Štev. M
V MuMlanl, ? torek, 4. ]uli]a 1911
as Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35"—
V LJubljani na dom:
Za oelo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . » 12'— za četrt leta „ . „ 8'— za en meseo „ . „ 2"—
T opravi prejeman nueiio K 1*90
Leto XXXIX.
===== Inserati: i-
Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
■a dvakrat ...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemftl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K3- Uredništvo ]e v Kopitarjevi ullol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma aa ne
= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo J« v Kopitarjevi ullol štev. 8. "Sen Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 28.51L — Upravnlškega telefona št 188.
tU** Današnja številka obsega 6 strani
Po zmagi delo.
Naši na vseh straneh potolčeni liberalci skušajo zdaj z vso zgovornostjo javnost prepričati, da so »napredovali«. Če bi pri teh ljudeh ne bilo odnekdaj vse le farba, bi morali priznati, da ni bilo na Slovenskem volitev, pri katerih bi bil liberalizem tako pogorel kakor letos. Na Štajerskem so liberalci izgubili čisto vse, na Kranjskem in Goriškem pa so si svoja dva mandata ohranili le s pomočjo socialne demokracije. Dr. Laginja, Mandič, Spinčič in v nekem oziru tudi dr. Ry-baf se pa ne morejo k liberalcem šteti; Istrsko ljudstvo liberalizma odločno ne mara, kar se bo s časom, če bo treba,, še bolj jasno pokazalo. Če liberalci to za »napredek« smatrajo, pa naj. Pravijo, da je število zanje oddanih glasov saj na Kranjskem narastlo. Toda, prvič je ta narastek presneto majhen, drugič je S. L. S. veliko bolj narastla, tretjič pa se da prirastek liberalnih glasov od leta 1907. popolnoma ratzlo-žiti z volivno dolžnostjo, ki je različne cagovce prisilila, da so zdaj pokazali svojo barvo.
Seveda nas naša zmaga, ne sme zapeljati do tega, da bi od svojega dela količkaj odnehali. Tako slepi pač nismo, da ne bi uvideli, kako naši nasprotniki, dasi majhni po številu in brez politične veljave, ne mirujejo. Skoro vsaka vas šteje nekaj zgagarjev, rogoviležev in zabavljačev, ki zoper S. L. S. rujejo, zdaj na glas, zdaj na tihem. Neraizsodnežev, ki jim gredo na lim, žal, tudi nikoli.ne zmanjka. Veliko, morebiti največjo škodo napravlja, v tem oziru librealno časopisje. Sam izlodej se ne more tako lagati kakor se »Narod« in »Jutro«. Tisti, ki so mislili, da bo liberalno časopisje vendarle do-stojnejše postalo, so se zelo zmotili. Zoper lažnjivost,, nespodobnost in brezobzirnost liberalnega časopisja ni drugega sredstva kakor da svoje časopisje kolikormogoče bolj razširimo. »Domoljub« mora v vsako kmečko hišo, rav-notako »Bogoljub«, ki neizmerno veliko stori za ohranitev katoliške verske zavesti, pa tudi na. »Slovenca« ne smemo pozabiti. Zlasti glejmo na to, da se bo naš list dobil v vsakem javnem lokalu in naši somišljeniki morajo povsod zahtevati, da kamor oni zahajajo,
mora biti gostilničar naročen na »Slovenca«. Naj tudi ne bo nikoli političnega shoda in večje društvene prireditve, na kateri se ne bi za naše časopisje agitiralo.
Kar se tiče neposrednega političnega. dela, morajo naši poslanci kakor dozdaj ostati v najtesnejšem stiku s svojimi volilci. Z vso sigurnostjo moremo reči, da se ima S. L. S. za svoje zmage v prvi vrsti zahvaliti temu, da so njeni poslanci vedno pridno prirejali shode. Potem pa moramo opozoriti na naše Kmečke Zveze. Te ne smejo zaspati in tajništvo S. L. S. ima svojo največjo skrb posvetiti temu, da Kmečke Zveze ohrani in skrbi, da bodo neprestano delovale lin napredovale. Zlasti je to na Dolenjskem potrebno, kjer se še vedno najbolj koti liberalno seme. Pa tudi stanovski interes kmetov zahteva, da svoje Zveze skrbno go-je, ker življenjske razmere postajajo vedno težje. Država bo zahtevala novih davkov, živila in industrijski izdelki se draže, delavci so vedno dražji. Nobenega vprašanja večjega pomena ne bi smelo biti, da se ne bi oglasile Kmečke Zveze s svojimi nasveti, željami in zahtevami.
Prevažno nalogo imajo v življenju naše stranke tudi občinski odbori. Občinskih odborov je vedno več v naših rokah. Občinski odbori morejo najbolj zasledovati kovarstva nasprotnikov in njihove temne naklepe. Dober občinski odbor more največ storiti za politično izobrazbo občanov. Pa tudi za stanovsko izobrazbo naših županov in občinskih tajnikov je treba skrbeti s posebnimi tečaji, kakor se je lani začelo. Čim več pozitivnega upravnega in gospodarskega dela bodo mogli naši občinski odbori pokazati, tem bolj bo trdna njihoya pozicija v ljudstvu.
