NOVI TEDNIK direktor in gtavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, «i urednik NT; Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 0ttst 1991 • številka 31 • leto XLV • cena 25 dinarjev 0 arkovič na ilKlandih Iti ada se ne di v zrcalu «02 liriperesna teljica Finskem m9 let NT&RC: Iremo v ogarsko olino ^ivo brez Ivetja Nazaj v planinski raj Kaj bi Slovenci brez planin, ki v teh, nekoliko bolj mirnih avgustovskih dneh ponovno oživljajo? Novi tednik vas z današnjo obsežno prilogo vabi v planine in vam hkrati nudi celovito informacijo o planinskih postojankah na našem območju, odkriva dostope do planinskih koč, vam svetuje, kako se pripraviti na ture, daje informacije o potrebni opremi in vas tudi opozori na kakšen samotni cvet na sivi skali. Gremo torej v planine (na straneh od 14 do 19). Pater Robert na obisifu v Celju STRAN 7 2. STRAN > 8. AVGUST 1991 mm PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Markovič na Falklandih Danes verjetno nikogar ne bi preveč presenetilo poto- vanje zveznega premiera na Falklandsko otočje, da od tamkajšnjih nekaj sto Angle- žev in stokrat več pingvinov (Argentincev bojda ni več, kot tudi ni več Hrvatov v Kninski krajini) zlahka zmami podporo za ozemelj- sko celovitost samo še nje- mu drage Jugoslavije. Tudi tamkajšnjim pingvinom je namreč pred leti grozila res- na nevarnost, da se pretrga ,naravna povezanost' njiho- vih otokov z Anglijo; otoki tam, otoki tu in kdo bi mogel prepričljivo zanikati, da ne leži vsa Velika Britanija na grobovih daljnjih prednikov falklandskih pingvinov... Namesto tegale uvoda bi lahko seveda vprašali, zakaj je moral samopašni premier v Moskvo, ko pa so mu iz nje tako ali tako nenehno sporo- čali, da so za enotno Jugosla- vijo. Prav bebasto so beo- gradski mediji na ves glas in z velikimi črkami poudarjali tovrstno podporo Gorbačo- va in še posebej Jelcina, kot da bi šlo za senzacijo prve vrste. Ali je sploh bilo raz- umno pričakovati, da bo no- vi ruski predsednik ravnal drugače? Mar ni tudi on da- jal blagoslovov baltiškim re- publikam za odcepitev, hkrati pa se vztrajno boril za oblast v največji sovjetski re- publiki, ki bo še naprej nare- kovala pogoje skupnega živ- ljenja, odslej pač pod dežni- kom zveze »suverenih« dr- žav, v kateri bo Jelcin lahko po mili volji oponašal Milo- ševiča in Srboslavijo. Če je že razmišljanje o Markoviču na Faklandih malce nategnjeno, njegov iz- let v Moskvi pa očitno moč- no anahroničen in nepotre- ben, potem je nujno novo vprašanje: kam naj se zvezni premier sploh še obrne? V Evropi in ZDA namreč ni- ma več kaj iskati, saj so se tam dokončno prepričali, da jim je ves čas lagal, da drži stvari v državi pod trdnim nadzorom. Prav gotovo pa mu nikoli ne bodo oprostili, da jim je to laž ponujal celo kot jamstvo za nova posojila in verjetno še pomisliti ne smejo, kakšno norost bi na- pravili, če bi mu denarje res- nično dali. Samo zato, da bi muza nekaj mesecev podalj- šali bivanje v zvezni pa- lači... S podporo Falklandov (in Moskve) je bržkone enako kot z vzajemnim priznanjem Litve in Hrvaške. Lepo se sliši, hasne pa nič, vsaj takrat ne, ko bi bilo najbolj potreb- no. Kam torej? Kaj ni niko- gar, ki bi Markoviča spom- nil, da smo še vedno med ne- uvrščenimi in to celo v funk- ciji predsedujočega! Kako dragocena bi mu bila sedsu pomoč recimo Iraka, Etiopi- je, Kube... Mar ni Jugoslavi- ja prav ta hip v položaju, ko bi morala najglasneje zahte- vati sprožitev mehanizmov tega ekskluzivnega gibanja; Zahod ji za vsak dolar po- stavlja nekakšne pogoje. Vzhod (SZ) pa seji sumljivo dobrika, čeprav je brez cven- ka,^pa še dolžan nam je... Ce se ne spomni neuvršče- nih, potem je velika verjet- nost, da bo revež prezrl tudi Falklande. Kratek spomin je torej glavni razlog, da se je minuli teden moral sprijaz- niti zgolj s čakanjem v dolgi vrsti za sprejem pri evropski trojki v Beogradu. Pred Mar- kovičem so imeli v avdienci Tudmana, Kučana, Miloševi- ča, Kadijeviča, Mesiča, sam pa je prišel na vrsto šele tret- jega dne in še zelo na kratko so z njim opravili. Nič kaj spodbudno za nekoč preveč samozavestnega premiera, zlasti po njegovi vrnitvi iz Moskve, kjer je po dolgem času zopet slišal nekaj poh- val na račun svojega razvpi- tega gospodarskega pro- grama. Ni več daleč dan, ko bodo druge republike (še prej pa njihovi narodi) morale javno izraziti zahvalo Sloveniji za- radi njene »male umazane vojne« kot jo tukaj še vedno radi imenujejo. Prav ta vojna je namreč na stežaj odprla vrata internacionahzaciji ju- goslovanske krize; brez tega bi sprenevedanje o glavnih krivcih naših težav trajalo v nedogled. Za razkrinkanje Markoviča in JA pred sve- tom smo zaslužni predvsem mi, pri razgaljanju Miloševi- ča in srbske politike nasploh pa se je v nedeljo, sodeč po prvih vtisih, najbolj izkazala Hrvaška oziroma Mesič, če- prav smo lahko prepričani, da tudi Kučan in Drnovšek nista sedela križem rok. Daje temu tako, pričajo sr- diti napadi Joviča in B.Ko- stiča na Mesiča takoj po od- hodu evropske trojke iz Beo- grada, češ daje zmanipuliral evropske ministre glede (ne) navzočnosti srbske trojice na pogovorih. Toda, čeprav jo Kostič, kot sam pravi, na to Mesičevo ,sramotno igro' opozoril Van den Broeka med samimi pogovori, je le- ta kljub vsemu nemudoma po vrnitvi v Amsterdam jas- no in glasno izjavil, da so »za neuspeh misije ministrske trojke ES v Jugoslaviji odgo- vorni politični liderji Srbi- je«. In nič mu ne smemo za- meriti, ker si tega ni upal na- ravnost povedati na tiskovni konferenci v Beogradu. Prav gotovo je slišal za Šešljeve grožnje morebitnim evrop- skim opazovalcem na Hrva- škem. Po vsem tem Markoviču res ne kaže drugega kot da se odpravi na Falklandsko otočje, kjer bi imel enkratno priložnost končno spoznati, da podobnost pingvinskih frakov s tistimi, ki jih nosijo angleški gospodje, še vedno ni razlog, da se jim pripiše državljanstvo Velike Brita- nije ... ŠTEFAN NOVAK Obmejna stražarnica v Logarski dolini je od ponedeljka dalje pod nadzorom USZCei^ Zaplet pri vračanju sredstev Akcija predaje sredstev in opreme med jugoslovan- sko armado ter civilno zaš- čito in teritorialno obram- bo je v teh dneh nekoliko zaustavljena. Do nesporazu- ma je prišlo predvsem zara- di vztrajanja JA, da bojna sredstva vrne šele v drugi fazi, torej takrat, ko se bo umaknila iz Slovenije. Tudi ponedeljkovo pogaja- nje, (na katerem so sodelova- li tudi predstavniki TO iz Ce- lja), med komisijo Republike Slovenije in komisijo V. ar- madnega območja, ni prine- slo končnih dogovorov. Do- govorili so se sicer o nekih splošnih načeUh primopre- daje, odprta pa so ostala bi- stvena vprašanja glede do- končnega vračanja bojnih sredstev. Tudi v Pokrajinskem šta- bu TO za Zahodno Štajersko čakajo na natančna navodila in dogovor med pogajalski- ma komisijama. V teh dneh je armada celjskima TO in CZ že vrnila večino civilne opreme in nebojnih sred- stev. V Pokrajinskem štabu TO za Zahodno Štajersko so povedah, da bi v vojašnico Jože Menih-Rajko vrnili tudi nek^j minsko-eksplozivnih sredstev, vendar celjska vo- jašnica nima pogojev za shranjevanje teh sredstev. Brez zapletov pa se je kon- čal pregled in predla 15 mejnih stražarnic na ohfl ju Pokreginskega šta^ij za Zahodno Štajersko. Vn nedeljek so zapečatili šezaj njo izmed teh stražana v Logarski dolini, in jo pn dali pod nadzor UNZ Celjt Nadaljevanje akcije vrafc nja orožja in opreme botor odvisno od dogovorov v pi hodnjih dneh, kljub ten bodo posamezni štabi opn Ijah nekatere izmed svo; rednih dejavnosti. Tu umik J A iz Slovenije bo ti jal še nekaj časa, v celjs vojašnici je zaenkrat še pi bližno 170 vojakov, ki Slovenijo zapustih v mesa avgustu. i Odpravlfeni posebni ukrepi v Banji Luki Izvršni svet v Banja Luki je preklical posebne ukre- pe, ki jih je sprejel v začet- ku julija in ki so v bistvu pomenili zaplembo premo- ženja poslovnih enot s sede- žem v Sloveniji. Za preklic posebnih ukre- pov so se v Banja Luki odlo- čili v začetku avgusta, o skle- pih pa so uradno obvestih tudi slovenska podjetja. No- vi sklepi v bistvu pomenijo vrnitev premoženja sloven- skim podjetjem in razvelja- vitev sklepa o obveznem na- kazovanju dnevnih izkupič- kov slovenskih enot na pose- ben žiro-račun. Kaj bo s tem denarjem, ki so ga poslovne enote nakazovale od 8. julija, bodo slovenska podjetja na- knadno obveščena, piše v uradnem obvestilu IS Ba- nja Luka. V tej bosansko- hercegovski občini so si pri- držah le pravico, da bo IS tudi v prihodnje nadziral promet z nepremičninami, ki jih morajo slovenska po- djetja najprej ponuditi ob- čini. Med podjetji, ki jih je naj- bolj prizadel julijski sklep IS Banja Luka, je velenjsko Go- renje, njegovi podjetji Servis in Commerce sta imeli svoje poslovne enote v tej bosan- sko-hercegovski občini. Ta- koj po prejemu uradnega ob- vestila o prekUcu posebnih ukrepov, so iz Velenja vzpo- stavili popolnoma normalne poslovne procese z Banja Luko, delavci so se vmih na delo v poslovne enote. V ve- lenjskem Gorenju Servis so že začeh razmišljati o preo- blikovanju servisnih enot, predlagali so ustanavljanje mešanih podjetij. Ustanovi- telji bi bili velenjsko matič- no podjetje in zaposleni v posameznih enotah, svoje pobude pa so predstavili tu- di IS Banja Luka. URŠKA SELIŠNIK Zdravje ima svojo ceno ¥ ZCC zajamčeni osebni aohoaiii - Vse irečia racionalizacija poslovanja - SI. seaiemprom samoplačaiške ortlinacije Javni zavod Zdravstveni center Ce- lje je letošnje polletje zaključil s 161 milijoni dinarjev izgube. Zaradi skromnih flnančnih sredstev, name- njenih zdravstvu, je vodstvo Zdrav- stvenega centra predlagalo sveženj ukrepov za racionalizacijo poslova- nja, ki so jih na svoji zadnji seji ko- nec julija v celoti sprejeli člani stro- kovnega sveta Javnega zavoda. Sveženj racionalizacij skih ukrepov, ki ga je podprl strokovni svet, je v naj- večji meri začel veljati takoj po spreje- mu, nekaj ukrepov pa bodo v Zdrav- stvenem centru Celje uvedh postopo- ma do 1. septembra. Med prvimi velja omeniti zaostrovanje pri izplačevanju osebnih dohodkov, saj tudi za zajam- čene OD v ZCC iz meseca v mesec ne vedo, ah jih bodo lahko izplačali. Tako že od 1. julija naprej zdravstveni delav- ci dobivajo del plače (odvisno od izo- brazbene stopnie od 1500 do 3000 di- narjev) v obUki vrednostnih bonov. Ukrepi narekujejo tudi ukinjanje ozi- roma zmanjševanje nadur na n^nižjo mogočo raven, j)ermanentno zdrav- stveno službo pa je brez njih potrebno zagotoviti v rednem delovnem času od 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 15. ure. Predpostavljeni pa so dolžni temu pri- memo razporejati zdravstvene de- lavce. S1. septembrom bodo v Zdravstve- nem centru Celje uvedli samoplačni- ške ordinacije. Izhodišča za njihovo delo bodo znana čez nekaj dni. Med ukrepi velja omeniti tudi sklep, da državljani drugih republik in vsi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zava- rovanja, razen v urgentnih primerih, plačajo zdravstvene storitve v celoti po ceniku. V ZCC so podprti tudi mak- simalno racionahzacijo pri naročanju preiskav, zlasti dražjih, ter uvedli no način neposrednega naročanja na vy oziroma kontrolne preglede (vab s karticami po pošti poslej odpac S 1. avgustom so v ZCC prepi tudi povračilo potnih stroškov za voz na delo ter ukiniU večino turr.- nih dodatkov, odločili pa so se tudi« stro'go omejevanje nakupov sanitet« ga in drugega materiala ter zatasa ustavih nakup vseh osnovnih sred ^ ter drobnega inventarja. Skupa nekaterimi ukrepi, ocenjujejo v kovnem svetu ZCC, pa sveženj ^ onalizacijskih ukrepov ne prinašal^ tve težkega finančnega položaja. Ce» bo dodatnih, zunanjih in notra!" ukrepov, pomeni konec julija sp sveženj le odmik trenutka, ko tudi v ZCC morah pripraviti ser presežnih delavcev oziroma nek^ razporediti na čakanje. „,m IVANA STAMfifi Kje je proračunski denar? Velenjski Zeleni zahtevajo točne podatke Velenjski Zeleni so se po- novno oglasili, tokrat z zah- tevo, da mora občinski iz- vršni svet takoj, najkasneje pa do naslednjega skupščin- skega zasedanja pripraviti poročilo o uporabi prora- čunskih sredstev za prvo polovico letošnjega leta. V tem poročilu morajo biti prikazana zagotovljena in porabljena proračunska sredstva za posamezno po- stavko ter indeks porablje- nih sredstev, Zeleni pa zah- tevajo tudi komentar pri po- stavkah, ki najbolj izstopajo. Dodatna zahteva, ki so jo ve- lenjski Zeleni naslovili na predsednika velenjskega iz- vršnega sveta, je zahteva za pojasnilo o porabi proračun- skih sredstev, ki jih je IS na- menil za delovanje velenj- skega Centra za informira- nje, propagando in založni- štvo. Gre za približno 1,6 mi- lijona dinarjev, ki jih je CIPZ dobil iz proračuna, velenjska občina pa naj bi za vse ogla- se, objave in storitve plače- vala le polovično ceno. Zele- ni so zastavili še več vpra- šanj, med drugim tudi, zak^j je IS izbral ravno CIPZ in temu centru namenil sred- stva, ter ali IS izvaja kontro- lo nad uporabo teh sredstev. Zeleni Velenja v obeh zah- tevah navajajo, da so kot stranka del občinskega par- lamenta in da so dolžni spremljati uporabo prora- čunskih sredstev, saj so od- govorni svojim volilcem. U.S. Potrdili dogovor o cenah Na ponedeljkovi reoj seji velenjskega izvrsjj ga sveta so člani razp^ Ijah predvsem o sta"^ nah in najemninah t^r alizirali sklep o 20-ods^ nem povišanju teh ^ s prvim septembrorii dogovor je velenjs^' .jk dosegel na pogaJ^Jj, z območno zvezo svo nih sindikatov, skleP v IS nameravajo tud'^.^ javiti v javnosti, lenjčani ne bi bili pr^^^, presenečeni nad cenami. Hkrati so IS dogovorih, dazaenij^ ne bodo spreminja^ benih drugih cen, ^' (^j- dajo v njegovo P' 5 nost. Celjski izvršni svet soglašal Med desetimi prijavljenimi kandidati za delovno mesto inšpektorja II v občinski upravi za družbene prihodke je celjski izvršni svet na svoji zadnji seji soglašal s ponovnim imenovanjem Branka Žekaija na te delovne dolžnosti. Sicer pa so razpravljali še o povišanju vrednosti točke nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ter o ugotavljanju osnov za odmero davka od stavb. IS 8. AVGUST 1991 - STRAN 3 unovljena lepotica zdravja ^ffii sto novih ležišč, športni park In telefonska centrala u so v Zdravilišču Ci odprli prenovlje- K Higiea ter hišo na čimer so v tem zdra- '^,„1 kraju pridobili sto flezišč, tako da jih je J. 550. Hkrati s tem pa Ziii bogatejši še za ne- ,iih športnih igrišč in ielonsko centralo, ki pobrni že nujno po- Higiea ima skupaj J^•adratnih metrov ko- j površin, v njej pa je m. V glavnem so v njej k^teljne sobe, v pritlič- Uanjši bar, klubske so- lin poročna dvorana, lijski občini so namreč jeli odlok, da lahko dva- jjamesec ob sobotah ter K med tednom oprav- počne obrede tudi na pi-Do konca leta pa bo- Uetnih prostorih te za- to preurejene vile od- idi vinsko klet z izbra- pistami vina. Nova pridobitev je tudi hi- ša na Trati, ki so jo gradili pravzaprav za trg, pri tem pa je največ vložil velenjski Ve- grad. V njej je štirinajst apartmajev z dvoposteljnimi in enoposteljnimi sobami. V vse to je kolektiv Zdravi- lišča vložil dobrih pet in pol milijona mark. Samo obnova vile Higie je veljala 3,4 mili- jona mark, obnova pa je po- tekala dobri dve leti. Dobri dve tretjini je bilo lastnih sredstev Zdravihšča, ostalo pa so bili krediti izvajalcev del (Gradiš) in Lesnine, ki je poskrbela za notranjo opre- mo, nek^ denarja pa so do- bili tudi iz naslova republi- ških sredstev za razvoj. Zna- ten del teh kreditov so že od- plačali. Prizadevali so si, da bi k tej naložbi pridobih tudi kakšnega domačega sovla- gatelja ali tuji kapital, ven- dar jim to zaradi znanih raz- mer pri nas ni uspelo. V vsakem primeru pa gre za pridobitve, ki so še kako pomembne za nadaljnji raz- voj Dobrne, kjer se lahko ta hip pohvalijo že s kar 60 od- stotno zasedenostjo zmoglji- vosti, kar je glede na to, da tujih gostov tako rekoč ni, pa tudi gostov iz Hrvaške ne, sorazmerno dober rezultat. Je pa v vsakem primeni tudi rezultat vlaganj v znanje, zla- sti na področju sodobne me- dicine, saj na Dobrni že vrsto let sledijo sodobnim nači- nom rehabilitacije. JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC Bizjak, glavni di- ^ zdravilišča Dobrna: mora postati se- l del skupnega komu- ,j sistema v celjski Nemogoče je, da bi 'o komunalno infra- .uro morali skrbeti jii v zdravilišču. S po- ,jn krožnikom takšne (jaeije enostavno ni ^ustvariti. Zahteva- ;j celjska občina sprej- ilok v tem smislu, pri (fpa je jasno, da mi svojimi obveznostmi jitiimo. Izredno veliko 0 so namenili za ob- , samega mesta Celja, librno pa skoraj nič. Ce- lojnik-Dobrna je že pra- pmota.« EKLI SO: No Bartolac, predsed- |ii Velenje: p strinjam se s trditvijo, Iktinski izvršni sveti ni- f moči in pristojnosti na Narskem področju. Za IS lahko rečem, da vključujemo v go- •irstvo. To se da na več "ov, vsekakor pa sode- čo pri raznih pogovorih ' "ošnjah na republiki, ^ pa primaknemo tudi dinar. Nekaterim tu- ' »gamo ostati nad vo- '^a je, da morajo pro- ia nastajati v podjet- Pri delu občinske- ^ega sveta se pojav- !ve, saj izgleda kot na posebnih zakon- ^ojnosti, v Ljubljani naprej poslušamo: j!* to, morate ono... reči, da je težava v tem, ker sistem ""tončno definiran, ne- '"'^ienih poti pa ni.« S Cajner, direktor j^^Sa gospodarstva Na- v" gospodarski položaj tudi na črno trgovi- 'fn, ki je je v mozirski ;j p'^ zadnjem času vse . ""ekupčevalci se zave- ^ jim časi, ki prihaja- |iaklonjeni, in žal se . :"^je zgodilo, da so po- ^^^njo. Tako so pone- C^kali skoraj ves les. »vijj gospodarstvu ° posamezne kr- ega ali bodo odšli tudi :gati iz Vojvodine ne Kongres bo delal v več isijah in menim, da bo ešen.« i O tem so prisotne seznanili Franc Oset iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarni- štvo, Ivo Bračun, direktor Export importa in predsed- nik jugoslovanskega združe- nja hmelarjev, ki je obenem tudi predsednik Internaci- onalnega hmeljarskega biro- ja Ivan Breznik. Drugi del praznovanja hmelarjev bo v soboto 11. in v nedeljo 12. avgusta. Zdru- žili ga bodo tudi s praznova- njem krajevnega praznika, otvoritvijo ceste Parižlje- -Braslovče, blagoslovom kapele v Parižljah in s tek- movanjem lovcev. Osrednja prireditev ob 29. dnevu slo- venskih hmeljarjev pa se bo pričela ob 15. uri na priredi- tvenem prostoru. Tu se bo- sta predstavila novi stareši- na in spremljevalka, obeta- jo pa tudi presenečenje in seveda družabni del. Povedano je bilo, da bo le- tina pri nas dokaj dobra, se- veda pa ne na vseh površi- nah (2500 ha) na katerih goji- jo hmelj. Ponekod bo pride- lek slabši zaradi suše, pone- kod zaradi škodljivcev itd. V predprodaji so pri Hmezad exportu prodali 3 tisoč ton hmelja, za kilogram pa iztrži- li 8 DEM. Seveda so o pridel- ku mnenja različna, strokov- njaki pravijo, da ga bo okrog 4 tisoč ton, kmetje ponekod pa, da bo letina slabša kot lani. Treba bo počakati slab mesec, da bo pridelek obran. Do obiranja je še slabih štiri- najst dni. V nadaljevanju so razglasi- li novega starešino, to pa je Hugo Antloga iz Gotovelj in za spremljevalko Marjeto Kos iz Braslovč. Sledila je podelitev priznanj zaslužnim hmeljarjem, nato pa še pode- litev nagrad hmeljarjem za visoke pridelke v lanskem letu. Za sorto golding prvo na- grado, kristalni vrč in zlato plaketo, prejel Ivan Ranči- gaj iz TZO Petrovče, ki je na ha pridelal 2342 kg hmelja, drugo in srebrno plaketo je prejel kooperant TZO Go- tovlje Vinko Arenšek in tret- jo ter bronasto plaketo Stan- ko Turnšek iz TZO Bra- slovče. Za sorto aurora je prvo na- grado prejel Julij Hrovat iz TZO Polzela, ki je na ha pri- delal 3225 kg hmelja, drugo in srebrno plaketo Vinko Za- goričnik iz TZO Polzela in tretjo Ignac Novak iz TZO Prebold. V skupni uvrstitvi je dosegel prvo mesto KK Ptuj, Slovenske gorice - Ha- loze PE Zavrč, ki ima pov- prečni pridelek 2017 kg hme- lja na ha, drugo KZ Savinj- ska dolina in tretje KK Ptuj PE Turnišče. TONE TAVČAR JVovi starešina Hugo Antologa in spremi jev allia Marjeta ^os Foto: TONE TAVČAR Nova« Vojna v Sloveniji po še eno dokumentirano pričevanje o agresiji armade )ojna v Sloveniji se ni 27. junija in se ni »fala 4. avgusta«. Tako ''^i Franci Zavrl, eden so- *iev knjige, ki jo je iz- [lo Mednarodno tiskovno *^'šče Ljubljana in Slo- tiskovna agencija. 5"iiga Vojna v Sloveniji, '-"si isti naslov, kot nedav- ij^^iana monografija Can- založbe, postavlja spopade v kontekst !