti študija v EU, hkrati pa je bila zanimiva tudi za vse ostale, starše in dijake, saj so lahko izvedeli veliko tudi o potrebah trga v naši dolini. Mirica Zver z mariborske območne enote zavoda za zaposlovanje je namreč predstavila portal EURES, ki vsem zainteresiranim pomaga pri iskanju služ- be v katerikoli od držav EU, hkrati pa nam ponudi mnoge koristne informacije o državi, ki nas zanima. Na portal EURES je možno dostopati preko spletne strani Zavoda za zaposlovanje RS (-http://www.ess.gov.si/slo/Eures/-eures.htm). Hkrati je predstavila tudi portal PLOTEUS, ki je zasnovan podobno, le da daje informacije o možnostih izobraževanja v EU. Na spletni portal Ploteus je možno dostopati tudi preko Zavodovih strani: http://europa.eu.int/plote-us/portal/home.jsp Možnosti študija v tujini je predstavila tudi Andreja Jazbec, ki je predstavila organizacijo Hakes international, ki dijakom pomaga pri izbiri in prijavi študija v tujini. Z njihovo pomočjo je možno študirati na različnih fakultetah v številnih državah: Danska, Anglija, Wales, Škotska, Nizozemska, Grčija, Francija, Italija, Španija, Finska, Estonija in Irska. Joža Jamer Seme z Območne služne Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje pa je predstavila trg dela v naši dolini, poklice, ki so deficitarni, in tiste, ki so suficitarni. Tudi te informacije so bile za poslušalce zelo zanimive, saj so jim lahko v pomoč pri izbiri poklica, študija ... Večino predstavitev si je možno ogledati tudi na spletni strani gimnazije: http://ssg.scv.si/ ■ Gabrijela Fidler Srečanje upokojencev osnovne šole MPT Za nami so praznični decembrski dnevi in novoletni prazniki, ko se tudi na šolah srečamo upokojenci in zaposleni. Na OŠ MPT je tako srečanje še posebej prisrčno in iskreno. Vabilu smo se z veseljem odzvali. Učenci so nas razveselili z lepim kulturnim programom. Ravnatelj šole nam je voščil srečno novo leto in nas povabil k bogato obloženim mizam. V prijetnem druženju nam je čas seveda kar prehitro minil, saj se mnogi le tu srečamo z upokojenci in zaposlenimi. Radi obujamo spomine na učna leta. Med toledovci je še vedno močno prisoten občutek pripadnosti in domačnosti, zato se radi odzovemo vabilu v velikem številu. Sredi januarja so nas presenetili s povabilom na naše srečanje. A novoletna srečanja niso edina priložnost, ko se spomnijo na nas, saj nas razveselijo s čudovitimi šopki ob okroglih obletnicah. Hvala vsem toledovcem za lepe trenutke v druženju z vami. Posebej se zahvaljujemo ravnatelju, gospodu Tonetu Skoku, ki vsakemu tako tenkočutno prisluhne. Vsem toledov-cem na šoli želimo srečno novo leto, veliko zdravja in delovnih uspehov. ■ Mara Baškovič Zavod za gozdove svetuje Svetovni dan mokrišč V soboto, 2. februarja, je svetovni dan mokrišč (Word Wetlands Day). Označuje spomin na leta 1971 podpisano Ramsarsko konvencijo o mednarodno pomembnih mokriščih. Kaj so mokrišča? Mokrišča so življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi. Skupno jim je to, da njihov življenjski utrip narekuje voda, saj so stalno ali začasno zalita s sladko ali slano vodo. So izredno raznolika, njihova opredelitev in razvrstitev je zapletena. Mokrišča so naravnega, lahko pa tudi umetnega nastanka. Razpon velikosti mokrišč je zelo velik: od poplavnega gozda ob Amazonki, ki meri petnajst Slovenij, do najmanjših kalov, ki merijo nekaj kvadratih metrov. V vsakdanji govorici ljudje mokrišča pogosto imenujejo kar »močvirje«, a so močvirja le del velike in pestre skupine mokrišč. Tudi samo močvirje je pogosto le del nekega mokrišča. Med mokrišča uvrščamo: nizka in visoka barja, trstičja, šotišča, močvirja, presihajoča jezera, kraška polja, podzemne jame z vodo, priobalne pasove jezer in morij, mangrove, obrežne sisteme tekočih voda, kot so prodišča, loke - poplavna območja rek in potokov, mrtvice, delte in sama obrežja vodotokov, mlake, mokrotne travnike, kale, opuščene glinokope, akumulacije, riževa polja, soline in še bi lahko naštevali. Splošno poznana mokrišča so že omenjeni amazonski poplavni gozdovi, nato Pantanal v osrednjem delu Južne Amerike, ki meri več kot deset Slovenij, Everglades na Floridi, Okavango, Lemmenjoki na Finskem, delta reke Donave, Kopački rit ob sotočju Drave in Donave ter števila druga, katerih najbolj ohranjeni in pomembni deli so uvrščeni na svetovni seznam mokrišč. Skupaj je sedaj na tem seznamu 1708 mokrišč, pokrivajo pa 1,5 milijonov km2, kar predstavlja površino 77 Slovenij oziroma 1 % kopnega ozemlja na Zemlji. Delež mokrišč v površini Slovenijie ni velik, jih je pa veliko po številu, saj so majhna po površini. Pokrivajo manj kot dva odstotka površine, ob upoštevanju vseh poplavnih površin pa pet odstotkov. Po površini prevladujejo umetna, ta so nastala predvsem zaradi akumulacije vode, po številu pa naravna, ki pa so zelo ogrožena. Na seznam svetovno pomembnih mokrišč so uvrščena tri: Sečovelj-ske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero, ki je bilo skupaj z oko- lico (Križno jamo, Karlovico, Zelško jamo in Rakovim Škocjanom) na seznam uvrščeno leta 2006. Škocjanske jame so prvo v Evropi zaščiteno podzemno mokrišče. Njihova skupna površina znaša 8.205 ha, kar predstavlja štiri promile ozemlja. Poleg njih so znana mokrišča Zelenci, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, Lovrenška jezera na Pohorju, mokrišča ob Muri. Mokrišča umetnega izvora so kali na Krasu (ki so tam edine površinske vode), pri nas pa kali na pašnih planinah, ribniki (pri vili Široko), zajezitvena jezera (Ptujsko, Šmartinsko, Zovneško jezero) in seveda udorna jezera v Šaleški kotlini, ki so velik turistični, pa tudi naravovarstveni potencial doline. V našem območju večjih oziroma širše znanih naravnih mokrišč ni veliko, so pa številna majhna, največ jih najdemo v ali ob gozdovih. Najbolj znana so: izvir Črne (eden od izvirov Savinje) v Logarski dolini, Cov-nikovo barje, Jezernikovo jezero nad Lučami, Blate pri Rečici ob Savinji, močvirje ob učni poti Debrca. Tudi številna ledinska imena spominjajo na mokrišča: Blato, Čreta, Huda mlaka, Kropa, Loka, Lokovica, Luže, Mlake, Vrbje, Zabja vas. Mokrišča so izredno ogroženi ekostemi, ker so na meji dveh svetov in kot taki zelo občutljivi. V Evropi veljajo za najbolj ogrožene ekosisteme, saj so kot »močvirja« dolgo veljali za ničvreden, neproduktiven svet, ki ga je bilo treba za vsako ceno meliorirati, izboljšati. Praktično vsa naravna mokrišča pri nas so bila kdaj pred tem, da jih uničijo ali vsaj poskusijo uničiti, tudi svetovno slavno Cerkniško jezero. Danes je zaradi svoje ogroženosti vsem znano mokrišče Bije ob Savi Dolinki, pred desetletjem je bilo to mokrišče Mlake v Vipavski dolini. Zaradi njihove vloge pri kroženju (in zlasti čiščenju) vode mokrišča imenujemo tudi »ledvice pokrajine«, zaradi njihove funkcije v prehran-ski verigi in biotske raznovrstnosti pa »biotski supermarket«, saj so po biotski pestrosti eden najbogatejših ekositemov. V preteklosti so vplivala na razvoj civilizacij (namakanja), pa tudi danes so vir hrane (ribolov, riž) zadrževalniki vode, ki varujejo pred poplavami ali omogočajo namakanje. Čistilni sistemi odpadnih voda, ki posnemajo delovanje mokrišč, so danes v splošni uporabi tudi pri nas. Leta 2008 bo svetovni dan mokrišč potekal pod imenom Zdrava mokrišča - zdravi ljudje. S tem sloganom želijo članice Ramsarske konference opozoriti na pozitivne učinke zdravih mokrišč na ljudi preko oskrbe s hrano, čisto vodo, farmacevtskimi izdelki ipd.. Opozoriti pa želijo tudi na negativne učinke napačnega upravljanja z mokrišči, ki se kažejo v katastrofalnih poplavah, onesnaževanju voda, boleznih in zažiga-nju šotnih barij. ■ Marijan Denša, univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov VI PISETE Gobe kot zdravilo Danes zagotovo vemo, da so se v davni preteklosti glive in gobe razvijale vzporedno z razvojem rastlinskega ter živalskega sveta in tako vzdrževale v naravi krog biološke presnove. Človek je že v daljni preteklosti spoznaval različne lastnosti gob. Koristil jih je kot hrano, kot zdravilo in nekatere vrste gob je uporabil tudi v raznih kultnih obredih. Na daljnem vzhodu (Japonska, Kitajska) so že pred tisočletji gobe s pridom uporabljali v ljudskem zdravilstvu. Te stare izkušnje danes v večji meri potrjuje tudi sodobna (zahodna) uradna medicina. Gobe vsebujejo za človeka koristna eterična olja, vitamine in minerale, nekatere tudi antioksidante in celo snovi, ki zavirajo razvoj najhujših bolezni današnjih dni. V svetu je danes najbolj znana zdravilna goba - doma iz daljnega vzhoda SHIITAKE. Lat. Lentinus edodes, slovensko ime pa je užitni nazob-čanec. V naših krajih (kot samonikla goba) v naravi ne raste. Umetno gojeno pa to gobo lahko kupimo v specializiranih trgovinah, največkrat posušeno ali v obliki prahu. Od samoniklih gob, ki rastejo v naših krajih, je precejšnje število vrst na seznamu zdravilnih gob, čeprav so raziskave še v teku. Na tem seznamu so nekatere vrste mlečnic (Lactarius), golobic (Russula), borov glivec (Sparassis crip-sa), bezgova uhljevka (Auricularia auri-cula-judae) in še druge. Tudi lastnosti zdravilnih gob je potrebno dobro poznati in jih uživati »s pravo žlico«, kot pra- Bezgovo uhljevko (Auricularia auricula-jude) najdemo tudi pozimi. Je zdravilna goba, vendar nam lahko povzroči tudi neljube učinke! (Foto: Ana Ivanovič) vi ljudski pregovor. Bezgova uhljevka, npr., redči kri in lahko povzroči neljube učinke. Za bralce bo morda tudi zanimiv podatek, da ima večina lesnih gob, ki rastejo na odmrlih deblih in štorih, zdravilne učinke, čeprav so v standardnih gobarskih knjigah in priročnikih (zara- di olesenelega tkiva) opisane kot neužitne. S posebno predelavo izdelan prah teh gob uporabljajo za čaje, ki delujejo kot preventiva kakor tudi kot pripomoček pri zdravljenju številnih bolezni. Ugotovljeno je namreč, da nekatere lesne gobe vsebujejo snovi, ki krepijo imunski sistem in celo zavirajo tvorbo zdravju škodljivih celic. Zimski čas za večino nabiralcev gob ni primeren za sprehode v gozd. V tem času, razen lesnih gob, težko najdemo kakšno »pravo« gobico, primerno za prigrizek. Letošnja zima pa je takšna, da nas narava dobesedno vabi, da si jo kdaj privoščimo. Vsekakor moramo poskrbeti za primerna oblačila in varno obutev. Vse premalo se zavedamo, da nam imunska odpornost preko zime slabi in smo prav v tem »pustnem« obdobju najbolj potrebni gibanja na čistem in svežem zraku, ki je oplemeniten z naravnimi eteričnimi olji. Prav to pa nam ponuja borov in smrekov gozd. Ob koncu naj poudarim: tudi v naših gozdovih je moč najti zdravilne gobe. Največje zdravilo za nas pa je, če se po napornih delovnih dneh podamo v naravo in se tam sprostimo. Ob vrnitvi pa za priboljšek poberemo še kakšno znano užitno gobo. ■ Jože Lekše Evropska prvakinja v osnovni soli Antona Aškerca V četrtek je bilo v osnovni šoli Antona Aškerca zelo veselo. V telovadnici šole smo pripravili prireditev v čast naši zlati Staši Lipnik. Mirna, tiha devetošolka Staša je s sabo prinesla zlato iz Talina, kjer se je odvijalo 22. člansko in 13. mladinsko evropsko prvenstvo v ITF taekwondoju. Staša je dosegla zlato v borbah do 58 kg in je premagala tekmovalke iz Škotske, Češke in Ukrajine. Prvenstva se je udeležilo več kot 400 udeležencev iz več kot 30 evropskih držav. Na začetku prireditve so Stašini prijatelji iz kluba prikazali osnovne prvine taekwondoja. V dvojicah so prikazovali prijeme, dvoboje. Za gledalce je bilo še posebej zanimivo, ko so z golimi rokami prelomili opeko. Sledil je intervju s Stašo. Marsikaj nam je zaupala. Med drugim tudi to, da nima treme pred nastopi, kar nas je vse bolj ali manj presenetilo. Spoznali smo, da svoje treninge jemlje zelo resno, trudi se od prve do zadnje minute, ki jo preživi s trenerjem. Tudi njen trener ni skrival ponosa ob tako velikem uspehu. Pohvalil je Stašo, hkrati pa povedal, da imata pred sabo še veliko ciljev, ki jih želita čim hitreje doseči. Meni, da dokler bo Staša tako resna, zanesljiva pri svojih treningih, ni nič nemogoče. Tudi mi, mladi novinarji, smo ji čestitali in bili ob tem zelo ponosni. ■ Martina Hribernik, OŠ Antona Aškerca Taborniki rodu »Lilijski grič« Pesje smo preživeli spet en fantastičen vikend. V petek popoldne smo se odpeljali do doma CŠOD Škorpijon. Sicer naj bi bilo to zimovanje, a bi ga z lahkoto poimenovali pomladovanje, saj smo tokrat prvič ostali sredi zime (25. januar) brez krpice snega. Letošnji program za medvedke in čebelice je vključeval spoznavanje tabora skozi sliko in prakso, izdelovanje vodovega znaka, orientacijo, astronomski večer, filmski večer, večer ob tabornem ognju in zabavno druženje ter osvajanje veščin po vodih. Gozdovnice in gozdovniki pa so imeli orientacijo, izdelovanje bivaka in stražnega prostora, izdelavo minskega polja in merjenje azimuta, pohod in orientacijo, pa še kuhanje marmelade na prostem, ki je bilo osnova za veščino Mnenja in odmevi kuharja. Vsi skupaj smo imeli zabavno prireditev v soboto zvečer, ki jo je voditelj poimenoval po znani oddaji »Vzemi ali pusti« in na kateri smo se neznansko zabavali ob kaznih in nagradah. Za vse pa je bilo enako nedeljsko dopoldne, ko smo jahali konje. Otroci so bili tako navdušeni, da bi še kar ostali in še jahali, a časa ni bilo več, sledilo je le še kosilo in pot domov. Na svidenje do naslednje take akcije! Odgovor na članka v rubriki »Prejeli smo« z dne 17. januarja 2008 V zvezi s člankoma, objavljenima v rubriki »Prejeli smo« (Naš čas, 17. jan.) želim, čeprav v članku nisem osebno omenjena, kot bivša ravnateljica Vrtca Šoštanj izraziti svojo prizadetost nad nekaterimi neresničnimi trditvami obeh avtorjev. Naj se oglasim, so me vzpodbudili tudi mnogi, ki delo Vrtca Šoštanj cenijo in spremljajo že dlje časa. Če se je sedanje vodstvo Vrtca odločilo, da bo otroški pustni karneval organiziralo »po meri otroka« in v drugačni obliki, kot smo ga izvajali v času mojega ravnatelje-vanja, je to njegova svobodna odločitev, ki jo spoštujem. Nesprejemljiva, žaljiva in komentarja nevredna pa je njihova utemeljitev za to: »Ali odrasli pri tem, ko izpostavljamo naše otroke (posebno tiste, ki tega ne želijo, ki so jokali, katerim ni bila všeč maska, ki so stali in čakali v koloni, da jih vidijo poželjive oči odraslih), s svojo sebičnostjo, da želimo videti nekaj lepega, da želimo otroški karneval prepoznaven v slovenskem prostoru, ne kršimo otrokovih pravic?