Vedno več dela čaka tudi našo S. K. S. Z. in nieno mladeniško pod organizacijo. Mi komaj slutimo, kakšnega velikega pomena so naši krščansko-socialni domovi. Eden izmed vzrokov, da so krščanski socialci na Dunaju tako silno padli, je tudi ta, da niso imeli skoro nič organiziranega, izobraževalnega dela po lastnih domovih, dočim imajo n. pr. socialni demokrati na Dunaju v vsakem okraju svoj »Arbeiter-heim«. Politično življenje krščanskih socialcev na Dunaju se je odigravalo večjidel le v gostilni, kakor so ljudje več ali manj slučajno prišli skupaj. Politično delo v najtesnejši zve>zi z al-
koholom pa nima nobenega obstanka. V alkoholovem vzduhu se vodijo samo nestanovitne fraze. Ravnotako malo so pa gojili dunajski krščanski socialci izobrazbo mladine. Delajmo marljivo dalje po svojih lepih domovih S. K. S. Ž. in v »Orlu«.
Po zmagi delo!
IZ SiTflflK.
Stranke bodočega parlamenta se še niso konstituirale ,se pa bodo v najbližjem času. Zanimivo je opazovati na-sprotstva v nemškem liberalnem taboru. Velika večina teh poslanccv se združi v nemškonacionalni zvezi, dunajskih svobodomiselnih poslancev se pa branijo. Le dva od teh so sprejeli v nacionalno zvezo, ostali bodo morali napraviti svoj klub, Ofner, Ilock in Kuranda pa ostanejo sploh »divjaki«. Poleg drugih vzrokov je tudi ta, da so nemški nacionalci antisemiti in da se tudi nočejo spustiti v kulturni boj, kakor ga želijo dunajski juidovskoliberal-ni zastopniki. Nemški napionalci pa tudi zato nočejo imeti z dunajskimi svobodomiselnimi poslanci preveč opravka, ker so slednji v najožji zvezi s socialno demokracijo, ki jim je pripomogla do zmage. Stvar je zato zanimiva, ker so si Dunajčani od »Freisinna« toliko obetali, zdaj pa se je pokazalo, da bo ta »Freisinn« zelo osamljen. Du-najčan si je torej zelo slabo izbral.
Kar se krščanskih socialcev tiče, se proces ločitve v lastnem taboru nadaljuje. Najmočnejša kršfianskosocialna organizacija, meščanska zveza, se deli, in sicer se ločijo od ostalih oni člani, ki so bolj na nemškonacionalno plat in zoper »klerikalizem« oficielne stranke. Morebiti je ta pojav dobro znamenje. Sicer se pa v krščanskosocialni stranki ne opaža posebnega življenja in le »Reichspost« dela, izjemo v tem čudnem mrtvilu, ki na Dunaju vlada.
Iz socialnodcmokraškega tabora se tudi nekaj važnega čuje. »Arbeiter-Zei-tung« naznanja, da se skupna socialno-demokraška zveza v parlamentu ne bo več obnovila, ker je prepad med nemškimi in češkimi sodrugi prevelik. Oba tabora bosta šla večalimanj svojo pot. Pač pa se bo izkušalo v važnih vprašanjih doseči skupno postopanje potom sporazuma od slučaja do slučaja.
Razkosanje Maroka.
Francozi so s svojo najnovejšo eks-pedicijo v Maroku napravili veliko neprevidnost. Neka mala vstaja domačih rodov zoper sultana Muley Hafida, ki je slepo orodje v francoskih rokah, je bila za Francijo povod, da je poslala generala Moiniera v Maroko in pustila zasesti Fez in Mekines, da varuje sultana. Ker pa sultan že davnej ni v nobeni nevarnosti in ker Francija pravzaprav tudi nima pravice, da posega v notranje dinastične boje Maroka, je zasedenje dveh najvažnejših mest Maroka napravilo vtis okupacije, kar posebno Nemčiji ni nič kaj všeč. Francozi glasom znane algeziraške pogodbe nimajo v Maroku nobene druge pravice kakor da v gotovih pristaniščih skupno z domačini vzdržujejo policijo. Isto pravico pa ima tudi Španija. Ekspedicija v Fez in Mekines je torej proti algeziraški pogodbi, še bolj pa to, da se general Moinier iz Feza ne gane.
Francoske namene je najprej prekrižala Španska. Španska je poslala ekspedicijo v E1 Ksar s pretvezo, da ima tudi ona »varovati ogroženo suve-roniteto sultana«. Francozi so se hudo razburili, ostale velesile pa so ostale indiferentne. Zakaj, kar je dovoljeno Francozom, se ne sme odreči Španski. Pravzaprav nimata ne Francija ne Španija pravice pošiljati v Maroko ekspedicijo. Španci so s tega stališča zelo pametno ukrenili, da so tudi oni začeli z okupacijo. Izgubiti nimajo nič. Če velesile ustavijo prodiranje Španske, morajo tudi Francoze prisiliti, da zapuste Fez ali pa morajo oboje tole-rirati.