^JNa slovenske demo- in državnosti. Franci ■ J' eden od članov zna- ^^ega kvarteta JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Za- vrl), ki mu je bil leta 1988 prirejen škandalozni monti- rani sodni proces pred voja- škim sodiščem in ki je spro- žil silovit tok demokratizaci- je in homogenizacije sloven- ske družbe pojasnjuje, da je že pred letošnjim oborože- nim spopadom, nekaj let prej, bilo veliko dogodkov, ki so bili iztočnica agresiji. Čeprav si takrat nihče ni mi- sUl, da se bo izteklo tako, kot seje. Knjiga ima zato podnaslov Od napadov na JLA do zma- ge nad JA, in se začne leta 1984, ko so ljubljanski alter- nativci z baloni protestiraU proti vojaški paradi v Beo- gradu, obnavlja dogodke ob napadih, ki jih je s svojimi člani, kot na primer Mamula go home, sprožala Mladina, (njen odgovorni urednik pa je bil prav takrat Franci Za- vrl), znova podoživlja proces proti četverici, opisuje nasta- nek slovenskih poUtičnih strank, prve demokratične volitve in analizira kasnejši razvoj odnosov med Sloveni- jo in Jugoslavijo, posebej še konflikte med Jugoslovan- sko armado in novo sloven- sko oblastjo vse do nedavne agresije. Knjiga Vojna v Sloveniji je žepnega formata in obsega preko 100 strani in 72 foto- grafij in sodi med takoime- novane »hitre knjige«, ki so se v Sloveniji pojavile s pro- cesom proti četverici, v ime- nu ljudstva, (Ljubljanski proces). Z izdajanjem takih knjig so se ob pomembnih dogodkih (npr. sprava in po- koli domobrancev, volitve, itn.) dosedEO ukvarjale pred- vsem manjše privatne za- ložbe. Nekateri dokumenti bodo v knjigi objavljeni prvič; ta- ko je Franci Zavrl vključil povzetek vojaškega doku- menta 5044/3, zaradi katere- ga je bil obsojen na ljubljan- skem procesu in fotokopijo prepovedanega članka v Mladini Noč dolgih nožev, ki je stenogram z zaprte seje predsedstva Jugoslavije, kjer je armada hudo napadla Kučana, ta pa je dejal: »Ne, aretacij pa v Sloveniji ne bo« Mladinin fotograf Tone Stoj ko pa bo v knjigi prvič objavil nekatere fotojgrafije o procesu proti četverici. Sicer pa še nekaj zanimi- vejših dokumentov, ki so ob- javljeni v knjigi Vojna v Slo- veniji: članek Četrti rajh na vidiku, Metoda in postopek zapiranja mejnega prehoda. Originalni načrt Okop, Go- vor generala Adžiča. ROBERT GORJANC OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Velilia Srbija naša soseda? Ob vsej dobri volji, ki jo kaže Evropa, da bi zaustavila prelivanje krvi na Hrvaškem, je vprašanje, koliko bodo dogovori učinkoviti. Dejstvo je namreč, da srbsko vodstvo ne more - in ne sme - priznati, da je krivo za mrtve na Hrvaškem, saj bi s tem padla teza, na kateri gradi svojo politiko. Slobodana Miloševiča namreč ozemlje Hrvaške »ne zanima«, kar se dogaja na Hrvaškem, je »samoo- bramba celotnega srbskega naroda, ki živi pod Tudmano- vim državnim terorizmom, pod ušastoidno oblastjo«. Vsi mrvi so posledica gesla, da »morajo vsi Srbi živeti v eni državi« oziroma da je »srbsko ozemlje povsod tam, kjer živi en sam Srb«; to velja pri drugem le za tiste kraje, ki ustrezno velikosrbskim željam in predvsem zadeva Hrvaškd, BiH in delno Makedonijo. »Srbski narod« na Hrvaškem in Miloševičevi »jastrebi«, med katerimi je tudi četniški vodja dr.Vojislav Šešelj, ne skrivajo zahtev po tem, da bi bili »njihovi« Slavonija, Baranja, Srem, Lika, za »svoje« so že vzeli svetovno znani narodni park Plitvice, hočejo pa - mornarico uradno že imajo - prodreti tudi do morja in poudarjajo, da je bil »Dubrovnik od nekdaj srb- ski«! Skratka, Velika Srbija naj bi se razprostirala celo do Karlovca - še malo več želja in že bo mejila neposredno na Slovenijo - in naj bi se tako razširila, da bi bili veseli celo nekdanji srbski gospodarji - Turki. Teh so se naši pred- niki, na srečo, ubranih... Hrvaška je zd^ najbolj kritična točka vse Evrope, zato hrvaško vodstvo poskuša na vse načine rešiti, kar se rešiti da; hrvaški komentatorji iščejo vzroke, ki so pripeljali njihovo novo državo med »poraženke«, vse več pa je tudi pripomb na doslej nedotakljivo osebnost, na dr. Franja Tudmana. Kot kažejo dogodki ob koncil tedna, se poglavarju Hrva- ške prestol še ni zamgjal, saj je sabor sprejel njegov pred- log o novi vladi, ki jo imenujejo tudi »vlada demokratične enotnosti«; sestavljena je iz strokovnjakov, ne glede na to, da ne pripadlo vladajoči HDZ, kot je, recimo, podpred- sednik nekdanjih komunistov dr. Zdravko Tomac. Je pa moral hrvaški vladar tokrat požreti toliko grenkih pilul na svoj račun, da je očitno šel nekoliko vase in kot prvi ukrep ukinil neokusno parado »kraljevske veličine« - menjavo straž pred Banskimi dvori, baletno predstavo (izmishl si jo j je znani koreograf Šparemblek), ki je bila ponesrečen i poskus kopirati svetovno znano menjavo straž pred Bu- ] ckinghamsko palačo v Londonu. Kraljevske - v našem j primeru banske - ambicije so že marsikoga pokopale, 1 dr. Franja Tudmana za zdaj še niso. j Romunsici avtomati odpovedujelo Večina komentatorjev se strinja, daje Hrvaška dočakala vsiljeno vojno, kot jo upravičeno imenujejo, nepriprav- ljena. Policija je premalo profesionalna (to so dokazale žrtve v Borovem selu, Plitvicah in drugih krajih); Narodna farda, ki je v soboto izgubila poveljnika (sloviti Martin pegelj kot šef narodne garde je odstopil zaradi »zdrav- stvenih razlogov«), je pravi prvošolček v primerjavi s teri- torialno obrambo Republike Slovenije (zanimivo bo slišati mnenja vojaških strokovnjakov, zakaj nekdanji pripad- niki nekdanje JLA hrvaške narodnosti nimajo enakega znanja kot ga imajo teritorialci Slovenije, čeravno so vsi hodili 12 mesecev v enake šole - na služenje vojaškega roka v JLA); informacij o spopadih, s tem pa tudi o številu žrtev in ranjenih, skoraj ni, če pa so, so nasprotujoče si ah netočne. Zlasti to poročevalce iz vsega sveta, ki so se iz Ljubljane preselili v Zagreb, izredno moti in jih, ker ne morejo porfesionalno opravljati svojih nalog, že vnaprej navdaja z nenaklonjenostjo do Hrvaške in Hrvatov. Če k temu dodamo še, da je oborožitev hrvaških borcev v nasprotju s sovražnikovo - izjema so le posebne enote policije, ki pa so premalo številčne, da bi obvladovale vso široko fronto, ki jo odpirajo četniški teroristi in odpadniki tako imenovanega Srbskega avtonomnega območja - kri- minalna (romunski avtomati, iz katerih prileti, če ima strelec srečo, vsaka druga, tretja krogla, lovske puške itd.), potem se ni čuditi, daje med hrvaškimi policaji in gardisti že več kot sto mrtvih. Tako število dobimo, če seštejemo uradne podatke, medtem ko srbska glasila poročajo o več sto mrtvih hrvaških »napadalcih« na srbski narod na Hr- vaškem. »Čistilec čevljev« Jelku Kacinu Poraz za porazom, mnogim od njih je botrovala tudi armada, ki je reševala četniške teroriste iz kritičnih polo- žajev, je pripeljal do tega, da sta krvoločni in neotesani obrambni minister dr. Širne Dodan in sicer odlični splitski župan, pa ponesrečen pohcijski minister dr. Ognjen Cvi- tan sedela na svojih stolčkih manj kot en mesec. Pokazalo seje tudi, daje Hrvoje Hitrec, pisec otroških povesti in na kratko tudi šef hrvaške RTV, sicer priljubljen pri otrocih, da pa bi kot minister za informiranje lahko »Jelku Kacinu v Sloveniji čistil čevlje«, kot je zapisal eden od komenta- torjev. Seveda Hitrec ni vsega sam kriv, saj mu v roke nikoli niso dali pravega orožja - pravočasnih, točnih in preverjenih informacij, s katerimi bi zadovoljil svetovno časnikarsko smetano, zbrano v Zagrebu - niti ga niso jemali resno, saj ni bil sposoben organizirati niti enega pogovora z vodilnimi hrvaškimi oblastniki, da bi bili čas- nikarji iz prve roke obveščeni tudi o stališčih hrvaškega vodstva in njegovih namerah. Novi ministri na teh področjih naj bi učinkoviteje zasto- pali hrvaške barve. Kaj se bo res zgodilo, bomo videli v prihodnjih dneh. Vsem mirovnim pobudam navkljub dr. Franjo Gregurič, novi »hrvaški Peterle« (četrti v enem letu!) napoveduje, da bo »teroriste uničil z orožjem«, zamrznil je vse odnose v Srbijo kot napadalko na Hrvaško, od armade pa zahteva, da se takoj umakne v vojašnice in se čimprej izseli s Hrvaškega (po zgledu Slovenije). Je dr. Franjo Tudman popustil svojim »jastrebom« v HDZ? Se je hrvaška pohtika spremenila čez noč, saj je še včeraj predsednik vlade Josip Manolič in njegovi ministri v kritičnih trenutkih prosili armado za pomoč, daje vzpo- stavljala nevtralne cone med hrvaškimi branilci in četni- škimi napadalci? Videti je, da je ta del Belkana še zmeraj, žal, sod smodnika... 6. STRAN -8. AVGUST 1991 Lučani vabijo na štante Po ljubenskih flosarjih bo v petek, soboto in nede- ljo druženje z Lučani, ki svojo tradicionalno priredi- tev imenujejo Lučki dan. Značilnost Lučkega dne je, da krajani predstavljajo svoje šege, navade in obi- čaje, sodelujejo pa tudi druga aktivna društva v kraju. Lučani bodo začeli s predstavljanjem že v petek, 9. avgusta, ob 9. uri, ko se bo na Šmici v bližini Luč začelo odprto teniško prvenstvo za pokal kraja. Teni- ška tekmovanja se bodo nadaljevala tudi v soboto, 10. avgusta, popoldne pa se bodo na Šmici v nogometni tekmi pomerili suhi in debeli Lučani. Svoje sodelova- nje so že obljubili tudi člani Big Ben quarteta, ki bodo nastopili v soboto ob 17. uri v lučki farni cerkvi, zvečer ob 19. uri pa se bodo predstavili lučki pevci, pevke in godci. Ob 22. uri se bodo Lučani odpravili na tradici- onalno vasovanje, ki ga bodo pospremili z domačimi pesmimi. Nedelja, 11. avgusta, bo letošnji lučki dan. Prireditve se bodo začele že ob 10. uri, ko bodo Lučani na tradici- onalen način počastili farnega patrona, otvorili raz- stavo pasemskih mačk v krajevni osnovni šoli, ob 13. uri pa se bodo pomerili še alpinisti-plezalci v IgU. Vso nedeljo pa bodo v Lučah postavljeni štanti, obisko- valci pa bodo lahko od štanta do štanta spoznavali lučke krajevne značilnosti in običaje. URŠKA SELIŠNIK REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LAŠKO Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve Zavod za urbanistično načrtovanje Ulica Borisa Kraigherja 2 Zavod za urbanistično načrtovanje občine Laško prodaja na Aškerčevem trgu 1, Laško stanovanje Novozgrajeni objekt je lociran v samem središču mesta Laško (v neposredni bližini banke in cerkve). Objekt je grajen s klasičnimi materiali, kar zagotavlja visoko raven bivanja in življenja, s svojo arhitekturo pa se vklaplja v staro mestno jedro Laškega, v pcitlič- ju stavbe so poslovni prostori, stanovanja pa so v nadstropju in izzidanem podstrešju. Predmet prodaje je eno stanovanje: A) stanovanje E v izzidanem podstrešju v izmeri 54,40 m^ Cena stanovanja je na dan 30. 6. 1991 28.560,00 din/ m^ Interesenti za nakup stanovanja naj oddajo pisno ponudbo za Zavod za urbanistično načrtovanje obči- ne Laško. Vse ostale informacije je možno dobiti na Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Laško, tel. št. (063) 731-122. Pivo brez cvetja v Laškem so dolgo okle- vali, kaj naj naredijo s pri- reditvijo Pivo in cvetje, i bi morala biti v juliju in bi trajala kar dvanajst dni. Zaradi vojne so celotno pri- reditev najprej dokončno odpovedali, nato pa so se premislili in jo bodo v skr- čenem obsegu le pripravili in sicer od 29. avgusta doi 1. septembra. V organizacijo so namreč vložili preveč truda in denar- ja, da bi kar tako vse eno- stavno vrgli v koš. Poleg te- ga pa si ljudje po hudih časih še kako želijo malo prijetne sprostitve in to laško Pivo in cvetje lahko da. Obdržali so vse glavne prireditve, opu- stili so le manjše in nepo- membme. Tako bodo prišli tudi vsi vrhunski estradni umetniki domače in zabavne glasbe, pa folklorne skupine in drugi. V soboto zvečer bo poleg splošnega ljudskega rajanja, ko bo vse Laško en sam zabaviščni prostor, tudi ognjemet z gradu, v nedeljo dopoldne pa pripravljajo kmečko ohcet, ko se bosta poročila dva mlada iz Jur- klopštra. Po civilni poroki na občini se bodo svatje in ostali odpeljali v Šentrupert pri Brezah, kjer pripravljajo »Lepo nedeljo«. Ob cerkveni poroki bodo domačini prika- zali, kako so včasih priprav- ljali lepe nedelje, ko je imel god farni patron. Organizatorji so se med pomembnejšimi prireditva- mi v Laškern odpovedali sa- mo nedeljsko povorki s cvet- jem, to pa zato, ker tega v ti- stem času ni več veliko, brez cvetja pa je celotna priredi- tev osiromašena. Tudi skraj- šana 27. turistilna prireditev Pivo in cvetje bo pod pokro- viteljstvom Pivovarne Laško in v organizaciji Turistične- ga društva, svoj lonček pa so dodali tudi mnogi drugi. T. VRABL TRAČ nlce Pregovor pravi: kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Pa za to ni vselej razlog, bi moral vedeti tudi direktor celjskih Mesnin gospod Ju- rančič, ko je oni dan odklonil pogovor za radio. Pripravlja- li smo namreč reportažo o tem, kako je kdo (kako so kje) pomagal teritorialni obrambi med vojno. Mesni- ne so pri tem imele kar po- membno vlogo. Ampak kot kaže, je gospod Jurančič na našo hišo hud, ker smo o nje- govih sporih z delavko in o njem pred meseci obširno pisali. Pa zato mi nismo v ni- kakršnih sporih z Mesnino, o kateri smo zdaj želeli spet napisati tisto, kar ji gre v ak- ciji pomoči »teojevcem« na- mreč. No, pa naj se izve pač na tak način in direktor ne bo zato nič bolj hud na nas?! Pa naj še kdo reče, da v Celju hitijo z odstranjeva- njem spominskih obeležij. Ti časi so, vse kaže tako, že minili, saj so vrli Celjani na pročelje nedavno delno pre- novljenega Mestnega gradu vgradili tudi spominsko ploščo žrtvam, ki so umrle za Koroško. Skladno z aktu- alnimi družbenimi trendi torej - saj smo Slovenci po generalu Maistru prav v preteklih dneh dobili spet slovenskega generala Jane- za Slaparja. ^ Reorganizacija Zavoda ŠRC Golovec se nam predvi- doma obeta jeseni. Dotlej pa je še nekaj časa, da znotraj Golovca uredijo kadrovske zadeve in poostrijo delovno disciplino. Da je le-to velika želja novega direktorja mag. Franca Pangerla je razvidno tudi iz njegovih obhodov po teniških igriščih, kjer odkri- va »švercerje«. Pa za nepla- čevanje teniških ur niso kri- vi ljubitelji bele žogice, je vse bolj prepričana nova metla v Golovcu, ki seje naj- prej lotila drobnih smeti. »Nič ni več tako, kot je bilo pred vojno,« je zatrdil Konjiški premier Rudi Petan: »Le kam bi se človt^M na dopust v teh čudnih časih? Če ne bo šlo drugači^M mahnil kar na Roglo...« Celjski premier Mirkoj^M »Prav imaš - jaz službeno potujem v Grčijo, zas«H bom letoval po navodilih ministra z metuljčkom vsiovJ skem Primorjul« Minister za turizem Ingo Paš: «Paseii strinjam, da so čudni časi. Včasih so bili zahrbtni po« vori čisto nekaj drugega.« predsednik predsedstva Mi- lan Kučan. Popolnoma ena- ko misel ponavlja veliki tr- govec s pohištvom Vojko Rovere, ki stoji pred svojo trgovino v Žalcu in čaka na kupce ter pri tem ne more vplivati na dejstvo, da živi- mo v času, ko je kruh po- membnejšiod omare. Veliko lažje pa je Mateju Govcu, ki vsakemu kupcu, ki odhaja iz njegove trgovine praznih rok zagrozi, da ga bo stisnil v preši, ki domuje pred njegovo trgovino. Uspeh ni izostal. In ko smo že pri trgovcih še ena o tistem, ki je imel včasih navado, daje ob »po- sebnih priložnostih« začel govoriti več tujih jezikov, med njimi tudi švedščino. Sedaj se je nalezel še ene lepe navade. Pri Štormanu vsakemu, ki ga poznaj tudi ne), izpije nekaj Kaj hočemo, če mu S( všeč in ima raje coeta. Igor Jelen, večkratm Ijenec vseh svojih vara Studia za ples in m« zelo prodorna osebnost^ šele pred kratkim vrnil kot mesec dni t^(^jai potovanja po Španiji, je tja zatekel še pravo pred vojnimi vihrami, i ba posebej poudarjati. Če se na političnem} rišču v Savinjski dolini, bo začelo hitro nekaj doi jati, bo kralj dolgih jezk liberalno-demokratski s kretar Gregor Vovk mn od dolgega časa. Če kmi ne bo prišlo do novib vol tev, napoveduje občini udar. Tako vsaj ne bo dol? časno. ^ POLETNI FOTO UTRIP Dolgčas ob morju. Foto: EDI ^i^^ . KftAJI IN UUDJE 8. AVGUST 1991 - STRAN 7 iiomovina je kot zdravje! noben na obisku ¥ Celju ko poletje pater Ro- ^%dgošrek prihaja na K^l v domovino iz švicar- i"' a Ziiricha, kjer je izse- jJf^Kj duhovnik že tretje r pred tem je vrsto let ^'"ioval v Celju, v cerkvi • VeciliJe. ter se v srca in verujočih zapisal ^vsem z ljudskostjo in 5!limi, ki jih je pel sam, Sisi P" sveti maši bodisi ftem. ko je poročal pare. 'nrav že tri leta službuje 'tujem, med Slovenci, je t domovine še vedno ta- %očan, da ga vsako leto 'vabi v rodne kraje in tu- fletos, ko je po Sloveniji ijrila vojna, se ni zbal, in prvi med švicarskimi 'jvetici, v prvi polovici ju- ja, odpotoval v domovino. Čeprav mu je pater Fideli- . ]q je v Švici služboval ^ njim dejal, da je slovo jdomovine težko, še težji j^aje nato povratek vanjo, Robert o tem ni prepri- !i Meni namreč, da bo naj- trenutek, ko se bo lah- vTnil, vendar datuma ne gre določiti. O tem namreč Jiločajo višji cerkveni do- jjjanstveniki. Za slovenske Švicarje ali •carske Slovence pater Ro- vi pravi, da jih počasi zaje- yval švicarizacije. Še pose- :e; njihovi otroci se stapljajo i prebivalci tuje domovine :postajajo vse bolj Švicarji, riler Robert, katerega nalo- pni le prinesti jim boga in ?ro v domačem jeziku, tem- •č predvsem krepiti narod- zavest, spomin na domo- :;0. je nekohko skeptičen, ije za to zares mogo. Slo- !Jstvo je luksuz, ki si ga iko privoščijo ob viken- 1 ko so prosti, med ted- a pa za to ni časa, pripo- sduje. - Osamosvojitvena prizade- aja Slovenije in vojna, pa vendarle pripomogle, da •sbčutek slovenstva postal jfnejši. »Ljudje, ki so ime- «še rahle vezi z domovino, 'me klicali po telefonu, da- " svoje naslove, bih pri- javljeni zato ali drugače po- "Jgati, pirosili pa so tudi za formacije, o dogodkih imovini.« h se je pričela vojna, so •' patru Robertu ves dan zvonili telefoni. Klicali so ga prijatelji, znanci iz domovi- ne, ga seznanjali z dogodki, jokali, zato se danes s težkim srcem spominja teh dni. Tu- di švicarski novinarji so ga oblegali in želeli informacije predvsem o tem, ali Jugoslo- vani, živeči v Švici, že obču- tijo medsebojne razprtije iz domovine. Pater Robert je na ta vprašanja odgovarjal pritrdilno, saj pravi, da so v Švici zastopani skoraj vsi predstavniki jugoslovanskih narodov, največ je Srbov, in da se riestrpnost med njimi tudi v Švici že pričenja. In kako so se Slovenci, ži- veči v Švici, odzvali, ko so izvedeli za vojno v Sloveniji? »Najprej smo poslali apel na Švicarsko, zunanje ministr- stvo, naj Švica prizna neod- visno, samostojno državo Slovenijo, naj z njo naveže diplomatske stike. Že teden dni pred temi dogodki smo demonstrirali v Zurichu, da bi skupaj s Hrvati izrazili podporo osamosvojitvenim prizadevanjem Slovenije. V zvezi z okupacijo domovi- ne pa smo v Bernu organizi- rali še prve slovenske de- monstracije, ki so bile hkrati tudi prve slovenske v ,se- demstoletni zgodovini Švi- ce. Na shodu smo rokah dr- žali goreče sveče, sami smo narisali slovensko zastavo in grb, ker zaradi blokade ni- smo mogU dobiti iz domovi- ne originalnih zastav. Prvega julija sem poslal na vseh 1600 naslovov Slovencev v Švici poziv, da tudi finanč- no pomagamo žrtvam agresi- je in predlagal sem, naj sle- herni nameni kot pomoč svoj enomesečni dohodek. Odziv je bil dober. To pismo je nastalo v strašni bolečini in sočustvovanju z domovi- no,« pravi pater Robert. Ko se je v začetku julija vra- čal v domovino, kar ni mogel dojeti, da je zares na sloven- skih tleh. »Ko sem prestopil mejo, sem zagledal teritorial- ce in najraje bi se ustavil ter jim dal sto frankov za pijačo. Toda preden mi je to prišlo v zavest, sem bil že daleč proč.« Letos, ko Slovenijo pretre- sajo tolikšne spremembe, obhaja pater Robert petind- vajsetletnico duhovniškega posvečenja. Opravil je srebr- no mašo v rojstni župniji v Mariboru, v cerkvi sv. Jo- žefa na Studencih. Tudi v prihodnje si žeU, da bi ne- koč lahko zopet služboval v Sloveniji, do takrat pa mu, kot pravi, slovenski zrak in srečevanje z rojaki veliko pripomorejo k boljšemu psi- hičnemu počutju. Ko zopet zapušča Celje, se poslavlja z, naslednjimi besedami: »Želim, da bi moja draga do- movina Slovenija še naprej pogumno, odločno in ponos- no stopala naprej, po poti svoje državnosti. Državnosti, ki nastaja tudi ob solzah trp- ljenja. S solzami v očeh po- vem, kako ponosen sem, da sem Slovenec. Obljubljam, da bom v tujini naredil vse, kar je v moji moči, za državo Slovenijo, v globokem pre- pričanju, da se volja po ne- odvisnem življenju na tem koščku Evrope ne bo dala zatreti. Ne od neznačajnih pohtikov, ne od ponorelih generalov.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Ko je odhajal iz Slovenije, iz Celja, je dal pater Robert pritrditi na obzidje samostana pri cerkvi Sv. Cecilije v Celju spominsko ploščo. Lipov list in Slovenija sta takrat simbolizi- rala še nekaj nejasnega, porojevajočega se in niti slutili nismo takrat, da bo tri leta kasneje Slovenija doživela toliko sprememb. V pismu, ki ga je namenil Slovencem, živečim v Švici, je uporabil tudi Cankarjevo misel: »Jaz, bratje, pa vem za domovino, in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufa- li in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihod- nost. Ta domovina je vred- na najžlahtnejše krvi in naj- boljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva ne- štetih milijonov, bo vzrasla naša domovina. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, v su- ženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici.« Flosarii pospravili ietošnji fios Prejšnji konec t(edna je bil v Zgornji Savinjski dolini v znamenju flosaijev, ki so kljub vojni in poplavi prido- bili v svoje okrilje novega krščenca in odplavili nov flos. Letos so se na Ljubnem flosarji družiU že 31., prika- zali so vse svoje tradicional- ne veščine in tako zadovoljili veliko število ljudi, pred- vsem domačinov, ki ne mo- rejo brez tradicionalnega Flosarskega bala. Nič poseb- nega, bi lahko rekli strogi kritiki, vendar pa je bilo med ljudmi največkrat slišati: »Samo, da je bilo!