« Potemtakem je vsakršno nastopanje otrok na proslavah, prireditvah itd. pred poželjivimi očmi staršev in drugih odraslih tudi kršenje njihovih pravic??? Dolgoletno tradicijo šoštanjske otroške maškarade smo v letu 2004 ponovno obudili in jo nadgradili v želji, da bodo pustnega doživetja deležni prav vsi otroci. Otroški mini pustni karneval smo pod mojim vodenjem zasnovali vedno kot projekt. Otroci so po strokovno predpisanih korakih na to temo s pomočjo vzgojiteljic spoznavali naše narodno izročilo - običaje, plese, pesmi, podobe... Vse to so pozneje vnesli v lik, ki so ga prikazovali na karnevalu. Kurikulum zaradi tega ni bil nikoli zanemarjen. Bralcem želim pojasniti, da nastopov estradnikov na karnevalu niso plačevali starši, kot je zapisano v članku, ampak je stroške krila Občina Šoštanj, kar je zabeleženo v poročilih. S tem v zvezi omenjam še otroški bazar ob novem letu, za katerega smo pridobili sredstva donatorjev, kar tudi izpričujejo redna poročila. Ob tem še to: z izkupičkom od bazarja smo sofinancirali nabavo igral za igrišča v dveh šoštanjskih vrtcih, v Topolšici in Šmarnem ob Paki, ki jih brez tega denarja zagotovo še ne bi bilo, vsaj ne povsod. Strinjam se, da so bili delavci vrtca ob teh projektih bolj obremenjeni kot sicer. Moram pa poudariti, da k sodelovanju nisem nikogar prisilila, sem pa jih poskušala motivirati, tudi z lastnim aktivnim delom. Po uspešni izvedbi je bilo ob pogledu na sijoče veselje otrok in staršev zadovoljstvo vseh nas, ki smo v priprave vložili čas in trud, zares veliko. Tako sem takrat vsaj čutila, navdušenje sodelavk sem jemala pristno. Nimam občutka, da bi tako povedane izjave bile izrečene iz bojazni pred avtoriteto. Zal jih, razen z enim prostim dnem, nisem mogla finančno nagraditi.Vzgojite-ljice so v starejših skupinah preverjale tudi odzive staršev. Od njih so prejele pisno povratne informacije, v katerih so izražali pozitivne vtise, z željo, da s takšno obliko dejavnosti nadaljujemo. Ob koncu želim ponovno poudariti, da odločitev sedanjega vodstva ne nameravam komentirati, še manj pa nanje vplivati. Svoje delo sem vseskozi korektno in z veseljem opravljala. Prav tako bi rada odgovorno in z veseljem kot vzgojiteljica delala v miru vse do upokojitve čez tri leta. Z moje strani je to moj odziv v medijih prvi in tudi zadnji. ■ Vesna Žerjav, vzgojiteljica v Vrtcu Šoštanj Ciril Grebenšek (1921 - 2008) Človekova pot je zapisana že v zvezdah; če ne že kar dobesedno, zato pa toliko bolj verjetno se je to zgodilo tudi Cirilu Gre-benšku. Izhajal je iz generacije, ki je veliko pretrpela, a je imela tudi veliko poguma in je precej tudi naredila. Nešteto udarniških ur, nešteto dela, nešteto odrekanj, a je na koncu naredila premogovnik in mesto Velenje, v katerem je pustila samega sebe in še veliko več. Kdo ve, kdo ga je navdušil za delo globoko pod zemljo, a je začel to pot in je na njej vedno tudi vztrajal. Rudarski poklic je nekaj posebnega in s takšnim tovarištvom, kot vlada med rudarji, se lahko pohvali le malo poklicev. Saj ni bilo vedno preprosto in enostavno, toda to je bil Ciril Gre-benšek in to je bil rudarski poklic. Ciril Grebenšek je bil že od nekdaj rudar z dušo in telesom in je tak ostal vse svoje žive dni. V svojem življenju je bil trd in zaveden Slovenec, kar je med drugim dokazal z vstopom v partizane, kjer je bil v Tomšičevi brigadi. Po vojni je bil aktivno vključen v izgradnjo novega Velenja, od regulacije Pake, centra Velenja, do parka. Vseskozi je aktivno deloval v organih upravljana - tako Rudnika lignita Velenja kot na občinski ravni. V znak pripadnosti in odločenosti so Cirilu po vojni zaupali ustanovitev in nato vodenje svečane rudarske čete, ki jo je vodil polnih trideset let. Ciril Grebenšek je bil šestnajst let tudi vodja ceremoniala ob sprejemu novincev v rudarski stan, ko ti s simboličnim skokom čez kožo postanejo »ta pravi knapi«. Izhajal je iz družine, v kateri je bilo veliko učiteljev, vsi pa so bili glasbeno nadarjeni; njegova mati je bila učiteljica klavirja in tudi oče, po poklicu sicer čevljar, je imel glasbeno žilico. Cirila, ki je talent za glasbo podedoval, je premamilo delo v premogovniku in namesto na glasbeno pot je stopil na veliko bolj naporno in še zlasti bolj nevarno pot rudarja. Z ženo Olgo, ki v sebi tudi nosi veliko glasbenega daru, sta vedno zelo rada zapela stare slovenske pesmi, ki jih sicer težko slišite. Zdaj pa je tudi tega konec, vse skupaj ostaja le še spomin. Spomin na Cirila Grebenška, spomin na strumnega moža, ki z močnim glasom komandira vsem zbranim. Spomin na človeka, ki je na koncu ostal tih in nemočen pred boleznijo, spomin na človeka, ki je bil v sebi velik in ponosen, in človeka, ki je imel neskončno rad svoje najbližje. Spomin na Cirila Grebenška. ■ Damijan Kljajič ^Hjs Pred Gorenjem 'strašen' teden V torek s Celjem Pivovarno Laško začetek drugega dela prvenstvene sezone, v soboto s Ciudad Realom začetek drugega dela lige prvakov V norveškem Lillehameiju se je v nedeljo končalo osmo evropsko rokometno prvenstvo. Danska je po treh bronastih odličjih na prvenstvih na Švedskem leta 2002 ter v Sloveniji leta 2004 in Švici leta 2006 prvič v svoji zgodovini stopila na evropski rokometni vrh. V finalni tekmi je s 24 : 20 premagala Hrvaško. Z zmagoslavjem si je priborila tudi vozovnici za letošnje olimpijske igre v Pekingu in svetovno prvenstvo prihodnje leto na Hrvaškem. Slovenskim rokometašem (v reprezentanci sta bila tudi Jure Dobelšek in Matjaž Mlakar, v hrvaški Drago Vukovic, v češki pa Tomaš Rezniček) so po zmagi v drugem delu prvenstva nad Norvežani na tiho upali tudi na zmago proti Dancem, s čimer bi imeli tudi možnosti za uvrstitev v polfinale. A so jih Danci, ki po mnenju številnih rokometnih strokovnjakov in športnih navdušencev v tem trenutku igrajo najboljši rokomet na svetu, premagali z 28 : 23 in jih poslali domov. Prijateljske tekme Gorenje - Zagreb C.O. 34 : 34 (18 : 19) Gorenje: Seir, Skok, Prošt, Tamše, Kavaš 2, Baškin 7 (3), Sovič, Sirk 4, Kljajič, Marušič, Oštir 6, Blaževič 9, Golčar, Medved 1, Gautchi 1, Haramandic 4. Gorenje - Borac Banjaluka 34 : 30 ( 15 : 13) Gorenje: Prošt, Seir, Skok, Kljaiič, Tamše, Medved 2, Kavaš 3, Harmandic 2, Oštir 6, Sirk 3, Marušič, Peterlin 3, Gautschi 4, Bashkin 6, Rezniček, Blaževic 1, Golčar 4. Gorenje - Slovan 36 : 32 (13 : 13). Gorenje: Prošt, Seier, Skok, Tamše, J. Dobelšek 4, Kavaš 1, Harmandič 1, Oštir 1, Sovič 2, Sirk 2, Medved, Mlakar 3, Gautschi, Baškin 4, Rezniček 1, Blaževič 5, Golčar 2. Bronasto medaljo so domov odnesli Francozi, ki so rezultatsko ponižali Nemce. Boljši od njih so bili kar s 36 : 26 ali za deset golov razlike. Peto mesto so si priigrali Švedi, šesto pa gostitelji Norvežani. Pred Slovenci, ki so se morali zadovoljiti z desetim mestom, so bili še Poljaki na sedmem, Madžari na osmem in Španci na devetem mestu. Slovenski ljubitelji rokometa pa medtem verjetno že pozabljajo na to Norveško. Najbrž tudi razočarani, ker pač naše izbrane vrste ne bo na olimpijadi. Vse bolj pa v ospredje prihaja državno prvenstvo. Za rokometaše Gorenja se drugi del tekmovalne sezone začenja že v torek, ko bodo v osrednji tekmi 9. kroga državnega prvenstva gostili vodilno moštvo po jesenskem delu prvenstva, Pivovarno Laško. Spomnimo: Celjani imajo 30 točk, drugi Cimos Koper 25, Velenjčani na tretjem mestu pa za vodilnim moštvom zaostaja za pet točk. Sploh bo zanje naslednji teden strašen. Po težki torkovi prvenstveni tekmi bodo v soboto v Rdeči dvorani v prvi tekmi drugega dela lige prvakov gostili španski Ciudad Real. V moštvu še ne bo Luke Dobelška, ki še vedno okreva po operaciji, trener Ivica Obrvan pa je zaskrbljen tudi zaradi poškodbe Draga Vukovica na Norveškem, kajti v torek je njegov nastop vprašljiv. Za igralci so zavzete in naporne priprave, med katerimi so odigrali tudi več prijateljskih tekem. A tudi vodstvo kluba ni držalo križem rok. Kot smo že pisali, bo moštvo v drugem delu močnejše za dva nova igralca - reprezentanta BiH Adnana ligi prvakov. Morda pa že prej, če bodo Nemci odvezali mošnjo. Zato je vodstvo kluba pohitelo in poiskalo novo okrepitev. 4-letno pogodbo je podpisalo z Momir-jem Rničem, 21-letnim srbskim igralcem, trenutno članom zrenjaninskega Proleter-ja. Ta 196 cm visoki igralec, ki igra na Na jesenski tekmi v Celju se je poškodoval Luka Dobelšek (v temnem dresu), ki pa je medtem že začel vaditi, a še nekaj časa ne bo mogel igrati. Vprašljiv pa je tudi nastop Draga Vukovica (prvi z desne). Harmandiča ter Belorusa Jurija Gromika, katerega prihod pričakujejo v kratkem. Medtem je iznenada napovedal odhod iz Velenja v jesenskem delu prvenstva njihov najboljši igralec Vukovic, ki se je z novimi delodajalci pogovarjal brez vednosti Velenjčanov. Z začetkom sezone 2009/10, ko mu poteče pogodba, se bo preselil k bogatemu nemškemu moštvu Gummersbachu, nasprotniku Gorenja v mestu zunanjega levega, bo v Velenje prišel prihodnje leto pred začetkom nove sezone. Harmandič pa je v sredo prejšnji teden že prišel v Velenje. Naslednji dan, v četrtek, je na prijateljski tekmi Gorenja z najboljšim hrvaškim moštvom Zagrebom (34 : 34) v športni dvorani v Šoštanju prvič oblekel majico novega moštva in z igro pokazal, da bo pomembna okrepitev Velenjčanov v boju za vrh lestvice. Pred nadaljevanjem tekmovalne sezone trener Ivica Obrvan ni bil najbolj razpoložen. »Priprave so minile v senci evropskega prvenstva in igralci so bili bolj ali manj z mislimi na Norveškem. Zaradi tega prvenstva pa tudi ni bilo dovolj časa za uigravanje. Zato torkova tekma tako za nas kot za naše nasprotnike prihaja prehitro. Morda smo vendarle nekoliko na boljšem, ker smo gostitelji. Celjane, ki so absolutni favoriti ne le te tekme, ampak celega prvenstva, bomo skušali presenetiti in jih premagati, kar bo bilo velikega pomena za samozavest igralcev. Med pripravami pa so naši igralci vendarle pridobili veliko moči. V vadbo smo vključili kar nekaj mladih, ki so zelo napredovali, pridobili tudi veliko izkušenj in gotovo predstavljajo bodočnost Gorenja. Dobro je, da smo se okrepili. Žal pa bosta Armandič in Gromiko (v začetku tega tedna ga še ni bilo v Velenje - p. a.) potrebovala kar nekaj časa, zlasti slednji, da se bosta uigrala.« Uvrstitev v drugi del lige prvakov predstavlja za Velenjčane vsekakor velik uspeh. In kaj lahko storijo v drugem delu? »Skupina je strašno močna. Ne ve se, kdo je boljši - Ciudad Real, Gummersbach ali Montpellier, resnično so vse tri vrhunska ekipe. Vsaka točka proti njim bi bila za nas velika. A ne predajamo se vnaprej. Pred našimi gledalci bomo dali maksimum. Hkrati bo vseskozi pred nami v ospredju domače prvenstvo, v katerem bomo skušali v boju s Cimosom in Gold Clubom, ki so naši največji konkurenti, ujeti drugo mesto in se ponovno uvrstiti v ligo prvakov,» pred nadaljevanjem tekmovalne sezone razmišlja velenjski trener. ■ vos Visoka zmaga Elektre Esotecha v Sežani Šoštanjčani potrdili dobro formo - Jutri v Šoštanju Alpos Dobro igro, ki so jo košarkarji Elektre Esotecha prikazali že na zadnji tekmi proti favorizirani Krki iz Novega mesa, so potrdili tudi tokrat v Sežani. Šoštanjčani so proti Kraškemu zidarju Jadranu upravičili vlogo favorita in se s to zmago še nekoliko utrdili med prvo sedmerico. V Sežani je Elek-tra Esotech vodila praktično celo srečanje. Že po prvi četrtini so si varovanci Ivana Stanišaka priigrali prednost 19 točk, ki je do konca tretjega dela igre narasla že na neulovljivih trideset točk. V zadnji četrtini je Stanišak dal priložnost za igro tudi mlajšim, tako da so gostitelji uspeli nekoliko omiliti poraz, kljub temu pa je bila razlika tudi ob koncu visoka - 24 točk. Tekma se je končala z rezultatom 95 : 71 za košarkarje Elektre Esotech. Pri Šoštanjčanih se je kar deset igralcev vpisalo med strelce, najbolj razpoložen pa je bil Dražen Bubnič, ki je dosegel 22 točk ob skoraj 78-odstotnem metu iz igre za dve. Ivan Stanišak, trener Elektre Esotech: »Po Rogli in Krki smo premagali še moštvo Kraškega zidarja Jadrana, zato smo zdaj z mislimi že pri naslednji tekmi proti Alposu Šentjurju. S četrto zaporedno zmago bi si namreč prak- tično že zagotovili mesto v ligi UPC Telemach za prvaka. V Sežani smo sicer odlično igrali tako v obrambi kot v napadu, zato sem v zadnji četrtini lahko priložnost za igro ponudil tudi našim mladim košarkarjem.