Zdaj pa se je hipoma nekaj zgodilo, kar utegne maroško vprašanje zelo zaplesti. Nemčija je namreč poslala v maroško pristanišče Agadir križar-ko »Panther« s 500 možmi. Kakor da bi se hotela iz Francije norčevati, je oficielno ta korak s tem utemeljila, da ima »varovati življenje in posest ondi naseljenih nemških podanikov«, s čimer so tudi Francozi opravičili Moi-nierjevo ekspedicijo v Fez. V resnici pa v Agadirju ni Nemcev, ampak le rudniki, ki so posest neke nemške akcijske družbe. Nemci so tudi v tem oziru dobro potezo napravili, ker so si izbrali pristanišče, ki ni podvrženo določbam algeziraške pogodbe glede mednarodne francosko-španske polici-
LISTEK.
Josip Vandot:
Vilranec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
V dvorani je pripovedoval takrat grajščak. Tiho je bilo okrog in lovci so poslušali zvesto svojega gospodarja. »Ljudje pravijo, da se je prikazal na Kraljevem vrhu zmaj«, je pričel pripovedovati grajščak. Lovci so se zganili, ko so zaslišali besedo »zmaj«. Sredi brezskrbnega veselja, so se spomnili zmaja, in zaskrbelo jih je. Domislili so se svojcev, ki čakajo mogoče zdaj na svojega očeta — čakajo, pa jih je strah zmaja. A oni se zdJL goste na gradu v brezskrbnem vešenu, in še na misel jim ne pride, da stopi zmaj lahko zdaj-pazdaj k njihovim dragim hišicam, in z njim groza in obup . . . Tega so se domislili lovci, pa so povesili molče svoje glave.
Videl je to grajščak. »Ne bodite lahkoverni kakor otroci,« jc zaklical in se je smejal. »Le poslušajte me, pa bo-dete izprevideli, da je vaš strali prazen. Ko sem zaslišal jaz pripovedko o zmaju, mi je šinila takoj misel v glavo: Ilej, kako imeniten bi bil lov na. zmaja! Pomislile. lov na zniaja! In kakšna čast
bi šele dosegel, ko bi ga resnično dobil pred puško! Na vas bi ga postavil, da bi strašil vas in tlačane. Ha-ha, kaj bi ne bilo to imenitno? Kaj pravite? — No, ko sem slišal tisto pripovedko, sem vzel puško, pa hajdi na Kraljevi vrh pred Črno lopo! Pa obhodil sem vse, vso jamo sem preteknil. A nikjer sledu po zmaju, nikjer zmaja samega! In tedaj me jc prijelo tako veselje, da sem se smejal, smejal kakor še nikoli.«
In tudi sedaj se je smejal grajščak. A lovci sc niso smejali. Gledali so na grajščaka in so ugibali, kako se more smejati tako resni stvari. No, če ni on videl zmaja, so ga, pa videli drugi. Gotovo je zavohal takrat zmaj grajščaka in je slutil, da ga. čaka nevarnost. Zato pa se je umaknil kdovekam. ln Bog ve, kakšna zver je zmaj? Morda vidi vse, kar je v dolini? Morda pa tudi sluti vse, kar si mislijo ljudje?
Tako so mislili lovci. Videli so tudi, kako je pogledal bledi tujec grajščaka od strani, in prav natanko so zapazili, kako so se zasvetile oči tujcu. Izpreletel jih je nanovo strah; zalo pa sc niso mogli smejati z gospodarjem. Ko je videl grajščak, da ne more spraviti lovcev v dobro voljo, je dvignil kozarec, pa je napil: »Na dobro srečo našemil gostu iz Korotana, ki se poslavlja danes od nas.« — Nanovo so zažvenke-tale čaše, in hrup se je ponovil. Počasi so pozabili na ves slrah, in močno vino jim jc dajalo pogum. Smeh in krohot je
nastal zopet po dvorani, in grajščak se je muzal zadovoljno. Vstal je, pa je pričel govoriti.