« Letos Ljubenci niso obujali starih običajev, niti niso uvžgah po- sebnih novosti v svojo prire- ditev, vendar pa velja organi- zatorjem čestitati že za to, da so se v teh časih sploh odlo- čili za flosarsko rajanje. Lju- djet obiskovalci, domačini, ki jim bal pomeni predvsem vsakoletno druženje s stari- mi znanci, pa so Ljubno za- dovoljni zapustili. U.S. Poiiod v Logarsico Prve prijave za 7. pohod v Logarsko dolino, ki bo prvo soboto v septembru, že priha- jajo. Zanimivo je, da so iz tujine, saj se je najprej prijavil poljski tekmovalec, za njim pa še sku- pina Čehov, ki so bili na po- dobnem maratonu že lani in so bih izredno zadovoljni. Domov so se-vrnili še z zmagovalcem Vaslavom Mileijem, ki je zdaj tudi rekorder 75 kilometrske proge iz Celja do Logarske do- line. Celjski maraton je med nsudaljšimi v Evropi, kjer si počasi utira svoje mesto. Če je lani sodelovalo preko 600 po- hodnikov, pa jih organizator kljub neprijetnostim, ki še vedno vladc^jo v Jugoslaviji, pričakuje blizu ah celo več kot tisoč. Pohod so dobro reklami- rah že v začetku i unij a na ma- ratonu v Bielu v Švici, kjer so nastopajoči zanj pokazah veh- ko zanimanja. Tudi letos bo start v soboto ponoči ob 1. uri pred Muzejem novejše zgodovine v Celju, cilj pa pri Planinskem domu v Lo- garski dolini. Organizator se je tokrat odločil za spremenjeno traso, ki bo zlasti v spodnjem delu do Mozirja speljana po stranskih poteh in ne po glavni cesti ter se bodo tako pohodni- ki izognih prometu, ki se začne večati zlasti v jutranjih in do- poldanskih urah. Iz Celja bodo tako pohodniki šli mimo Grič- ka do Migojnic, Vrbja, Sp. in Zg. Roj, Polzele, Šmartna ob Paki, Paske vasi do Savinjske- ga g^a, nato pa skozi Ljubno, Luče, Solčavo do Logarske do- hne. Letos bosta tudi dve iz- stopni postni - v Savinjskem gc^ju in v Lučah. Danes objavljamo prijavnico za letošnji pohod, ki je prime- ren za vse pohodnike, ki so zdravi in telesno sposobni pre- hoditi 75 km. Generalni pokro- vitelj letošnjega pohoda je NT&RC, ki je tako še enkrat dokazal veUko zanimanje za takšne prireditve, kjer je mož- no sodelovanje večjega števila ljudi, krepitev njihovih teles- nih zmogljivosti ter uživanja v naravi. TONE VRABL 8. STRAN - 8. AVGUST 1991 900 lel benediktinskega Sentpavla ¥eUko zanimanje za Izredno razstavo v Labodskl dolini Zgodovina nas uči, da so v 11. stoletju v naše kraje pri- nesli krščansko kulturo in omiko benediktinski menihi in tako pri nas tudi postavili temelje zahodno evropskega tipa meništva, ki mu je bil oče sv. Benedikt iz Nursije. Ta je v 6. stoletju postavil v Monte Cassinu moški benediktinski samostan. Sv. Benedikt je oče zahodne- ga meništva predvsem zaradi tega, ker je uvedel takšen tip meniškega življenja, ki je še danes aktualen za mnoge re- dovne oblike življenja, pred- vsem pa je v svoji Reguli vzpo- stavil znamenito kombinacijo pravil življenja v samostan- skem: molitev, študij in delo. Na tleh nekdanje Karantanije je bilo kar nekaj benediktin- skih samostanov, zlasti v tistih predelih, ki so bila bhžja salz- burškemu in oglejskemu patri- arhatu, zato jih danes najdemo ob zahodni italijansko-sloven- ski meji in na severni meji z av- strijske strani. Na ozemlju da- našnje Slovenije je bil le en be- nediktinski samostan in sicer v Gornjem Gradu, ustanovljen 1140, ki pa je z ustanovitvijo ljubljanske škofije 1461 nehal delovati. Šentpavel v Labodski dolini je na ozemlju, ki je za Sloveni- jo zelo pomembno. Nedaleč od njega se nahaja Sv. Andraž, kraj, kjer je bilo do leta 1859 središče lavantinske škofije, od tega leta dalje pa po zaslugi škofa in ljudskega prosvetite- Ija Antona Martina Slomška v Mariboru, kamor je prenesel njen sedež. Šentpavel sodi med tiste benediktinske samo- stane, ki so nastali v začetku širjenja zahodnega meništva pri nas in sploh načrtnega šir- jenja krščanske vere in omike, ki so jo v naše kraje prinesli zlasti gorečniški irski menihi. Pred njim so na nekdanjem slovenskem ozemlju že zrasli benediktinski samostani v Osojah (1068), v Admontu (1074), pa samostan Millstadt (med 1086 in 1088), Arnoldste- in v Ziljski dolini pa je nastal za Šentpavlom in sicer 1106. Šentpavel je ustanovil grof Engelbert I. Spanhajmski in je bil družinska ustanova, sicer pa podrejen papežu. Papež Ur- ban II. je 1099 prevzel nad sa- mostanom pokroviteljstvo. V samostanskem kompleksu zavzema najbolj vidno mesto velika romanska cerkev, ki pa zlasti v svoji notranji zgradbi in opremi lepo ponazarja tudi poznejša arhitekturna in umet- nostna obdobja. V čem je posebnost in lepota razstave ob 900-letnici te ugledne benediktinske hiše, ki je še edina na Koroškem v ka- teri živijo menihi? Najbolj v tem, da prvič predstavlja jav- nosti mnoge dragocenosti in umetnine, ki so sicer značilne za benediktinske samostane, vendar niso bile dostopne jav- nosti. Razstava omogoča nji- hov ogled, predvsem pa pred- stavlja širši zgodovinski okvir meništva sicer, posebej še be- nediktinskega, kot najstarejše- ga v Evropi v tistem smislu, ko razumevamo benediktinsko meništvo kot soustvarjanje te- meljev zahodnoevropske civi- lizacije. Med umetninami iz obdobja romanike ne moremo mimo reliefa iz pozne karolinške do- be, velikega romanskega križa, relikvije kraljice Adelheide I. Ogrske in platnice zakramenta iz 10. stoletja iz samostana na otoku Reichenau na Boden- skem jezeru, kijih krasi pozno- karolinški slonokoščeni relief iz znamenite Metzerjeve šole iz tretje četrtine 9. stoletja. Iz got- skega obdobja je pravzaprav reprezentativni ves del zaklad- ne zbirke šentpavelskega sa- mostana, kjer izstopajo lesene gotske plastike in izdelki got- skega umetnega zlatarstva. Znano je, da so bili samosta- ni prve »tovarne« za določene izdelke: skriptoriji, prostori, kjer so menihi pisali ali prepi- sovali knjige, so bili predhod- niki tiskarn. Razstava nazorno prikazuje delo v skriptoriju, posebna poslastica pa so šte- vilne razstavljene inkunabule in rokopisi s pečatniki iz 10. in 11. stoletja. Obiskovalci lahko vidijo tudi del znamenite sa- mostanske knjižnice, ki med drugim hrani tudi original Dal- matinove Biblije in fragment znamenite Gutenbergove. Na razstavi se spoznamo tudi z razvojem pisave, z vezavami knjig, arhitekturo, samostan- sko opremo in načinom življe- nja v samostanu ter njegovo organizacijsko shemo. Sentpa- velski samostan je znan tudi po odlični gimnaziji, ki ima da- nes okoli 700 učencev. Prav je, da opozorimo še na nekatere posebne dragoceno- sti razstave: ogled samostan- skega zaklada, cerkvene opre- me z monštrancami, kelihi in drugimi predmeti neprecenlji- ve vrednosti, masne plašče, med grafičnimi listi nekaj Dureijevih del, med zbirko olj- nih slik, ki jih ni malo tudi na znamenito Rubensovo sliko »Čaščenje pastirjev« in na dela številnih drugih, tudi holand- skih mojstrov. Razstavo spremlja bogato in domiselno propagandno in strokovno gradivo, ki je zbra- no v obsežnem katalogu treh delov, s tem, da sta dva dela združena v drugem zvezku. Or- ganizatorji razstave niso poza- bili na izdatno reklamo tudi v Sloveniji in nobeno naključ- je ni, če je med številčnim pro- pagandnim gradivom kar ne- k^ informacij v slovenščini. In v prvih avgustovskih dneh je bilo na Koroškem opaziti kar precej Slovencev, ki so si šli ogledat zgodovinske kraje, po- membne za obstoj slovenstva. Šentpavelska razstava je še en projekt več v znamenitem avstrijskem vzorcu organizira- li a takoimenovanih deželnih razstav: je promocija izredne kulture in civilizacijskega na- boja benediktinskega meni- štva s svojo organizacijsko po- svetno in duhovno močjo ter promocija organizacijskih spo- sobnosti. DRAGO MEDVED Osrednja arhitekturna znamenitost šentpavelskega bene- diktinskega samostana: romanska Cerkev. Foto: D. M. Vaje v slogu za poletje Iz trenutne inspiracije in ugotovitve, da ima Ce- lje veliko primernih pro- storov in kotičkov za po-, letne kulturne utrinke in* želje, da bi poletno Celje osvežila, se je rodila zami- sel dveh mladih za Vaje v slogu. Tina Gorenjak in Miha Alujevič bosta to de- lo, ki je zabavna komedija Rajmonda Queneaua, uprizorila v soboto zvečer ob pol devetih pred gostiš- čem Špital za farno cerk- vijo v Celju. Mlada igralca in tudi ple- salca sta Vaje v slogu pri- pravljala štirinajst dni in dokaj pogumno sta se lotila zahtevnega teksta, ki je na devetindevetdeset načinov napisana preprosta živ- ljenjska zgodba za avdicijo. Tina in Miha sta zvadila enaindvajset načinov te zgodbe, pri čemer nista spregledala številnih nare- čij in dialektov in seveda tudi »celjščine«. Pletla sta dialekte in naglase, glasove in karakterje, v komedijo vključila še koreografijo s plesom in petjem in tako utegneta zares zabavati goste. Tina Gorenjak in Miha Alujevič sta bila julija tudi na seminarju v Radencih za igro, režijo, dramaturgijo in lutkarstvo. Seminar vsako leto pripravi Zveza kultur- nih organizacij Slovenije s pomočjo priznanih kul- turnih delavcev in tudi to je jamstvo, da bodo Vaje v slogu kulturni dogodek, vreden pozornosti. S pred- stavo kanita igralca tudi gostovati po nekaterih odrih po Sloveniji in jo še ponoviti v Celju, če se bo izkazalo, da si to občinstvo želi. Ker je razen teksta po- trebnih tudi precej rekvizi- tov, da bi bilo prizorišče čim bolj gledališko avten- tično, sta na pomoč prisko- čila tudi sponzorja, Color studio Fonda in Gostišče Špital. MATEJA PODJED Prešmentane citre Prihodnji petek, 16. avgusta pripravljajo v Velenju sre- čanje slovenskih citrarjev. Srečanje bo letos bolj slovesno, saj je zaradi vojne odpadlo tradicionalno srečanje sloven- skih citrarjev v Grižah. Velenjsko srečanje so poimenovali Prešmentane citre, začelo pa se bo ob 19. uri pred velenj- sko Namo. Prireditelji še ta teden, do sobote 10. avgusta sprejemajo prijave v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju ali po telefonu 853-574. Verzi iz Podtainice Založništvo slovenske knjige v Ljublja- ni je pred kratkim izdalo novo pesniško zbirko Podtalnica, prodornega, petindvaj- setletnega šaleškega avtorja Iva Stropni- ka, ki je bil v Velenju nekaj let urednik osrednjega literarnega almanaha Hotenja. Predstavitev pesniške zbirke je bila - kljub splošnemu slovenskemu kulturnemu mol- ku - 28. junija v velenjskem klubu kulturni- kov. Zbirko »pesniških didaskalij«, kakor je žanrsko podnaslovljena Stropnikova pesni- ška knjiga iz avtorjevega ljubljanskega živ- ljenja, je uredil Tone Pavček, opremil Her- man Pivk, slovenska kritika pa jo ugodno ocenjuje. Matevž Kos je knjigi na pot med drugim zapisal: »Najbolj vpadljiva posebnost je, da so skoraj vse njegove pesmi pisane v prvi osebi dvojine, kar je prava redkost v poeziji. Pesmi so pisane v prostem verzu, izogibajo se radikalnim jezikovnim igram, rušenju sintakse in destrukciji pesemske forme.« Obsežno pesniško zbirko, obsega namreč nekaj manj kot tisoč sedemsto verzov v sto dvajsetih enotah, ki je bralcu napotena z »večno radostnim čudenjem in strahova- njem«, je Stropnik napisal že leta 1989 in jo kasneje združil še z novimi pesmimi. Dve leti je čakala na izid zaradi znanega položaja slovenske knjige. V razširjeni obliki sta tako sedaj v knjigi skozi osem razdelkov pred- stavljena dva rokopisa, ki predstavljata av- torjevo pesniško ustvarjanje v zadnjih treh letih. Ivo Stropnik s Podtalnico zagotovo ne ostaja več spregledani ali marginalni pes- nik, ampak izrazit avtor prihajajoče sloven- ske pesniške generacije. KLARA PAVŠER ZAPISOVANJA Vojna žrtev Gospod Marko Gorjanc, rav- natelj ljubljanske Drame, ni edina vojna žrtev v Sloveniji, ampak je le ena prvih. V bistvu sploh ni ne vem kako po- membno, ali je gospod Gor- janc res kriv tistega, česar ga dolžijo oziroma mu očitajo, ali pa gre vendarle zgolj za zlona- merno pisanje pravno in ne- strokovno podkovanega novi- narskega peresa, kakršnih je v tej deželici med Alpami in Jadranom kar precej. Če koga res izrecno zanima, se sam bolj nagibam k drugi možnosti, torej k temu, da rav- natelj že večkrat napadane hi- še (največkrat s strani rumene- ga tiska), SNG Drame, ni nepo- sredno kriv tistega, kar mu zlo- namerneži očitajo. Za osveži- tev spomina: Slovenske novi- ce so sproducirale vestičko, da je gospod ravnatelj v strahu za lastno rit in glavo, seveda, v ča- su vojne agresije na Slovenijo nabasal kovčke in jo z družino mahnil proti obljubljeni deželi. In to z denarjem firme, kateri bo ravnateljeval še tri mesece (potem se mu namreč izteče štiriletni mandat). Nadalje mu očitajo, da je v glavnem edini lastnik avtomobila SNG Dra- me, novega in hitrega Opla Vedra, nenazadnje pa še izdat- ke za honorarje, kijih je preje- la njegova žena, za delo kostu- mografke. Pri vsem tem so očitki, kot daje njegov tast nek ambiciozen general, povsem marginalni. Kakorkoli že, go- spod Gorjanc je vse te očitke mirno in skrajno argumentira- no zavrnil, ker ima bojda v že- pu vse papirje in račune. Sicer pa takole (kot sam pra- vi, jasno): v Združene države je odpotoval prvega julija in to iz Beograda, kar niti ni tako po- membno, saj je povsem jasno, da so bila takrat vsa slovenska letališča blokirana. Karta za le- talo pa je bila kupljena že v mesecu aprilu in to zanj ter še za umetniškega vodjo Dra- me, gospoda Toneta F.Partlji- ča (pravzaprav mi ni jasno, kaj bi naj tisti »F« med imenom in priimkom sploh pomenil; nav- sezadnje zgleda tista črka čisto »nobel«), ki pa je v zadnjem trenutku let odpovedal češ, da ima dovolj dela doma. No ja, žena in štirje otroci so si pa karte priskrbeli iz svojega že- pa. Skratka, ravnatelj je v Ameriki, v Los Angelesu in Bostonu, opravljal umetniško misijo; tam je bil namreč v ti- stem času razstavljen plakat ljubljanske Drame in gospod Gorjanc si ga je šel pobliže ogledat. Ker pa je v tistem času tam bil tudi festival Shakespe- arovih dram in, ker je ljubljan- ska Drama gledališka institu- cija, je ravnatelj obisk v Ameri- ki izkoristil še za posle. Dogo- voril se je za gostovanje, ki ga bo Drama izvedla spomladi Piše Tadej 1992. To bi pa naj pomeni morem si kaj, da ne bi a citiral) »ne samo uspeh ljubljanske Dranu pak tudi pomemben kon venske kulture v tisti del ki je bil še do včeraj pen slovenskemu gledal Kar je še kako res. Toda \ vi funkciji in kdo je kotni ten za dogovarjanja gle^ stovanj, programa, sk umetniških poslov? Rav ali umetniški vodja ? Dru^ tek, da se ravnatelj vozi v benem avtomobilu, je i šepav, ker kateri ravnate roma direktor se pa ne v službenem avtomobilu? jih kar nekaj osebno poi Kar zadeve kostume ozi honorarje za kostumog pa so plod bizarne koordi je med Dramo in Gledahi ateljejem. Poleg vsega si je ga spa Gorjanc svoj honorar tw\ sezadnje tudi zaslužila; pan' glede na to, ah legalno sf z ravnateljem ah ne. j Prej sem omenil nepoireda krivdo, katere po moja skromnem mnenju ravTiatej ne nosi. in s tem mislil na to da je ravnatelj kriv v toliki ker ni uspel pravočasno 4 mantirati vseh očitkov, kisoi pojavili v slovenskem časopt ju. Zlasti v Slovenskih non cah. Konec koncev, kaj Radko Polič govoriti v imefl vodstva ljubljanske Drame.k pa je samo član njenegz - sambla? Posredna krivd, spoda ravnatelja je vst- tudi v tem, da je dopus: lažne oziroma resnične macije o njegovem begu no, priteklo ravno iz /ij hiše, to je iz ljubljanska me, iz njihovih skupnih - Pa končno tudi to, da so njega in njegove žene iri: tudi tisti ki pri vsej stvc majo pravnic opraviti ansambel ljubljanske d namreč. Kakorkoli že, k ravnatelja je ah pa tudi; sploh ni važno, prcc v tem, daje kot že mnogi del medijskim štosom. i' kim najbolj cenenim, f- proslulim, takim, ki niins, bene zveze niti z novim k^ šele s čisto navadno i ško etiko. Tako pisanje i nec koncev posredno kar na položi v slovenskem^'' narstvu. Groza, kajneda? Ženska v grafiki V Muzeju grafik v Roga- ški Slatini so ta teden odpr- li razstavo grafičnih listov 'z naslovom Ženska v grafič- ni umetnosti. Gre za eno od dvesto tematskih zbirk, ki so last Muzeja grafik oziro- ma Zdravilišča Rogaška Slatina. Vodja tega Muzeja grafik oziroma Zdravilišča Rogaška Slatina. Vodja te- ga Muzeja, gospa Erna Fer- janič je povedala, da so se za to temo odločili zato, ker je čas počitnic, to pa je goto- vo ena lahkotnejših tem. Na razstavi je okoli sto gra- fičnih listov, ki so nastah med 16. in 19. stoletjem. Vsi so črnobeh ah ročno obarva- ni. Prikazujejo pa žensko v vlogi matere, žene, dekleta. Prikazani so modni listi iz 17., 18. in 19. stoletja. Nekaj pa je tudi takih, na katerih so prikazane boginje in ne vsakdanje ženske. Grafike so dela nemških, italijanskih in danskih mojstrov. Izdela- ne pa so v različnih kah, in sicer jeklorezu krorezu, lesorezu in lit"^' Vse grafike, okoli ^ jih je, so darilo dolgol' gosta Zdravilišča Rog Slatina, Švicarja '»Tj Mulierja, ki jih je pof^ v zahvalo za zdravje, s«,, prepričan, da ga je po^ dobil ravno tu. , Muzej grafik, kijeoo šesto leto, je tako dot precenljivo bogastvo. ^ kot je povedala Ferjan- grafike v svetu veliko \ ' in za primerjavo navec' stane malo večja gra''^ do štiri naše po^'^ plače. , Razstava Ženska v gr? umetnosti bo odprta Z'^,ji oktobra. Na ogled paJj^ s? torek, četrtek in sobot", veda pa bodo tudi iz^f. časa radi odprh vsa«^^ . ki bo prej pokhcal po ^ fonu. SERGEJAl^^^ BAJL"^ LJUDJE 8. AVGUST 1991 - STRAN 9 j^Qvljeni del nekdanje Vrečerjeve vile. Ista hiša z druge, še neprenovljene, strani. urgana zobu časa Ljanja Vrečerjeva vila dobiva prvotno poHobo ]nec avgusta naj bi bila ;jna obnova Vrečerjeve na Ipavčevi 2 v Celju, riekoč premožnega celj- '•5 advokata Vrečerja je ■3 leta propadala in zara- asebnega lastništva tudi ijzalo, da bi jo v dogled- [tasu prenovili. Vendar jO se stvari obrnile in r od stanovalcev, sicer iik nakupovalnega cen- Vofra Total v Žalcu, ccVolasko, je pred mese- a pobudo za prenovo. janc Volasko je ponudil Bialno pomoč in v sode- lovanju ter ob zgledni stro- kovni pomoči Zavoda za var- stvo naravne in kulturne de- diščine se je začela prenova Vrečerjeve vile. Minilo ni ni- ti nekaj mesecev in že se nekdanja leotica, zgrajena le- ta 1898, bohoti v vsej svoji lepoti. Zaenkrat res še samo z dveh čelnih strani, toda že zdaj je mogoče videti obuje- no baročno tradicijo, ki je dosežena s prepletanjem ne- orenesančnih, neobaročnih in bidermajerskih prvin ter bližajoče se secesije. Stavba sodi med redke tako dosled- no in kakovostno izpeljane arhitekture poznega obdobja novih zgodovinskih slogov prejšnjega stoletja v Celju. Seveda pa mora zunanji le- potni prenovi hiše slediti tu- di funkcionalnost, ki je bodo najbolj veseli stanovalci. Ce- lotna prenova Vrečerjeve vi- le bo zaključena konec avgu- sta, okolico pa bodo uredili nekoliko kasneje. Celju pa se s prenovo lepotice na Ipav- čevi obeta še ekskluziven go- stinski lokal, ki ga bo v klet- nih prostorih uredil Franc VolaSko. VOJKO ZUPANC Foto: EDI MASNEC ežave z vlažno pšenico leh dneh poteka odkup sice zelo intenzivno, žal je zaradi vremenskih ner zrnje zelo vlažno, seveda močno moti sa- ipredelavo. iit je povedala Silva Tr- ijak, so v Mlinsko prede- nem podjetju Klasje smo se vračali čez š2 Dansko in Nemčijo p- preprost narod in' ^ skromni. OrganizacS venstva je bila tokrat ^ najslabša. Ni bilo tudi dalcev, vzrok pa je tovo v visoki vstopnini gače je bilo na prejšnje, venstvu v Ameriki, u vse živelo za tekmoVj se je na stadionu vs^ zbralo tudi po več kot 1 tisoč gledalcev. Atleti bih tam bolj zadovoljn Finskem pa nas je moti di izredna draginja, saj lo treba vse plačati.« Ančka: Nataša je « ber šofer, jaz in njeni« pa smo poskrbele zal dela. Mene so za nasti Finskem pregovorili 3 letskem plesu Kladi« Najvztrajnejša je bila Nfl željo pa je imela tudi ij Cede, ki pa se je kasneje o povedala. Ce bi se malo 4 pripravljala, bi bil dosea še boljši, kot je bil, sicer] sem po vehkem premoru 1 končani aktivni karieri \ zadovoljna. Najbolj zaj voljna pa sem, da sem in« priložnost videti to lepo p reditev.« Ivan: »Če ne bi imel teži bi dosegel boljšo uvrstiti Sicer pa se ni lahko kos z mnogimi odličnimi atli ki še zdaj, pa čeprav sove rani, trenirajo vsak dan in udeležujejo številnih tekn vanj, ki jih po svetu ni rr.i Za nas je to težje, saj, skupaj izredno drago Finskem so me povabilu nastope v Italijo, Švico Španijo, vendar enos' ne zmorem. Zdaj bom ? v Avstrijo in Atene, na- pa bom tudi na nekater; mačih tekmovanjih. Čep.« sem prekoračil štiridesetoli to, sem se z atletiko tako s strupil, da moram vsaki preteči med 10 in 15kni ^ sem veliko tekel po g kjer pa je zdaj preveč ne - nih klopov, zato treniram« stadionu.« Štirje celjski atleti i vrnitvi s Finske zadovO'^ Zdaj znova preživljajo' čajne dneve, kjer ob del di občasno poskrbijo i kreacijo. Razmišljajo o ranskih nastopih, kam radi šU in šli bodo, če zbrali dovolj denarja. T! bilo tudi tokrat, ko » pomagale nekatere de organizacije. To je. skromno darilo za nJ'" slavo in minulo delo. t) ko, Nataša, Ančka in Iva"^ bi radi, da bi se jim "^C hodnjih tekmovanjih žili še drugi znani celj^' leti. Tisti, ki so ime Ceii';^. koč širili po mnogih onih po svetu, to delaj;' zdaj. In kdo bo to poc^ tega ne bodo več zn Najbolj bridko je, da n' pravih naslednikov- oni odšU, je nastala veli zel. Kako je žalostno. K^^, ra človek kar naenkrat ^^^i živeti od obujanja spoi^^ji Ali pa je prav to \epo- vsaj nekaj. Huje bi bii°' bi bilo ničesar. Tako Branka, Natašo.' ko in Ivana spet f^^vs! na lepih celjskih ulic^' cu starinskega naesta_j^p: postojijo aU s priJa^7Jao,'!!li jo na kavo, kjer po^e^ ko je bilo. Kako je jih imamo! ^pA; TONE Foto: EDI Branko Vivod se je na svetovnem prvenstvu na Finskem največ družil z velikima prijateljema iz Sovjetske zveze, nekdanjima svetovnima rekorderjema Valerijem Bru- mlom (levo) v skoku v višino in Janom Lusisom (desno) v metu kopja. Po povratku vsi trije upravičeno nasmejani (od leve) Ančka Slamnik, Ivan Škof in Nataša Urbančič-Bezjak. 