« Lestvica 1. A košarkarske lige - lige UPC Telemach, pravzaprav že zelo kaže končno podobo po prvem delu. Zgornji del - prvo sedmerico, ki se bo v nadaljevanju, ko se jim bo pridružila še Union Olimpija, pomerila v ligi za prvaka - zaključuje Elektra Esotech. Ima dve zmagi več kot najbližji zasledovalci - polzelski Hop-si. Imajo pa tudi Šoštanjča-ni odigrano tekmo manj. Šoštanjčani so tako zelo blizu ponovni uvrstitvi med najboljše slovenske ekipe, kjer smo jih v zadnjih letih že vajeni. Je pa do konca prvega dela prvenstva še pet krogov, Elektra Esotech pa mora poleg teh odigrati še zaostalo tekmo z Geopli-nom Slovanom. Tekma za Alposom že jutri - v petek Zaradi pustnega karnevala je športna dvorana Šoštanj v soboto zasedena, tako da bodo košarkarji Elektre Esotecha svojo tekmo 18. kroga odigrali že jutri, v petek, 1. februarja. Obeta se nov zanimiv lokalni obračun, saj v Šoštanj prihaja Alpos. Šentjur je trenutno na devetem mestu prvenstvene lestvice in še ima nekaj malega možnosti za napredovanje v zgornjo polovico, zato bodo košarkarji Alposa v Šoštanj zagotovo prišli zelo motivirani. Na prvi tekmi v Šentjurju je Liga UPC Telemach 17. krog Kraški zidar Jadran - Elek-tra Esotech 71 : 95 (15 : 34, 16 : 18, 19 : 28, 21 : 15) Elektra Esotech: Dobovičnik 2, Bujan, Ličartovsky 11, Iva-novič 10, Kunc 13 (6-8), Vrečko 17 (4-4), Jeršin 8 (2-2), Gor-šek 4, Lekič 2, Golež, Šimunič 6 (2-4), Bubnič 22 (5-7) slavila Elektra Esotech z rezultatom 85 : 70. Za Alpos med drugim igra tudi Srboljub Nedeljko-vic, še lani član Elektre. Tudi zaradi tega bo tekma verjetno še bolj zanimiva. Srečanje med Elektro Esotech in Alposom Šentjur bo torej jutri (v petek) ob 20. uri v Športni dvorani Šoštanj. Že v torek, 5. februarja, prav tako ob 20. uri, pa bo v Šoštanju še zaostala tekma 14. kroga med Elektro Esotechom in Geoplinom Slovanom. Ljubljančani bodo na tej tekmi absolutni favoriti, na Kodeljevem v 3. krogu so slavili s 100 : 80. Šoštanjčani pa nikakor ne bodo vrgli puške v koruzo in obljubljajo, da se bodo borili, kot smo od njih že navajeni. ■ Tjaša Rehar, foto: Andrej Veternik SPORT IN REKREACIJA Golte so na prodaj Trenutno lastniška struktura ne omogoča nadaljnjega razvoja turistično rekreacijskega centra Golte - Potrebna so vlaganja v proge, žičniške in nastanitvene zmogljivosti, urediti pa je treba tudi cesti iz Mozirja in iz ljubenske strani Pet let je menilo, odkar so tukajšnje občine in nekateri podjetniki odkupili polovico Golt, drugo polovico pa so zadržali italijanski lastniki. V tem času se je v tem smučarskem centru veliko spremenilo. Za njimi je nekaj uspešnih zimskih sezon, ki bi bile še boljše, če bi bile snežne razmere bolj stabilne, Golte pa postajajo ved- no bolj obiskane tudi v poletnem času. Kljub zadovoljivim rezultatom pa so sedanji delničarji ocenili, da trenutna lastniška struktura, ne omogoča začrtanega nadaljnjega razvoja in potrebnih vlaganj. Ta niso le na smučiščih, ampak je nujno treba urediti ustreznejši dostop do tega centra. Z občino Mozirje je sicer dogovorjeno, da naj bi cesto do Planinske ravne zgradili prihodnje leto, še vedno pa ostaja povsem nedogovorjena, a za razvoj tega centra izjemno pomembna cesta z Ljubenske strani, ki bi smučarski center odprta tudi za ta del Zgornje Savinjske doline. Poleg tega je potrebno razši- riti in posodobiti žičnične zmogljivosti, urediti nove proge in povečati prenočitvene zmogljivosti. Ker delničarji ocenjujejo, da trenutna lastniška struktura tega zalogaja ne zmore, so se odločili, da center prodajo. V odkup ga bodo ponudili v prvi vrsti tistim, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi. Ponudbe jim bodo posredovali že v prihodnjih dneh, o morebitni prodaji pa bodo odločali najverjetneje že marca. Kakšna bo tržna cena centra ni znano, knjigovodska vrednost pa znaša 4,2 milijona evrov. Čeprav je v dolini že skoraj pomlad, na Golteh trenutno poteka še ena dokaj uspešna zimska sezona. Direktor Ernest Kovač pravi, da naravnega snega sicer že skorajda ni več, so pa izkoristili nizke temperature in pravočasno, tudi na zalogo, pripravili dovolj umetnega, tako da so vse proge še vedno urejene. Sedaj upajo, da se bodo uresničile napovedi in bo konec tedna snežilo, kar bo podaljšalo sezono in polepšalo smuko, ki naj bi trajala vsaj do konca marca. ■ Mira Zakošek Regijsko tekmovanje v veleslalomu upokojencev V četrtek, 24. januarja, je bilo na smučišču Bukovnik nad Šentjanžem pri Dravogradu že tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za upokojence koroško-šaleške regije. Udeležilo se ga je 10 društev. Ker lansko leto zaradi pomanjkanja snega te tekme ni bilo, so tokrat vozili na dveh progah. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije. Za ekipno uvrstitev so se seštevale točke od 1. do 10. mesta. Na prvi tekmi so bili prvi Velenj-čani z osvojenimi 120 točkami. Točke so prispevali: Irena Kloster-nik in Jure Veršec za 1. mesto, Silva Silovšek za drugo, Milena Pre-log, Jože Silovšek in Franc Tajnik za tretje; 4. Teodor Zorko, 7. Ivo Zagožen in Jože Rednak, 9. Ivan Klosternik, 10. Boris Veithauser. Drugi je bil Slovenj Gradec, 3. Ravne na Koroškem, 4. Era, 5. Mežica itd. Na tekmi za leto 2008 so spet zmagali Velenjčani, 2. je bil Slovenj Gradec in 3. Ravne na Koroškem. Po 20 točk sta za 1. mesto v svoji skupini prispevala Irena Klosternik in Jože Silovšek, Jure Veršec 15 točk kot 2. v sku- pin nad 65 let . Kategoriji 59-63 let: 3. Silva Silovšek; Franc Tajnik 61 do 65 let je bil prav tako tretji. Do 59 let je bila 3. tudi Milena Pre-log, Jože Rednak je bil 5., Teodor Zorko 6., Ivo Zagožen 7. in Ivo Klosternik 8. Organizacija tega tekmovanja je bila izvrstna, saj so tekmovalce že zjutraj pričakale kmečke žene z okusnim pecivom in čajem. Po tekmi pa je prijal odličen golaž in pijača. Ni manjkalo niti frajtonarice, tako da so lahko v panceijih tudi zaplesali. Občini Dravograd in njihovemu DU gredo vse pohvale. Naslednjo zimo smo tja spet vabljeni. ?0 HRIBIH IN MINMi Planina nad Vrhniko Z novim letom smo spet pričeli odkrivati naše planinske poti in za Mrzlico je bil to naš drugi pohod krožka Planinarjenje UNI 3 Velenje. V mrzlem, a jasnem jutru nas je na izhodišče »Pri štirni« na obrobje Vrhnike prišel prijazno pozdravit sam predsednik njihovega Planinskega društva in nam podal nekaj koristnih nasvetov o poti. Hvaležno smo se poslovili in se podali ob suhi strugi potoka Bela po izredno romantični dolini. Potoček je ob naši poti nenadoma »oživel« in nas prijazno usmeril desno proti »Staremu malnu«, katerega že samo ime razkriva njegovo zgodovino. Velikansko mlinsko kolo se je nahajalo pod simpatičnim jezom, na katerega obrobju sta se jutranjemu soncu nastavljali dve raci. Na drugi strani brega se je iz dimnika hiške, ki jo upravlja Turistično društvo Vrhnika, vil dim, saj so tudi tam pričakovali obiskovalce. Prijetno okolje nas je za trenutek ustavilo in že smo nazdravili z zakuhanim vinom iz Janezovega nahrbtnika. Pot se je počasi začela vzpenjati ob skrivnostnem, z mahom obraslim skalovjem in nas pripeljala pred žrelo Lintverna (bruhalnika), ki je grozeče klokotal nekje v nedrjih zemlje. Domačini so mu ga sicer »zaprli« z železnimi vrati in zaklenili z obešanko, pod njimi pa le pustili loputo, da omogoči ob njegovih nenadnih izbruhih odtok vode. Ni čudno, da pa vseeno ali ravno zato za, ne boste verjeli, 130.000 evrov! Koliko truda za njegovo nadomestitev to terja od tamkajšnjih prizadevnih planincev si lahko - ali pa tudi ne - le predstavljamo! Vzdušje v koči je bilo popolno in oskrbnika Mirko in Ema, ki sta vrata zavetišča odprla samo zaradi nas, sta se maksimalno potrudila. Zelo sta nam teknila okusen ješprenj in sočna gibanica, oboje Na simpatično Planino nad Vrhniko od »Štirne« vodijo štiri različne poti. je skrivnostno okolje že davno pritegnilo samega Valvazorja in burilo domišljijo domačinov. Po ogledu smo se podali naprej v strmino in se ustavili pri Ajdovski stopnji, kjer je na tleh kamnit odtis stopala deklice - velikanke. Ta je v davnini prala perilo v potočku pod njo, stoječ na dveh bregovih, to je sosednjih hribih. Še malo in bili smo na cilju z imenom Špica (735 m), saj se tukaj ob zavetišču nahaja preko 50 let star razgledni stolp, ki ga bo 10. maja letos nadomestil nov, lesen, izpod rok kuharja Mirka, ki je z izjavo: »Kuhinja je moja!«, podkrepil zadovoljstvo naših želodcev. Seveda smo ga nagradili z bučnim aplavzom. Na mizo je poleg »rojst-nodnevnega« vina priromalo še vin-ce v čast rojstva vnukinje Julije in vzdušju dalo »piko na i«! K odhodu nas je pospremila Ema, ki nas je seznanila z nedavnim odkritjem tega področja. V fazi raziskovanj je namreč podzemlje, ki je dobesedno skozi špranjo dopustilo pogled v skrivnostno dvorano s slapom vode, katere identi- teta je še neznana. Veliko dela imajo spet raziskovalci tovrstnega sveta, mi pa se veselimo njihovih rezultatov odkritij. Začasno smo se od Eme poslovili in se na Kurenu spotoma podali k cerkvici sv. Miklavža iz 16. stol., od koder je lep razgled na dolino. V naselju Stara Vrhnika nas je domačin usmeril k mojstru domače in umetne obrti Francu Gromu, kjer nas je spet čakala Ema. Tu smo si ogledali njegovo unikatno izdelavo pirhov, pravih čipkastih umetnin in se čudili njegovim idejam, spretnosti in potrpljenju! Smeli smo se celo preizkusiti v tej veščini. Res je bil čas za slovo od prijazne Eme, saj smo se spotoma ustavili še v Domžalah, kjer smo se na pokopališču s šopkom teloha šli poklonit naši Citi. Zahajajoče sonce na modro-rumenem nebu s pogledom na zasnežene Kamni-ško-Savinjske Alpe, kamor je direkten pogled iz njenega zadnjega počivališča, nam je blagodejno pomiril dušo. Lepšega okolja ni ... ■ Marija Lesjak Vabilo planincem: - nedelja, 3. 2.: 20. tradic. zimski pohod na Ramšakov vrh - PD Vinska Gora; - četrtek, 14. 2.: ob 17 h v sejni dvorani Zdravstvenega doma Velenje pričetek planinske šole za odrasle - PD Velenje. Pridite, da skupno pridobimo novo znanje in obnovimo staro! NA KRATKO Dobri obeti pred mladinskim svetovnim prvenstvom V Kranju so bila minuli konec tedna pokalna tekmovanja za pionirje, mladince in člane, na njih pa so nastopili tudi Velenjčani. Žal je Robert Hrgota zbolel, zelo razveseljivo pa je dejstvo, da so udeleženci mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah (Marjan Jelenko, Klemen Omladič in Gašper Berlot) v odlični formi in jim na K 110 m skakalnici tudi solisti skoraj niso bili kos, v enem dnevu pa so izpeljali dve tekmi. V kategoriji mladincev do 16 let je bil Niko Hižar 14. in 16., Patrik Jelen je bil obakrat 25.; v kategoriji mladincev do 20 let pa je Klemen Omladič na obeh tekmah drugi, Berlot 4. in 6., Jelenko 5. in 7. ter Žiga Omladič 24. in 28. V članski kategoriji je Žiga Urleb zasedel 13. in 14. mesto. Pionirji so se pomerili na nočni tekmi na 40 m skakalnici. V kategoriji dečkov do 13 let je prepričljivo slavil član SSK Velenje Urh Krajnčan, Matevž Samec je v kategoriji dečkov do 12 let zasedel 8. mesto, kakor tudi Mateja Vivod v kategoriji deklic do 15 let. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba : skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485. Uspešni na državnem prvenstvu Minuli vikend se je na Krvavcu odvijalo otroško državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Eva Zimšek (SK Nordica) je razveselila svoje navijače v slalomu s tretjim mestom, v veleslalomu pa je bila peta. Andraž Pogladič je v slalomu dosegel šesto mesto, Urška Ostervuh pa osmo mesto. Martin Mošnik že petič državni prvak V Besnici pri Kranju je bilo v nedeljo mladinsko državno prvenstvo v skvošu. Tekmovalci so bili razvrščeni v 4 kategorije. V kategoriji najstarejših mladincev je že petič osvojil naslov državnega prvaka Velenjčan Martin Mošnik (SK Kranj), tretji je bil Aleš Pod-pečan, četrti pa David Mori. V kategoriji do 13 let se je z drugim mestom izkazala Urška Mošnik, tretji pa je bil Mori Tomaž.. Kategoriji do 11 let: 2. Žiga Lorger, 3. Damjan Oblak, 6. Matic Lorger, 7. Miha Oblak. Dominika Češek in Dario Čivič nova državna prvaka V soboto je bilo v Šempetru pri Novi Gorici državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince, v nedeljo pa je v dvorani v Šiški bil izveden mednarodni miting in državno prvenstvo v kategorijah pionirk in pionirjev U-12 in U-14. V absolutni članski kategoriji v teku na 60 m je postal zmagovalec ljubljanskega mitinga Dejan Škoflek (6.93), Dario Čivič je postal državni mladinski prvak v skoku v daljino s preskočenimi 683 cm, Dominika Češek pa državna pionirska v teku na 60 m (8.84) v kategoriji U-12.. Udeležba na vseh omenjenih tekmovanjih je bila zelo številčna, kar kaže na izreden interes mladih za dvoransko atletiko. Bomo kdaj to vzdušje lahko spremljali tudi v Velenju, kjer se ravno tako veliko mladih ukvarja z atletiko, pa se morajo na treninge v zimskem obdobju voziti v Celje. Rezultati, državno mlajše mladinsko prvenstvo: Ml. mladinci - 60 m ovire: 3. Matic Ogrizek, 8.84, 4. Peter Hribaršek 8.86, 5. Nejc Plevnik 8.89; daljina: 1. Dario Čivič 683 cm; ml. mladinke: 60 m, 5. Manja Part 8.03, 7. Nika Meh 8.11, 8. Ajda Trdin 8.12, 14. Mojca Vuletič 8.32 Rezultati, državno mlajše pionirsko prvenstvo: Pionirji - 60 m: 2. Andraž Bačovnik Fijavž 9.01; pionirke: 60 m, 1. Dominika Češek 8.84 Rezultati miting: Pionirji - 60 m ovire, 4 Nac Visočnik, 9.42; st. mladinke - 60 m ovire, 1. Urša Jelen 9.19; člani: 60 m, 1. Dejan Škoflek 6.93. Šoštanjčani ponovno na vrhu V tekmi 11. kroga 2. lige - vzhod so se kegljači Šoštanja pokazali v povsem drugačni luči kot v prejšnjem krogu. Na gostovanju v Slovenski Bistrici so visoko s 7,5 : 0,5 (3245 : 3143) premagali domači Impol in se spet vključi v boj za vrh razpredelnice, saj so konkurentje izgubili. Šoštanj: Sečki 541 (1), Križovnik 542 (1), Fidej 519 (0,5), Jakop 565 ( 1), Hasičič 525 (1), Jug 551 (1). V tekmi 12. kroga, v soboto ob 156.30, se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerili z ekipo Miklavža. 