»Veste, dragi lovci, da pokažemo ljudem, da nismo tako lahkoverni, zato vam hočem nasvetovati nekaj imenitnega. Kaj nam je mar zmaj! Otroke na, vasi naj straši, a ne nas! Mi smo lovci z dušo in telesom. Če sc prikaže divji medved v dolino, kaj storimo mi lovci? Ali ne snamemo puške s stene? Ali ne stopimo pred kosmatinca, da, mu poženemo krogi jo v debelo butico? Tako delamo mi lovci. Zdaj pa pravijo, da se jc prikazal zmaj. Ali ni naša lovska dolžnost, da ga pobijemo kakor vsako divjo zver? — Toda zmaj živi le v razgreti glavi neumnih tlačanov. Mi lovci ne verjamemo nanj. Toda j a 7, hočem, da se sami prepričate o bajki, ki so vam jo natvezli ljudje na vasi. Zato sem sklenil, da gremo jutri navsezgodaj nad zmaja. In videli bodete, da ste sc bali neumno in brez vzroka in sc bodete smejali svoji lahkovernosti.«
Tišina je zavladala, po teh grajšča-kovih besedah po širni dvorani. Lovci so se spogledovali, kakor bi izprašcvali drug drugega, kaj misli ukreniti. Sredi te tišine pa je vstal valpet Matizelj. Dvignil je kupico in je zaklical: »Živela dobra misel našega milostivega gospoda! Takoj v jutru odrinemo in ivoiščc-mo zmaja.«
Drug za drugim so vstajali lovci in so sc bližali grajščaku, da trčijo z njim.
»Pobijemo ga kakor psa!« so klicali, razgreti od vina. »Kaj bo nas strašil? Mi smo lovci, pa se ne bojimo nikogar.«
Hrup jc zavladal po dvorani, da se je stresal strop. Vsakdo je govoril in kričal in je žugal zmaju. Najglasnejši med vsemi pa jc bil valpet Matizelj. S pestjo jc udaril po mizi in se je rotil, da strmoglavi sam zmaja s pečine v prepad. Pili so naglo iz polnih čaš, kakor bi hoteli že danes iti nad zmaja. Strežaji so švigali od mize do mize in so prinašali vedno in vedno nove steklenice. Hrup in vpitje je postajalo vedno večje, da je poedin le še komaj razumel svoje lastne besede.
Toda kar naenkrat je umolknilo vse. Vseh oči so se obrnile k vratom, kjer je stala neka čudna prikazen. Bila je. to sključena ženska postava. Oblečena je bila v oguljeno obleko, ki je sestajala. iz samih krp in krpic. Njen obraz je bil voščeno bled in poln gub. Male. modre oči so gledale polno srda na veselo druščino in roka ji je sukala kljukasto palico, kakor da bi hotela takoj udariti po razigranih gostih. Stala je stara Rušica tam pri vratih in jc gledala jezno okrog po dvorani. Njene oči so iskalo grajščaka. Zagledala ga je naposled. Ravno jc bil vstal izza. mize. Obraz mu je zbledel, in roke so se mu tresle. Odprl je usta, kakor da bi hotel izpregovoriti. A glas mu je obtičal v grlu.
(Dalje.)
je, torej s svojo ekspedicijo ne tangi-rajo ne Francije, ne Španske, ampak zgolj maroško vlado.
Nemčija je ta svoj korak tako naglo izvršila, da je Francijo popolnoma iznonadila. Niti francoski poslanik v Bor 'inu Cambon ni do zadnjega hipa za io nič vedel. Vest, da je Nemčija posiala v Agadir križarko »Panther«, je povedal francoskemu ministru za zunanjo zadeve del Selvesu nemški poslanik v Parizu von Schoen. Zdaj je v Parizu vse pokonci, Španci pa so nasprotno veseli. Nemčija se, kakor je videti, nič ne boji, ker stoji na eni strani v najboljšem razmerju z Rusijo, pa tudi z Anglijo se je v zadnjem času, odkar vodi nemško zunanjo politiko Bismarckovec von Kiderlen-Waechter, precej zbližala. Nemčija očividno zasleduje namen, Francijo prisiliti, da svojo ekspedicijo iz Feza odpokliče. Maroško vprašanje je s tem stopilo v zelo kritičen štadij. Zadeva je tembolj Sitna, ker imajo zdaj na Francoskem novo ministrstvo, ki jako slabo stoji. Jaurčs roti francosko vlado, naj odneha in opusti aneksi jo Maroka, drugi listi pa hujskajo k vojski. Do vojske pa gotovo ne bo prišlo, ker so Francozi veliko preslabi za to.
Mir.
Nemška poročila.
Kako važno je odpošiljanje »Pan-therja« v Agadir, dokazuje dejstvo, da je nemški cesar Viljem odgodil svoje nameravano potovanje na sever in da ostane v Berolinu, kjer počaka, kako da se razvije položaj. Nekoliko nervozno je tudi nemško, ne samo francosko časopisje. Zatrja, da Nemčija ni izkrcala vojakov v Agadirju. O tem, da odpošlje »Pantherja« v Agadir, je obve-Btila Nemčija tistih dvanajst vlad, ki bo podpisale algeziraško pogodbo, 1. t. m., ko je došel »Panther« v Agadir. Z ostalimi državami se Nemčija prej ni nič sporazumela, ker bi to ne imelo nobenega pomena in bi se tudi ne vjemalo s samozavestjo velevlasti. Vlade je obvestila Nemčija, da so nemške tvrdke vznemirjene, ker nekaj vre med domačimi rodovi in je na njih prošnjo odposlala topničarko »Panther« v Agadir, da se čuvajo koristi nemških podanikov. »Panther« zapusti Agadir, ko postane v Maroku zopet mir in red. — »Neues VViener Tagblatt« poroča iz Mo-nakovega, da nameravajo Nemci povsod v Maroko odposlati vojne ladje, ker bi bile ogrožene nemške koristi. Iz Berolina se pa poroča, da izjavljajo nemški vladni krogi: »Panther« zapusti Agadir v tistem trenutku, ko se povrneta v Mai-oku red in mir. Če se bodo pa razmere v Maroku še bolj zmedle, ostane »Panther« v Agadirju in dobi še ojačenja, če bo to potrebno. Iz Agadirja Nemčije ne bodo spravile di-plomatične ali kake druge akcije, kar bo gotovo vplivalo na sklepe francoske vlade in pospešilo vzravnavanje na-sprotstev v Maroku. Nikakega povoda pa ni, da bi se poostril mednaroden položaj.