8. AVGUST 1991 - STRAN 13 sandi Smerc državni prvak f^rsHo državno prvenstvo v Slovenskih Konjicah In Kozjem__ j itolesarskega kluba Merx iz % zelo uspešno izvedli oba dela AieS^ državnega prvenstva v ko- f^ejijVL. Organizacijski uspeh se je Hj! tudi s tekmovalnim, saj je r. gniarc postal državni prvak Jjjjpj drki posameznikov. . la-ožni progi Slovenske Konjice- ^^a-Zreče-Slovenske Konjice,- S^jtopilo 168 tekmovalcev in tek- alk iz Slovenije in Hrvaške. V šti- 'Ltegorijah so bile izredno izenače- '^^be, le med ženskami je bila ude- ■ vromnejša in so bile najboljše uce Kobarida. .. J so na cilj prišli mlajši mla- :fŽlato medaljo sta si prikolesari- ?eter Čeh (Rog) in Rok Lozej (Hit ^,3), ki sta do centimetra prišla ^ v cilj. Ker fotofiniša ni bilo, so gi v razmerju 6:1 odločih. da je novi prvak petnajstletni Peter Čeh iz Ljubljane. Pri starejših mladincih je domačin Sašo Sviben (Merx Celje) izgubil na- slov krog pred ciljem. Imel je še pred- nost dveh minut, ko je v spustu postal nepazljiv, sledil je padec, poškodbe kolena in naslov je odšel k Boštjanu Felcu v Idrijo. Pri članicah so si medalje razdelile tekmovalke Soče iz Kobarida. V cilj so prišle kmalu za najboljšimi mlajšimi mladinci, s katerimi so prevozile 61 kilometrov. Marija Trobec je bila naj- bpljša in je po prihodu v cilj dejala: »Škoda, da ni bila konkurenca moč- nejša. Kljub temu pa je bila proga zah- tevna in mi je odgovarjala, ker imam rada klance. Le pri spustih je bilo tre- ba paziti zaradi mastne ceste.« ^ Komaj 22. letni domačin Sandi Šmerc, član celjskega Merxa je prese- netljivo zmagal pri članih. Morda je potrebno iskati »krivdo« za njegov uspeh v tem, da celjski kolesarji več- krat vadijo na terenih okrog Zreč in je bil torej na »svoji« progi. Po predhod- nem pobegu Robiča in Ravbarja in pozneje Lizeja, je vse ubežnike glavni- na ujela. Krog in pol pred ciljem pa je Sandi Šmerc v silovitem tempu po- begnil vodeči skupini. V polmraku, bližala se je že 21. ura, je izkoristil prednost pred konkurenti, saj je naj- bolje poznal progo in si v sorazmerno kratkem času priboril 20 sekund pred- nosti. Vsi napori Pagona, Polanca in preostalih zasledovalcev, ki proge niso tako dobro poznah, so bili zaman. Drugi dan prvenstva v moštveni vožnji v Kozjem pa je zmagala pri čla- nih ekipa Krke iz Novega mesta, Celja- ni pa so bili četrti. JOŽE KUZMA Močni in optimistični Lio celjski rokometaši igrali tekme v tuiini? jjovenski klubi in športni- •0 v veliki negotovosti, saj vedno ne vedo ali bodo ;topali v republiških ali eznih ligah. Kako ta nego- :ost vpliva na celjski roko- [tni klub, smo se pogovar- :s trenerjem Tonetom Ti- Kako kaže s tekmovanji laslednji sezoni? ikmovanja v naslednji m so največ odvisna od a kako se bodo razvijali fabi dogodki v Jugoslavi- predvsem na Hrvaškem, enkrat je naš klub prevzel Dudo in se celo v imenu itometne zveze Slovenije lovarja, kako naj bi pote- a zvezna hga v bodoče. Če m na Hrvaškem, naj bi prva zvezna liga delila na erno in južno. Tako bi bi- tej naši severni ligi deset "t>ov, od tega pet hrva- -1. trije iz Bosne in Herce- me in dva slovenska klu- V primeru, da se razmere Iffvaškem ne bodo bistve- spremenile, pa bi pripra- 3 nekakšno super sloven- 5 ligo. V tem primeru bo iS klub poskušal nastopati iS faznih turnirjih v tujini in [na tak način predstavljal sponzorja in Slove- fese bo uveljavila zvezna po sistemu sever-jug, ^ na koncu igral play .■J^ koncu naj bi se vseka- ;■■ Igral play off, vendar še ;iasno po kohko ekip iz JJega dela hge n^ bi se '^^■"ilo za naslov jugoslo- vanskega prvaka, seveda če Jugoslavija do takrat še ne bo uradno razpadla. Pričakujete, da bodo igralci razočarani, če boste igrali le v slovenski ligi? Mislim, da bi prišlo do majhnega razočaranja, saj smo zbrali mlade igralce, ki so perspektivni in tudi zelo ambiciozni. Radi bi se doka- zali tudi v širšem jugoslo- vanskem prostoru. Vendar pa bi z ustrezno medijsko propagando lahko ustvarili privlačnejšo slovensko ligo in zanimive tekme. Mogoče bi bil največji problem v tem, da bi se že na začetku tekmovalne sezone vedelo, kdo bo zmagovalec. To naj bi bih mi, toda v Sloveniji se še vedno lahko najde ekipa, mogoče celo več ekip, ki bi nam ob uspešnem dnevu lahko bile enakovreden na- sprotnik. Kako pa je s treningi? Treningi potekajo po načr- tu, ne glede na to, v kateri ligi bomo igrali. S sponzor- jem imamo dogovor, da se pripravljamo, kot da bo šlo za najmočnejšo ligo. Močne priprave so potrebne tudi za težke turnirje v tujini, če ne bomo imeli ustreznih tekem doma. Preko velikih turnir- jev pa bi v Celje privabljali nekatere ekipe, ki bi naši pu- bliki potešile željo po težkih in dobrih tekmah. Kako je z zamenjavo igralcev v klubu? Letos se je poslovil dolgo- letni igralec tega moštva in njegov kapetan v zadnjem Kdo zmore več? obdobju Igor Razgor, odšla pa sta tudi Admir Ješarevič in pa Oto Gradišnik. To so trije igralci, ki so tudi po le- tih bih najstarejši v naši eki- pi in so se odločili, da bodo svojo športno kariero v Celju zaključili, ker je to prevehk telesni in psihični napor. Vr- zeh, ki so nastale s temi od- hodi smo zapolnili s štirimi mladimi igralci: Alešem Levcem iz Kolinske Slova- na, Urošem Šerbcem iz Šale- škega rokometnega kluba Velenje, Tomažem Tomši- čem ter Benom Lapsgnom, oba iz Rokometnega kluba Inles Riko Ribnica. Vaš sponzor ostaja Pivo- varna Laško? Glavni sponzor ost£ya Pi- vovarna Laško, njihovi pred- stavniki pa iščejo v Celju so- sponzorje, ki naj bi klubu pomagali. Vendar pa je tudi sponzorstvo odvisno od kva- litete tekem. Kako bi torej lahko strni- li pričakovanja za nasled- njo sezono? Če bo zvezna hga, mislim da naša ekipa lahko enako- vredno nastopa v severnem delu hge in da bi se lahko uvrstili nekje v sredino le- stvice. Z malo sreče pa tudi v play off. BERNARDA STOJAN Foto: EDI MASNEC Vo ^^iJskih rokometašev Tone Tiselj kaže svojim varovancem prve poteze za novo': Pritožba icolesarjev Prireditelji cestnega dr- žavnega prvenstva v kole- sarstvu so neuradno, prek javnih občil izvedeli, da je predsedstvo kolesarske zve- ze Jugoslavije na sobotni seji v Beogradu prireditev razveljavilo, češ da niso bi- la spoštovana vsa veljavna pravila. Edo Kranjc, še vedno uradni direktor kolesarske reprezentance Jugoslavije, tehnični vodja kolesarskega kluba Merx in glavni organi- zator prvenstva je sklep Ko- lesarske zveze Jugoslavije takole komentiral: »Kolesar- ski klub Merx se bo, ko bo o tem uradno obveščen, za- nesljivo pritožil. Smešno je, da so se člani predsedstva iz Vojvodine, Srbije in Bosne in Hercegovine pri tem skli- cevali na nespoštovanje pra- vil, ko pa bi prav predsednik Slobodan Barjaktarevič s so- delavci moral zagotoviti, da bi pisarna Kolesarske zveze Jugoslavije ustrezno izvedla razpis za pridobitev organi- zacije državnega prvenstva. Povrh so razveljavitveni sklep sprejeli šele dan po za- četku državnega prvenstva, za katerega je termin določi- lo prav to isto predsedstvo na februarski seji. Mi smo re- publiškemu sekretarijatu za notranje zadeve prireditev prijavili že decembra lani, ta- ko kot velevajo predpisi v Sloveniji, da bi si zagotovi- li zaporo^cest in sodelovanje pohcije. Še na dirki po Srbiji junija, kjer je bil predsednik Slobodan Barjaktarevič eden od glavnih organizator- jev, je veljalo, da bo prven- stvo v Celju. Potem je prišla vojna v Sloveniji. Ko je športna zveza Slovenije spo- ročila, da ni več razloga za odpovedovanje ali odlaganje športnih prireditev, smo na- naslov Kolesarske zveze Ju- goslavije in posebej njene- mu generalnemu sekretarju Vasilju Moroviču v Sarajevo poslali propozicijo državne- ga prvenstva. Potrdil je, da so skladne s predpisi. Neda- Ijevanje je znano: poskus srbskih klubov, da bi držav- no prvenstvo prenesli v Arandjelovac, kjer je doma predsednik Kolesarske zve- ze Jugoslavije in suspenz slovenskih kolesarjev, ki so zapustili sredozemske igre. To je tudi vse, kar je Slobo- dan Barjaktarevič, odkar predseduje osrednji zvezi, naredil za jugoslovansko ko- lesarstvo na zvezni ravni,« je pojasnil zaplete ob koncu dr- žavnega kolesarskega prven- stva Edo Kranjc. Predsedstvo Kolesarske zveze Jugoslavije pa je na se- ji, na kateri je razveljavilo dr- žavno prvenstvo v Sloven- skih Konjicah in v Kozjem preklicalo suspenz sloven- skih kolesarjev, ki so zapu- stili sredozemske igre v Ate- nah. Trener Cvitko Bihč pa jih je uvrstil v reprezentanco za svetovno prvestvo, ki bo od 21. do 25. avgusta v Stutt- gartu v Nemčiji. Med kole- sarji celjskega Merxa so kan- didati: za ekipno vožnjo Bra- ne Ugrenovič in Marko Ba- loh, za posamičrio pa Valter Bonča in Sandi Šmerc. Svetovnega poicaia v liegljanju v Celju ne bo Politične razmere so pustile globoko vrzel tudi med celjskimi kegljači, saj je tako težko pričakovan Svetovni pokal v kegljanju prestavljen zaradi vojne iz Celja v Brati- slavo. S tem pa je povzročena tudi ekonomska izguba, saj bo celjski klub namesto pričakovanega dobička še pove- čal finančne težave s kupovanjem kart za potovanje v Bra- tislavo. Sicer pa so vsakodnevni spopadi na Hrvaškem tudi vzrok, da slovenski klubi letos ne bodo igrali v zvezni hgi. Predsednik celjskega kegljaškega kluba Lado Gobec je v zvezi s tem dejal: »Tudi če se v kakšnem mesecu dni situacija v Sloveniji spremeni, bi bila potovanja naših tekmovalk v Novi Sad, Beograd ali Split tvegana. Drugi vzrok pa so tudi naše finančne težave, saj so takšna poto- varua zelo draga. Zato smo se odločih, da se osnuje sloven- ska liga, ki pa naj bi bila po kvahteti razdeljena na A in B skupini. Če bi bilo potrebno in možno odigrati, bi sode- lovali tudi pri prvenstvu Jugoslavije, če bi bil odigran na turnirski način. V primeru pa, da Slovenija dobi politično priznanje, potem pa tega ne potrebujemo, saj imamo vse pripravljeno, da nas mednarodna kegljaška zveza sprejme. V tem času pa kegljavke že aktivno trenirajo. Nekohko so sicer izgubile na kakovosti, saj je odšla Sonja Mikac, ampak so vrzeh zapolnili z mladimi, nadarjenimi tekmo- valkami. Kvaliteto tekmovanj pa bodo skušali dvigniti s turnirji v tujini, predvsem v Italiji, na Madžarskem in Bavarskem. B.S. PANORAmA Nogomet Celjski in velenjski nogome- taši so se kar dvakrat pomerih v prijateljskih srečanjih. V obeh srečanjih so bih boljši igralci Ingrad Kladivarja iz Ce- lja, ScO so prvo tekmo dobiU z rezultatom 3:2, drugo pa s 4:3. Strelci: Grobelšek, Rov- nik, Bevc in Ojafič, za Rudar (V) pa Cvikl 2 in Lah. Prijateljsko tekmo so odigra- h tudi nogometaši Steklarja, ki so morali priznati premoč Za- gorca, ki je zmagal kar s 6:3. Vaterpolo Uspeh Celjanov v Kranju seje končalo letoš- nje repubUško vaterpolo pr- venstvo na katerem so celjski vaterpoUsti dosegh svoj naj- večji uspeh v zadnjih sezonah. Osvojih so drugo mesto med šestimi ekipami. Novi prvak je ekipa Diskoteke Gorjanc iz Kranja, ki je zbrala 19 točk, celjski Neptun je drugi s 15 točkami, sledijo pa Vodovodni stolp 10, Kokra 8, Žusterna 8 in Kamnik brez točk. Na zadnjem četrtem turnirju v Kranju so Celjani premagah Kokro z 9 proti 7 in izgubih proti Diskoteki 12 proti 18. Najboljši strelec v celjski ekipi je bil Glavan. Orl(e in piranlie v soboto 27. 7. 1991 sta se na odprtem kopališču v Rimskih Toplicah pomeriU ekipi ORKE (Ojstršek, Hohkraut, Stopin- šek J., Marinšek, Smrečnik, Suhodolčan in Ivšek B.) in PI- RANHE (Lah, Ivšek G., Breč- ko, Stopar, Ajdnik, Senica). Po boljši igri so slavih PIRANHE s 15:9. TVD Partizan Rimske Toph- ce in d.o.o. TERMA (zasebno podjetje, ki upravlja z baze- nom) vabita na naslednjo tek- mo, ki bo v soboto 10. 8. 1991 ob 19.00 uri med izbrano selek- cijo Rimskih Toplic in gostov iz Radeč. 14. STRAN - 8. AVGUST 1991 GREMO Vpi, Gremo v planine z današnjo prilogo vas vabimo v planine Morda ste doslej prisegali na počitnice ob morju, a mnogi trdijo, da se šele v gorah prav spočijejo živci in okrepi telo. Po naporni hoji so noge res težke, toda to je utrujenost, ki zagotav- lja zdrav in globok spanec. Avgust in začetek septem- bra sta najboljša meseca za planinarjenje, eden najlep- ših gorskih kotičkov - Kam- niško-savinjske alpe pa so nam tik pred nosom; zakaj ne bi torej spoznali tega ne- okrnjenega sveta in doživeli čudovitega miru v njegovem zavetju. Tokrat vas potemtakem vodimo v Kamniško-savinj- ske Alpe. Nič hudega, če še niste prestopih meje 500 me- trov nadmorske višine. Kar pogumno! Če boste prebrah te strani, boste že vedeli ne- kaj o tem, kako se lotiti pod- vigov. Pa tudi če ste že krš- čeni planinec, morda še ne veste vsega o izbiri opreme ah pripravah na turo. V bese- di in sliki vas bomo spomnili na številne lepote pa tudi na nevarnosti gora. Pišemo tudi o tem, da niti visokogorju ni prizanešeno z ekološkimi problemi in vas opozarjamo, da poskrbite za smeti. Skro- men zemljevid vam bo v po- moč pri prvi orientaciji, na- tančnejše smeri boste izbira- li v vodniku. Predstavljamo pa tudi tisto, kar bo za vse, ki se odpravljate v ta del Alp ta hip najbolj aktualno in zani- mivo: planinske koče, oskrb- nine in cene. Obilici (upamo, da) upo- rabnih informacij smo doda- li še nekaj zanimivosti, ki smo jih zabeležili na našem potepanju med savinjskimi vršaci. Skratka: če boste prilogo prebrali, boste skoraj gotovo že na polovici poti do prvega vrha. Pa srečno. Ojstrica, ti moje kraljestvo, domovina brez tebe živeti ne morem, oj, planina! Le enkrat, le enkrat sem videl ta kraj, želim si ga vedno nazaj - planinski raj. Življenje žrtvujem za tebe, domovina, brez tebe živeti ne morem, oj, planina! Le enkrat, le enkrat sem videl ta kraj, želim si ga vedno nazaj - planinski raj. Odnesi smeti s seboj Vsak poseg človeka v oko- lje je nujno povezan z ekolo- škimi problemi. Tako tudi v planinah, kjer je sicer naj- več težav s smetmi (ki so tudi najbolj vidne), v zad- njih letih pa v kočah vse več pozornosti namenjajo odpravljanju onesnaževa- nja okolja s pralnimi praški in odplakami. Ko je planinstvo postalo bolj množično, so se namnožile tudi smeti v gorah. Sloven- ska planinska društva so odtlej organizirala že lepo število akcij, v katerih so prostovoljci pobirah smeti ob planinskih poteh in v bU- žini koč, bolj organizirano pa se problema lotevajo v zad- njih letih. Akcija in plakat »Odnesi smeti nazaj v dolino«, ki jo je Planinska zveza začela letos, je naletela na različen od- mev, odvisno tudi, kako do- sleden je oskrbnik v posa- mezni koči. Tako na primer Stane Sušnik iz Cojzove ko- če trdi, da planinci odnesejo s seboj v dolino že več kot 80 odstotkov vseh smeti in da se zadnja leta stanje stalno izboljšuje. Drugje, predvsem tam, kjer so koče lažje do- stopne in pride poleg pravih planincev tudi precej izletni- kov, so nekohko manj zado- voljni. Res pa je, da so Sa- vinjsko-Kamniške Alpe pre- cej manj zasmetene kot Ju- lijci. Še posebej na poteh okrog Triglava je smeti kar precej, zato tam o tem pro- blemu tudi več razmišljajo. Precej koč ima stiskalnice za konzerve in pločevinke, da smeti lažje transportirajo na- zaj v dolino, precej pa je tudi predlogov, da bi pri prenoče- vanju zaračunali še za pobi- ranje smeti (5 do 10 dni). Na ta način bi poleti zaposlili se- zonce, ki bi poleti čistili pla- ninske poti in okolice koč. Medtem, ko je pri smeteh veliko odvisno od zavesti planincev, pa je, za nekatere koče, težje rešljiv problem pranja ijuh. V akcijo, da bi planinci lahko kupovali po 300 din papirnate rjuhe, ma- lokdo verjame, prav tako ni navdušenja za to, da bi pla- ninci nosili rjuhe s seboj. Ostaja torej pranje v dolini, kar v večini koč v Savinjsko- Kamniških Alpah že nek^ časa počnejo, saj imajo pov- sod, razen na Korošici, to- vorne žičnice. Težje je tam, kjer so odvisni od helikop- terskih prevozov, ali pa od nošnje s konji. Na Kredarici so, na pri- mer, že pred leti začeli prati s pralnimi praški brez fosfa- tov, a so ugotovili, da le-ti še bolj obremenjujejo okolje, ker se počasneje razgrajuje- jo. Tako že letos v veliki veči- ni visokogorskih planinskih koč vozijo posteljnino na pranje v dolino. Prav tako naj bi letos v pla- ninskih kočah prekatne greznice zamenjali za suha stranišča. Ta projekt je bolj vprašljiv, ker je drag, poleg tega pa tudi nihče ni bolj na- tančno raziskal, kakšni bi bi- li učinki za okolje. 60 let GRS Celje Postaja GRS Celje deluje od leta 1931. Od štiridese- tih članov v njej jih je 25 sposobnih za reševanje v vsa- kih razmerah. Med njimi je pet zdravnikov, en vodnik lavinskega psa, štirje inštruktorji GRS, štirje usposob- ljeni za reševanje ob pomoči helikopterja, dva minerja snežnih plazov. Postaja GRS Celje deluje na območju porečja Savinje m spada po številu nesreč med srednje aktivne postaje v Sloveniji. Na leto beležijo povprečno osem do petnajst nesreč. Letos so imeli dve akciji. Naloge GRS so preprečevati nesreče v gorah (s pre- ventivnim vzgojnim delom), pomagati ponesrečenim z vsemi možnimi sredstvi, iskati pogrešane planince, pa tudi pomagati pri nekaterih drugih reševanjih, ko lahko izurjenost članov pripomore k uspehu (kot je bil primer ob zadnji veliki poplavi). Svojo temeljno dejav- nost opravlja GRS v postajah GRS, ki so razporejene po skoraj celotnem ozemlju Slovenije. ^ Naše poti so varin> Medtem ko v drugih alp- skih državah, Avstriji, Itali- ji in Švici že desetletja raz- vijajo vodniško službo, pri nas prisegamo na opremlja- nje in označevanje poti. Pač v skladu z dolgoletno usme- ritvijo, da bi postalo pla- ninstvo čimbolj množično. Tudi v Savinjsko-Kamni- ških Alpah je kar precej poti, ki so opremljene z jeklenimi vrvmi in klini, v zadnjih letih pa so jih precej tudi obnovili. Dela vodi komisija za pota pri Planinski zvezi Slovenije oziroma njen območni od- bor, ki ga vodi Florjan Nun- čič, za drugo stran tcjga dela Alp pa skrbijo Kamničani. Pri območnem odboru Sa- vinjske MDO sta dve tako- imenovani tehnični komisiji - v preprostem jeziku bi lah- ko rekli kar skupini, ki sta usposobljeni za težko in vča- sih tudi nevarno delo v pla- ninah. Letos so na začetku pla- ninske sezone že obnovili ze- lo lepo Kopinškovo pot s Klemenče jame na Ojstri- co, v zadnjih treh letih pa še pot skozi Turški žleb, Okre- šelj-Kamniško sedlo, Roba- nov kot-Korošica in naprej do Kamniškega sedla, lani pa še s Skute do Dolgega hrbta. Letos imajo Kamniča- ni v načrtu še obnovo poti od Češke koče oziroma Zgornje Ravni do Mlinarskega sedla, nekaj popravkov naj bi dobi- la še pot do Rinke do Okre- šlja, ostaja še tudi pot čez Križ proti Ledinam, potem pa na našem območju nekaj časa ne bo kakšnih večjih obnovitvenih del na planin- skih poteh. »Pri obnavljanju se trudi- mo, da pri nadelavi. poti po- rabimo čimmanj jeklenih vr- vi in klinov, da ne bi preveč posegU v naravo,« pravi Floijan Nunčič. »V vsakem Florjan Nunčič primeru ne sme bitipo vi v steni več želegj prej.