18 modroibmA kronika 31. januarja 2008 Zagorelo v mansardi stanovanjske hiše Požar naj bi med igro na kavču zanetil deček - Oče, ki je požar skušal najprej pogasiti sam, se je lažje zastrupil z dimom Ravne pri Šoštanju, 28. januarja - V ponedeljek malo pred pol deveto dopoldne je zagorelo v stanovanjski hiši v Ravnah. Ugotovljeno je bilo, da je zagorelo v mansardi dvostanovanjske hiše, ogenj pa se je nato razširil še na streho.Uničil je del zgornje etaže objekta, del podstrešja in ostrešja. Materialna škoda po neuradnih podatkih znaša dobrih 50.000 evrov. Gotovo pa bi bila še večja, če na kraj ne bi tako hitro prihiteli gasilci, ki so požar lokalizirali in ga pogasili. Samo nekaj metrov stran od stanovanjske hiše, v kateri je prišlo do požara, stoji druga stanovanjska hiša. Kot vse kaže, je požaru botrovala igra štiriletnega otroka, ki se je igral z vžigalnikom in pri tem zanetil požar na kavču v dnevni sobi. Požar je skušal najprej pogasiti otrokov oče, kar Še večjo škodo so preprečili gasilci. (foto: Stane Vovk) pa mu ni uspelo, saj so se ognjeni zublji zelo hitro širili. Pri gašenju se je dečkov oče lažje zastrupil z dimom, zato so ga prepeljali v Bolnišnico Topolšica. ■ Pernovo, tel.: 572 80 80. Pesje, tel..: 8919140. Gaberke. tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net Lahko, da je šlo za istega roparja Žalec, 25. januarja - V zgodnjih petkovih večernih urah je z najlonsko nogavico zamaskiran moški in s kuhinjskim nožem v rokah oropal trgovino Zabukovčanka v Grižah. Z nožem je zagrozil prodajalki, nato pa izpraznil blagajno, v kateri pa je bilo le 70 evrov, in pobegnil. Samo dve uri kasneje je predrzni neznanec vdrl v župnišče v bližini Braslovč. Našel je priročno blagajno in odnesel 1.000 evrov. Policisti domnevajo, da bi lahko šlo za enega in istega nepridiprava. Tovornjak brez luči Žalec, 26. januarja - V soboto so neznanci s tovornega vozila, parkiranega pred podjetjem v Žalcu, odtujili sprednje in zadnje luči ter zadnja blatnika. Lastnika so oškodovali za okoli 1.400 evrov. Z razbitimi stekli na avtomobilih pa so v ponedeljek, 28. januarja, ostali trije lastniki jeklenih konjičkov v Šempetru. Objestnež jim je s tem nečednim dejanjem povzročil za 1.000 evrov škode. Trčil in odpeljal Šoštanj, 26. januarja - V soboto je na parkirnem prostoru podjetja Gorenje Indop neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake avtomobila so znane) zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkirano vozilo. Čeprav je v njem sedela voznica, ji po trčenju ni nudil ustreznih podatkov, ampak je odpeljal s kraja. Kršitelju bodo policisti naknadno izdali plačilni nalog in to za dva prekrška. Spolno nadlegovanje v dvigalu Velenje, 22. januarja - V torek popoldan je na Policijski postaji Velenje podala prijavo mlajša ženska. Povedala je, da jo je v dvigalu stanovanjske stolpnice na Šaleški cesti spolno nadlegoval starejši moški. Policisti bodo storilca, ki je znan, kazensko ovadili na državno tožilstvo za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Vlom v avto Škale, 23. januarja - Neznanec je v sredo vlomil v osebni avto, parkiran pri pokopališču v Škalah. Lastnici je s sedeža vzel torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja, osebne dokumente in očala. V četrtek, 24. januarja popoldan, je bilo vlomljeno v avto, parkiran na parkirišču gostišča Hartl na Partizanski cesti v Velenju. Neznanec je s sedeža vzel usnjeno torbo s prenosnim računalnikom in usnjeno torbico z različno dokumentacijo. Na prehodu zbil pešca Šoštanj, 28. januarja - V ponedeljek zjutraj je na regionalni cesti v Šoštanju, v bližini termoelektrarne, voznik osebnega avtomobila na pre- hodu za pešce zbil pešca. Ta je v nesreči utrpel lažje telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje. Ne knjige, računalnik Šoštanj, 26. januarja - Neznanci, ki so v soboto ponoči vlomili v knjižnico v Šoštanju, niso odnesli knjig, ampak računalnik in dva moni-toija. Knjižnico so oškodovali za 1.300 evrov. Vzeli so mu prostost Vransko, 28. januarja - V noči na ponedeljek je lastnik vikenda v Taboru pri vlomu v objekt zalotil 48-letnega moškega. O zadevi je obvestil policiste, ki so vlomilcu, ki v vikend tokrat ni vlomil prvič, odvzeli prostost. Ne puščajte stvari brez nadzora! Velenje, 22. januarja - Dogodek, ki se je neprevidnemu pacienti zgodil v čakalnici Zdravstvenega doma Velenje, ni edini tovrstni. O podobnih smo stavek ali dva zapisali že večkrat in tudi svetovali, da ljudje vrednejših stvari ne puščajo v garderobah in čakalnicah brez nadzora. Tokrat je oškodovanec, ki mu je neznani nepridiprav iz žepa jakne vzel denarnico z večjo vsoto denarja in osebnimi dokumenti, ostal tudi brez sredstev na svojem računu. V denarnici je namreč hranil tudi bančno kartico (skupaj s PIN kodo?!) in storilec je z lahkoto opravil še tri dvige na bankomatu. ABITURA ... Podjetje za izobraževanje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli) - EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO 14. FEBRUARJA 2008 OB 10. UBI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje - EKONOMIST Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 16. uri in v soboto, 16.2.2008 ob 9. uri - POSLOVNI SEKRETAR Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 17. uri in v soboto, 16. 2. 2008, ob 9. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 Iz policistove beležke Med prepirom udaril partnerko V torek, 22. januarja dopoldan, sta se v stanovanju na cesti Simona Blatnika sprla partnerja. Mlajši moški si je v prepiru pomagal s pestmi. Dan kasneje, 23. januarja, je do obračuna prišlo v stanovanju na Vojkovi v Velenju, kjer je bivši partner v stanovanju pretepel bivšo partnerko. Ker jo je pri tem lažje poškodoval, ga bodo policisti ovadili. Ovadili pa bodo tudi moškega, ki je istega dne maltretiral, naslednje jutro pa tudi pretepel ter telesno poškodoval svojo zunajzakonsko partnerko. Preprečili so mu vožnjo V torek, 22. januarja ponoči, so policisti pridržali voznika osebnega avtomobila, ki je nadaljeval vožnjo, kljub temu da so mu to pred tem zaradi alkoholiziranosti prepovedali. Oče zmerjal otrokovo mamo V sredo, 23. januarja, je prišlo do prepira na dvorišču pred stanovanjskim blokom na Jenkovi v Velenju. Bivši zunajzakonski partner je ob predaji enoletnega otroka zmerjal nekdanjo partnerko. Zjutraj pa so policisti posredovali na Paškem Kozjaku. Bivši mož je trkal po vratih bivše žene in jo zmerjal. Ostal pred zaprtim hotelom V četrtek, 24. januarja, je pijan možak, sicer tuj državljan, razbijal po vratih in hotel na vsak način priti v že zaprti Hotel Raz-goršek. To mu ni uspelo, so mu pa policisti, ker se ob njihovem prihodu ni pomiril, zagotovili prenočišče. V svojih prostorih so ga zadržali do iztreznitve, ob odhodu pa mu zaračunali »storitev«. Javna razsvetljava ga je izdala V petek, 25. januarja, je občan policiste seznanil z vandalizmon na Trgu mladosti v Velenju, kjer je neznanec razbil steklo na luči javne razsvetljave. Policisti so v bližini izsledili dva moška, od katerih je bil eden, sicer povratnik, pijan in ni upošteval zakonitih ukazov policistov, zaradi česar so ga pridržali do iztreznitve. Nespodobno vedenje ga bo stalo V soboto, 26. januarja zvečer, se je v lokalu Venezia v Velenju nespodobno vedel pijan gost. S kraja je sicer odšel, preden so tja prišli policisti, zato mu bodo plačilni nalog izstavili naknadno. Isto noč pa je v lokalu Bay bar, prav tako v Velenju, gost, tuj državljan, udaril drugega gosta in zato »račun« policistov dobil kar na kraju samem. Kasneje se je »oglasil« še na Policijski postaji, in ker policisti niso kazali nobenega razumevanja za njegovo nespodobno vedenje, so ga do iztreznitve pridržali. Napadel policista Večkrat poročamo o zasegih manjših količin droge, predvsem marihuane, ki jih policisti odkrijejo pri postopkih z občani. V torek, 22. januarja popoldne in zvečer, so mlajšemu moškemu zasegli marihuano v Vinski Gori, trem mlajšim moškim pa na Preloš-ki cesti. V sredo, 23. januarja opoldne, so jo pri postopku z mlajšim moškim znova zasegli v Vinski Gori. Tega dne je prišlo zaradi mar-ihuane do kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, zaradi česar bo storilec kazensko ovaden. Policista v civilu sta na Kopališki cesti izsledila storilca, ki je bil v družbi mlajšega moškega, ki so mu pri postopku zasegli zavitek z večjo količino marihuane, a se jima je pri postopku uprl in enega od policistov tudi napadel. Policista sta ga obvladala in ga pripeljala na postajo, kjer so zoper njega odredili 48-urno policijsko pridržanje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. januarja 2008 do 27. januarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. januarja 2008 do 27. januarja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 45040035030025020015010050 0 ■ 21. jan B22. jan D23. jan ■ 24. jan B25. jan ■ 26. jan B27. jan UTRIP hU oros kon PORTUGALSKA (6) Oven od 21.3.do21.4. Ponudba bo zelo mamljiva, a ne bo poceni. Denar ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si privoščite, kar vam srce poželi. Zakaj ste potem tako skopuški do sebe? Privoščite si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred verjetno že načrtovanim zimskim dopustom bodo precej naporni, zato je res skrajni čas, da se spočijete. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da vaše srce pravi, da niste s pravim partnerjem. Vleče vas drugam. Bik od 22.4. do 20.5. S partnerjem boste veliko časa preživeli skupaj. Odkrili boste nekdanjo strast ki je že skoraj umrla. Kot dva mlada sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. Godi vam, če ste opaženi, kaj več pa niti ne potrebujete. Tudi zato, ker preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega elana ne boste imeli. A že gre na boljše, z vsakim sončnim žarkom posebej. Bolj kot se bliža konec zime, bolj čutite življenjsko energijo. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Vsaj čez eno večjo skrb boste v naslednjih dneh naredili križ. Finančna kriza bo končana, poravnali boste dolgove in zlezli na zeleno vejo. Denar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. Prisluhnite kdaj tudi tistim, ki jih sicer ne marate preveč. V naslednjih dneh zanjo biti koristni. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni. K sreči vas nihče ne bo priganjal in nič se ne bo zelo mudilo. Rak od 22.6. do 22.7. Verjetno že pripravljate kovčke in se veselite odhoda od doma. Načrti so odlični, ni8 kaj. Še dobro, da niste črnogledi in da na to, da vam jih lahko kaj prekriža, niti pomislite ne. Zna pa se zgoditi ravno to, pa čeprav z zadevo ne boste povezani vi, ampak nekdo od vaših bližnjih. Kadar je tako, načrtov ni težko spremeniti, saj bo na prvem mestu zdravje in dobro počutje. Za počitek ste imeli v januarju, ki se vam je krepko vlekel, tako dovolj časa in možnosti. Res pa je, da je ta mineval na domačem kavču, vi pa imate raje akcijo. Že mislite na letošnje valentinovo? Ne, ni Lev od 23.7. do 23.8. Ne boste se mogli odločiti, kaj postaviti na prvo mesto - kariero in napredek na poklicni poti ali srečo doma. Obe sta vam zelo pomembni, dan pa ima še vedno le 24 ut. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili in se posvečali tudi partnerju, ki vam že glasno očita, da ga zanemarjate. Pri tem pa je treba priznati, da to traja predolgo in da se zavedate, da je prej dolgo molčal. Odločitev bo seveda le vaša, pa nikar ne odlašajte z njo. Saj dobro veste, da vam včasih služba tudi po nepotrebnem vzame preveč časa. Zato je večje vprašanje pred čim bežite, da ste toliko zdoma. Devica od 24.8. do 23.9. Nikakor se ne boste mogli odločiti, kako preživeti preostanek zime, ki že nekaj dni diši po pomladi. Vleklo vas bo v gore, k zimskim športom, po drugi strani pa si boste želeli že začutiti vonj po morju. Skratka, planirali boste počitnice. Še prej boste preživeli pester vikend, sploh tisti, ki se boste pridružili pustnim norčijam. Prihodnji teden se vam bo ponudila odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z zelo zanimivimi ljudmi. Odprli vam bodo oči. Nekdo pa bo začel močno ogrevati tudi vaše srce. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa na čustvenem področju obču- tite veliko praznino. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ni kriva le zima, ki je, resnici na ljubo kar mila. Za slabo počutje bo treba okriviti še kaj drugega, tudi preutrujenost. Spet se vam je nabrala kopica težav, s katerimi se boste morali najprej soočiti sami in si jih tudi priznati, potem pa ukrepati. Glavoboli namreč niso vedno le posledica utrujenosti. Kljub temu je pred vami lep, zanimiv teden. Uspešni boste pri delu, še bolj pa pri urejanju nekih zapletenih pravnih zadev. Privoščili pa si boste tudi razvajanje. Tisto osebno. In ob večjem nakupu, če se boste zanj vendarle odločili, res ne boste imeli slabe vesti. Do koga bi jo le lahko imeli? Škorpijon od 24.10, do 22.11. Sorodniki vas bodo prosili za veliko uslugo, ki jo boste težko odrekli. Ker bo zadeva precej zapletena, je ne boste zaupali nikomur. Tokrat se zna zgoditi, da to ne bo pametno, sploh, če partner izve, si lahko vaš molk razlaga povsem napačno. Zato krepko premislite, kako in kaj. To velja tudi za ponudbo na delovnem mestu. Ker bo mikavna, vas bo imelo, da takoj pristanete. V tem primeru je dobro, če se posvetite tudi malenkostim, kot da bi brali drobni tisk pri pogodbah. V njih se namreč lahko skriva cel hudič. Na slabše bi bilo pa res neumno iti, kajne? Strelec od 23.11. do 21.12. Težave v komunikaciji doma in v službi se bodo nadaljevale. Naleteli boste še na eno manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Kot že velikokrat do sedaj. A tokrat vam ne bo vseeno. Kozorog od 22.12. do 20.1. Včasih ste trmasti, da še najbližji ne morejo verjeti, da ste to res vi. In tako bo tudi v naslednjih dneh. Želeli vam bodo pomagati in to iskreno, vi pa si sploh ne boste pustili blizu. Čeprav bi si tokrat morali. Kar čutite in veste. Za žalost je prezgodaj, obžalovanje in kesanje pa sta že prisotna. Najbolje bo, če se za nekaj dni potuhnete in počakate, kako se bodo dogodki odvili sami po sebi. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja. Vodnar od 21.1. do 19.2. Želeli si boste, da bi lahko kopico misli in spominov, ki vam bodo nenehno rojili po glavi, izbrisali in pozabili. Pa ne bo šlo tako enostavno. Še najbolje bo, če se čim bolj zaposlite s stvarmi, ki jih radi počnete. Pa četudi bodo to le klepeti s prijatelji ali dolgi sprehodi v naravo. Le voljo do tega, da se s tem ukvarjate pogosteje kot v minulih tednih, morate nujno pokazati. Ker enkrat ni nobenkrat. In ker se nič ne razreši čez noč. Praznovanje bo tokrat takšno, kot si vi želite. In tokrat osebnega praznika ne boste želeli praznovati bučno in divje. Včasih je lepše, če je tako in letos bo. Ribi od 20.2. do 20.3. Ne bo se vam lahko odločiti, ker ste take narave, da se težko odločate. Radi imate, če vas pri tem kdo usmeri, a mora imeti za to tudi argumente. Tokrat pa pravega sogovornika sploh ne boste imeli, ker o težavah ne boste želeli govoriti. Niti s partnerjem, saj zadnje čase med vama ni prave iskrenosti. Pravzaprav sta vsak dan bolj odtujena, pa čeprav se tokrat vi resnično trudite. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Slednjega vam je še najmanj žal, hudo vam bo zaradi tega, ker bo kar nekaj vpletenih. O drobnih trgovinicah Piše: Kaja Avberšek V slovenskih mestih izginjajo male specializirane trgovine. Od Ljubljane so se poslovile že pred časom. Med mojim zadnjim obiskom domačije sem žalostna našla nove, velike, nezanimive trgovinske kubuse, ki so zrasli iz tal okrog Velenja kot bi imeli namen sestaviti se v trdnjavo. Vse enako, v vsakem domu enaki Hoffeijevi keksi ali Sparove bele žemlje. V stari Ljubljani le še butične trgovinice, gospa Slavka izpod gradu bo morala svoji hčeri izročiti listič z nakupi, poleg hrane njen mož naroča še nekaj žebljev in vijakov, česa tako osnovnega se v bližini njunega doma že ne dobi več. Slav-kina hči se bo torej zapeljala do BTC-ja in prinesla naročeno. Ena najlepših stvari v Lizboni je, da drobne trgovinice še kar vztrajajo. Menda so jih veliko že zaprli in najbrž jih še bodo, vendar so "ulični nakupi" še vedno zelo živi. (Vrsti nakupov v nakupovalnih centrih bi lahko rekli "središčni nakupi".) Po tramvajskih tirih od lizbonske katedrale Se proti Baixi prideva do Rua de Concei9&o (Ulica Spočet- ja). Ta je znana po retrosarijah, kar pomeni trgovinice z vsem mogočim materialom za šivanje, krojenje, pletenje, kvačkanje, "gobelina-nje"; torej vsa ročna dela, povezana z nitjo in blagom. Sledijo si ena za drugo, in če ne najdeva zelenih steklenih oči za tvojo pravo naga-čeno lisičko za okrog vratu v prvi, jih bova gotovo našla v drugi ali četrti ali pač deseti retrosariji. Poleg teh lahko kupiva še zlate gumbe s ska med turistično restavracijo in trgovino z italijanskimi čevlji. Gospod čevljar ima črne prste in žveči kruh. Ker ga lepo prosiš, in ker/če si čedna deklica, ti bo podplat takoj zalepil in povedal ceno glede na trenutni navdih. V Ruo dos Fanqueiros (fanquei-ros so bili nekoč tisti gospodje, ki so drapirali oz. gubali blago) se podava, če iščeva kaj za dom, morda novo kopalnično preprogo, prt z vzorcem rožnih šopkov zadnje sezone ali tapete iz kataloga, ki kaže sumljive znake, da je nastal ob koncu osemdesetih let. plastičnimi diamanti, ki sva jih že tako dolgo iskala, bleščičasto nepravo krokodiljo kožo, slonokoščene zaponke za pasove, barvaste kroglice za ogrlice, satenaste balerin-ske trakce, volno iz prave portugalske ovce in še marsikaj. Ugotoviš, da se ti je podplat na čevlju odlepil in vstopiva v miniaturno čevljarsko kamrico, ki se sti- Rua Augusta je ena nabolj turističnih ulic brez avtomobilov, tu bova našla predvsem trgovine z oblačili, take, katerih znamk že zelo dobro poznava in jih najdeva tako na Dunaju kot v Trstu ali Bratislavi. Rua Augusta naju torej ta trenutek ne zanima preveč. Tik ob trgu Rossio se zalepiva ob slastno izložbo, napolnjeno z majhnimi rumenimi sladkimi kupčki s kandi-rano češnjo na vrhu, tik poleg te pa še ob eno z vsem mogočim suhim sadjem, od oker do črnovi-joličnih fig do mangov, breskev in oljnatih oreščkov makadamije. Na drugi strani trga je Rua das Portas do Santo Antao (Ulica vrat Sv. Antonija). Sem prideva po potrebščine s področja elektrike in elektronike, nekatere prodajalnice so vstavljene kar v vhod naseljenih stavb ali prenočišč za goste, kar pomeni, da če hočeš v svojo hišo, moraš nujno prečkati "vhodno prodajalno". Lahko je uporabno, če potrebuješ razdelilec, vtičnico, tak ali drugačen kabel, disko kroglo za domačo uporabo in vse, kar je še takega (na kar pa se ne spoznam najbolje). Zdaj sva lačna in ob ravno pravem času. "Vrata sv. Antonij a" so namreč napolnjena z restara-cijami, takimi, ki imajo mize in stole vedno zunaj in naju venomer vabijo na obisk. Jedla bova polvo a lagareiro, upam, da so ti všeč debele mehke hobotničine lovke s česnom in peterši-ljem. Čaka naju še ena od poslastic: prodajalna s fedrami, v lepi slovenščini vzmetmi! Zavite so ročno, zato se ne čudi cenam. Te zanima vzmet za kemični svinčnik ali morda kar za podvozje vlaka? Vidim, da se bo moral najin dan "uličnih nakupov" ponoviti, še toliko ti želim pokazati ... Nove priložnostne poštne znamke Pošta Slovenije je te dni izdala letošnji prvi sklop priložnostnih poštnih znamk. V seriji Znamenite osebnosti je predstavljena osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine Primož Trubar. Po njegovi zaslugi smo Slovenci dobili prve tiskane knjige v domačem jeziku, kar nas je postavilo ob bok drugih kulturnih narodov Evrope. V seriji Ljudske noše tokrat na znamki predstavljajo oblačila, kakršna so nosili kmetje v prvi polovici 19. stoletja na območju med Muro in Dravo, natančneje v dolinah Pesnice in Ščavnice. Na znamki iz serije Folklora - maske pa so prikazani najbolj tipični liki iz skupine mask vrbiške šjeme. Vrbičani so se dolgo maski-rali samo za domače okolje, zato so vrbiške šjeme iz Vrbice pri Ilirski Bistrici drugod manj znane. Voščilna znamka je tako kot že nekaj let doslej namenjena ljubezni, ki jo lahko predstavimo na neskončno načinov. Še vedno pa je njen glavni sim- ..... ■ s 7 D/ bol srce, zato je tudi letošnja znamka v obliki srca. V spomladanskem sklopu izdaje priložnostnih poštnih znamk bodo 28. marca izdali priložnostne znamke v serijah Turizem in rastlinstvo. Dodatne informacije o novih poštnih najdete na spletni strani www. znamkah lahko posta.si ■ £ > "C to Abortus Bilo je še v časih, ko se zdravniki delali abortuse na črno, ker je bilo sicer prepovedano. No in seveda je bilo treba tako uslugo plačati, kot danes mamila. In pride ta starejši sin poklapan k očetu, mu potoži, da je punca zanosila, in da naj da denar, da bo dal denar dekletu, da bo odpravila. Oče nekaj fiksa, toda za sina spravi skupaj potrebni denar.Pa pride čez čas drugi sin k očetu, pa mu pove, kako in kaj, in ga poprosi denar, da ga bo dal dekletu. Oče spet fik- sa, toda nekako spravi spet denar skupaj in mu ga da.Pa prijoka čez čas hčerka k očetu: "Fotr, noseča sem!" Oče pa zadovoljen: "Pridna punca! Zdaj bomo pa mi kasirali!" Puška M: Žena, jaz bi pa tako rad imel puško ... Ž: Ne pride v poštev! M: Ampak ženka, tako si želim imeti puško ... Ž: Sem ti rekla, da ne! M: Ampak, res, res bi imel puško ... Ž: Zadnjič ti povem, da ne! Pa kdo je tukaj glavni ?! M: Ti, ženka. Ampak, če bi jaz imel puško ... Plaža Črnogorec leži na plaži v senci drevesa, z obema rokama pod glavo. Mimo gre dobra 'mačka' v super mini bikiniju. Črnogorec: "Joj, kaj bi dal, da imam sedaj eno roko prosto ... " Drobiž Pride Savinjčan v štacuno in nekaj malega kupi. Ko mu prodajalec vrne drobiž, ga Gorenjec nenehno prešteva. Ko to naredi že tridesetič, ga prodajalec plaho vpraša: "Ali mogoče nisem vrnil točno?" G: "Ja je, ampak glih za glih!" Osmrtnica Gorenjcu Poldetu je umrla mama, pa je odšel v uredništvo lokalnega časopisa, da bi objavili osmrtnico. Pokazali so mu cenik: s sliko 3000 SIT, brez slike 1000 SIT, tri besede zastonj. Po (zelo) kratkem premisleku se je Polde odločil: - Napišite »Umrla mama. Polde« Gumbi Stara gospa pride v trgovino z računal-niki.Prodajalcu reče: "Ta računalnik ima pa veliko gumbov.""Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi zgledal precej naumno." ČETRTEK, 31. januarja Tv slo rr 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ana z zelene domačije, 4/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Osebna čistoča, dokum. nan. 10.20 Novi jutri, 19/26 10.50 Kraljestvo planinskega orla, 3/3 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 15/35 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Srebrnogrivi konjič, 26/39 16.10 Dihaj z mano, igrani film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Za zlatimi vrati, dokum. oddaja 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Čas želja, 2/2 nem. filma 01.05 Duhovni utrip 01.20 Dnevnik 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infakanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Michael Palin v novi Evropi, 2/7 09.00 Seja državnega zbora, prenos 18.00 Poročila 18.05 Kes, dokum. oddaja tv Koper 18.35 Evropski magazin 19.10 Z glasbo in s plesom 19.20 Mladi virtuozi 20.00 Igra resnice, španski film 21.30 4400 povratnikov, 3/13 22.10 Osem glav v torbi, am. film 23.40 Seja državnega zbora, posnetek 01.45 Zabavni infokanal POP 07.05 24 ur, ponovitev 08.05 Oceanske pustolovščine, dok. serija 09.05 Razigrani par, nad. 09.55 Ukradena sreča, nad. 10.50 Tv prodaja 11.20 Ricki Lake 12.10 Neukrotljivo srce, nad. 13.05 Tv prodaja 13.35 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan. 22.35 24 ur zvečer 22.55 Skrivnostni otok, nan. 23.45 Prijatelji, nan. 00.15 Newyorška policija, nan. 01.05 24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, inf,oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev Darovanje organov - tanka meja med življenjem in smrtjo 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljice 18.55 Asova gibanica, informativna oddaja, ponovitev 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Etiopija, Kenija in Tanzanija 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu 21.30 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev. Gostja: SANJA 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila TV SLO fl 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Fliper in Lopaka, 26/29 09.30 Nagajivčki, risanka 09.35 Zajček v škripcih, lutkovna nan. 09.55 Dihaj z mano, igrani film 10.10 Enajsta šola 10.45 Jasno in glasno 11.30 Osmi dan 12.00 Katastrofa ob jezeru Kivu, rlr"wiim nrlrloio 13.00 dokum. oddaja Poročila, šport, vreme 13.25 Duhovni utrip 13.40 Doktor Martin, 4/9 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Piki gre z dedkom in babico na karneval, risani film 16.10 Iz popotne torbe: prijatelji 16.30 V dotiku z vodo, 4/13 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Vse o vesolju 17.40 Bela meja, 3/3 18.40 Karli, risanka 18.45 Pingu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Ema 08: predizbor 1, prenos 21.15 Začnimo znova, 16/35 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.20 Stander, koprodukcijski film 02.15 Dnevnik, ponovitev 02.50 Dnevnik zamejske tv 03.15 Infokanal TV SLO Ü 06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Glasnik, oddaja tv Maribor 08.30 Opus 09.00 Seja državnega zbora, prenos 15.15 Tekmica, avstralski film 17.00 Mostovi 17.30 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 18.00 Poročila 18.05 Primorski mozaik 18.35 Študentska 18.55 Velika imena malega ekrana 20.00 Največja bitka Julija Cezarja, rlnhim nHrliilil 20.50 UUMJI11. UUUdJa Statisti, 10/12 21.20 Koraki v prostost, nemški film 23.55 Sestri, ruski film 01.15 Seja državenga zbora, posnetek 03.20 Zabavni infokanal pop 07.05 24 ur 08.05 Trenja 09.50 Razigrani par, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Ukradena sreča, nad. 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Posebno poročilo, am. film 22.25 24 ur zvečer 22.45 Brez sledu, nan. 23.35 Vohunska naveza, franc. film 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama 9.00 Dobro jutro, Informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Etiopija, Kenija in Tanzanija 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljica 18.55 Magični festival slovenskih čarodejev v Velenju, posnetek 2. dela 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, glasbena oddaja Gostje: Zapeljivke 21.15 Regionalne novice 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila SOBOTA, 2. februarja tv slo rr 06.10 Odmevi 06.40 Evropa.sl 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Iz popotne torbe: prijatelji 07.45 Dihaj z mano, igrani film 08.00 Male sive celice, kviz 08.45 V dotiku z vodo, 4/13 09.10 Italija, 2/12 09.30 Kljukec s strehe, šved. film 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Absalonova skrivnost, 4/24 13.40 Zaljubljeni v živali, 8/16 14.10 Ljubezen do Ivy, am. film 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Fifi in cvetličniki, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Ema 08: predizbor 02, prenos 21.15 Korenček ali palica, ang. zab. 21.45 Poročila, šport, vreme 22.20 Huff, 11/13 23.15 Lom valov, dansko franc. film 01.45 Dnevnik 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.30 Infokanal TV SLO Ü 07.10 Tv prodaja 07.40 Skozi čas 07.50 Vroči stol 08.55 SP v smuč. skokih, prenos 10.55 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 12.20 SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos 13.40 Nogomet, ang. prvenstvo, Mancherste city - Arsenal, prenos 15.40 Smučarske legende, posnetek iz Kranjske Gore 16.30 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 17.00 Magazin v alp. smučanju 17.30 Ema 08: predizbor 01, ponovitev 18.50 Tekma, debatna oddaja za mlade 20.00 Proti ničli, ang. film 21.35 Bleščica, oddaja o modi 22.05 Slovenski magazin 22.30 Sobotno popoldne 00.40 Ne samo ... ampak vedno, ang. tv film 03.15 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Bombažki, ris. serija 08.05 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.15 Brata Koalček, ris. serija 08.25 Jaka na Luni, ris. serija 08.35 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.45 Nerodni Bernard, ris. serija 08.50 Art Attack, izob. oddaja 09.15 Bratz, ris. serija 09.40 Winx klub, ris. serija 10.05 Pucca, ris. serija 10.10 Ninja želve, ris. serija 10.35 Transformerji, ris. serija 11.00 Di-Gata, ris. serija 11.30 Grde živali, dokum. oddaja 12.30 Ljudstva sveta, dokum. serija 13.35 Lawrence Arabski, ang. film 17.20 24 ur, vreme 17.25 Fenomen 2, am. film 19.00 24ur 20.00 Igraj svojo igro, am. film 22.00 Beg iz zapora, nan. 22.50 Na robu, irski film 00.20 Nemogoči prijatelji, am. film 02.15 24 ur 03.15 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Magični festival slovenskih čarodejev v Velenju, posnetek 2. dela 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Damjan Ratajc, župnik župnije sv. Pavel, Prebold 18.50 Cinema paradiso, oddaja o filmu 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1621. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 BUMFEST Žalec 2008 Tolkalska skupina Percussion claviers de Lyon - Francija posnetek nastopa 21.50 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Odprta tema, ponovitev Darovanje organov - tanka meja med življenjem in smrtjo 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila NEDELJA, 3. februarja tv slo rr 07.00 Živžav 09.25 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 4/4 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Gornja Radgona 11.00 Izvir(n)i 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.20 Paradiž - pokrajina št. 2, tv 15.25 George iz džungle, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Primer Feliks langus ali kako ujeti svobodo, tv igra 18.30 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.50 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Ema 08: izbor, prenos 22.00 Intervju, Taras Kermauner 22.50 ARS 360 23.10 Poročila, vreme, šport 23.35 Košuti, franc. film 01.10 Naftožerji, češki film 01.30 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.20 Tv prodaja 07.50 Skozi čas 08.00 Kec, tv Koper 08.30 Slovenski magazin 08.55 Ema 08: predizbor 02 10.20 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 11.50 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos 13.15 Tv prodaja 13.55 SP v alp. smuč., SL za kombinacijo (M), prenos 15.00 SP v smuč. skokih, posnetek iz Sapora 16.30 Magazin deskanja na snegu 17.00 Šport 17.55 Hokej na ledu, tekma lige Ebel, ZM Olimpija - Innsbruck, prenos 20.15 Michael Palin v novi Evropi, 3/7 21.10 Vzgoja srca, 1/5 22.05 Š - športna oddaja 22.50 Sopranovi, 5/21 23.40 Zlata resna glasba in balet tvs (1958 - 2008) 01.10 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.10 Jaka na Luni, ris. serija 08.20 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.30 Nerodni Bernard, izob. oddaja 08.35 Art Attack, izob. oddaja 09.05 Bratz, ris. serija 09.30 Winx klub, ris. serija 09.50 Pucca, ris. serija 09.55 Ninja želve, ris. serija 10.20 Transformerji, ris. serija 10.45 Di-Gata, ris. serija 11.15 Šolska košarkarska liga 12.15 Skrivnostne poti, nan. 13.05 Sporočilo, 4/4 14.05 Mož za vse čase, ang. film 16.20 Avstralski dnevnik, ang. oddaja 17.15 24ur - vreme 17.20 Policijska akademija 5, am. film 19.00 24 ur 20.00 Več kot ljubezen, am. film 21.45 Shark, nan. 22.35 Čudoviti um, am. film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1620. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Športni gost, pogovor 11.05 Duhovni vrelec: Damjan Ratajc, župnik župnije sv. Pavel, Prebold 11.10 Dober večer, gospod predsednik Gost: mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Planet polka, glasbena oddaja Gostje: Zapeljivke 13.30 1621. VTV magazin 13.55 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 19.25 Pop corn, glasbena oddaja 20.15 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Etiopija, Kenija in Tanzanija 21.15 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 4. februarja TV SLO [7 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Mali Mozart, 26/26 09.30 Prijatelji, iz popotne torbe 09.50 Risanka 10.00 Obuti maček, lutkovna predstava 10.40 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 4/4 11.05 Bela meja, 3/3 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Harold in Maude, am. film 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Timotej hodi v šolo, 4/26 16.10 Pošasti, dok. nan. 16.15 Afna Friki, 2/10 16.40 Čarobni čeveljci, kratki film 17.00 Novice, šport, vreme 17.40 Ganges, 3/3 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Vroči stol 21.00 Doktor Martin, 5/9 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 01.00 Ganges, 3/3 01.50 Dnevnik 02.25 Dnevnik zamejske tv 02.55 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.20 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv prodaja 12.30 Sobotno popoldne, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Slovenski utrinki 15.40 Š - športna oddaja 16.25 Osmi dan 16.55 ARS 360 17.15 Slovenski magazin 17.40 Evropa.si 18.00 Poročila 18.05 Tekma, debatna oddaja 18.55 Dr. Who, 5/13 19.35 Madžarska, 3/6 20.00 Mahatma, velika duda 20. stoletja, dokum. oddaja 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.15 Resnična resničnost 22.45 Ropar brez imena, kanadski film 00.20 Zabavni infokanal POP 07.05 24 ur, ponovitev 08.05 Jamie: kuhajmo samostojno 09.00 Razigrani par, nad. 09.50 Ukradena sreča, nad. 10.45 Tv prodaja 11.15 Ricki Lake 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.20 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Grda račka, nan. 20.55 Razočarane gospodinje, nan. 21.45 Tabloid, nan. 22.40 24 ur zvečer 23.00 Pogajalci, nan. 23.50 Prijatelji, nan. 00.20 Newyorška policija, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna nrl MQ 11 10.30 oddaja Vabimo k ogledu 10.35 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Planet polka, glasbena oddaja Gostje: Zapeljivke 19.20 Lahko noč, otroci : pravljica 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Programi Visoke šole za varstvo okolja ter Fakultete za energetiko pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 BUMFEST ŽALEC 2008 Tolkalska skupina Percussion claviers de Lyon - Francija posnetek nastopa 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila TOREK, 5. februarja tv slo rr 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pravljica o Sanjici III. 09.20 Deklica delfina in lisica zvitorepka V. 09.30 Afna Friki, 2/10 09.55 Čarobni čeveljci, kratki film 10.05 Sprehodi v naravo 10.25 Risanka 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Ganges, 3/3 11.55 Taras Kermauner, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.25 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Oliver Twist, 3/25 16.10 Risanka 16.15 V skalnem blodnjaku, 11/16 16.20 Titi nadloga, 1/26 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.35 Pogled na ... Tone Kralj: kmečka svatba 17.45 Pogled na . Prešernov spomenik v Ljubljani 18.05 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Piramida 21.00 Tujec v mestu, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Usoda princese, dokum. oddaja 00.05 Pogled na . Prešernov spomenik v Ljubljani 00.25 Usodni nagon, am. film 02.10 Dnevnik, ponovitev 02.45 Dnevnik zamejske tv 03.10 Infokanal TV SLO fit 06.30 Zabavni infokanal 07.25 Tv prodaja 07.55 Dober dan, Koroška 08.25 Resnična resničnost 09.00 Seja državnega zbora, prenos 16.50 Glasnik, tv Maribor 17.15 Afganistan, tudi slovensko bojišče, dokum. oddaja 17.45 Poročila 17.55 Velenje: rokomet (M), tekma lige Mik, Gorenje - Celje Piv. Laško, prenos 20.00 Reggea, 18/25 20.30 Globus 21.05 Ludvik XIV. prevzame oblast, franc. film 22.35 Kolja, češki film 00.25 Jasnovidka, 17/22 01.10 Seja državnega zbora 03.15 Zabavni infokanal POP 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Ricki Lake 08.50 Razigrani par, nad. 09.40 Ukradena sreča, nad. 10.35 Tv prodaja 11.05 Šolska košarkarska liga 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.20 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 Zakon in red, nan. 22.50 24 ur zvečer 23.10 Pogajalca, nan. 00.00 Prijatelji, nan. 00.30 Newyorška policija, nan. 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Programi Visoke šole za varstvo okolja ter Fakultete za energetiko. pogovor v studiu 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1622. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Turizem in mi, inf. oddaja 22.00 Asova gibanica, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila SREDA, 6. februarja tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Srebrnogrivi konjič, 11/39 09.30 Titi nadloga, 1/26 09.40 Risanka 09.55 Medvedki, 11/16 10.00 Hotel obmorček, ris. nan. 10.15 Pepi vse ve 10.35 Zlatko Zakladko 10.55 Knjiga mene briga 11.15 Z glavo na zabavo 11.45 Mozartina simfonikov rtv Slovenija 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 ARS 360 13.35 Umetnost igre 14.00 Tujec v mestu, dokum. oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ana z zelene domačije, 5/26 16.05 Pod klobukom 16.40 Merlin, čudežni kuža, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.40 Smaragdna reka, dokum. 18.30 Žrebanje lota 18.40 Ulica sanj, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Melanie se poroči, am. film 21.40 Prvi in drugi 22.05 Odmevi, vreme, šport 23.10 Omizje 00.25 Smaragdna reka, dokum. 01.15 Dnevnik 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Studio city 09.00 Seja državnega zbora, prenos 17.55 Poročila 18.00 Črno beli časi 18.15 Diagonale 18.50 Borut Pahor, intervju 19.45 Prijateljska nogometna tekma, Slovenija - Danska, prenos 22.00 Krst pri Savici, predstava PDG Nova Gorica 00.15 Slovenska jazz scena 01.00 Seja državnega zbora, posnetek 03.05 Zabavni infokanal POP 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 Preverjeno 09.00 Razigrani par, nad. 09.55 Ukradena sreča, nad. 10.50 Tv prodaja 11.20 Ricki Lake 12.10 Neukrotljivo srce, nad. 13.05 Tv prodaja 13.35 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur, vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Predmestna norost, am. film 21.40 Na kraju zločina, nan. 22.30 24 ur zvečer 22.50 Pogajalca, nan. 23.40 Prijatelji, nan. 00.10 Newyorška policija, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, mladinski kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi 19.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila PRIREDITVE v h termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi TERMO-TEHNIKA, d.o.o., Braslovče Orla vas 27/a 3314 BRASLOVCE Tel.:+386 3 700 16 20, Fax.: +386 3703 16 33, Smo vodilno slovensko podjetje na področju razvoja, proizvodnje in montaže toplotnih črpalk ter manjših hladilnih naprav. Strokovnost in inovativnost sta naši vrednosti, ki ju uresničujemo do stranke in med sodelavci Podjetje za nadaljnjo kakovostno rast potrebuje nove ambiciozne in motivirane sodelavce za delo na zelo perspektivnem področju izrabe obnovljivih virov energije. Nove sodelavce vabimo na naslednja delovna mesta: I. PRODAJNI INŽENIR - Za načrtovanje sistemov in izdelavo ponudb za ogrevanje, hlajenje ter klimatizacijo s poudarkom na toplotnih črpalkah - Vodenje zahtevnejših montaž na terenu - Svetovanje strankam, izvajanje ogledov ter šolanje monterjev - Sodelovanje s projektanti, izvajalci in ostalimi institucijami s področja ogrevalnih ter hladilnih sistemov II. KOMERCIALIST - Prodaja naših proizvodov in storitev - Izdelava prodajnih planov in spremljanje realizacije - Promocijske in sejemske aktivnosti - Navezovanje poslovnih stikov - Svetovanje strankam in izbira optimalnih rešitev III. MONTER (3 delovna mesta) - Izdelava toplotnih črpalk in hladilnih naprav v delavnici, z občasnimi montažami na terenu IV. SESTAVLJALEC - Enostavnejše proizvodno - montažno delo v delavnici Od vas pričakujemo: Pod 1:6. ali 7. stopnjo izobrazbe strojne smeri (energetik). Zaželena je nekajletna praksa s področja projektiranja ali trženja, računalniška pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega ali angleškega jezika. Pod II: 5. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri z izkušnjami pri trženju ogrevalne, sanitarne ali podobne tehnike, računalniško pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega ali angleškega jezika. Pod III: 4. ali 5.stopnjo strojne ali elektro smeri (jaki tok). Zaželena je praksa na montaži hladilnih naprav ali ogrevalnih in vodovodnih sistemov, vestnost pri delu in pripravljenost za nadaljnje izobraževanje. Pod IV: nekvalificiran mlajši delavec z nekaj izkušnjami na kovinarskem področju, vestnost pri delu. Omogočamo: - prijetno kreativno in urejeno delovno okolje v mladem kolektivu - samostojno in dinamično delo - možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja - varno zaposlitev (po preskusni dobi tudi za nedoločen čas) - dobre osebne dohodke z možnostjo dodatne stimulacije Prijave z vašimi podatki in kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov do 15. februarja 2008. Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 31. januarja 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje - Mistični Egipt 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert kitaristov, harfistov in citrarjev Glasbene šole Velenje Petek, 1. februarja 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje za osnovnošolce Afriške živali 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje 19.30 Rdeča dvorana Velenje 1. A državna rokometna liga (ženske) - ŽRK Velenje : ŽRK Žalec Celeia 20.30 Center Nova Velenje, velika dvorana Boško Petrovič trio 22.00 Max klub Velenje Koncert skupine Partibrejkers Sobota, 2. februarja 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana 10. državno tekmovanje slovenskih citrarjev - komorne skupine 10.00 Nakupovalni center Velenje Predstavitev Planinskega društva Velenje 10.00 Dom kulture Velenje Lutkovna predstava Werner Holzwarth: Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba 19.00 Mladinski center Velenje Odprtje fotografske razstave Tjaša Zajc: Razigranost 19.30 Dom kulture Velenje Komedija - Tone Partljič: Partnerski odnosi 21.00 Mladinski center Velenje Veselo MC pustovanje 22.00 Max klub Velenje Tradicionalno pustovanje s karaokami Nedelja, 3. februarja 8.00 Večnamenski dom v Vinski Gori 20. tradicionalni pohod na Ramšakov vrh 14.00 Dom kulture Šmartno ob Paki Otroška maškarada 15.00 Trg v Šaleku, Velenje 3. otroško pustno rajanje Ponedeljek, 4. februarja 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Komedija - Miro Gavran: Vse o ženskah Torek, 5. februarja 11.00 Titov trg Velenje Otroška maškarada 15.00 Športno igrišče na Graški Gori Pustno srečanje treh občin na Graški Gori 15.30 Atrij Centra Nova, Velenje Tradicionalno otroško pustovanje 18.00 Rdeča dvorana Velenje 1. MIK liga, 17. krog RK Gorenje : RK Celje Pivovarna Laško 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Letni koncert pianistov (Po črnih in belih tipkah) 19.00 Knjigarna Kulturnica Literarni večer - Milan Jesih (pesnik, dramatik, prevajalec) 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - 1. A državna rokometna liga (ženske) - ŽRK Velenje : ŽRK Celjske mesnine Sreda, 6. februarja 10.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje Medobčinski otroški parlament »Prosti čas in zabava mladih« 16.00 Trg v šaleku, Velenje Tradicionalni pokop pusta Pepija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Vinko Šmajs: Skriti dnevnik Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Petek, 1. februarja 17.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica : Črna (3. državna odbojkarska liga) 20:00 Športna dvorana Šoštanj Ljudska modrost trden je most Velenje - Letošnji kulturni dan v OŠ Gorica, pripravljajo ga v sredo, 6. februarja, bo posvečen pregovorom, ki so nastali v preteklosti, se ohranjali po ustnem izročilu iz roda v rod in bili kasneje zapisani. Posebna gostja kulturnega dne na šoli bo Dušica Kunaver, avtorica številnih knjig o šoli, učenju in slovenskem ljudskem izročilu. ■ mkp Zgodilo se je • • • i od 1. do 7. februarja ■ 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev; ■ članica Smučarskega kluba Velenje Saša Silovšek pa je februarja leta 1987 postala jugoslovanska državna prvakinja v smuku; ■ 2. februarja 1984 so pod velenjskimi skakalnicami olimpijski ogenj 14. olimpijskih iger v Sarajevu pričakali tudi številni Šalečani; - na svečnico leta 1990 pa je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze; - 2. februarja 1930 se je rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - februarja leta 1960 so v velenjsko kinodvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim nav- dušenjem; - januarja 1973 je bil podpisan pariški sporazum, s katerim je bila tudi formalno končana ameriško-vietnamska vojna, 3. februarja pa je začelo veljati premirje na bojiščih; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem; - 4. februarja 1977 so bili v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje, Lesni Šoštanj, TOZD-u Gradbeni elementi delovne organizacije Gorenje in TOZD-u Gradbeništvo Splošnega gradbenega podjetja Ljubno ob Savinji referendumi, na katerih so se delavci odločili o združitvi v novo organizacijo združenega dela Gorenje - Vegrad gradbena industrija; - na 6. seji sveta občine Šoštanj, 6. februarja 1996, je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; - februarja leta 1987 se je začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič Elektra Esotech : Alpos Šentjur(Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL) Sobota, 2. februarja 10.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Turnir v mini odbojki 13:00 Športni center TEŠ Šoštanj : Nafta (2. slovenska liga vzhod - ženske) 15:00 Trg bratov Mravljak Karneval "PUST ŠOŠTANJSKI" 16:30 Športni center TEŠ Šoštanj : Miklavž (2. slovenska liga vzhod - moški) 17:00 Športna dvorana Šoštanj Pustna zabava in maškerada 17.30 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : ŽOK Vuzenica (3. državna odbojkarska liga za ženske) Nedelja, 3. februarja 10.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Turnir v odbojki (starejši dečki - B liga) Ponedeljek, 4. februarja 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga Torek, 5. februarja 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Geoplin Slovan (Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL) 8.00 Upravni center Mozirje Pustovanje - budnica in prevzem oblasti na Občini Mozirje 15.00 Trg Mozirje Pustovanje - mednarodna karnevalska povorka z gostujočimi skupinami iz Slovenije in tujine. Sledi zabava s skupino Slovenski expres v karnevalskem šotoru. Sreda, 6. februarja 15.30 Na »Pekovih lavah« in na trgu v Mozirju, Pustovanje - pokop Pusta mozirskega in branje testamenta Koledar imen Januar/prosinec 31 . četrtek - Janez Februar/svečan 1. petek - Brigita 2. MOZIRJE 3. 4. 5. 6. Petek, 1. februarja 15.00 Pustovanje - obhod trških meja 20.00 Mladinski rock pust, nastopajo:Zicy-u, Nexys, Interceptor, Amy Sobota, 2. februarja 13.00 Golte - proga Lahovnica, GSK Mozirje Prvenstvo Zgornje Savinjskedoline v veleslalomu 20.00 Pustovanje - velika gala maškarada z Vladom Kalemberjem, Sanjo Grohar, skupino Select in trubači Nedelja, 3. februarja 15.00 Rečica ob Savinji Otroška maškarada 15.00 Nazarje Otroška maškarada 15.00 Mozirje Pustovanje - otroška maškarada z Ireno Vrčkovnik Ponedeljek, 4. februarja X Golte Kadrovski tečaj za učitelja alpskega smučanja I. in II. K INO VELENJE :: S sobota - Marija, Šimen svečnica nedelja - Blaž, Oskar ponedeljek - Gilbert, Andrej torek - Agata pust sreda - Doroteja pepelnica Lunine mene PETELINJI ZAJTRK slovenska romantična komedija, 125 minut, Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovic, Davor Janjic, Miloš Battelino idr. Petek, 1.2. ob 22.00 Sobota, 2. 2. ob 20.00 Nedelja, 3.2. ob 18.00 Ljubezenski film o malih ljudeh, v katerih tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Radgoni, kamor mladi avtomehanik Djuro pride za vajenca k mojstru Gaješu. V delavnico pot kmalu zanese lokalnega kriminalca Lepca in njegovo zapeljivo ženo Bronjo, ki hitro vname Djurovo srce. Na srečo Gajaš ne opazi teh čustev, saj ima oči le še za hrvaško pevko Severino, ki jo časti kot boginjo. Napetost preseže točko vrelišča, ko Lepec Gajašu obljubi, da ga bo spoznal s Severino, kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Djurom in Bronjo. HITMAN-AGENT 47 (Hitman) - akcijski triler, 100 minut. Režija: Xavier Gens. Igrajo: Timothy Olyphant, Dougray Scott, Olga Kurylenko, Robert Knepper, Ulrich Thomsen, Michael Offei idr. Petek, 1.2. ob 20.00 Sobota, 2. 2. ob 18.00 Nedelja, 3.2. ob 20.30 KO ZOGICE POBESNIJO (Balls of Furry) - športna komedija, 94 minut. Režija: Ben Garant. Igrajo: Dan Fogler, Christopher Walken, George Lopez, Maggie Q, James Hong, Terry Crews, Robert Patrick, Diedrich Bader idr. Petek, 1.2. ob 18.00 Sobota, 2. 2. ob 22.30 POLETJE V ŠKOLJKI 2 slovenski mladinski film, 96 minut. Režija: Tugo Štiglic. Igrajo: David Sluga, Kaja Štiglic, Primož Longyka, Boris Kralj, Dare Valič idr., Nedelja, 3. 2. ob 16.00-otroška matineja Drugi del enega najboljših slovenski mladinskih filmov, ki govori o Tomažu in njegovih počitniških dogodivščinah na morju, popestrenih z veliko dobre glasbe in plesa. Naslednji vikend napovedujemo: akcijsko pustolovščino ZAKLAD POZABLJENIH: KNJIGA SKRIVNOSTI, znanstveno fantastično grozljivko ALIENI PROTI PREDATOR-JU:REKVIJEM, animirano akcijsko komedijo sinhronizirano v slovenščino NINJA ŽELVE nikoli sam il HT O^ 107,8 ^Hjs Nagradna križanka Frizersko - lepotni salon Mavrica RADI O V ELEN J E Koroška 8 c, Velenje Telefon 031 81 96 96 www.salon-mavrica.si Vabimo vas vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. FRIZERSKI SALON, HYPOXI TERAPIJE, ANTICELULITNE OBLOGE IZ MORSKIH ALG, MASAŽE, PEDIKURA, SOLARIJ V našem salonu vam poleg pričesk z vrhunsko lasno kozmetiko na enem mestu ponujamo tudi vse vrste masaž, anti-celulitne in razstrupljevalne obloge, sola-rij, ličenje in pedikuro. NOVO!!! UČINKOVITA NARAVNA HYPOXI TERAPIJA!! Oziroma preoblikovanje telesa in odprava maščob ter celulita na najbolj trdovratnih delih telesa- zadnjici, stegnih, trebuhu in boku. Je naravna, zanesljiva in učinkovita metoda, ki je alternativa za liposukcijo. BREZPLAČNI TESTNI OBISK HYPOXI TERAPIJE! V mesecu februarju vam ob nakupu Hypoxi paketa podarimo 2 obiska + presenečenje. Z NASMEHOM DO MANJŠE KONFEKCIJSKE ŠTEVILKE. Na razpolago so darilni boni. Vabljeni! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 11. februarja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Mavrica". Izžrebali bomo tri nagrade: 1 x 3 obiski Hypoxi terapije, 1x anticelulitna obloga, 1x 50 min sončenja v solariju. ČETRTEK, 31. januar: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 1. februar: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. februar I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3. februar I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 4. februar I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5. februar 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 6. februar: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! □ GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično i od 35 kN do 80 kN (od 3,51 do 81) □ HIDRAVLIČNI CEPILNIKI pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 201 □ OSTALA GOZDARSKA OPREMA kardanske gredi, daljinski upravljalci, žične vrvi.. □ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforest.sl Nagrajenci nagradne križanke "Naš čas", objavljene 10.1.2008, so: - Zofija Rotovnik, Lipa 51, Velenje (polletna naročnina) - Nežka Mravljak, Vojkova 16, Velenje (Almanah 2008 in rokovnik) - Franc Kramar, Jenkova 3, Velenje (majica). Nagrajenci se naj zglasijo po nagrade v uredništvo tednika Naš čas z osebnim dokumentom. Rešitev gesla: ČETRTEK JE MOJ Čestitamo! V družbi HIDRIA PERLES, d.o.o., že 70 let razvijamo, proizvajamo ter tržimo profesionalno in hobi električno ročno orodje ter komponente za zahtevne industrijske segmente. Svoje izdelke tržimo z globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami Iskra ERO, Perles of Switzerland ter Hidria. Kot del slovenske hitro rastoče korporacije Hidria imamo našo tržno mrežo razpeto od Ekvadorja, Peruja, Kolumbije, Združenih držav Amerike in Velike Britanije, vse do Švice, Poljske, Rusije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Zavedamo se, da so ljudje naš največji kapital, zato svoj uspeh gradimo na inovativnosti, znanju ter rasti in razvoju posameznika. K sodelovanju vabimo dinamične, kreativne, ambiciozne in visoko motivirane sodelavce (m/ž), ki želijo kreirati, sooblikovati in uresničiti svoj osebni potencial v okviru timov in potreb rastočega podjetja. Priložnost ponujamo: POSPEŠEVALCU PRODAJE - KOMERCIALISTU Opis dela: Pospeševanje prodaje in prodaja na območju Štajerske in Koroške, delo na terenu Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo: • V. stopnjo ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri • Eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje • Zaželeno znanje angleškega in srbohrvaškega jezika • Tehnično poznavanje stroke • Komunikacijske in organizacijske sposobnosti • Veselje do dela z ljudmi • Samoiniciativnost • Samostojnost • Natančnost • Odgovornost • Vozniški izpit B kategorije Vaše priložnosti: • Strokovna in osebnostna rast v dinamičnem mednarodnem poslovnem in inovativnem okolju • Kreativno delo v tirnih • Možnost strokovnega razvoja in izobraževanja • Stimulativno nagrajevanje in napredovanje v skladu z rezultati Pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore. Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava. Promocijska ponudba novih spalnic Dorina. Svet priložnosti Zainteresirane kandidate vabimo, da nam svoje prijave z življenjepisom, delovnimi referencami ter dokazili o izobrazbi v 8-ih dneh pošljete na naš naslov: Hidria Perles, d.o.o., Savska loka 2, 4000 Kranj ali po elektronski pošti zaposlitev-perles@hidria.com. OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. la«, Stantetova 2, Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474. HLEVSKI gnoj prodam. Gsm: 031/389780. RAZNO ŽIVALI STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. SIMPATIČEN 39-letni zelo izobražen moški, 188 cm, z dobro službo si želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www. superalan.si ŠTEDILNIK na trda goriva (skoraj nov), desni in kavč raztegljiv v posteljo (nov). Gsm: 040/520-816. ŽENSKO in dva otroška kolesa prodam. Gsm: 031/389-780. ISCEM IŠČEM žensko za 1 x tedensko čiščenje stanovanja. Gsm: 041/768-995. PODARIM ZARADI bolezni v družini podarim črno-belega mačka starega 7 mesecev. Gsm: 040/852-275. PRIDELKI Starejši, mlajši, osamljeni, bolni potrebujejo pogovor. Pridem na dom. Svetovanje za pravilno življenje, Rizman Stanko s.p. 090 142 680 KUPIM KUPIM hladilnik, tv in štedilnik. Gsm: 031/250-949. INSTRUKCIJE ČE SO težave? Za boljši uspeh instrui-ram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam na izpite in maturo. Gržinič Armando, s.p., »Jone- KROMPIR, odličnih jedilnih lastnosti in silažne bale prodam. Telefon: 5702048, gsm: 031/523-748. SUH macesnov les prodam. Gsm: 041/599-856. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) in rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,20 evra/l. Gsm: 041/748-315. BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. PRODAJA nesnic v nedeljo, 3. februarja od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. CELEGA, polovico ali po kg prodam prašiča domače reje. Gsm: 051/382-825, telefon: 5893-557. JAGENČKE za zakol in ovce z jagenčki za nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040/996-251. TELIČKO sivko, težko 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. OVCE za zakol, možno tudi dimljenje, prodam. Gsm: 041/978-320. PRAŠIČA domače reje, 180 kg (po 1,50 evra/kg) in 120 kg (po 1.60 evra/kg) prodam. Gsm: 041/942-898. OVCE in jagneta za nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5882-239. Kličite po 14.h. BIKCA sive pasme, 70 kg, Gsm: 031/865-552 PRODAMO: Zelo lepo 3 sobno stanovanje nad Staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr Zemljišče 2413 m2, od tega 1800 m2 zazidljivo, na odlični lokaciji - za novimi bloki v Šmartnem ob Paki, cena 33.000 Evr INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919 Visok krvni tlak ni prijeten, zato poskusite živeti z normalnim krvnim tlakom. Svetovanje za pravilno življenje, Rizman Stanko s.p. 090 142 680 041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJE V VELENJU: 3-sobno stanovanje v Velenju (okolica tržnice), 1. nadstropje, delno obnovljeno, 81,30 m2, letnik 1958. Cena 85.000 EUR PRODAMO STANOVANJE V ŠOŠTANJU: 2-sobno stanovanje v Šoštanju, 2.nadstropje, delno obnovljeno, 61,05 m2, letnik 1970, vseljivo konec leta 2008. Cena: 68.000 EUR Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 2. in 3. februarja - VLASTA ŠTER-BENK (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. ZAPOSLIMO delavca za delo na žagi (strojnik) upravljanje z žago. Za dodatne informacije se obrnite na tel. 031 625 704; 041 625 704 K.KRAN-TRADE STAVBNO TESARSTVO Krančič Ivan s.p., Trnovec 11,3332 Rečica ob Savinji V SPOMIN Minilo je 14 let, odkar nas je zapustil naš oči MILAN ČERNOVŠEK 7. 2. 1938 - 28. 1. 1994 Pogrešamo ga. Njegovi Eno leto je poteklo, solz nešteto je preteklo. Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. V SPOMIN MARTIN GUNZEK 6. 9. 1948 -1. 2. 2007 Mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče MARTIN GUNZEK. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Tvoji najdražji Upravna enota Velenje Poroke: Sevšek Barbara, Florjan 145, Šoštanj in De Costa David, Cesta II št. 29, Velenje. Smrti: Koprivnikar Anton, roj. 1935, Koroška vas na Pohorju 1, Zreče; Delopst Stanislav, roj. 1928, Šoštanj, Kajuhova cesta 7; Drev Terezija, roj. 1921, Slatina 12, Šmartno ob Paki. Šmartno ob Paki-Slatina, na izjemni lokaciji prodamo nadstandardno hišo površine 256 m, zemljišče 1.494 m, vsi priključki, cena za 3. GF (končana mar. 08) je 150.000 evr. Več na www.pradimo-hise.conn. Telefon: 041/861-175, BB GIB d.o.o.. Mali Vrh 49b,Šm./P. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA | MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO II V SPOMIN [ 28. januarja je minilo eno leto, odkar si nas zapustila draga sestra, mama in stara mama M MUfl IVICA PLANKO Naš dom je brez tebe pust in prazen, zelo te pogrešamo. Vsem, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje ter prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo. Sorodstvo Ne bo te več drugam kot v naše misli, prišel boš le še v sanje vsaki dan. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta STANETA DELOPSTA 28. 10. 1928 - 24. 1. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Valterju Pirtovšku, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala govorniku Filipu, duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči: hčerki Marinka in Romana s soprogoma ter vnuka Tomaž in Saša ZAHVALA Poslovil se je, a ostal del nas, dragi TONE POTOČNIK 1941 - 2008 Da je bil dragocen človek, predan svojemu kraju in je za njim ostalo veliko dobrih dejanj, ste krajani Zavodenj pokazali z izjemno spoštljivim in toplim slovesom na domačem pokopališču. Za vse iskrena hvala, enako vsem, ki ste kakor koli počastili njegov spomin. Brat Adi z družino Kupon za naj osebnost leta januarja 1 Predlagam_ Obrazložitev_ Moj naslov Izbiramo osebnost meseca januarja V uredništvih tednika Naš čas in Radia Velenje smo se odločili, da bomo tudi letos izbirali naj osebnost leta, ki se je komaj dobro začelo, skozi vse leto. Že v tej številki objavljamo kupon, s katerim lahko predlagate kandidate, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali mesec januar. Na tej osnovi bomo pripravili lestvico tistih, ki bodo prejeli največ vaših glasov, in ves februar boste glasovali zanje. Ob koncu leta bomo vse zmagovalce posameznih mesecev uvrstili v veliki finale izbora naj osebnosti leta 2008, ki jih že tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju v središču mesta. Torej, izpolnite kupon in tako izrazite priznanje tistim, ki so v vašem okolju v januarju naredili kaj posebnega, kar je vredno zabeležiti. Veseli bomo, če boste svoj predlog utemeljili, torej pripisali, zakaj si po vašem mnenju kan- didat, ki ga predlagate, zasluži, da bi bil naj osebnost leta. Trške pravice Ivanu Suhoveršniku Kljub napovedim, da bodo letošnje pustovanje pripravili v novi večnamenski športni dvorani, se to ni zgodilo - Na pustni dan veliki mednarodni karneval - Med gosti tudi predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Tatjana Podgoršek Mozirje - Člani Društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski so bili minuli vikend že "v akciji". V nedeljo so namreč sodelovali na mednarodnem karnevalu na Hrvaškem, v Matuljah nad Reko in v Lovranu pri Opatiji. Še bolj v »akciji« pa bodo od danes (četrtka) dalje v domačem okolju. Ob petih popoldne bodo podelili trške pravice občanu, ki je v zadnjem času naredil največ za tamkajšnje okolje. Ocenili so, da si letos zasluži mozirski župan Ivan Suhoveršnik. V duhu združevanja Zgornje Savinjske doline bodo jutri (v petek) obiskali večino krajev v nekdanji skupni občini Mozirje, torej od Rinke do Mozirja. V soboto dopoldan bodo sodelovali na karnevalu v Ljubljani, popoldan pa bodo gostje šoštanjskega karnevala. Nedeljo so »rezervirali« za obhod po trških mejah. Med Ivan Dajčar:»Tudi letos smo prireditve ob pustovanju razdelili na dva dela: na komercialnega, v katerem pod karnevalskim šotorom nastopajo znani estradni umetniki oziroma glasbene skupine, ter na ohranjanje kulturne dediščine.« drugim se bodo z gondolo podali na Golte, od tam pa jih bo pot vodila na največji slovenski karneval - na Ptuj. Doma pa bodo v šotoru tega dne pripravili otroško maškarado. Ponedeljek bo tudi letos namenjen ofiranju. V torek, na pustni dan ob 8. uri, bodo mozir-ski pustnjaki prevzeli občinsko oblast, po tem dogodku pa bodo obiskali gospodarska podjetja, Rečico ob Savinji in Nazarje. »Torkovo pust- no popoldne bo zaznamovala mednarodna karnevalska povorka. Na njej bo nastopilo približno 800 mask iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Madžarske in Bolgarije. Med gosti bo tudi predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Van Der Cron. Mozir-ski pustnjaki smo zelo prizadevni člani tega združenja že od leta 1989 dalje, zato njegov obisk na naši prireditvi ne preseneča,« je poudaril Ivan Dajčar, podpredsednik Evropskega karnevalskega združenja za Slovenijo in vodja mozirskega karnevala. Na pepelnično sredo bodo tako kot običajno ostanke preminulega pusta položili na ogled na mozirskem trgu, ob štirih popoldan pa ga bodo upepelili v Pekavih lavah. Letošnje pustne aktivnosti bodo člani Društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust mozirski sklenili v soboto, 9. februarja, s sodelovanjem na karnevalu v Dobovi. Na vprašanje, ali že razmišljajo o novostih, s katerimi bi dogajanje ob pustu še obogatili in ga dvignili na višjo kakovostno raven, pa je Daj-čar odgovoril: »Lani smo napovedovali, da bomo letos prireditev organizirali v novi večnamenski športni dvorani v Mozirju in ne več pod karnevalskim šotorom. Kljub prizadevanjem se to ni zgodilo. Pust je datumsko letos precej pohitel, dela na telovadnici pa so v teh dneh šele končali. Športna dvorana tako še ni nared, prihodnje leto pa zanesljivo bo. Zaprt prostor bo omogočil izvedbo prireditve na višji kakovostni ravni. Organizatorji pa se prav tako trudimo pridobiti na karneval vsako leto čim več zanimivih mednarodnih pustnih mask.« Pust bo (predvsem) otroško razigran Otroško pustovanje v nedeljo v Šmartnem ob Paki, na pustni torek pa v Velenju kar dve Velenje - Letošnji pustni čas se je pravzaprav v Šaleški dolini že začel, in to v nedeljo v Šoštanju, kjer so spet navdušili z otroško maškara-do. Prav najmlajšim pa bo v teh pustnih dneh posvečene največ pozornosti tudi v drugih dveh občinah v dolini. V nedeljo ob 14. uri se bo v kulturnem domu Šmartno ob Paki začela Otroška maška-rada, ki jo pripravlja tamkajšnje Društvo prijateljev mladine. Obljubljajo, da bo zabavno in zelo veselo. Na pustni torek se bosta v Velenju zgodili kar dve otroški pustni rajanji. Prva že dopoldne, ob 10.30 uri na Titovem trgu. Turistična zveza Velenje letos prvič organizira Otroško maškarado pod pokroviteljstvom MO Velenje. Po napovedih organizatorjev se bodo na rajanju zbrali osnovnošolci iz Velenja, vabljeni pa so tudi ostali. Pester zabavni program bo pripravila Mojca. Sodelovali bodo tudi: Medvedek Jaka, Spini in plesalci plesne šole Spin. Otroško maškarado bodo obiskali tudi ptujski kurenti. Člani TZ Velenje bodo pripravili tople napitke in nagrade za najboljše maske. V torek dopoldne ste vsi vabljeni na Titov trg v Velenje. Drugo, že tradicionalno otroško pustno rajanje, ki poteka pod nazivom Pust, pust, krivih ust ..., bosta Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Knjižnica Velenje, enota prireditve, pripravili v atriju KSC, začeli pa bodo ob 15.30 uri. Za žur bo poskrbel Simon Gorišek s svojo kitaro in glasom. Če slučajno za vašega malčka pustnega kostuma še nimate, naj vam zaupamo, da je izbira kostumov, ki jih letos v posojo ponuja MZPM Velenje, še bogata. Izposoja kostumov bo v Vili Mojca tekla še vse do pustnega torka, vsak delovnik med 10. in 12. uro. Kot smo že poročali, pustnega karnevala v Velenju tudi letos ne bo. Bodo pa na pepelnično sredo v Šaleku sredo pokopali pusta Pepija in mu seveda pripravili dostojno slovo. ■ bš Za malim prihaja veliki karneval Otroški karneval letos brez skupinskih mask - Ena od rdečih niti velikega karnevala, ki se bo začel v soboto ob 15. uri, bo Brdo pri Šoštanju Milena Krstič - Planinc foto: Stane Vovk Šoštanj - Nedeljski otroški pustni karneval je bil uvod v pustno dogajanje v mestu. Tokratni, bil je peti zapored, se je od štirih pred njim razlikoval v tem, da v njem ni bilo skupinskih mask. Rdeča nit je bila prej vsakič skrbno izbrana (pravljica, živalski svet ...), zaradi česar so imele vzgojiteljice, varuške in zaposleni v vrtcu veliko dela, starši nekaj stroškov več, otroci pa od pusta menda ne veliko, saj naj bi bile dejavnosti, ki so se vrstile pred karnevalom, zanje prezahtevne. Tokrat so bile kreacije in ideje prepuščene otrokom in staršem samim, v vrtcu pa so prevzeli nalogo, da organizirajo pust po meri otroka, v kar so vključili tudi pustni sprevod po mestu, čeprav so se pred tem za hip ali dva spraševali, če ni mini pustni karneval izpo- stavljanje otrok v veselje odraslih. V Vrtcu Šoštanj so namreč ocenili, da tak pust, kot so ga v Šoštanju gradili zadnja štiri leta, ni v skladu s cilji ter načeli programa »kurikuluma« za predšolsko vzgojo, ki ga je predpisala država in ga izvajajo vsi javni vrtci v Sloveniji. Zakaj bi, če država ne predpisuje tako, v Šoštanju vrtec po čem štrlel iz poprečja? A bolj kot to je pomembno, da so se imeli otroci lepo in da so bili starši zadovoljni. Za marsikaterega gledalca so sicer preveč hiteli, na trenutke celo drveli . Mogoče pa zato, da otroci ne bi kot na prejšnjih štirih karnevalih stali in čakali v koloni, da jih vidijo »poželjive« oči odraslih, kot so strokovni delavci Vrtca opisali enega od razlogov, da so se odločili drugače. V soboto, 2. februarja ob 15 h, pa se Šoštanju napoveduje še veliki karneval Pust Šoštanjski, za katerega so se priprave začele že krepko pred novim letom in bo brez dvoma tudi letos v Šoštanj pritegnil množice ljudi od blizu in daleč. Organizatorji Pusta šoštanjskega preko Turistično olepševalnega društva Šoštanj pravijo, da je bilo zamisli o tem, kaj letos »obdelati« ogromno, da pa so se potem odločili, da bo ena od »širših« tem, ki se jih bodo lotili, Brdo. Pa ne tisto pri Kranju, ampak ono pri Šoštanju. Prikaza- li bodo »plinsko tehnologijo«, izmed aktualnih političnih tem pa obdelali Zmaga in Saš(k)a. Ne bo pa manjkalo tudi krajevnih neumnosti, vrednih, da se jim nasmeje cel svet, kot pravijo. Pust Šoštanjski je tudi član Združenja evropskih karnevalskih mest in kot tak ima obveznosti tudi drugod, ne le doma, tako da s svojimi značilnimi pustnimi liki - Košem Šoštanjskim in Tresimirjem - veliko gostuje po Sloveniji in tujini. V zameno pa se značilni liki od drugod (in vse več jih je) pojavijo na šoštanjskem karnevalu.