Dunajska diplomacija
Izjavlja, da danes še ni mogoče pregledati položaja v Maroku. Upati se pa mora, da se položaj v Maroku tako iz-premeni, da bodo mogle Francoska, Španska in Nemčija odpoklicati svoje vojake iz Maroka, ki so jih odposlali, da čuvajo koristi svojih podanikov.
Presenečenje v Parizu.
Pri vrtni veselici 2. t. m. sta se ra.z-govarjala ministrski predsednik Cail-laux in zunanji minister de Selves z nemškim poslanikom baronom Schoe-nom. Ministra sta naglašala, da je korak Nemčije presenetil Francoze, ker se nič ne vjema z izjavo Kiderlen-\Vachterja, podano francoskemu podaniku Cambonu, da bi Nemčija ne nasprotovala ureditvi maročanskih zadev s splošnim dogovorom. Nemški poslanik je odločno zagovarjal postopanje Nemčije, ki da je morala čuvati koristi svojih podanikov. V Parizu so zelo razburjeni in smatrajo, da je Nem-iija prelomila nemško-francoski dogovor, sklenjen leta 1909, ki zagotovi Francoski prednost v Maroku. Nasproti željam, da bi odposlali tudi Francozi kako vojno ladjo v Agadir, se izjavlja, da francoska vlada ne namerava storiti tega koraka.
Angleži in Italijani.
»Times« sodijo, da korak Nen-.čije ne bo ustvaril resnega položaja in da bo Angleška glede na Maroko zavzemala svoje prejšnje stališče. — »Daily Chronicle« se boji, da bo motil korak Nemčije mednaroden položaj, a upa, da ohrani Francoska mirno kri. — »Morningpost« pa napada nemško politiko in očita, da je »raztrgala Nemčija algeziraško pogodbo«.
Rimska »Tribuna« smatra maroški dogodek za zelo važen, ki je zelo učinkoval.
Nemško pristanišče v Maroku.
Po izjavah avstrijskih diplomatov sodijo Francozi, da je odposlala Nemčija topničarko »Panther« zalo v Agadir, da pospeši dogovore s Francozi in du Francija kmalu določi kompenzacije. Ne veruje se, da bi dovolila Francija Nemčiji pristanišče v Maroku, ker jo sklenila z Angleško tajno pogodbo, po kateri mora nasprotovati vsakemu poizkusu, da si kaka tretja vevevlast prisvoji kako pristanišče v Maroku. Francoska republika je sploh stremila za tem, da Nemčija ne dobi dele Maroka, da se ne ustvari še ena meja med Francozi in Nemci. Francosko zunanje ministrstvo ne namerava hitro odgovoriti na nemško noto glede na Agadir. Prej se še posvetuje poslanik Cambon z angelškim ministrom Greyom. Vsekakor je Agadir političen dogodek prve vrste i
EvliaristiCni Kongres v Madridu.
Madrid, 28. junija.
C o m u n i o n general de n i -nos — skupno obhajilo o t r o s, Današnji dan bo ostal neizbrisno v spominu vseh kongresistov. Že zgodaj zjutraj je bilo videti cele vrste kar mogoče praznično oblečenih otrok, dečkov in deklic, za lepimi zastavami in banderi korakati proti velikanskemu parku del Retiro. Avtomobili, tramvaji, omnibusi, vse je bilo polno otrok. Ljudje, tisoči in tisoči po vseh ulicah, so hiteli proti parku. Park je bil krog in krog zastražen s policijo in vojaščino, nihče ni mogel vstopiti, kdor se ni izkazal z legitimacijo. V parku so bili postavljeni trije oltarji, lepo okrašeni. Točno ob 8. uri zjutraj se je pripeljal kardinal, za njim več škofov in prelatov. Škofje so maševali, vmes vojaška godba, na vseh koncih petje in molitve otrok, po opravljenih sv. mašah so duhovniki obhajali otroke. Bilo je obhajanih 25.000. Po sv. obhajilu je kardinal podelil papežev blagoslov, nato so bili vsi otroci pogoščeni. Vtis je bil tako mogočen, tako pretresljiv, da se ne more popisati.