« Vzdrževanje na de kilometrov planinskih je tudi organizacijske zahtevno; kakšna dva ca ponavadi trajajo sai ganizacijske priprave, »Ljudje, ki obnavlja ta, delajo na amaterski vi,« pravi Florjan N »Povrnemo jim le str« obleko in obutev ter j no, precej pa nam poml delovne organizacije, Hi ljudem odobrijo plačanet puste za delo v planinah, finančni plati pa nam 2 veliko pomaga Zavaroval skupnost Triglav, obmoc skupnost Celje; brez njem finančnega prispevka bi 1 redih vehko manj kot s|| Vseh 32 planinskih! štev v Savinjskem q ima tudi svoje markacisl točno pa je določeno za k tere poti skrbijo določei društva. Markacisti obna Ijajo označbe (markacijei kažipote dvakrat na 1( - spomladi in jeseni. ^ 8. AVGUST 1991 - STRAN 15 Dostopi do pianinslciii icoc -Rmka: 1 ura Planinski dom: 2 uri Slemenča jama: • Dom planincev: 1 ura ■ Planinski dom (čez Predor): 1 ura -čezPlesnikovo planino: 2 uri [orošica: planina Ravne: 2,5 ure planina Podvežak: 2 uri Za Loncem: 2,5 ure - Kamniška Bistrica: 4,5 ure - Luče: 5 ur - Rogovilec: 4 ure Kamniško sedlo: - jasa Jermanca: 2,5 ure - Kamniška Bistrica: 3,5 ure - Rinka (čez Okrešelj): 2,5 ure - Planinski dom: 3,5 ure Ledine: - spod. postaja tov. žičnice: 1,5 ure - Zgornje Jezersko: 2,5 ure - Planšarsko jezero: 2,25 ure Češka koča: - Zgornje Jezersko: 2 uri - spod. postaja tov. žičnice: 1,25 ure - AP pri Kazini: 2 uri - Planšarsko jezero: 2,5 ure Cojzova koča: - spod. postaja tov. žičnice: 2,5 ure - Suhi dol: 2 uri - Kamniška Bistrica: 3,5 ure - Leskovec v Zgornji Kokri: 3 ure azdalje med planinskimi kočami ffešelj-Ledine (čez Savinjsko sedlo) 4 ure srešelj-Češka koča (čez Ledine) 5 ur bešelj-Cojzova koča (skozi Turški žleb) 5,5 ur Iffešelj-Kamniško sedlo 1,5 ure amniško sedlo-Korošica (čez Sukavnik in Britofe) 3 ure smniško sedlo-Cojzova koča (čez Kotliče) 6 ur ;ška koča-Cojzova koča (čez Mhnarsko sedlo) 4 ure ška koča-Ledine (čez Žrelo), 1 ura «menča jama-Korošica (čez Škarje) 3,5 ure Planinske koče po nadmorski višini - Kamniško sedlo 1864 m - Korošica 1808 m - Cojzova koča 1793 m - Ledine 1700 m - Češka koča 1542 m - Okrešelj 1396 m - Klemenčajama 1208 m ene ^ne v planinskih kočah ""jiio stroški transporta, dra- ' vzdrževanje koč in kratka " - tri največ štiri mese- koče v Savinjsko-Kam- Aipah, razen Korošice, vorne žičnice. Koroši- ■bujejo s hehkopterjem, ^ zanimivo, da vseeno ni r Ndražjimi v tem delu »■Med najcenejšimi sta Kle- jama in Ledine, med Jjfažjimi pa Cojzova koča in ^•^a koča. } primerjavi s planinskimi j^^mi okrog Triglava (kjer se ^^ejo samo s helikopter- r^i pa s konji) pa so Savir^j- r^amniške Alpe precej ce- 2^'. okrog Triglava, na pri- r'' ne boste nikjer dobih pi- '^^leje kot za 60 dinarjev. Najdražji so čevlji in naiirbtnik Vsi tisti, ki se boste želeli od glave do pet obleči v planin- sko opremo, si najbrž ne boste obrusili pet s tekanjem po celjskih trgovinah. Razlog je preprost. V Celju imamo le dve specializirani tr- govini s športno opremo. To sta Slovenijašport in Trim. Pa še tam nimajo vsega, kar potre- bujete za pot v hribe. Kakšen posamezen kos opreme pa bi se našel tudi v kaki drugi trgo- vini. V Slovenijašportu lahko do- bite le moške planinske čevlje, ki stanejo 2300 dinarjev, hlače od 234 do 680 dinarjev, anora- ke od 500 do 800 dinarjev ter nahrbtnike za 2500 dinarjev. Ostali pa boste brez pokrivala, planinske srajce, puloverja ter nogavic. Malo več sreče se vam obeta v trgovini Trim, kjer imajo več- jo izbiro planinskih čevljev, ta- ko za odrasle kot tudi za otro- ke, stanejo pa od 700 do 1600 dinarjev. Večja je tudi izbira nahrbtnikov, in sicer so najce- nejši 962 dinarjev, najdražji pa dva tisoč dinarjev. Na zalogi imajo tudi dovolj planinskih srajc, hlač ter puloverjev, cene pa se vrtijo okoli petsto dinar- jev. Prav tako boste v Trimu dobili anorak, za katerega bo- ste odšteli od 500 do 800 dinar- jev in volnene kape, ki stanejo od 100 do 200 dinarjev. Tam imajo tudi planinske nogavice za 230 dinarjev. Iz navedenih cen lahko izra- čunamo, da bi planinska opre- ma odraslega moškega stala okoli 8700 dinarjev. Seveda pa bi se stroški bistveno zmanjša- U, če bi kupili le najnujnejše oziroma če bi porabiU tisto, kar že imate doma, naprimer sraj- co, pulover, anorak. V tem pri- meru bi za planinsko opremo odšteh od 3500 do 4 tisoč di- narjev. V obeh trgovinah so poveda- h, da je povpraševanje po pla- ninski opremi zadnje čase zelo veliko, vendar naročeni artikli v trgovine ne prihajajo, pri če- mer pa so, kot pravijo trgovci, nemočni. SERGEJA LESJAK Planinsl(o srečanje v Košnici Planinska srečanja, na katerih se ljudje sprostijo, so zelo prijetna in vedno privabijo veliko obiskovalcev. Prav zato so se v Planinskem društvu Celje člani Planinske sekcije Pod gradom odločili, da pripravijo planinski večer ob tabornem ognju, ki je bil minulo soboto. Udeleženci so se zbrah na kmetiji Bobnič v Košnici, prišli pa so z namenom, da poklepetajo s prijatelji, se udeležijo različnih športnih iger in nenazadnje, da tudi kakšno planin- sko zapojejo. Program, ki so ga planinci pripravili pod vod- stvom predsednika sekcije, Ernesta Štoklesa, je obsegal planinsko petje, streljanje s fračo, metanje pikada, planinci pa so tudi pokazali, kako se postavlja planinski šotor. Seveda ni šlo brez kratke planinske šole, v kateri so predsta- vih hojo v gorah in nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo planinci. PETRA DEŽNIKAR RŽENIPOLNOZRNATI KRUH IN PUMPERNICKEL VSEBUJETA VELIKO MINERALNIH SNOVI, VITAMINOV IN DIETALNIH VLAKNIN. UGODNO UČINKUJE NA PREBAVO, DAJE OBČUTEK SITOSTI IN NADOMESTI POLOVIČNO KOLIČINO OBIČAJNEGA KRUHA. PRIMEREN JE ZA DIETALNO PREHRANO, ZA ŠPORTNIKE IN PLANINCE, 16. STRAN-8. AVGUST 1991 Franc Lončarič Andrej Karničar Stane Sušnik Fani Mihelič Jože Habjanič Tomo Novak Anica Osterman \ Živijo s liriiii Oskrbniki koč ¥ Savinjsko-Kamniških alpab Veliko zanimivih življenj- skih zgodb se skriva za nji- hovimi imeni, zgodb, ki so povezane s planinami. Najstarejša med oskrbniki je že nekaj let Fani Mihelič na Kamniškem sedlu, ki se 72 letom navkljub še vedno urno vrti med lonci v kuhinji in ob večerih rada pokramlja s planinci. Andrej Karničar je sicer 4 leta mlajši, a je na Češki koči že 34 let oskrbnik. V zadnjih letih je imel dve nesreči, a mu je ljubezen do planin pomagala, da je hitre- je ozdravel in se vrnil v svoj drugi dom, kot pravi. Za dve planinski postojan- ki - Cojzovo kočo in Koroši- co - skrbita zakonska para: Metka in Stanko Sušnik ter Regina in Jože Habjanič. Le- dine so tudi letos - že po tra- diciji - v ženskih rokah, Franc Lončarič z Okrešlja je edini novinec v tem poslu, Tomo Novak s Klemenče ja- me pa je najmlajši in edini, ki ni upokojenec. Franc Lončarič, Okrešelj: Po poklicu sem natakar; vse- skozi sem bil bolj na vodil- nih delovnih mestih, nazad- nje upravnik REK-ovega do- ma v Crikvenici. Sem ljubi- telj narave, še posebej pla- nin, zato mi ni žal, da sem prevzel oskrbništvo na Okre- šlju. Pozna pa se, da imajo lju- dje manj denarja in veliko hrane ter pijač prinesejo s se- boj, zato je v naši koči vse bolj poceni, da več prodamo. Anica Osterman, Ledine: Vse leto sem s smučarji: po- zimi pet mesecev na Krvav- cu, poleti dva do tri mesece na Ledinah. Letos je, za razli- ko od preteklega leta, na Le- dinah kar precej snega, zato je tudi koča polna, lani pa je bilo bolj žalostno. Kot oskrbnik moraš znati prijeti za vsako delo, ko pa je v koči gneča, greš zadnji spat in zjutraj prvi vstajaš. Andrej Karničar, Češka koča: Če kdo preživi takšno dobo v planinah - ne samo, da bi služil kruh - mu to go- tovo hudo, hudo veliko po- meni. Letos sem imel nesre- čo in nisem mogel že spo- mladi v planine, zato sem jih še bolj pogrešal. Število planincev se je pomnožilo, med to množico pa se je naredilo veliko pra- vih ljubiteljev planin. Lahko rečem, da se je kultura hri- bovcev v zadnjih letih le iz- boljšala. Stane Sušnisk, Cojzova koča: Z ženo sva se že prej odločila, da greva v hribe, ko bova oba upokojena. Tako sem na svežem zraku in se dosti gibljem. Ko gledam svoje letnike, en sam trebuh jih je, sem kar ponosen, da tako zdravo živim in lahko še toliko hodim po planinah. Žena rada raztegne meh frajtonerice in potem je v na- ši koči veselo, ker so tudi planinci veseli in odprti ljudje. Fani Mihelič, Kamniško sedlo: Že na pomlad se pri- pravljam za pot v planine: nabiram zelišča za čaj, ki ga kuham na sedlu. Pred leti sem že hotela odnehati, a je kar prav, da sem si premisli- la. Če človek ostane sam s svojimi mislimi in težava- mi, se zgodi, da ga prehitro pobere. Na Kamniško sedlo pri- dem spomladi, v dolino pa se vračam na jesen, ko so ma- cesni rumeni in je narava ta- ko lepa. Jože Habjanič, Korošica: Sinova sta »kriva«, da sva z ženo pristala na Korošici; bila sta oskrbnika v Staniče- vi koči in sta še naju navdu- šila za ta posel, sin pa gospo- dari doma v Murski Soboti. Sam sem prevzel šank, žena pa kuha, ob vikendih pa na- ma pridejo pomagati celjski planinci. Čez teden je dovolj dela zunaj, ob vikendih pa v koči, tako da na dom niti nimava časa misliti. Kljub temu pa sva zaenkrat kar za- dovoljna tu gori. Tomo Novak, Klementi jama: Imel sem dobro slui. bo v dolini. V Šentjurju sen bil šef kotlovnic, a sem jI pustil zaradi zdravja. V plj ninah se mi je zdravje vimlo, kako pa bo zneslo po financ, ni plati, bom še videl. Lan sem bil oskrbnik na Korofe ci, letos pa sem vzel v n£yea Klemenčo jamo. Pri delani veliko pomaga družina in s» rodstvo ter seveda prijatelji še posebej alpinisti, ki vveli kem številu zahajajo v ti kočo. Poletje med kravami Alojz Voler preživlja polet- je, potem ko se je upokojil, v pastirski koči na planini Podvežak. Z okoliškimi kmeti se je dogovoril, da bo za 1800 nemških mark tri do štiri mesece skrbel za pri- bližno 50 krav, ki se pasejo okrog koče, na Vodotočkih jezerih, Petkovih njivah in Vršičih. Alojz nese vsak te- den živini sol in mimogrede prežene še ovce, ki vse prera- de zaidejo na »kravje« pašni- ke. Lastniki ovc, približno 200 se jih pase na Korošici, pred vojno pa jih je bilo tudi po 500, namreč niso najeli svojega pastirja, ker menijo, da je to predrago. Sicer pa kmetje iz Podve- žaka že gradijo novo pastir- sko kočo. Junija so s heli- kopterjem tja zvozili nekaj gradbenega materiala, ostalo pa naj bi zvozih ta mesec. Bivaki v Savinjsko-Kamniških Alpah so le trije bivaki: pri'''^ Mhnarskim sedlom in Cojzovo kočo (na kamniško stran)'^ Okrešlju je še bivak GRS, ki pa je namenjen le članoioP službe. J Smučanje na Ledinali Po dveh, s snegom bolj skopih zimah, je smučišče na Ledinah pod Skuto letos spet zaživelo. Na približno 500 metrov dolgem snežnem plazu je v začetku julija tre- nirala tudi državna B repre- zentanca, po tradiciji so pri- šh tudi smučarji Branika in pa, seveda, veliko ljubiteljev smučanja, ki jim je dilcanje v poletni vročini še v poseb- no veselje. Glej cvet na sivi sK Ljubitelj narave na poti po gorah gotovo ne bo spregledal cvetja, ki krasi planinska pobočja. Tu nas raz- veseli barvno bogastvo živopisanih blazinic, tam občudujemo trdoži- vost cvetk, ki črpajo življenje iz sko- rcO gohh tal. V Savinjskih Alpah najdemo tudi tri takšne rasthne, ki jih ni nikjer drugje na svetu. To so: julijska smilj- ka, škrlatni luk in kamniška ivanjš- čica. Posebnost Savinjskih Alp so tudi Turiška preobjeda, srhka glad- nica in Hausmannov oklep, ki jih drugod v Sloveniji ne najdemo. Cvetice P^^i^- trgajmo! N^J>^ ste, ki bodo v S Opozorimo šena^J bej zaščitene Jf^, l strogo prepon mi, ki rastejo to: lepi čeveUc-, ček, Clusijev ^ svišč (ljudje jU jan), planika a ja, lepi jeglič a' lobodika m ^\o> cvetja z opisi koč. 8. AVGUST 1991-STRAN 17 A na Molički peči količki peči so 0, naslednje ^joslovili. Kot gpvor župnik ppotem občasno ifiit petdeset let. [je prihajalo ro- ietih 1950-53 je i Mnogi so na- isti kapelo na- je v tistih časih aekaj sakralnih loia, ki je Koro- a!. pa je trdil, da Romarji so kljub temu še naprej hodih na Moličko peč, leta 1983 pa so tam postavili tudi velik križ. Novo kapelo so pričeh graditi; pred dvema letoma, lani pa so jo že: blagoslovili in začeli v njej maševati. Letos pozimi je prsni plaz spet zasul kapelo (in nekako posredno potrdil. Robanovo teorijo); vendar pa je ka- j pela dovolj trdno zidana, da je ni j mogel porušiti, pač pa so se udrlai vrata, da je bilo v notranjosti 12 ku-j bičnih metrov snega, delno je bil po- ■ škodovan oltar, popokala pa so tudi ^ stekla. Kapelo so že popravih in luč- \ ki župnik Jože Gračnar je letos že 3 dvakrat maševal na Mohčki peči, i največja maša pa bo 16. avgusta na j dan svetega Roka. Prisrčna srečania s prebivaici pianin v visokogorskem, četudi z življenjskim udobjem sko- pem svetu so svoj prostor našle številne živali. Sreča- nja z njimi ostajajo planin- cem v spominu kot svoje- vrstna doživetja na gorskih poteh. Kamorkoli nad gozdno mejo se odpravite v kamni- ško-savinjskih Alpah, skoraj zagotovo naletite na gamse. Včasih jih vidite le na odda- ljenih obronkih, ko mulijo redko travo in občudujete njihovo spretnost na ozkih skalnih pohcah. Nemalokrat pa bodo gamsi človeka pu- stih prav blizu. Posebej na bolj obljudenih planinskih smereh so že vajeni ljudi. Ure dolgo je mogoče opazo- vati igro mladih gamsov na zaplati snega, kjer uganjajo svoje norčije, medtem ko se starejši gamsi zleknejo po vogalih zasneženega melišča in budno opazuj_ejo, kaj se dogaja v okolici. Ce pa se jim vendarle skušate približati preveč, se cela čreda mirno umakne malo dlje in tam na- daljuje svojo igro. Redkejša, a vendarle ne iz- jemna so srečanja s kozoro- gi. Ti so bolj plašni. Na Po- dih ob poti proti Cojzovi ko- či sem srečal družinico, ki je prečila melišče kakšnih pet- deset metrov pod potjo. Sa- mec je bil že na drugi strani melišča, samica in mladič pa sta čakala na znak, če je pot varna. Zaradi moje prisotno- sti si nista upala slediti sam- cu. Ta se je moral vrniti po- nj u, potem pa so prav pre- vidno skupaj prečkali me- hšče. Skrb za mladiče je včasih prav ganljiva. Na eni od svo- jih poti sem naletel na pla- ninsko jerebico s kupom pu- hastih piščet ob sebi. Ko me je uzrla, je brž prihitela na pot in me opazovala s svoji- mi okroglimi očmi, češ, ali mi boš sledil. Potem je dro- bila pred menoj s svojimi malimi nožicami, dokler seji ni zazdelo, da me je speljala dovolj daleč stran od svojega zaroda. Po dežju prihitijo na dan močeradi v črno-rumenih plaščkih. Zdijo se neboglje- ni, ko okorno dvigujejo vra- tove ob srečanju s človekom. Še sreča, da planinci dobro gledajo pod noge, sicer bi še kakšnega zmendrah. V zraku pa krožijo ujede. V kamniško-savinjskih Al- pah je mogoče videti tudi planinskega orla, mogočno ptico, ki s svojim izostrenim pogledom preiskuje okolico in išče plen. Pred njim trepe- tata planinski z^ec in gamsji mladič pa tudi lisice, kune, ruševci in druge živali. Orlu gre v slast skoraj vse meso. Zanimivo bo tudi srečanje s svizci. Precej jih je, pravico, blizu koče na Korošici. Ce jih že ne boste videli pri na- biranju sladke trave aii son- čenju, boste morda vs^j sli- šali njihove svarilne žvižge. Tu so še ruševci, katerih svatovsko pesem v maju ve- čina planincev zamudi, saj se planinska sezona začne kas- neje, pa še veliko drugih ptic in sesalcev in, seveda, tudi žuželk. Skratka: visokogorje je le na prvi pogled golo in pusto, v resnici se med sivimi ska- lami skriva mnogo življenja. Le oči in ušesa moramo ime- ti odprta. Kozorogi so pri nas izumrli verjetno v petnajstem stoletju, drugod po Evropi pa še prej. Da jih danes spet lahko občudujemo tudi v naših planinah, ima zasluge Viktor Emanuelo II., ki jih je ohranil v nacionalnem parku Gran Paradiso. Od tam so jih znova naselili k nam. [a ietos ostalajo ie spomini minotehnin pionirski planinski tabor le preprečila volna v šoli, o kateri boste brali v naslednjih Pticah, ni niti porednih, niti slabih •ttDcev. So samo vedoželjni,> nasmejani ^idravi otroci z iskricami sreče v očeh. ^sali bomo o planinskih pionirskih ta- "^fih, ki jih organizira Planinska sekci- ji* Kovinotehne. ^ bodo to le spomini na prvih šest forov, kajti letošnjega je - tako kot •^ogo drugega lepega - preprečila vojna ' ^ eniji. Rekh boste: Pa saj to sploh ni ' pa je! In to ena n^lepših šol. Šola spoznanj, šola sožitja z naravo, šola J a. notehnine pionirske nlaninske ta- a »zakrivila« Srečko Culk in Brane ■fmadnik. Slednji pravi, da je vodstvo 'fiotehne njun predlog takoj podprlo, i tabor leta 1985 v Logarski dolini iokazal, da sta imela prav. -^i vsa ta leta je ostalo v spominu . lepega, pridobih smo toliko novih H'^^enj, da nikoli nismo razmišljali, da bi ukinili,« pripoveduje Brane Ger- ^ »Čeprav je dela z organizacijo nam zaradi ljubezni do narave in ter zaradi dobrih prijateljev ni bilo težko breme.« L?Pomini so čudoviti, nemogoče je izluš- «tisto najlepše. ^'^^Pomnim se vzpona na Triglav pa trid- v^^ga neprekinjenega deževja v Ta- !^j|^> kopanja v ledenomrzli vodi na Je- i$fQ pa številnih nepozabnih ve- ''Maboru zadišl... fj|^.pi"edstavljate goro dvestodvajsetih il^^ p^^k iz vedra testa in vedra marmela- ''^H^u^ toliko jih je morala speči tabor- i^jljarica Zinka Kunst, da je nasitila ^ po hoji utrujenih tabornikov, pravi, da je brez premisleka spreje- la ponudbo, da bi kuhala v taboru in ni ji žal. »V začetku me je bilo malo strah, da ne bi prišlo do kakšne infekcije, saj hladilni- kov ni bilo. Pa smo se znašli: poskrbeh smo za podzemne hladilnike in hrano v termos posodah.« Izn^dljivost je sploh Zinkina odlika in z ognjišča med skalami prihajajo prav takšne dobrote kot iz najbolj sodobne ku- hinje. Krožniki so po obedu vedno prazni, najbolj pa se otroci oblizujejo po sirovih štrukljih. Na tabore ima le lepe spomine, n^lepše pa na tista dva, ki so jih preživeli v dolini Zadnjice v Trenti. »Vsi smo bili kot velika družina,« pravi Zinka in doda, da se med otroki pomladi in pozabi na letnico rojstva, zato bo tudi na prihodnjih taborih z veseljem sodelo- vala. Druga mama Zdenka Tudi tako lepa doživetja kot so tista v planinskem taboru, včasih skali nesre- ča. K sreči so to le manjše nezgode: kakš- na praska, rana, žulj ali pa od sonca ope- čena ramena. Kljub čudovitim dnevom se včasih komu vendarle stoži po domu. Za obe vrsti bolečin poskrbi Zdenka Pikelc, kiji v taboru rečejo kar »rezervna mama«. »Zadolžena sem bila za nudenje prve pomoči, kar samo po sebi pa je naneslo, da sem postala tudi tista, ki otroke potola- ži, kadar se oglasi domotožje. To se zgodi največkrat zvečer, pred spanjem. Otroci pač pogrešajo domačo toplino in iiežnost. Ponavadi je dovolj že to, da jih pokrijem, pobožam in zaželim lahko noč. Presene- čena sem bila, da so enako pozornost po- grešali tudi dvanajstletni fantje.« Z Zdenko se lahko otroci pogovorijo o vseh svojih skrbeh, o starših, prijateljih, ljubezni... Zdaj jih že tako dobro pozna, da jim že na obrazu prebere, kdsg je kateri v stiski. »Prepričana sem, da so čudovita doži- vetja spletla med nami trdne vezi, in da bodo nekateri prav zaradi občutka ne- kakšne pripadnosti podjetju poštah naši sodelavci,« pravi Zdenka. Ust iz knjige o naravi In za konec še utrinek enega od organi- zatorjev tabora. Srečka Čulka, kije takole opisal srečanja otrok z naravo: »Zeleh smo, da otroci naših delavcev sami doživijo gore in življenje v njih. S^ jutranja rosa ni nikjer tako kristalna kot na triglavski roži tam pod Doličem v kra- ljestvu zlatoroga. Že od daleč nam diši Sternbergov khnček na poti proti Ojstrici. Naučiti smo se morali hoditi in to varno. Osvojili smo vrh, si stisnili roke, se na- smehnih in v očeh so se zaiskrile solze.. sreče ob siju sonca, ki je ravno vzšlo. Obr- nih smo se na pot, po kateri smo se vzpe- njah. Pogled in misel sta segla na sosed- nje vrhove, v dolini je bilo še temno, naše platnene strehe še niso bile vidne. V že- lodcih smo začutih stisk, malo od strahu, kako nazaj, malo od lakote. A to smo hitro potešili iz polnih nahrbtnikov. Spusti so bih varni in tihi. Izmučeni in polni novih doživetij smo se vračali v ta- bor. Mrak, taborni ogenj, pesem, pravljica za lahko noč in že je bil tu spanec. Luna je obsijala stene gora, da so postale žametno bele. Ozirali smo se v nebo, ali se bo mor- da utrnila kakšna zvezda. Prišel je nov dan in spet smo odprli knjigo narave, kije ne bomo nikoli prebrali do konca.« Zakaj Kovinotelina organizira pionirske planinske tabore? »Pionirski planinski tabor sodi v sklop dejavnosti na področju kadrovskega razvoja firme. To je eden od elementov organizacij- ske kulture Kovinotehne,« pojas- njuje Franci Pusar. »Takšne ak- tivnosti kot je omenjeni tabor ustvarjajo pozitivno vzdušje in pozitiven odnos do naše firme, ne samo pri delavcih in njihovih otrocih, ampak tudi v okolju, v katerem Kovinotehna deluje. Slednje pa je že področje, ki je zelo zanimivo za t. i. marketinški koncept razvoja firme.« Med stalnimi sodelavci taborov je treba omeniti še nekaj imen: Franci Kladivnik, Janja Marino- vič, Darko Rožanc, Danica Bune- ta, Darja Drolc, Stane Bohinc, Danica Turnšek, Sabina Gajšek, Saša Udovč, Marija Kavčič, Er- nest Stoklas, Tone Košir, Andrej Štorman, Nataša Škorjanc, Bo- jan Jereb. 18. STRAN-8. AVGUST 1991 GREMO V Zaradi siabega vremena in vojne so gore samevaie Vojna je naredila precej škode tudi v planinah, saj prave gneče še ni bilo, med vojno pa so oskrbniki v glavnem samevali. Vsi pa upajo, da se bodo Slo- venci v avgustu in sep- tembru le spet množično odpravili v gore, zakaj od tega je tudi odvisno, koli- ko denarja bo ostalo za (drago) vzdrževanje koč. Letos so obilne zimske padavine prestavile planin- sko sezono tudi v nižje le- žečih kočah v pozno po- mlad oziroma kar v začetek poletja. Med prvomajskimi prazniki so bile odprte le zelo lahko dostopne koče, v Savinjsko-Kamniških Al- pah pa so večino koč odprh šele konec junija. Prvi del planinske sezo- ne je šel tako po gobe. Lani so tudi tujci precej hodili po naših gorah; največ je bilo Avstrijcev in Italija- nov, v knjige tujcev na ko- čah pa so vpisali vse od Nemcev, Čehov, Nizozem- cev, do Američanov in Av- stralcev. Letos so knjige za vpis tujcev doslej še de- viške. Odrekli so tudi Hrvati, predvsem Zagrebčani, ki so tradicionalno polnili no- čitvene zmogljivosti v Lo- garski dolini in se od tam odpravljah tudi na krajše ture. Letos so samo na Kamniškem sedlu sprejeh dva Hrvata. Planinsko sezono bodo, tako kot ob morju, v zdra- viliščih in drugje pri nas, kot kaže, reševah domači gostje. Konec preteklega meseca je bilo v kočah spet čutiti malo več živahnosti (polno pa je bilo le na Ledi- nah, kamor prih^ajo smu- čarji), v planinskih dru- štvih pa up^o na lepo vre- me v avgustu in septem- bru, kar bi jim prineslo v blagajno vsaj toliko de- narja, da bi bilo dovolj za preživetje, o kakšnih več- jih investicijah pa letos za- gotovo ne bodo razmišljah. Najbolj nevarno je neznanje Kadar se odpravljamo v gore, moramo biti pripravljeni tudi na neprijetnosti, ki nas lahko doletijo. S tem mislimo predvsem na nesreče, ki se dogajajo v gorah. Čim bolje smo pripravljeni, tem manj je možnosti, da nas doleti nesreča. Če pa nas, je prav, da se že prej seznanimo s tem, kako ukrepati. Če se v goraii pripeti nesreča Popotniki v gorah so si v primeru nesreče dolžni medsebojno pomagati. Po- moč pa mora biti takšna, da ne bo poslabšala stanja po- nesrečenca ali ogrozila zdravje in življenje ostalih prisotnih. Planinci naj pone- srečencem in ogroženim po- magajo samo toliko kot zna- jo in so sposobni. Obvestilo o nesreči n^ bo pisno: kdo je ponesrečeni (ime, starost); kaj seje zgodi- lo (zdrs, padec, opis po- škodb); kje se je zgodila ne- sreča (nadmorska višina, na- tančna označba markirne točke, križišča poti ipd.) kdaj se je zgodila nesreča (ura, datum) in koliko je po- nesrečenih (plazovi). Po možnosti naj obvestilo vsebuje še vremenske podat- ke (vidljivost, veter) zaradi lažje presoje o uporabi heh- kopterja. Obvestilo o nesreči posredujemo: 1. v najbližji planinski postojanki (ob- veščevalna točka GRS, v ve- čini primerov obstoji tudi ra- dio zveza za primere potrebe obveščanja o nesreči - vidno označeno v postojankah) ali 2. stalni službi UNZ (tel. 92) - zahtevaj mo ponovitev spo- ročila, ki smo ga oddah (ob- vezna je, seveda, tudi lastna predstavitev) Preprečevanje nesreč Največ nesreč se pripeti za- radi neznanja. Z nevarnost- mi se planinci lahko seznani- jo na tečajih. Nepoznavanje objektivnih nevarnosti kot so