Delo v odsekih. Kongresisti so pridno zborovali vse dni v sedmerih odsekih: avstrijsko-ogrski in nemški, francoski, špansko-amerikanski, angleški, irski, italijanski in posebej ženski (špansko). V avstrijslco-ogrskem se je razpravljalo največ o liturgiji. Zal, da za debato ni bilo skoraj nič časa. Najlepše in najbolj vzpodbudno je govoril dekan Kamp o dolžnostih, ki jih imajo stariši in učitelji do prvoobhajancev.
Dekoracija v m e s t u je ne-dosegljiva. Ker sem v zadnjem dopisu omenil, da se MaclridČani z dekoracijo niso posebno postavili, moram danes to popraviti. Za dekoracijo so naročili posebnega inženirja iz Nemškega, ki se je zavezal v šestih dneh izpeljati vso olepšavo mesta. Lahko trdim, da je to delo v zadnjih treh dneh mojstersko izpeljal. Vse strmi in se čudi. Po glavni cesti Calle Mayor slavolok za slavolokom, deloma iz gipsa, deloma iz lesa, bogato barvan in pozlačen, poln cvetja, s krasnimi napisi in pomenljivimi simboli, nebroj najraznovrstnej-ših zastav z grbj vseh držav, vse (o prepreženo z električnimi žarnicami vseh barv, kaj ne, kaj takega se ne vidi vsak dan. in hiše! Ni ga okna, ki bi ne bil bogato okrašen. Mnoge hiše so kar prevlečene z bogatimi preprogami in draperijami. Vsi tukaj dvomimo, da bi katero mesto v Avstriji zamoglo Ma-dridčane v tem oziru prekositi.
Sklepno glavno zborovanje se bo ravnokar pričelo. O tem bom poročal jutri. Vse nestrpno pričakuje jutrišnje procesije. Za varnost in red je baje dobro preskrbljeno, to tembolj, ker so včeraj iz inozemstva prišli v mesto trije anarhisti, katere je pa policija takoj zasledila in dala pod ključ.
V znamenju oorjače.
Slovenski liberalci se pred drugim evropejskim liberalizmom odlikujejo po svoji gorjači; in če bo slovenski umetnik kdaj upodobil tip slovenskega liberalca, mu mora njegovi naravi primerno gorjačo v roko potisniti. Drugod je liberalizem parfumiran, pri nas pa je umazan in surov. Nehote mora človeku smeh uiti, ko sliši liberalno časopisje deklamirati, kako žlahtna in plemenita postajajo srca pod vplivom liberalnih naukov. Kako izgleda ta »plemenitost«, nam spričuje nešteto slučajev iz politične zgodovine, v kateri je igrala glavno vlogo gorjača. Ne bi omenjali tega, ko bi se šlo samo za en ali dva slučaja; ali skušnja nas uči, da so si slovenski liberalci prikrojili prav po-
sebno, metodo, s pomočjo katere se hočejo preko svojih političnih porazov v slovenski javnosti zopet uveljaviti. Kjer ne pomaga ne hinavš&ina, no laž, tam pride slovenskim liberalcem na pomoč gorjača, poleno in kamen.
Kdo se ne spominja, kako so hodili liberalci po štajerskem za dr. Korošcem in dr. Benkovičem in jima s pretepom in razsajanjem politične shode razbijali. Mariborskega škofa samega so opozorili, naj zabrani dr. Korošcu pohod v Savinjsko dolino, ako noče, da ga mrtvega ne pripeljejo v Maribor.
Tudi v Ljubljani sami smo pri zadnjih volitvah občutili čudovit kulturen vpliv napredne misli, ki je obstojal v razsajanju in pljunkih. Čimdalje bolj uvidimo, kako prav je imel dr. Krek, ko je dejal, da pri naših razmerah in pri naših liberalcih ne pomaga nobena lepa beseda več, da je liberalec popolnoma nedostopen in neobčutljiv za vsak dokaz; edini strah, ki ga še ima, je strah pred batino, ki se v drugih besedah imenuje politični bojkot. In liberalne surovine se upajo javkati, ko se na njihova nasilstva proglaša politični bojkot!
Toda naj se liberalci nikar ne varajo; štrli smo v deželi že strahovlado deželnega predsednika barona Heina, štrli strahovlado liberalnih advokatov in liberalnega učiteljstva, štrli bomo tudi strahovlado gorjače.
VIŠKO SLAVLJE.
V i č - G 1 i n c e , 3. jul.
Za nami je dan, katerega bo kronika tukajšnjega katol. izobraževalnega društva hranila v častnem spominu. Blagoslovljenje Društvenega doma se je dovršilo nad vse slovesno in ako pomislimo na razno žuganje in hujskanje liberalcev in socialnih demokratov ter njihovega časopisja — zadosti mirno. O surovih napadih na ve-selični prostor poročamo na koncu dopisa. Cel teden smo med upom in strahom čakali, kakšno bo vreme. Hvala Bogu, bil Je prav lep dan; lepšega si nismo mogli želeti. Vtis tega se je bral koj zjutraj na vedrih veselih obrazih vseh naših. Polni navdušenja smo čakali, da se začnejo razvijati točke bogatega vzporeda. Prijazni Dom je bil najkrasneje olepšan, tako, kakor zna že v tem izurjeno naše vrlo ženstvo. Ravno tako je bil okusno prirejen ve-sclični in telovadni prostor. Zahvala za to gre pa našemu odločnemu moštvu. Okoli 9. ure so že prihajali razni gostje; med njimi je bilo vedno več čvrstih bratov Orlov. Strel z zvonika je nazna^ nil prihod novih čet, katerim na čelu je bila kamniška godba. Ob 10. uri so se Orli, za njimi društva ter žene in dekleta v krasnih narodnih nošah uvrstili v dolgo vrsto ter se pomikali v župno cerkev, ki, dasi prostorna, bi bila kmalu premajhna. Orli, našteli smo jih do 240, zavzeli so prostor med in pred cerkvenimi sedeži, kar je tvorilo prav lepo sliko. V prezbiteriju je bilo pred obhajilno mizo razvrščenih dvanajst društvenih zastav. Nastopi govornik dr. Iv. Krek, ki je kaj lepo in tolažljivo vernemu delavstvu govoril o — nebeškem domu, ki jim je najboljša tolažba v dnevih boja za obstanek. Po govoru pristopi k oltarju g. p. provin-cijal Angelj Mlejnik v spremstvu šest strežnikov Orlov v kroju. Po sv. maši so se udeleženci zopet uvrstili ter pripravili za obhod skozi Glinee in Rožno dolino. Pogled na stotine vrlih mlade-ničev ter raznih društev je bil nekaj impozantnega. Vršil se je v najlepšem redu. Tu pa tam se je čulo kak obupa-joč žvižg, a se je utopil v glasnih Zivio! Nad vse ljubko in prisrčno so pa sprejeli in pozdravili mogočni obhod vrli Rožnodolci. Ploha šopkov je letela laz oken na Orle in druge goste. Vedeli smo, da bodo Rožnodolci častno rešili to nalogo, a da se bodo lako obnesli, nismo pričakovali. Tako ljubkega in prisrčnega obhoda Orli še niso imeli, kakor je bil obhod skozi prvo delavsko slovensko naselbino prijazno nožno dolino. Čast vrlim Rožnodolcem, ki so javnosti dokazali, da so v taboru S. L. S. Iz obhoda vrnivše goste je pozdravil domači godbeni odsek. Po prisrčnem nagovoru g. nadučitelja Ravni-harja smo zagledali na odru zopet g. dr. Kreka, ki nam je v kratkem pa jedrnatem govoru pojasnil pomen Društvenega doma. Po govoru je ob asistenci domačega g. župnika ter dr. p. Gvidona slovesno blagoslovil društvene prostore preč. p. provincijal. Ko je še domači društveni zbor zapel krasno pesem: »Svoji k svojim«, je bil izčrpan dopoldanski vzpored.
Po petih litanijah so se okoli Četrte ure začeli gostjo zbirati na vese-ličnem prostoru. Veselico so otvorili Orli s ločno telovadbo pod vodstvom brata Kržana, ki so od številnega ob-
činstva želi ponovno polivalo. Posebno z živahnim ploskanjem so pohvalili obrtni naraščaj tukajšnjega telovadnega odseka.
Po telovadbi se je občinstvo poda* lo v jelšni gozdič, kjer je kmalu prostora zmanjkalo. Nad 1700 vstopnic se je razprodalo. Med občinstvom smo videli mnogo odličnih gostov iz Ljubljane, med njimi dr. Gregoriča, dr. Pe-gana v kroju, g. Pollaka itd. Vedno večje živahno razpoloženje brez prisiljenja se je lotevalo veseličnikov prav po želji napisa nad vhodom na slavoloku: Na zdar! Bratje mili, sestre drage! Vživajte veselje družbe blage! — Živahno življenje se je razvilo ob raznih šotorih, med godbenimi točkami so se vrstili mešani in moški zbori »Ljubljane« in domačega pevskega zbora.
Viški liberalci napadejo občinstvo.