slabo vreme, krušeče se kamenje, zaledeneh odseki poti in podobno ter nepravil- na uporaba pripomočkov za obvladovanje terena, neupo- števanje poznanih dejstev o našem cilju (težavnost poti, potreben čas za hojo itd.) in poleg tega še nepoznavanje svojih sposobnosti so skupaj tisti dejavniki, ki pripeljejo v vrsto tistih nesreč, za kate- re sodim, da bi se jim lahko izognili, če bi upoštevah dej- stva, ki so že dolgo znana. Prav je, da hodimo v gore fizično pripravljeni ne pa s pričakovanjem po fizični kondiciji. Zvečer pred turo je treba jesti in piti. Pri hoji se je treba najprej ogreti (30 min), nato pa naj ne bi pre- koračili pulza 130 udarcev na minuto. Vsaki dve uri hoje si privoščimo deset minut (var- no mesto, pitje). Spijmo čim- več tekočine (do 4 litre na dan) vendar ne alkohola. Pri utrujenosti ali znakih izčra- nosti je potreben izdaten po- čitek. Bolje se je vrniti, kot pa cilj - vrh doseči s posled- njimi močmi, kajti misliti je treba tudi na povratek. Pri vzponih nad dva tisoč me- trov pa si morajo planinci vzeti tudi nekaj časa za akh- matizacijo. Pa še to: če se zgodi nesre- ča, naj prisotni ohranijo mir- no kri. V nahrbtniku je ved- no prostor za prvo pomoč - rezervno perilo, zaščito pred dežjem, vžigahce, po- voj, hrano v železni rezervi. SILVESTER JOŠT Priprava na turo ' Avgust je pravi mesec tu- di za vrhove nad 2500 metri. Mesec prej namreč koče v Alpah šele odpirajo in vse polno je še nevarnih sne- žišč, mesec pozneje pa jih že zapirajo. Zato tudi letos gorska pota ne bodo samevala. Da pa bi se na njih dobro počutili, je še kako važno, da se na izlet ustrezno pripravimo. Ne zanemarjajmo kondi- cijske priprave! Hoja v gore obremenjuje zlasti srce, plju- ča in noge, v skalah pa tudi roke. Bolj kot hitrost je po- membna vzdržljivost orga- nizma. Vsega tega si ni mo- goče pridobiti čez noč. Kdor se ukvarja s tekom ali kole- sarjenjem, se bo hitro znašel tudi na gorskih stezah. Začetniku pa je treba sve- tovati postopnost. Začnemo z nižjimi hribi, potem pa po- večujemo premagano višin- sko razliko in stopnjujemo hitrost hoje in njeno trajanje. Vedno je dobro vedeti, koh- ko lahko vzdržimo in za koli- ko ur imamo še zaloge moči. Še danes mi je v živem spo- minu noč pred petintridese- timi leti, ko sem se premeta- val na ležišču v koči na plani- ni Razor, ker nisem mogel zaspati od prevelike utruje- nosti po celodnevni hoji čez Črno prst. Pa sem bil mlad dijak. Tudi mladost brez red- ne vadbe ne pomaga! Pravi- lo: ena tura na teden. Če utegnemo pa raje dve. Kako izbrati opremo? Marsikaj je odvisno seveda od tega, kam gremo, kdcU in za kako dogo. Vedno pa imejmo s sabo vrečko, ki vsebuje: sredstva za prvo pomoč, čelno ah žep- no svetilko z rezervnim vlož- kom, kompas, alu-folijo. Največkrat pridejo prav obliži za prekrivanje žuljev in manjših prask, kijih dobi- mo, ko se opraskamo v gr- movju, na ostri skali ah po- škodovani žici. Kompas nas reši iz hude zadrege, ko v megli in snegu ne moremo narediti morda niti koraka več v pravo smer. Alu-folija nas reši smrti od podhladitve, če se nam pri- peti kaj izrednega. Da, od podhladitve. Tudi sredi po- letja, ko nas v dolini obliva pot, je to možno. In dovolj je žalostnih smrti, ki to potrju- jejo. Le redkokdaj je vreme tako stalno, da lahko z goto- vostjo gremo na turo v samih kratkih hlačah in majici. Čeprav zjutraj še tako za- peljivo sije sonce, čeprav nam sateliti omogočajo pre- gled nad gibanjem oblakov, vzemimo v nahrbtnikih do- datno vrečko z rezervnimi oblačili: hlačami, srajco, pu- loverjem, rokavicami, kapo. Kako hitro se lahko vreme poslabša! Sedaj še sije sonce, čez pol ure nas obliva mrzel dež, ki je še nevarnejši od snega. Celo vremenski pre- roki nikoli z gotovostjo ne vedo, kako hitro se bodo zlo- vešči oblaki gibali in v kate- ro smer bodo krenili. Tudi v gorah je dežnik naj- boljša obramba pred dežjem. Odpove le pri plezanju skal- natih odstavkov, kjer si mo- ramo pomagati z obema ro- kama. Toda takšni odseki so le manjši del poti. Dežnik odpove tudi ob hudem vetru ali nahvu. Toda takrat tudi pelerina ne zaleže. Zato se po takih preizkušnjah po turi preoblečemo v rezervna oblačila, ki so k]^ spravljena v dveh ' da so ostala suha. Zelo pomembna^ izbira obutve " Podplat mora bi' profihran, da nam. za vsako figo. Zdrs mreč dokaj pogos. usodna nezgoda, p?^ naj bodo dovolj tri^i čutimo skoznje vsaliJ menčka. Čevlji najse^ jo tako, da nas pri ho?! dol ne bodo tiščali v j Nart in gleženj moraij našati težo. Stik s sk n^ bo trden. Čevlji J biti mehko podloženi., bomo po daljši hoji dot. Ije na podplatih, dajem težjim čevljem t di se nanje težje na?, manj utrujajo pri hojiir.; si je z njimi narediti i- stopinjo v snegu alinaa kih tleh. Toda nikdar z; mi čevlji na dolgo turo Po svetuje čedalje v« nikov s parom zložlji\-ii hc. V strmi, kopni ali!« steni jih pritrdimo n; hrbtnik in si pomagam prej z gohmi rokami al nom. Smučarskih pali priporočam, ker so nam nejših strminah prej vb to kot v pomoč. Morda se shši nenava če v tem sestavku omei tudi čelado. Pri nas je še no zakoreninjeno mnenj je ta oprema le za plez Gornika s čelado sprerr, začudeni pogledi. Toda predsodki. Pri naših sos je čelada nekaj povsem čednega. Upoštevajmo tem še, da so naše Alpf primerno bolj krušljive kakšni Dolomiti, pa sel bo primerilo kot pred meni, ko me je na vseii pem na poti s KamnUl sedla na Planjavo zadela lica, zaradi katere so mi i h skalp. O prehrani med tui Ne nosimo s sabo n^' kakšnih zalog. Doslej mi J skoraj vedno k^ ostalo J ni primerov, da bi kdovgi^ umrl od lakote. Dosti^ membneje je, da nas ne w žeja. Zato vzamemo v na» nik dovolj vode, kakte«« z dodatki izboljšamo, v Alpah so studenci redki. na pa poleti lahko pra^' Teka nimamo, žeiaJeP^" V zavetišču pod SpičKOt" Trento sem nekoč spJJ č^ev, pa še sem osta^ j. Tako me je dehidriraia^ pod Pelci z Bavškega Na vsak načm je imeti v nahrbtniku neMi_^ ne za vsak primer. Ob'' ■ rozine, suhe slive, ' konec suhe klobase ^, ra. Zlasti rozine in^^Jp«« brem spominu. Ko sei^ pi ves izčrpan obsedel P na Monte Rosi, mi ^ rozin vlilo novih moci ^ ^ Nikoli ne pojdimo''., brez dobrega zemljev'"^.^ močjo katerega si ^ jl delamo načrt ture, Kij^j^ datki na Ucu mesta ; njujemo. Prav tako sodi v n ^ vodnik za izbrano Opise poti preheje^Lri saj si z njimi ustvar bo o zahtevnosti po^'' izbiro opreme bistve ^(ii'"^ povedo dosti več koi derna razvrstitev p^""', zahtevne in zelo zari; Dobro P^^P^,! y opremljenim VoraH J vam želim varen ko^pj>li'^ TONE^'' y j»iaANINE_ 8. AVGUST 1991 - STRAN 19 saka koča ima ifolo zgodbo s(ko6e v Savinjsko-kam- kih Alpah - razen Ledin lajo bogato in dolgo zgo- rao, vse pa so (v glavnem m stoletju) veliko prenav- 1 uli na novo postavljali. 1 idnja leta zahtevnim in jm gradbenim posegom inaklonjena, saj visokogor- planinske koče, ki so odpr- i n^več štiri mesece, pri- 10 premalo dobička, firme adi ne morejo več tako na M odpreti blagajn, da bi Korirale takšne projekte, iseje zato, da bi začele na- toee v tem obdobju počasi padati. 'iso v tem delu Alp začeli Javljati palninske koče fci- 1876 so postavih koči Okrešlju in Korošici. Ti dve imata najdaljšo zgodovi- ne odštejemo, da je na Kle- tejami že leta 1832 stala •irska koča, v kateri so po vojni uredili planinski ■ njima pa se tudi zače- jdnostni boj Slovencev ci. Na Okrešlju je Slo- pomagal plaz z Mrzle ■'■ je porušil nemško ko- 50 potem z ostankom le zavetišče, Slovenci ■ 'liko bolj stran na var- ^ kraju svojo kočo, dlje ''^ se Nemci držali na Koro- tako da je sovensko pla- 2^ društvo zgradilo »kon- ^nfno.evine te koče stojijo ■1 prenovljene kapele). . so do Korošice prišli '■'•^ Pa-i vojni (med drugo ^ 'pa so jo za pet let izgu- i^i''^jžnjem stoletju so po- h ,.^anio še Cojzovo kočo, V^}^ Češko kočo iz leta ''Jf o na Kamniškem sed- ^isih so sedlo imenovali ;^ova vrata). \, "^a Ledinah in Klemen- sta novejšega datuma; 5"enei jami so jo odprli ;^ Pastirski koči leta 1954, -,,1.'^^'^ pa so na mestu, ''■"'a prej pastirska koča, planinski dom leta ./'^ leti prej pa postavih s*tpt^^' ""^^e" na Ledinah, '■^Jale ^ let temeljito spre- ■ Korošico so, na pri- Vai- prizidali in jo zelo i^lu kočo na Kamniškem ■Vi 1981 kar poruših V C .^ti kasneje zgradiU no- ;li r"^va koča je leta 1988 Vha!^^^^ velik prizidek, fi^^turi dom na Okrešlju Pvi^g^'Popolnoma spreme- t • Na Klemenči jami so Celjko planinsko društvo je v zadnjih štirih letih temelji- to obnovilo kočo na Okrešlju. Gonilna sila vseh del je pred- sednik društva Adi Vrečar, pri obnovi pa so pomagali šte- vilni planinci s prostovolj- nim delom, posamezniki in firme pa z denarnimi prispev- ki. Med drugim je tudi Novi tednik in Radio Celje lani or- ganiziral akcijo za pomoč pri obnovi te planinske posto- janke. staro kočo ohranili, vendar so leta 1983 zgradili poleg stare novo, večjo. Večje adapatacije so opravih tudi na Češki koči, med drugim so jo tudi podkle- tili, vendar pa je edina med ko- čami v tem delu Alp, kije ohra- nila prvoten zunanji videz in tudi v notranjosti je še veliko stare opreme iz začetka tega stoletja (med drugim tudi stara kmečka peč, ki pa jo bo sedaj le potrebno prezidati). Zadnja leta so se lotili večje obnove le na Okrešlju; preno- vili so sobe, sanitarije, gostin- ske prostore in uredili okolico koče. Dela so se zavlekla v če- trto leto, vendar pa naj bi bil letos le likof, obljublja Adi Vrečar, predsednik celjskega planinskega društva, gospodar koče in glavna gonilna sila pri vseh dehh na Okrešlju. Pri ob- novi so precej pomagali člani planinskih društev s prosto- voljnim delom ter posamezni- ki in firme z denarnimi pri- spevki. Poletni pianinsici priročniic Gore severovzhoilne Slovenije in Posavsko hribovje Med kar 25 planinskimi postojankami v celjski regiji prinašamo tokrat osnovne podatke o tistih, kijih uvrščajo med gore severovzhodne Slovenije in v Posavsko hribovje. 20. STRAN - 8. AVGUST 1991 Zakulisni radijski triki Vas je kdaj zanimalo, kakp nastaja radijska oddaja s terena? Če ste na vprašanje odgovorili pritrdilno, be- rite dalje. Kar precej nas je na radiu, ki imamo v sebi nekaj vagabundskega in zaradi česar se radi odpravimo na teren, med ljudi, in skušamo radio narediti živ. Minuli torek smo se odpravili na Ja- vorje, planino pod Raduho, da bi nare- dili popoldansko oddajo s pastirjem Francem, ki tam pase živino številnim kmetom vse poletje. Z džipom, ki nam služi za reportažni avto, smo se podpisana in tehnika Slavko Šetina (iz Radia Slovenija, strokovnjak za brezžične zveze) ter Bojan Pišek, odpeljali proti Javorju. Chevrolet je pot do pastirja zmogel ob spretnem krmiljenju Slavka Šetine, z Bojanom pa sva morala pot vzeti pod noge. Ko smo na gangu, pred pastirjevo kočo, razpostavili mešalno mizo in od- dajnik, smo po preverjanju zvez ugo- tovili, da prenosa od tam ne bo mogo- če tehnično izpeljati. Za vsako javljanje s terena oprav- ljajo pomembno funkcijo radijski tehniki, brez katerih si dela na radiu seveda ne znamo predstavljati. V zvezi s prenosi s terena, je vodja tehnike našega radia, Bojan Pišek, povedal: »Ko se odpravimo na teren, vzamemo s sabo mini studio z oddaj- nikom, gre za premično, miniaturno radijsko postajo, ki zajema mešalno mizo, magnetofon, oddajnik z ante- nami. Če ni optične vidljivosti, se vzpostavi t. i. »hop zveza« z mini štu- dijem, od koder gre glavni signal v matični studio. Tako lahko naredi- mo UKV prenos od koderkoli iz naše regije. Za dogovarjanje med tehni- kom na terenu in v matičnem studiu uporabljamo sprejemno-oddajne brezžične postaje IGOM. Vzporedno s tem moramo narediti »hop« tudi za brezžične zveze s tako imenovanim translatorjem. S tem je omogočen do- govor z glavnim študijem, kar brez teh postaj ne bi bilo mogoče. Če vse odpove, lahko gremo z brezžičnimi zvezami tudi neposredno v program. Domet majhnih brezžičnih zvez je okoli trideset kilometrov, s transla- torjem pa se poveča še za trideset kilometrov. Če odpovejo PTT zveze, telefoni, smo mi na ta način neodvis- ni od drugih telekomunikacijskih si- stemov. Vse to, o čemer sem govoril, deluje na baterije. Da lahko izvede- mo prenos, kakršen je bil ta, na Ja- vorju, so potrebni vsaj trije tehniki. Dva na terenu in en v studiu, če je »hop zveza«, pa so na terenu potrebni trije in en tehnik v studiu.« Ker torej iz pastirjeve koče prenosa ni bilo, smo se morah znajti in poslu- šalce tudi ukaniti. Tako sem z magne- tofonom posnela pogovor in pri spra- ševanju pazila, da bi izgledalo vse čim bolj avtentično in da bi poslušalci ime- h dejansko občutek, da gre za reporta- žo v živo, medtem pa sta oba tehnika poiskala prostor, od koder smo odda- jah. Ta je od Javorja oddaljen dobre pol ure hoda, v bližini Snežne jame. Potem smo se dogovorili še s pastir- jem, da bo obiskal naš studio med ja- godami in zadnje javljanje je dejansko potekalo v živo. In ko sem se poslav- ljala, ter opisovala, kako je desno od nas hlev, ped hišo pastirjev pes, okoh nas zeleni in valoviti travniki, sem se- veda morala vključiti spomin in preiz- kusiti, koliko sem vidno zaznala v tisti uri, kolikor sem se mudila pri pastirje- vi koči. Če ste bih prepričani, da smo se oglašali res iz pastirjeve koče, po- tem smo delo dobro opravili, kajne? Sicer pa se tovrstnih ukan poslužuje- mo le izjemoma, ko tako zahteva teh- nika, če je le mogoče, pa imamo tehni- ki in novinarji raje, da oddajo pripravi- mo zares od tam od koder se name- nimo. NATAŠA GERKEŠ V osmih mesecih, kolikor imamo Chevroleta, smo prevozili 23 tisoč kilometrov in včasih je moral ubogi Chevrolet premagati takšne strmine, da nam je bilo kar hudo, ko smo ga vozili. Ampak - do sedaj nas še ni pustil na cedilu! IVliadost na vaioviii Radia Ceije v poletnih mesecih lahko pogosto slišite na valovih našega radia nove, mladost- ne ženske glasove. Ti so last praktikantk, ki vsako leto pridno pomagajo pri obli- kovanju našega programa s pripravljanjem lahkotnej- ših prispevkov. Nekatere so študentke, druge še dijaki- nje, zadnja leta gre v glav- nem za dekleta. Fantje kot da se ne bi zanimali za novi- narstvo. Letos smo prvič pripravili novinarsko šolo in izkazalo se je, da je obrodila sadove. Zdrave. Nekaj deklet je na- mreč svoje znanje, ki so si ga pridobile v tej improvizirani šoli novinarstva, dobro do- kazalo sedaj, v počitniških mesecih, ko so v glavnem prepuščene samim sebi in ko mnogo manj kot prejšnja leta sprašujejo za nasvete no- vinarje. Osnove novinarstva namreč v grobem že poz- najo. V naši časopisno-radijski hiši se lahko pohvalimo, da dajemo veliko priložnosti ravno mladim. Tisti, ki se že- lijo prvič poizkusiti v novi- narstvu, so jim vrata v glav- nem odprta. In veliko jih je, ki prestopijo naš prag. Se več je tistih, ki se nato, ko so pred odločitvijo kaj bodo po- čeli v življenju, ne odločijo za novinarstvo, tisti pa, ki se zanj vendarle odločijo, imajo na fakulteti skoraj praviloma zelo malo težav pri novinar- sko obarvanih predmetih. Osnov se namreč naučijo v praksi, ko so pogosto pre- puščeni tudi samim sebi, da se znajdejo v vsaki situaciji. Zato, če kdaj slišite na va- lovih našega radia tresoče se ali tu in tam zatikajoče se de- kliške glasove, ki morda vča- sih berejo še po šolsko, vedi- te, da se učijo novinarstva in da boste nekatere od njih že morda zelo kmalu prav radi poslušah. N.G. RADIJSKI OPOMNIK! V prihodnjih dneh se bomo zopet odpravih z reportažnim avtom na teren. V nedeljo se bomo namreč v goste povabih v Luče, na Lučki dan, tradicionalno prireditev, kjer prikazu- jejo tudi ljudske običaje, ki vse bolj tonejo v pozabo. Bojan Pišek, Slavko Šetina, Urša Selišnik, Nataša Gerkeš in Nina Maruška Sedlar bomo pripravih javljanja iz Luč, ki jih bo vso nedeljo veliko. Zato bomo naš popoldanski spored podaljšali tudi v popoldanske ure, predvidoma do 17. ure. Že danes, v četrtek, pa lahko v Mavrici prisluhnete Mateji Podjed, ki se bo mudila v Atomski vasi v Podčetrtku. Turistični križ-kraž bo naredila z mikrofonom in vas morda vzpodbudila, da se v poletnih mesecih kdaj odpravite tja tudi vi. V torek pa vas vabimo k poslušanju popoldanske oddaje. Za rdečo nit smo si tokrat izbrali Ledine, ledenik, kjer je tudi v poletnih mesecih mogoče smučati. Od tam se bo.j oglašala Nataša Gerkeš, za zveze pa bosta poskrbela Slavko \ Šetina in Bojan Pišek. i ve-^-- 8. AVGUST 1991 - STRAN 21 lajnskem komentator, g. Gor- "■"•Icar dobro opisal šent- dogajanja, manjka le r j poanta, ki jo je si-, ^azal, ni pa je izrekel. '^,23 dvoboj! Cežemo- ."primerjava, je šlo bolj Um: Skupščina me je ^no pomendrala. Snik IS jo je le vešče ^ ostalo je izpadlo ze- '^jntano. »Trdna dej- .''icoljkor jih je bilo na H^go, so bila gotovo na moji strani, ampak tokrat so odločala »mehka dejstva«. Seveda sem se vprašal, ka- ko je mogoče, da sem od res- nično vehke volilne zmage, podobne »Jeruzalemski ho- zani« pred dobrim letom, se- daj prišel na skoraj soglasni skupščinski »križajte ga!«? Odgovor ni lahek. Morda bi še največ povedala hipoteza, da se je Šentjurju v drugo zgodil Kramberger.^ Argu- menti gor ah dol, če Šentjur- čani zaupajo, zaupajo do konca! Lani so svojo vero polilpnili Ivanu, letos pa La- dislavu. Nivo je res drug, bi- stvo pa je enako. Težko pa je razumeti, da se je to zgodilo Skupščini, v ka- teri sedi cvet Šentjurja: kar vsak četrti odbornik je di- rektor ali pomočnik direk- torja! In prav ta »direktorski lobi« je bil tokrat glavni skupščinski akter. Magneto- gram razprav lepo pokaže, da so si me podajali kot žogo, sprva z umerjenim zavrača- njem, ko pa je postalo jasno, da se je razbiti DEMOS za- vlekel pod skupščinske klo- pi, sem bil pa že bedak (di- rektor SPIK-a), pa podlež in kvizhng (DKP »MEJA«). Šentjurski menedžerji, so- čen povolilni izraz zanje je rdeči direktorji, torej tisti, ki so v preteklih letih Šentjur popeljali do nezavidljivega nerazvoja, so si dali duška, ponižali najprej mene in po- sredno DEMOS ter prvi pri- segli domnevno ogroženemu kolegu direktorju Grdini. G. Gorjanc ima prav: med- tem, ko je bil moj nastop po- doben preplašenemu koko- dakanju iz oddaljenega dvo- riščnega kota, da bi vendarle morda veljalo razmisliti, ka- ko bi v Šentjurju našh gnez- do, v katerega bi naši gospo- darstveniki lahko le znesli svoje hudo nestrpno priča- kovano jajce, je g. Grdina ve- čino že kar uspel prepričati, da bo to jajce znesel kar sam oziroma bi ga že bil, če bi le imel na razpolago čisto celo dvorišče. Skupščina mu je ročno na- pravila prostor. In sedaj bo- mo vsi skupaj z velikim za- upanjern stali ob gnezdu in čakali. Če je že »direktorski lobi« pristal na tako strategi- jo razvoja občine, potem bi DEMOS moral biti tisti, ki bi preveril - ali ni morebiti na- ša kokoš že prestara, da bi sploh še nesla, ali pa če ni celo kar petelin! Vendar DE- MOS tega ne zmore. V takem vzdušju je seveda povsem brezupno tudi s »tr- dimi« argumenti dokazovati. da sta predsednik SO in predsednik IS povsem raz- lični funkciji; da so demo- kracija, pravnost in načel- nost nujni pogoji razvoja na vseh nivojih; da kult osebno- sti ne vodi nikamor; ah, da je g. Grdina človek takega ko- va, da hoče obe te funkciji. Štiri njegove napake (koliko je še neodkritih?), ki mv. jih očitamo (ne le jaz) so bile storjene!! Predsednik IS bi jih moral popraviti. Skupšči- na bi morala to od njega zah- tevati. Toda razmerje moči je dru- gačno. Tega seveda ni kriv g. Grdina, krivi so odborniki, kriv je predvsem DEMOS, ki je dobil krmarski mandat. Če bo tisto jajce po kakem čudežu le zneseno, bo vse le- po in prav; če pa ne, bomo pač čez čas pričeli znova, od začetka seveda! mag. FRANC KOVAČ, Šentjur ZAHVALE - - POHVALE Pohvala Blmexu v firmi BIMEX sem kupi- la Gorenj ev stroj ček za sla- doled. Po dvakratni uporabi tekočina v posodi ni več za- mrznila. V Gorenju so poldrugi me- sec odgovarjah, da strojčka ne morejo popraviti, ker ni- majo rezervnih posod. Obr- nila sem se na BIMEX-Voj- nik. Vzeli so stroj ček in mi že čez teden dni sporočili, da lahko pridem ponj. Mislim, da je prijaznost in poslovnost v firmi BIMEX vredna pohvale. ERIKA SKARLOVNIK, Pristava pri Vojniku JAVNO DRAŽBO naslednjih nepremičnin, vpisanih v vi. št. 995, lc.o. Leveč, ki je družbena iastnina, imetnilc pravice uporabe pa je prodajalita: 1) POSLOVNIH PROSTOROV V SKUPNI IZMER1111,21 v se- verovzhodnem delu pritličja poslovno stanovanjske stavbe, stoječe na vzhodni strani pare. št. 36 - stavbišče, hiša. Izklicna cena znaša 1.537.772,80 din. Zdražitelj bo dolžan na eventuelno zahtevo dosedanjega najemnika teh prostorov, OBRTNE ZADRUGE AVTOPREVOZ MARIBOR, Pristaniška 8, PO, skleniti najemno pogodbo za del zdraženih prostorov in sicer: - pisarna v izmeri 20,29 m^ pisarna v izmeri 17,15m^ in souporabo vetrolova ter sanitarij najdlje do 28. 6. 2000. 2) Dve zasedeni stanovanji v severnem delu nadstropja po- slovno stanovanjskega objekta, stoječega na zahodni strani pare. št. 36- stavbišče, hiša v izmeri 55,01 m' in 56,38 m'. Na teh stanovanjih obstoji stanovanjska pravica. Izklicna cena za stanovanje v izmeri 55,01 m^ znaša 559.097,70 din, za stanovanje v izmeri 56,38 m^ pa 573.021,70 din. Kot dražitelji lahko nastopajo osebe, ki jim to dopušča zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v druž- beni lastnini ter zakon o prometu z nepremičninami. 3) Nezazidano stavbno zemljišče v približni izmeri 1700 m' leže- če na par. št. 2/2 in 2/1 po Izklicni ceni 1.006,00 din za ml Javna dražba bo dne 23. 8.1991 v restavraciji Name v Levcu s pričetkom ob 10.00 uri. Dražitelji so se ob pričetlanf ,j pomagamo. Tako IClM"^' nekaj melodij 'll^t^i^ki instrumentalni ^ ' čeprav smo že malo v letih, pa to ne pomeni, da bomo odnehali. Nasprotno, pe- sem je tista, ki nas poml^uje, in veseli smo, ko vidimo, da so ob naši glasbi ljudje srečni. Ah ni to nekaj lepega?« Štirje kovači (uradno jih je nekaj več, tohko jih je bilo na začetku) so res popularni in to smo lahko opazili tudi na Mar- janci v garderobi. Pri njih so se ustavljali vsi, od humorista Geze do Ota Pestneija. Tudi njemu so v pozdrav ponudili kozarec jabolčnika, ki so ga za premor prinesli kar s seboj v pletenki. »Dobra kapljica in lepa pesem, ali ni to nek^ ču- dovitega?« nas je vprašal šalji- vi Franc Šegovec. Nismo si mogh kaj, da mu ne bi pritrdih. In še nek^ je obljubil: »Jeseni bom prav gotovo prišel na Celjsko in zaigral, saj imamo tudi tam veUko prijateljev.« TONE VBRABL Foto: EDI MASNEC Letošnji festival Melodije sonca in morja, ki bi moral biti sredi julija v Portorožu, je organizator zaradi znanih zapletov preložil na 16. in 17. avgust. Izvajali bodo dva- ns^jst novih melodij, ki jih bosta ocenjevali dve komisi- ji - občinstva in komisija dvanajstih radijskih postaj, med njimi tudi Radia Celje. Zanimivo je, da bo zadnji dan letošnjih Melodij morja in sonca tudi tradicionalna Portoroška noč. Vse kaže, da bomo lahko kmalu pisali, da je celotna družina Galič, ki drži pokon- ci ansambel Slovenija, glas- bena. Oče Jože in mati Cita sta vodilna v ansamblu, de- setletna Katarina je že pos- nela štiri pesmi, zdaj pa se na to pripravlja tudi najmlajši, petletni Marko. »Napisal sem mu že pesmico, ki jo naj bi zapel prihodnje leto,« po- nosno pove oče Jože. »Mar- ko ima izredno rad glasbo, najraje pa posluša tistega strica s črnimi brki - Ota Pestneija.« Na Starem gradu v Celju so želeli pripraviti osem so- botnih glasbenih večerov z najboljšimi slovenskimi domačimi ansambh, med ka- terimi so bih tudi Slovenija, Štajerskih 7, Alfi Nipič, Štir- je kovači itd. Žal pa seje zgo- dilo tako, da ne bo nobenega od napovedanih koncertov. Ta Stari grad pa res nima sreče, najprej je odpadla zak- ljučna prireditev ob Svetov- nem slovenskem kongresu, zdaj pa še to. Festival domačih ansam- blov v Števeijanu bo name- sto juhja predvidoma 31. av- gusta. Prijavljenih je 23 an- samblov, s celjskega obrrioč- ja pa tokrat samo dva - Šta- jerski vrelec iz Rogaške Sla- tine in Simon Legner iz Ve- lenja. Festival ne bo medna- roden samo zaradi sodelova- nja ansamblov iz Slovenije, ki so v veliki večini, ampak tudi zato, ker bo^ nastopil an- sambel Vikis s Švedske. Franci Zeme bi moral ime- ti jubilejni koncert ob 25 let- nici svojega ansambla sredi julija, pa ga je zaradi vojne prestavil na 30. avgust. An- sambel je v času slovenske vojne izgubil tri napovedana igranja, prejšnjo nedeljo je z uspehom nastopil vAdleši- čih v Beli Krajini, 10. avgu- sta pa bo zaigral na veselici v Trnovljah. Z novo zasedbo, kjer bo vodjo Francija Zeme- ta zamenjal Viki Ašič mL, pa se bo ansambel Bratov Ze- me, kot se bo po novem ime- noval prvič uradno predsta- vil na festivalu na Ptuju od 6. do 8. septembra. ROPOTARNICA Dolga kratkost poletja Piše Aleš Jošt Kdor ni izkoristil priložnosti, da pogreša moje umotvore zadnja dva tedna, bo moral pač počakati na naslednji spodr- sljc{j, ScU sem se trdno odločil, da svoje rahlo okisane možga- ne nemudoma odpoklicem s paše, kamor so odtavali ob zadnjem državnem prazniku. Na usodni Dan vst^e sem vstal, še preden sem legel in več ur zaman poskušal prikU- cati telefonistko, ki je seveda ni bilo, saj je bil praznik, kajne- da. V članku, ki sem ga prepoz- no oddal tudi zaradi motenega železniškega prometa, sem predstavljal zadnje podvige kr- škega tria Polska malca, ki se je pred časom vrnil z nemške turneje imenovane »The last moment tour«. Nedvomni uspeh, ki so ga poželi na seve- ru, pa ni mogel umiUti hudega udarca, ki so ga ta in še nekate- ri ročk kolektivi dobili ob zad- njih alarmih. Kar nekaj slovenskih skupin (tudi celjskih) je vadilo svojo bučno glasbo v zapuščenih in neizkoriščenih zakloniščih, kjer so si z lastnimi rokami in sredstvi uredili prostore, pone- kod celo za klubsko dejavnost, kot na primer v Desklah pri Anhovem. Dušebrižniki, ki jim gre takšno organizirano delo- vanje krepko na jetra, so dodo- bra izkoristili priložnost, kako se odkrižati tega neprijetnega pojava. Potrebno je bilo samo skhcati nevarnost zračnega na- pada in poslati nekaj najbolj gorečih kmetavzaijev (tu se mi je strgal trak na pisalnem stro- ju) v novih uniformah, da zme- čejo mularijo na cesto in spraz- nijo zaklonišča onesnažena z ojačevalci in bobni. Hud uda- rec ustvarjalcem in še en žolta- vi pljunek v nacional-euforič- no godljo. Dolgi rokavi so bih moderni ob deževnem zaključku sed- mega meseca in tako sem ob vikendih redno bežal v Istro, točneje v Pulo. Kar dva nasto- pa so nam organizirah puljski shkarji in simpatizerji Lige za borbu protiv turizma, ki ima zadnje čase kar nekaj težav za- radi svojega naslova. Gori uši Winetou, je zaradi določenih tudi osebnih razlogov, razgla- sil moratorij za svojo že začeto »Ošteriado 91«, v kateri naj bi nastopili v petnajstih istrskih krčmah. Čeprav razmere na Hrvaškem nimajo dosti vpliva na življenje v Istri, se Istrijani sprašujejo, kdo bo novi osvo- boditelj. Informacije o dognanjih na štsoerskem koncu so skope ah pa jih sploh ni, kot tudi sploh ni rockovskega dogajanja. o čemer bi vam rad poročal. Ker o Linchu veste že več kot iyegova mati, bom izkoristil praznino, da še enkrat predsta- vim Društvo prijateljev zmer- nega napredka, ki je v kopr- skem MKC letos organiziralo že več kot 30 vsakotedenskih koncertov, pred kratkim tudi Pragwald (Prebold), Satirical poem (Maribor) in Polsko mal- co (Jedrsko). Vsem, ki se na počitnice odpravljate na slo- vensko primorje, zato svetu- jem, da ste pozorni in se pravo- časno pozanimate, kje v mestu stoji MKC, kjer je vsak petek ah soboto koncert. Ostah, ki se na počitnice še spomnimo ne, pa začnimo sanjariti o tem, da bi celjski Dom JNA nekoč po- stal Mladinski kulturni center - brez privatnikov, jasno! Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. RUSH RUSH - PAULA ABDUL (7) 2. THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART (3) 3. THE SHOOP SHOOP SONG - CHER (4) 4. JEALOUSV - PET SHOP BOYS (7) 5. IT AINT OVER TIL IT'S OVER - LENNY KRAVITZ (2) 6. MIRACLE - WHITNEY HOUSTON (6) 7. I DONT VVANNA CRY - MARIAH CAREY (2) 8. STEP BACK IN THE TIME - KYLIE MINOGUE 17) 9. LOVE IS A VVONDERFUL THING - MICHAEL BOLTON (5) 10. BLUE HOTEL-CHRISISAAK (1) DomaČe zabavne meiodije: 1. POLNOČ-ZEUS (8) 2. OBJEMI ME - CHATEAU (7) 3. ZAPRI OČI - ŠANK ROČK (5) 4. MORSKI POZDRAV - DON MONDNTONY BAE (6) 5. NEKO NOČ - POP DESIGN (3) 6. ČE BI Ml SRCE DAL - DAMJANA IN HOT HOT HOT (7) 7. SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (2) 8. TEA FOR TWO - MOULIN ROUGE (9) 9. SI SI SIMONA - TOMAŽ DOMICEU IN PRIJATEUI (4) 9. S KITARO PO SVETU - RINGLŠPIL (4) Narodnozabavne meiodije: 1. LEPO JE s TEBOJ - VESNA (6) 2. MORJE VALOVI - RŽ (8) 3. SPET SEM DOMA - ANDRE BLUMAUER (4) 4. ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV (4) 5. LEPA SO JUTRA - VERDERBER (7) 6. SPET SI Z NAMI - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (5) 7. REKA ŽIVUENJA - FANTJE TREH DOLIN (3) 8. NAŠA MLADOST - STOPAR (2) 9. PIDŽAMA BAR - ALPFI NIPIČ (8) 10. SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ (1) Predlogi za lestvico tujih melodij: HIGHVVIRE ROt' .ING STONES LIGHT MY FIRE - THE DOORS Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: KADAR OGNJI DOGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ MOJA LUBCA - PETER PAN Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK POLKA ZA ML^DE - ŠTAJERSKIH 7 Nagrajenca: Metka Čede, Petrovče 219 Matjaž Žmahar, Puncerjeva 9, Celje 24. STRAN - 8. AVGUST 1991 Bitka za britansid icrompirčeic v začetku maja se je v Bri- taniji razvnela zagreta deba- ta, katere predmet je majhen tanko narezan ocvrt krom- pirček. Priljubljenemu sla- nemu prigrizku, ki je osvojil srca severno od Rokavskega preliva, bi po naše rekh čips, čeprav je le na zunaj podo- ben krompirčku, ki ga v vrečkah prodajajo tudi v naših trgovinah. Britanski čips ni samo slan, ampak lahko izbirate med najrazlič- nejšimi okusi - pri nekaterih si lahko umišljate, da jeste zraven na primer čebulo ali pa prekajeno meso, paradiž- nikov ketchup, piščanca s curryjem, morda pa še celo kaj drznejšega ali bolj ekso- tičnega. Težave so se seveda začele na »kontinentu«, ka- kor Britanci radi poimenuje- jo preostalo Evropo. V Evropski skupnosti so se namreč odločili, da bodo prepovedah nekatere izmed najbolj priljubljenih okusov čipsa, ker vsebujejo umetna sladila. Otočani so sprejeli tragično vest po svoje in si prepoved tolmačijo kot sa- mo še en primer zlobnega tu- jega vmešavanja v britanske notranje zadeve. Odločeni so se boriti za veliki britanski čips - če bo treba tudi do bridkega konca. Uvod v slano zgodovino čips je postal tako rekoč del britanske kulture. Otoča- ni vsako leto premeljejo šest milijard vrečk krompirčka - in sicer na šolskih igriščih, v pivnicah, na zabavah, tek- mah, v kinu in gledališču (da, tudi tam). Britanci so strastni ljubitelji piva, k al- koholni pijači pa se najbolje poda nekaj slanega in če je prigrizek hkrati še slasten in ne preveč težko prebavljiv, ni težko razumeti, zakaj so se Otočani tako trdno oklenili svojega krhkega krompirč- ka. Poleg tega se je premle- vanje čipsa spremenilo v pravcati obred: najprej s pričakovanjem nestrpno odprete vrečko, se nato uži- vaško poglobite v njeno vse- bino ter ob koncu otožno spoznate, da z mastnimi pr- sti segate samo še po zadnjih slanih drobtinah. Prazno vrečko lahko potem tudi na- pihnete in z njo glasno poči- te, kar je v veselje predvsem mlajšim generacijam, starej- ši pa bi ga označili kot uše- som neprijazno početje. In še to: v nobeni državi članici Evropske skupnosti se ne morejo pohvaliti s tako raz- nolikimi okusi čipsa; dnevi, ko je bil na prodaj samo kla- sični krompirček s soljo, so že davno odromah v pozabo in dandanes lahko izbirate med več kot desetimi okusi. Toda nad Britance so se, kot rečeno, že zgrnili črni oblaki. Nemški podpredsed- nik Evropske komisije Mar- tin Bangemann se zavzema za prepoved čipsa z eksotič- nimi okusi, ker pri proizvod- nji uporablj^o umetna sladi- la, ki lahko škodijo zlasti otrokom. To pa z drugimi be- sedami pomeni, da bodo bri- tanski čipsojedi gurmani v bodoče lahko izbirali le med nekaj najbolj navadni- mi okusi, kot na primer čips s soljo, s kisom ali z različni- mi vrstami sira. Prepoved Evropske skupnosti je plod dveletnih podrobnih raz- iskav strokovnjakov, ki so po natančnih navodilih Sve- tovne zdravstvene organiza- cije proučevah vphv umet- nih sladil na prebavila pod- gan. Vsa ta znanost pa Bri- tanske javnosti ni niti pri- bhžno prepričala; še več, bri- tanski novin£uji so hoteli tr- dosrčnega gospoda Bange- manna na vsak način spre- obrniti. Ponujali so mu čips z okusom rakcev in majone- ze ter mu dopovedovah, da mu sploh ne bo škodil. Odmevi Predstavniki britanskih proizvajalcev čipsa trdijo, da so v Evropski skupnosti nji- hov proizvod preprosto po- zabili dodati na spisek jedil, v katerih je dovoljena upora- ba umetnih sladil. Res je na- mreč, da se v Evropski skup- nosti včasih lotevajo vpra- šanj prehrane na nekoliko PISMO IZ LONDONA Piše Mojca Belak nenavaden način, kar nazor- no pojasnjuje naslednji pri- mer: zaradi toge definicije marmelade, ki naj bi bila na- rejena samo iz sadja, so se lani v Skupnosti znašli pred hudim problemom - kore- njevo marmelado. Čeprav so vsi vedeli, kaj jedo, korenje- va dobrota ni dobila uradne pravice do naziva »marmela- da«, ker korenje pač ni sadje in tako tudi korenjeva mar- melada ni ustrezala predpi- som. Šele januarja letos so se strokovnjaki v Skupnosti - ki v tem primeru nehote močno spominjajo na Butal- ce - korenje iz zelenjave sa- mozavestno preimenovali v - sadje. Podobna usoda je malo pred tem doletela tudi rabarbaro. Toda vrnimo se h krompirčku. Britanski proizvajalci čip- sa so se na moč prestrašili, da utegnejo izgubiti posel, ki prinaša letno kakih 70 mili- jonov funtov in njihovi pred- stavniki so hiteli razlagati novinarjem, da bi moral odrasel človek pojesti kar 54 vrečk čipsa na dan, če bi ho- tel preseči sprejemljivo dozo umetnega sladila. V boj se je podal tudi tukajšnji minister za prehrano David MacLean in v televizijskem intervjuju poudaril, da je v čipsu vehko C vitamina, ogljikovih hidra- tov in balastnih snovi, te se- stavine pa so ne le potrebne temveč tudi zdrave. Minister MacLean je tudi dejal, da Martin Bangemann čipsa preprosto ne more kar tako prepovedati. Pri tem gre namreč zlasti za pomemben princip: Oto- čani si prepoved čipsa tol- mačijo kot še eno vmešava- nje birokratov Evropske skupnosti v britansko neod- visnost, proti temu pa so se pripravljeni bojevati do zad- njega diha - tudi če se kopja lomijo zaradi nekakšnega krompirja. Bodice Zaradi polititn^ petosti imamo ^ J stik v gospodatst^ Čisti računi z jj Dim denarjetnJ^. bri prijatelji v u J nih poslih. ^ Ni ravno naklju^i^ imata enako z^f.^* co besedi - politi^ poneumljanje. ' Pozna se, dajehi\i,i bija dolgo pod tm oblastjo - politiki, vedejo kot paše. Komur politiki p„ več »pihajo na dnjj - ta dobi v dušo\^ diča. Politične šole vz^aj jo vse več - »etičj nepismenih«. MARJAN BRAJii 16. nadaljevanje Ravno ko smo se odprav- ljali na čoln, se je izmed palm izvil prodajalec z lese- nim slonom. Slonov in ebe- novine, pa tudi iz tikovine in drugih vrst lesa, je na stojni- cah povsod dovolj. Rjavih, črnih, vseh velikosti. Od ta- kih, velikih za dlan, do pra- vih velikanov, ki bi lahko stali na tleh v dnevni sobi. Ker sem bila sp6t ngj po- časnejša, ostah so že bredli proti čolnu, se je lotil mene. »Madam, kupi slona!« Bil je mlad, star morda osemnajst let, in moral je biti kar pogumen, kajti če bi ga policija ulovila pri prodaji na obali, bi ga nagnali, verjetno pa bi imel še drugačne te- žave. »Nič denarja nimam s se- boj. Ne morem ga kupiti.« »Madam, daj mi svoje čevlje!« Moje teniške z luknjo pri mezincu? Tropski vzorec sta že zdavnaj izprala Jadransko morje in kenijska sladka vo- da, v kateri sem jih neutrud- no prala. Roza bai-va se je spremenila v motno rumen- kasto. Do takrat se še niko- mur niso zdele zanimive, še izposodil si jih ni nihče. »Ne morem. Te čevlje po- trebujem!« Bolj iz objestnosti kot z resnimi nameni sem rekla: »Imam pa še škornje. V hiši. Čisto nove. Tisti bi bili boljši zate.« »Madam, kdaj boste nazaj?« »Ja, tega pa ne vem. Mogo- če do večera...« »Bom počakal!« Nisem verjela, da bo res počakal. A ko smo se vrnili, sredi popoldneva, sta se zo- pet prikazala izpod palm. Slon in on. Razložila sem ostalim, ka- ko se je začela kupčija. »Hja, kar si začela...« »Madam, boš prinesla škornje?« »Glej, pravzaprav so čisto navadni, gumijasti, ne bi jih mogel nositi...« Začela sem se izvijati. »Madam, ti kar pokaži škornje!« Postalo mi je žal zaradi ob- jestnosti. »Ne, ne, pozabi na kupčijo. Žal mi je.« A čez deset minut je bil še zmeraj na obali. Ko smo pili kavo, ga je opazila Lucija: »Slon te še zmeraj čaka!« »Grem mu pokazat škor- nje, da bo mir!« sem se odlo- čila. »Ah, taki škornji!« Bil je kar malo razočaran. Ko sem mu zagotovila, da drugih ni- mam, da sicer vem, da niso dosti vredni in mi je žal, da sem se pošalila z njim, in sem se hotela vrnilti v hišo. se je v njem že spet prebudil trgovec. »Mishm, da bi mi škornji prišli kar prav. A slon je vre- den več...« Potrdila sem, daje lepo na- rejen, izvedela, kohko stane kos še neobdelane tikovine, in obžalovala, ker nimam v denarnici več kot sto šilin- gov, kar je bilo čisto res, kajti ostali denar sem imela že spravljen v potovalki, skupaj z ostalo prtljago. Pravzaprav se mi je zdel slonček prevelik in pretežak za mojo potovalko, ki je bila že tako in tako polna, pa sem imela s seboj res malo stvari. A fant se ni dal odgnati: »Madam, mogoče pa imaš kaj drugega, kar bi mi lahko dala za slona. Recimo, kakš- no majico, torbo, denar- nico?« Bila sem odločna: »Ne morem.« Od mojih petih m^jic je bi- la čista samo še ena, vse pa so spadale med nujno po- trebno prtljago. Odvečne prtljage razen škornjev prav- zaprav nisem imela. A vendarle sem imela ma- lo slabo vest. Čakal je ves dopoldan, kriva sem pa jaz. Spomnila sem se in skočila v hišo po Autan. Tega smo imeli tako in tako preveč, ko- marji pa se, resnici na ljubo, niso kaj dosti zmenili za nje- gov blagi vonj. Na koncu sva se zedinila, da je slon vreden natanko ene škornje z ozna- ko »Made in Vugoslavia«, dva Autana in sto šilingov, kar je bilo v primerjavi s ce- nami na tržnici kar pošteno. »Ja, ampak, kdo bo pa no- sil škornje? S^ je vendar ženska velikost,« sem še mo- rala vprašati. »Za mojo ,girlfriend' bodo ravno pravi!« se je zasmejal in previdno preskočil na so- sednji vrt ter nato na cesto. Tako je zvečer z mano po- toval tudi slon. Bilje namreč moj zadnji dan na obali in od Afrike sem se tudi že poslav- ljala. Fantje in Lucija, ki je prišla nekaj tednov za nami, so potep še malo »potegnili«, mene pa je že vleklo domov, na sever. Ponoči, ko je vlak iz Mom- base glasno drdral proti Na- irobiju, nisem mogla spati. Še pred nek^ meseci si ni- sem mogla prestavljati, da bom zares potovala po Afri- ki, zdaj pa mi je bilo žal, da dežele nisem mogla bolje spoznati. A v dobrih dveh mesecih to preprosto ni mo- goče. Odhajala sem iz dežele barv in neverjetnih naspro- tij. Mimo mene so drsele sli- ke dolgega poletja, podaljša- nega v novembru. Nakuru s plemenci... Bogoria, kjer jih je še več. Dečki, ki love ribe ob obah jezer, do pasu v vodi, ribiški čolni, na kate- rih se ribiči kleče podajo na sredino jezera, kjer ni kroko- dilov. Vesla nimajo, poganja- jo se kar s kratko deščico in z rokami. Dohna Rift, menda največja dolina na svetu... počutiš se, kot da še enkrat prisostvuješ vzdihom Zem- lje, ki jo je nekoč sredi globo- kega vdiha presenetil pok in takrat seje odprla ta razpoka na njeni površini. Vroče, puhteče dno dohne. Rdeča zemlja, še rečna korita so po- nekod dva metra in več iz- dolbena v samo sipko prst. Polja, nasadi agav... Deček na obah jezera Ba- ringo... . Štirinajstletnik, poznal je našo nogometno ekipo, vedel, kje ob obali se skrivajo krokodih, in je bil prepričan, da poznajo ljudi, ki žive ob jezeru, in jih ne napadejo, ker so tudi ljudje dobri do njih. Ženska, postava sredi sa- mote, sredi rjavih sipin in nizkih akacij, malo nad njo baobab, zarisuje svoje skri- venčene veje v jasno nebo, tišina, le cvrkutanje, mogoče škržatov, ne vem, če imajo tudi te. Na glavi pa... Zaboj coca-cole. Najboljše ta hip. Tople sicer, vendar je neiz- podbiten dokaz, da civiliza- cija nezadržno napreduje... Učitelj, ki so ga z dekre- tom poslali v vasico blizu Nakura, da poučuje v šoli brez vrat in oken... In tudi brez knjig. Pa Hilda in Moni- ka, ki živita tako kot študenti kjerkoh po svetu - medi njem in študentskimi j vami. Faith..., zmeraj p moči in smeha... Brez in brez strahu se spoj z življenjem... In bolea Široki nasmehi ljudi, kritih, mehko naivnih,! ki še zmeraj verjamejo v hove in stoletne vraže brez potrebe pogosto pn ponižni, predvsem pai go brezskrbnejši kot; biti mi. Pacienti v dispanzf v bolnišnicah... Aleki raj nekam zaskrbljen sen. Premišlja in načrl Ko sem jo zadnjič i Afriko, jo je obsevalo Če ste gledali Mojo j - to je tam. Če je nisi hudega, kajti v resnicij gače, čisto drugače. P prav, za vsakogar dn Poskusite sami! KONEC TRADICIJA TREH GENERACli 8. AVGUST 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 8. AVGUST 1991 Človek zna spreminlati lastnosti živih hitij Pripravlja dipl. ing. Ida Tepej Govorijo o genskem inženiringu. Za vse, ki ne vedo, kaj je gen in kaj inženiring, najprej pojasnilo. Gen je najmanjši del snovi v vsaki celici, kjer so pritrjene lastnosti živega bitja. En gen določa na primer, kako barvo las bomo imeli, drugi zgradbo kosti. Vemo, da so pri nekaterih ljudeh kosti močne, pri drugih nežne. Ali bo- do kosti močne ali nežne, to določa poseben gen. Geni tudi določajo, ali bo človek po naravi miroljuben ali boje- vit. Geni so odgovorni za to, če bo človek dober ali bo lump. Vse lastnosti od barve las do potez v znač£yu se prenašajo z geni. Kaj pa je inženiring? Inženiring ime- nujejo postopek, ko neka skupina lju- di prevzame vse delo od načrta pa do tedaj, ko bi lahko tovarna začela obra- tovati. Skupina strokovnjakov pripra- vi torej zgradbe, stroje in izuri strokov- njake, da tovarna ali delavnica lahko pri priči začne z delom. Ljudje se v zadnjem času ukvarjajo z genskim inženiringom vsepovsod v razvitem svetu. Tudi v Sloveniji. Ta- kim ljudem, ki to počno, pravimo bi- otehnologi. Biotehnolog želi spremeniti neko lastnost, ki človeku ni ljuba tako, da mu bo dobrodošla. Znan je primer s tobakom. Tobak ne prenaša nobene kemične snovi, ki se uporablja za var- stvo zoper plevele. Zato so morali to- bak na roke okopavati. Biotehnologi so odkrili, da imajo nekatere rastline nenavadno odpornost zoper sredstva, ki se uporabljajo proti plevelom. Tako ima petunija, ki cvete na naših oknih, šest tisočkrat večjo odpornost zoper določeno sredstvo kakor tobak. Bi- otehnologi so prenesli gen za odpor- nost iz petunije na tobak. Poslej lahko tudi tobak škropijo zoper plevele in okopavanje na roke ni več potrebno. Pri živalih presajajo spolne celice. Takole približno gre ta reč. Kravi, ki daje veliko mleka, vzamejo oplojeno spolno celico in pustijo, da se ta razde- li na osem celic. Po tem vcepijo te cehce v osem krav. Če imajo srečo, dobijo osem enakih potomcev. Morda jih ni osem, šest se jih je pa že posreči- lo vzgojiti. Vseh teh šest potomcev ima lastnost, da bodo irneli veliko mle- ka, če gre za teličke. Če pa so bikci, bodo to lastnost prenašali na potomce. Genski inženiring pa gre tudi na druga področja. Radi bi vzgojih take trave, ki bi si znale iz zraka same dobiti dušik tako, kakor znajo detelje. Če se bo to posrečilo, bo potrebno mnogo, manj dušičnih gnojil. S tem se bo pro- izvodnja znatno pocenila. Biotehnologi želijo tudi spremeniti sestav bakterij v vampu goveda. Gove- do bi naj imelo lastnost, da bi lahko razkrajalo celulozo. S tem ni mišljeno, da bomo poslej krave pash na žagah in jih krmili z drvmi. Če se bo posrečilo kravam vcepiti to lastnost, bodo znat- no bolje izkoristile krmo, kakor jo do- slej. Iz lesenih delov bodo znale nare- diti za telo koristne snovi, česar sedaj ne znajo. Biotehnologi znajo narediti veliko večje živali, kot so te, ki danes živijo na zemlji. Žal pa take živali tudi več po- žro, zato si prizadevajo, da bi spreme- nili tudi njihove prehrambene lastno- sti. Tedaj bi velika žival pojedla soraz- merno manj kot pojedo sedaj znane živali. Poiedla bi manj, priraščala pa bolj. Človek bi imel od tega koristi. Prizadevanja biotehnologov poteka- jo v razne smeri. Izboljšati znajo posto- pek pridelovanja vina, piva, kisanja ta- ko, da so izbrali posebne kvasovke, ki uspešno kisajo rastline. Kmetje pozna- jo izbrane kvasovke za prevrevanje mošta. Manj znano pa je, da lahko na- ročijo pri podjetju SALUS v Ljubljani tudi kvasovke za uspešno siliranje kr- me. Podjetje pošlje te reči po pošti, zato se jih lahko naroči po telefonu. Cena ni pretirana. Nakup takega pre- parata se izplača. Na področju varovanja okolja pote- kajo dela v želji, da bi znali čim bolj ohraniti zdravo okolje. Vzgojili so po- sebne bakterije in druge drobnoživke ter izdelali postopke za razkr^anje raznih odpadkov iz kmetijstva in indu- strije. Znan je postopek za razgradnjo hmeljevine, gnojevke in tistega dela smeti, ki jih živa bitja lahko uporabijo kot hrano: papir, odpadki rastlinskega in živalskega izvora. Biotehnologi posegajo v naravo. Za- to morajo biti skrajno previdni. Pose- ganje človeka v naravo se rado mašču- je. Znan je primer, da je človek pripe- ljal v Avstralijo kunce. Pripeljal jih je par repov, razmnožili pa so se tako, da jih je na milijarde. Torej jih je bilo treba uničiti. Spet je človek pripeljal bolezen, ki kunce uničuje. Res, da so se vrste kuncev močno zredčile, žal pa se je bolezen razširila na druge celine in grozi, da bo uničila vse kunce tega sveta. Na farmah so nastale velike ško- de, ki jih ni nihče predvidel. Narava zna sama dobro urejati reči, zdi pa se, da jih človek ne zna tako kot bi hotel. Kaj vse bodo znah še za časa našega življenja, ne vemo. Upamo da bodo znali narediti poceni hrano. Tako hra- no, ki bi jo v hudih časih lahko ljudje uživali. Hrano, ki bi bila na razpolago v vsakem času tudi tedaj, ko zaradi raznih ujm ne bo zrasla na njivah in travnikih. Človek je bitje, ki je zmožno narediti veliko dobrega. Upamo lahko le, da bodo njegova prizadevanja tekla zme- raj v to smer. lifIGONI KLE|) VLASTA CAH-ZEH0^ Morda je eno tistih podro- čij, ki nam daje priložnost, da iz starega delamo nove in nove, pa spet drugačne, ak- tualne in vedno privlačne stvari. Iz starih oblačil, ki smo se jih naveličali, a vse- eno še niso za odmet, si lah- ko z malo spretnosti in domi- šljije naredimo nova. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik je za danes nanizala nekaj nasve- tov, kako iz majčke z drob- nim šiviljskim posegom na- rediti obleko. Podobno velja tudi pri prekrojevanju in preoblikovanju hlač (ki jih lahko krajšamo na poljubno dolžino, ožimo, ah pa pope- strimo s kakšnimi našitki), pa seveda tudi ostalih obla- čil. Mamice se bodo spomni- le, da je pravzapj hvaležno prenavljati' garderobo. Na sen pa se lahko že v ških dneh pripravju^ no »povečavo« tesr.' verja ah jopice, r na kolenih strg. z našitki... Za konec pa še jv, da se nam v uredništ! vi tednik - Radio V. kongresa 3a, Ce site s kakšnim v: oziroma pobudo, ki. kovati Modni klepet ■ bo všeč in da boste; prebrah tisto, kar vas, najbolj zanima. Vašo (opremljeno z nag kuponom iz Novegatf pa bomo upoštevali i banju konec avgusta ZA ŠIVILJE ZAČETNICE Iz malčke - oblek) Pa posvetimo danes zno- va nekaj pozornosti vašim najbolj pogostim vpraša- njem na temo prenove stare garderobe. Tiste, ki imate med počit- nicami veliko prostega časa, dve pridni roki, pa bolj malo šiviljskega znanja, se boste morda navdušile nad tole idejo. Pobrskajte po omari in izberite oprijeto enobarvno bombažno majčko, ki sega vsaj do bokov. Lahko seveda kupite tudi novo, z njo pa stopite še do polic z metraž- nim blagom. Tako boste laž- je našh barvno odgovajl vzorec bombažnega ai prozornega blaga. Sfi*- pribhžno 2 m dolgi trak ko urežete tudi dva trakov in iz njih ses' »volanasto« obleko),?^ te dolžino, zarobite. * del pa naredite ali P* v gube in prišijte i" majčke. Gotovo! Nadvse prikupna, ^ oprijeta in igrivo fn^ poletna obleka je narj se z njo in svojim ši^''', znanjem postavite znanci! ^ BIOENERGETIK ODGOVARJA Še enega otroka Stara sem 33 let in imam hčerko. Zelo si žehm imeti še enega otroka, vendar se že dalj časa_ zdravim za neplod- nostjo. Žal, neuspešno. Mi lahko pomagate? Počivalnik Ženske z ginekološkimi te- žavami, neplodne ženske in tiste, ki bi lahko imele to- vrstne težave, imajo običaj- no hladne noge. To je znak, da v nižjih nivojih telesa ni pretoka energij, cehca ni vi- talna, sledi slabša prekrvavi- tev. Rodila delujejo z zmanj- šano močjo, sledijo še razne druge težave, kot so neredne menstruacije, bolečine pred in med menstruacijo, razna vnetja, ciste, tumorji. Vzrok za to je pogosto delno treba iskati v prehrani, napačni postavitvi postelje, preobre- menitvah. Tudi tehnična se- vanja vphvajo negativno. Največ žensk s podobnimi težavami je zaposlenih v pi- sarnah, za računalniki. Kako problem poizkusiti rešiti? Veliko načinov alternativnih je. Od dihalnih vaj, joge do meditacije in seveda nepo- sredna bio terapija. Septem- bra bom zopet pričel z medi- tativnimi seansami po različ- nih krajih, predaval bom tu- di o zdravem načinu življe- nja, misli in samozaupanja, vere v dobro, vase. Cvetka, vam pa priporočam, da me pokhčete po telefonu. Marjan Knez Gospa Ratnikova v vaš primer se ne bom spuščal. Hčerko ste sami vzgajali, sedaj pa ji marsikaj očitate, tako kot tudi njene- mu sinu in dekletu. Hčerka pač ni takšna kakršna ste si zamislili, da naj bi bila, je sa- mostojna, ki izhaja iz vašega telesa in s takšnim odnosom kot ga imate do nje samo po- glabljate prepad med vama. Sovraštvo rodi le sovraštvo. Sodišče ne reši ničesar. Ko bi sedli in se pogovorili, bi nesporazume lahko rešili. Če pa nameravate posestvo od- nesti na oni svet, potem pač ni pomoči. Zmagala bo res- nica in ne pravica. Delujem na nivoju vere in ljubezni do sočloveka, zato vam poši- ljam skupaj s pismom tudi denar, ki ste mi ga poslali. Pa ne zamerite. Raje pomagam ljudem, ki rešujejo probleme z upanjem in ljubeznijo, ne s sovraštvom. Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. Pozor, pismonoša! Veliko pismonoš je deležnih pasjih ugrizov: pismonoše prestopijo mejo pasjega okohša, zato jih pes smatra za vsi- ljivce. Tako razlagajo raziskovalci pasjega vedenja pasjo neljubezen do pismonoš. Za rešitev pa predlagajo, naj last- nik vedno prijazno pozdravi pismonošo in svojemu psu pokaže, da je gost zaželen. IZLET z NT&RC IN GOLFTURISTOM: ZADNJI DAN POČITNIC - PRESENEČENJE Za zadnji dan počitnic smo vam pripravili ma- lo presenečenje. Ne bomo vam izdali, kam vas bomo peljali, obljubimo pa vam, da boste s čudovito naravo zadovoljni. Garantiramo vam, da meje republike Slovenije ne bomo prestopili. Kljub vsemu smo vam dolžni zaupati čas in kraj odhoda. Na potep se bomo podali 31. 8. 1991 ob 8.00 uri izpred hotela Celeia v Celju. Cena izleta po osebi je 690,00 din in vključuje avtobusni prevoz, dobro domače kosilo, vod- stvo in organizacijo, in še kaj. POZOR: Izlet je primeren za vsako starost, pripo- ročamo pa vam športno obutev. Prijave sprejema oglasni oddelek NT & RC do 26. 8. 1991. DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU - ENOME- SEČNA NAROČNINA NA NOVI TEDNIK. ^^SPORED 8. AVGUST 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 8. AVGUST 1991 TELEVIZIJSKI J. 8. AVGUST 1991 - STRAN 29 30. STRAN-8. AVGUST 1991 MALI OGLASI - INFOr J 8. AVGUST 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 8. AVGUST 1991 NOČNE CVETKE • V sredo ob 12. uri je Rudi K. iz Creskove pri Strmcu pretepal svojo ma- ter. Očitno je pozabil na eno izmed božjih zapovedi, prav gotovo pa se bo nanjo spomnil sodnik za prekr- ške in mu že na tem svetu naložil pravično pokoro. Istega dne pa sta se sprla tudi mati in sin L. K. in L. L. iz Maistrove ulice v Celju. Tudi stepla sta se. Bolj mirna in tiha bosta pred sodnikom za prekr- ške. Tudi zato, ker so mora- li ves ta direndaj poslušati sosedje. • Policiste so prejšnjo sredo poklicali tudi iz go- stišča Branibor ter sporoči- li, da nekdo na vso moč raz- graja. Ugotovih so, da je to Stevo D., ki je povrhu raz- bil še igralni avtomat. Ste- vo namreč ni dobil nazaj zaigranega denarja in po- padla ga je sveta jeza. Poli- cisti so mu svetovali, naj si kupi vsaj kartico 3x3. Mor- da bo imel tam več sreče. • Proti večeru je našla začasno bivališče oziroma počivališče kar na sredi ce- ste pred bencinsko črpalko v Polulah Jožica R. Bolj komfortno prenočišče so ji kasneje našh mihčniki, pa še streznila se je v zato na- j menjenih prostorih. Gostil- ničarje naj bo pa sram, ker ne spoštujejo odloka o pre- povedi točenja alkoholnih j pijač vinjenim osebam! J • Na Noč pod kostanji so bili pripravljeni tudi po- hcisti. Po tradiciji ta tradi- cionalna prireditev ne mi- ne brez takšnih in drugač- nih prask. Pa tudi na tem področju tradicija usiha, kajti s pohcijskega stališča gledano se ni zgodilo nič, kar bi bilo omembe VTedno. • V nedeljo ob 7.45 sta pred bifejem Lučka pri celjski železniški postaji G. G. in V. F. brez razloga napadla brata A. in M. P. In tudi sicer je bila nedelja za policiste dan brez počitka. Posredovali so v Zagradu, ker je bil M. Z. tako zelo pi- jan, da se je spravil nad lastno ženo. Žal ne tako kot bi se spodobilo ali bi člo- vek pričakoval glede na za- konske obveznosti. Hudo- ba hudobna je ženo prete- pla. Sledi zasebna tožba, če žena možu ne bo oprostila nizkotnega dejanja. C. V. iz Liboj pa je prišel na obisk na kmetijo v Pečovju. Na- mesto, da bi bil lepo spre- jet, tako kot se spodobi, da kdo sprejme gosta, je kri v žilah zavrela hlapcu, ki je pretepel gosta. Baje je bilo posredi ljubosumje. • V. F. je B.M. na jav- nem mestu vpričo prič re- kel, daje svinja. To je razža- ljenega B. M. tako prizade- lo, da mu ni ostal dolžan in V. F. je dejal, da je osel. Razume se, da sta se stepla. O tem, ali je večja žalitev, da kdo koga zmerja s svinjo ali oslom, bo seveda razso- dil sodnik za prekrške. J. V. Mani prometnih nezgod icot lani Se bo stanle v drugI polO¥lcl leta spremenilo? Na cestah v celjski regiji se je v prvih šestih mesecih zgodilo 323 prometnih nesreč, v katerih je živ- ljenje izgubilo 29 ljudi, 149 je bilo težje telesno poškodovanih, 247 pa lažje. Kljub relativno velikemu številu prometnih nezgod, pa na celjski Upravi za notranje zadeve ugotavljajo, da je bilo nesreč za deset odstotkov manj. Kar 54 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo v naseljih. Med vzroki za prometne nesreče je spet na prvem mestu neprimerna oziroma preko- račena hitrost. Zaradi tega se je zgo- dilo kar 35 odstotkov nesreč. Med vzroki pa so tudi izsiljevanje pred- nosti, vožnja po levi strani, alkohol in nepravilno prehitevanje ter ne- pravilnosti, ki jih povzročajo pešci. 63,4 odstotka vseh nesreč so pov- zročili vozniki osebnih avtomobi- lov, njim sledijo vozniki koles z mo- torjem (13%) in kolesarji. Tudi kot udeleženci prometnih nezgod so vozniki osebnih avtomobilov naj- številčnejši, sledijo pa jim potniki v vozilih. Zelo ogroženi so tudi voz- niki koles z motorjem in pešci, ki so udeleženi v vsaki sedmi oziroma osmi nesreči. Otroci in mladoletniki so bili udeleženi v 95 prometnih nezgodah, od tega pa so jih kar po- lovico povzročili sami. Štirje so umrli, 97 pa je bilo telesno poškodo- vanih. Največ prometnih nezgod se je zgodilo na območju celjske občine (98), sledijo pa občine Žalec (64), Ve- lenje (41), Šmarje (35), Slovenske Konjice in Šentjur (po 28), Laško (16) in Mozirje (13). Rahel porast ne- sreč je bil v celjski in šentjurski ob- čini, na območju občine Laško pa je bilo kar 40 odstotkov manj promet- nih nezgod kot v enakem lanskem obdobju. Največ prometnih nezgod se je pripetilo na lokalnih cestah (173), na magistralnih (98), na mestnih ulicah (84), na regionalnih cestah (39) in na avtocesti (6). Močno se povečuje število prometnih nezgod na mest- nih ulicah, na drugih cestah pa nji- hovo število upada. Poleg promet- nih nezgod s smrtnim izidom in te- lesnimi poškodbami, pa seje na ob- močju celjske regije pri^ 1780 prometnih nezgod z materialno škodo, kar pa j"''! odstotkov manj kot v enak ^ skem obdobju. ^"i Kljub relativno ugodni pr, varnosti, pa na celjski UN? kujejo, da se bodo v drugi n } leta razmere na cestah posi? Tudi zaradi vremenskih pog.^^ zaradi nekaterih kmečkih q^^' Kmalu se bo na primer začelo*"! nje hmelja v Savinjski dolini! vih vikendov pa bo na cestah! več tovornih vozil, ker je tr^!, ukinjena Odredba o omejit\.j meta za tovrstna vozila. ' JANEZ VEDf Umrl pri spravilu pšenice Albin Kovačič, star 46 let, iz Škarnice, je v petek pomagal spravljati pšenico pri sosedu Ivanu Novaku. Pri tem je pa- del z gospodarskega poslopja z višine štirih metrov in se smrtno poškodoval. Ustrelil se le v dlan 1. avgusta se je s pištolo v dlan leve roke ustrelil var- nostnik na odlagališču Cinkar- ne v Bukovžlaku. Prekontroli- rati je hotel število nabojev, pa se je pripetila nesreča. Draga vožnia Franc Gorenak se bo verjet- no še spominjal vožnje z oseb- nim avtomobilom. Prejšnji če- trtek sta mu namreč ustavila dva neznanca, ga zvlekla v osebni avtomobil in se z njim vozila po okolici Slovenskih Konjic. Neznanca sta mu vzela denar, ko pa sta ustavila avto- mobil, jima je pobegnil. Po opisu sodeč, bodo neznana taksista kmalu izsledili. Vse več vlomov Tudi ta teden se je na celj- skem zgodilo precej vlomov. Pred dnevi so neznanci vlomili v stanovanje Jožeta Korena v Velenju. Iz stanovanja so od- nesli za 5 tisoč dinarjev deviz. Za 140 tisoč dinarjev zlatnine in deviz pa je oškodoval nezna- ni vlomilec Rastka Laha iz Uh- ce talcev v Velenju. Tudi ta vlomilec je v stanovanje prišel tako, da je vanj vdrl skozi okno. Mešalec za beton na deklico v soboto se je na dvorišču v Spodnjem Doliču igrala štiri- letna deklica M.M. Nanjo seje prevrnil mešalec za beton in jo hudo telesno poškodoval. Od- peljali so jo v slovenjegraško bolnišnico. Časopisi ga ne zanimalo v kiosk ČGP Delo v Vojniku je v nedeljo vdrl neznanec ter iz njega odnesel cigarete, vži- gahce in sladkarije v vrednosti 21 tisoč dinarjev, ukradel pa je tudi nekaj pornografskih revij, ki si jih bo lahko kmalu ogle- doval v kakšnem priporu, če ga bodo seveda izsledili. Za resnejši tisk ni bil dovzeten. Odnesel Je posodo v nenaseljeno stanovanjsko hišo Ivana Krivca pri Radečah, je v noči od sobote na nedeljo vlomil neznanec, ter s sabo od- nesel osemnajst kosov različne posode iz nerjavečega jekla. Pričakujejo, da bo zd^ vlomil še v kakšen hladilnik ali zamr- zovalno skrinjo, da se bo lahko prepričcil o prednostih tovrst- ne posode. Prav gotovo pa ga bodo ujeU, preden bo posoda postala rjasta. J. V. PROMETNE NEZGODE Povozil kolesarko 29. julija, nekaj minut pred 17. uro je Aleš Matjaž, star 25 let, iz Celja, vozil osebni av- tomobil iz Ostrožnega proti Celju. Na prehodu za pešce, v Kvedrovi ulici, je trčil v voznico kolesa, enajstletno Karmen P. iz Celja, učenko 5. razreda osnovne šole Velj- ko Vlahovič, ki je vozila kolo po kolesarski stezi zraven prehoda. Kolesarka je bila hudo telesno poškodovana in so jo odpeljah v celjsko bolnišnico. Neprevidno |e prečkal v torek ob 13. uri je vozil osebni avtomobil iz smeri Pariželj proti Polzeli Iztok Cemperman, star 23 let iz Podvina. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše št. 51 na Polzeh, je z njegove desne strani prečkal vozišče pešec Alojz Belaj, star 59 let, s Polzele. Voznik se z vozi- lom' ni uspel ustaviti in je pešca zbil po vozišču. Alojz Belaj je bil hudo telesno po- škodovan. Avtomobil se Je prevračal Pri vožnji s parkirnega prostora gostišča Savinek v Behh vodah, je prejšnji to- rek voznik osebnega avto- mobila Stanislav Kosi, star 42 let, zaradi slabe vidljivosti zapeljal čez rob ceste. Pri tem je vozilo potegnilo pod rob ceste, kjer se je začelo prevračati po strmem poboč- ju. Med prevračanjem je bil voznik hudo telesno poško- dovan. Zbil petletno deklico Voznik osebnega avtomo- bila, Jože Kotnik, star 25 let, doma iz Škal, je 30. julija vo- zil iz Plešivca skozi Skale v smeri Gaberk. V Skalah je dohitel skupino otrok, ki je hodila v smeri vožnje vozni- ka. V tej skupini je bil tudi Kotnikov sosed. Kotnik je gledal soseda, ki mu je ma- hal naj ustavi, pri tem pa je spregledal petletno P. G. iz Škal, ki je v tistem trenutku stopila na vozišče. Z vozilom jo je zadel ter zbil po vozišču, pri tem pa seje deklica hudo telesno poškodovala. Trčenje vozli Iz Gmajne proti Šempetru je prejšnji četrtek vozila osebni avto 23 letna Anica Oplotnik iz Šešč pri Prebol- du. Na Bregu pri Polzeli je zapeljala na prednostno ce- sto v trenutku, ko je iz smeri Polzele proti Ločici pripeljal voznik kolesa z motorjem, Bojan Rančigaj, star 24 let, s Polzele. Vozih sta trčili, Rančigaj je padel po vozišču in se hudo telesno poško- doval. Vozil Je brez luči V petek zgodaj zjutraj se je iz Loč proti Slovenskim Ko- njicam z motornim kolesom vozil osemnajstletni Milan Kave. V vasi Blato mu je s stranske ceste pripeljala voznica osebnega avtomobi- la Helena Kuk, stara 21 let, iz Slovenskih Konjic. Kavča ni pravočasno opazila, ker na kolesu ni bilo svetlobnih te- les. Vozili sta trčili, motorist je padel po vozišču in dobil hude telesne poškodbe. Izogibal se Je vdolbini štiriletni J. L. iz Celja, kije v soboto popoldne vozil otroško kolo, je bil hudo te- lesno poškodovan. V bližini Bezenškove ulice se je izogi- bal večji vdolbini na cesti in sunkovito zapeljal na levo stran vozišča. V tistem tre- nutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Krbavec, star 35 let iz Celja. Kljub za- viranju je trčil v dečka, ki je padel po vozišču. Pri rdeči čez prein v soboto ponoči je stanja proti Celju vozilo^ ni avtomobil Jože Lej, star 27 let, iz Lipja. Koje zil po Foitovi cesti v sg semaforiziranega ig s Šaleško cesto, mu je strani čez prehod za pri rdeči luči prišla pej režija Skaza, stara 63 Velenja. Kljub zavira voznik Lenart peško Padla je po vozišču in do telesno poškodoval Nesreča v križii Voznica osebnega av bila, 55 letna Matilda nik iz Gaberk. je v n popoldne vozila iz Šo proti Gaberkam. V k s prednostno cesto V - Topolšica je zapeljali žišče v trenutku, ko prednostni cesti prij voznica kolesa z mot šestnajstletna Ž. S. ij Voznica kolesa z mo se je hudo telesno po vala in so jo odpeljali nišnico Slovenj Gradec JANEZ VEDE! LISTAMO PORUMENEU STKANI Miloš Slovenec, 1881 Slovenci, bodite složni, ne cepite se! Mi Slovenci spoznavamo svoj životni položaj inl penimo po boljši bodočnosti. Da se to prikaže, se dimo, pa kljub temu ni videti velikega napredka-'f^-^ tiči uzrok? Edino le v tem, ker si nismo ustvarili zdri\ podlage za svoje narodno delo. Nam je treba ustano'' si materialno blagostanje in ga ohraniti. Revno j- stvo ni sposobno za višje čute in misli, revno Ij^'^-- ne more postati politične faktor. Kaj nam je treba ? Dvigniti nam je treba naše marjeno kmetijstvo, vzdigniti obrtnijo, poboljšati > ditne razmere. Treba je na to gledati, da postane i- ljudstvo delavno in varčno. Našim voditeljem n^. od zdaj naprej to vprašanje najglavnejša točka^ programa. Marsikdo poreče: »Lepa je ta ideja, a jo izpeljati.« Mi odgovarjamo: » Vse se more, če sej^ in mi Slovenci moramo hoteti, ker hočemo ca' živeti.« ., Za uresničitev tega vprašanja je treba trezni tehtnih pogovorov. Najbolj primerni čas za takoP"!^, tovanje bi bil v jeseni. Zberejo naj se deželni p^^^'_ in povabijo na posvetovanje še župane, ^'^ I- notarje, advokate, častito duhovščino, učitelje. P"-' nike, trgovce in obrtnike. Vsak kdor bi se tega 5 ' udeležil, n^j doma globoko preiskuje uzroke ^^^^^ čine in naj potem nasvetuje pripomočke, s kate^'':, siromaštvo odstrani. Zbor takih mož naj naprav' in krepak sklep in naj potem odločno na to ^^^^Igf,:' želja dejansko uresniči domovini v prid ir^ '^^j' Notranji glas mi pravi, da bo to delo imelo blag^ .i^ uspeh za našo domovino, ako se mirno ^ lotimo tega svetega opravila. Nas Slovence mora lejedna rednična ideja ^^.^^.fi; JVe smemo se cepiti, moramo biti složni, ^^^ua. pokažimo, da znamo vse pozabiti, kadar gre za ., domovine. Dokažimo, da smo in da hočemo živeti. Vcepimo kmetu up v boljšo bodočnost da nam ne obupa. v