Posebno veselje je bilo pri raznih paviljonih, kjer je bilo vsega na razpolago. Res, bilo je brez pretiranja, brez izjeme vse zadovoljno. Upali smo, da borno veselico zaključili brez kake pege, z neskaljenim veseljem. A nasprotniki liberalci, združeni z demokrati, ko so videli, da se nam je v vsakem oziru slavnost posrečila, so po dogovoru hoteli konec ogreniti, pa so si s tem sami sramoto nakopali. Okoli 10. ure zvečer, ko je še svirala godba, nad paviljoni ob Gradašici zašumi in dež rujave materije in baje tudi kamenje se usuje nad občinstvo. Nastane nepopisno razburjenje, klici po rediteljih, ki so bili takoj na licu mesta. Kaj je bilo? Iz one strani Gradašice je nekaj »svobodomiselcev« skrivaje se v črno noč metalo gnjila jajca in kamenje, misleč, da jih loči Gradašica od zasledovalcev. A so se zmotili. V hipu napravijo reditelji iz desk most čez Gradašico in že jih je nekaj na drugi strani. Surovine jo uderejo — po zajčje — v log, a naši so jim za petami. Posreči se jim štiri med njimi spoznati. In kaj mislite, kdo so bili napadalci? Bili so deloma »olikani« liberalci in demokrati. Upali so, da bodo iz temne zasede neopaženi izvršili svoja lopov-stva, a tudi noč jim ni bila mila in prej nego so mislili, so ljudje te junake zasledili. Mogoče bodo prišli še drugim viškim kolovodjem na sled. Po kratkem prerekanju so prišli orožniki, ki so naše z »marš«-om pognali nazaj; kaj so napravili s storilci, ne vemo. Pač pa energično zahtevamo stroge preiskave. Kaj vse bi se bilo lahko vsled teh izzivačev dogodilo v razburjenosti! Baje je že eden onih streljal! Napad je bil dogovorjen. Saj se je v gotovih gostilnah govorilo o bombardiranju na naše ljudi. Hoteli so kaliti navdušenje in veselje naših, a so si s tem sebi najhujšo klofuto zadali. Le tako naprej, vi oznanjevalci morale, vi, ki toliko veste, kako Kristus priporoča ljubezen do bližnjega, vi hinavci. Ljudstvo vas pozna in vas obsoja in vas bo popolnoma zapustilo. Kaj vas tako pečejo naše prireditve? Mi vas pustimo pri miru, ko prirejate svoja slavija, pustite tudi vi nas, pa bo mir. tuje se še o drugih enakih sirovih napadih. Storilcem se mora na sled, prej ne bomo mirovali. Še nekaj je, kar se nam čudno zdi. Ko se je razburjenje na veseličnem prostoru poleglo in so se gostje še mirno zabavali, kar pride povelje luči pogasiti in goste domov razgnati. A slišali smo pa, da se s to mero ni merilo drugim gostilnam. Na Glincah se je pustilo v dveh gostilnah plesati do dveh zjutraj. Ali se ne pravi to pristransko postopati in imeti dvojno mero pri gotovih organih. Tudi teh razmer bo kmalu konec, konec nase prevelike potrpežljivosti.
ODMEVI »ZVONA« V ŠMARTNEM PRI LITIJI.
Šmartno pri Litiji, 3. jul. 1911.
V nedeljo, dne 2. julija so imeli liberalci v Šmartnem svoj dan. Na slavolokih je bilo videti brati »Prosveti in omiki«, »Na delo za prosveto«, »Glasbi in omiki« itd. Z liberalnih hiš so vihrale zastave. Kako prosveto in oliko pa širijo liberalna društva a la »Zvon« v Šmartnem, se je videlo pri nas. Kjerkoli niso videli zastave, so že spočetka vpili »Čukarija«! čta podlejše so se vedli pri povratku od 9. do 2. ure ponoči. Slučajno je bil ta dan izvoljen za nekdaj nepremagljivo liberalno trdnjavo v Litiji naš prvoboritelj za krščanska načela g. Oroslav Bric županom, česar so se naši najbolj veselili in liberalci najbolj bali. Marsikdo je ugibal, komu veljajo razobešene zastave. Pri vsaki liberalni litijsko-šmartinski slavnosti je goste v imenu občine pozdravil župan Slane, isti namen je imel tudi v nedeljo, pa usoda je hotela drugače. Liberalci in njih gosti so vsled tega padca ip poraza pobesneli, zato so že opoldan
naše ljudi pri hiši kumlce naše zastave izzivaii! Kaj šele zvečer! Ko so se ob 7. uri naši Orli s slavnosti na Viču vračali, so jih celo pot z litijskega kolodvora do Šmartna domov se vračajoči liberalci obkladali s takimi psovkami, da jih ne zapišemo. Izrazil se je neki kmečki mož: »Danes se je v Šmartnem zbral cvet liberalne sodrge«. Na Ustju je bilo zbrano večje število gostov na vrtu gostilne pri Tončku. K večei-nim vlakom vračajoči se liberalci so te goste namenoma venomer psovali in izzivali, na kar naši ljudje niso niti reagirali. V mraku pa pride mimo znani razgrajač Miklavž iz Litije s svojo družbo. Ta je že mnogo zaslužil pri naših somišljenikih. Pozor gg. župnikom! Ta družba se ustavi na cesti in začne psovati naše ljudi s »prokleta čukari-ja«, »čuki« ter izzivati: »Le sem na cesto, če si upate!« itd. Več fantov, že od prejšnjih izzivanj užaljenih, je šlo res na cesto. Navzoča gospoda kaplana sta hotela zabraniti morebitni pretep, a bila sta sama dejansko napadena, ker»imajo posebno piko na nju izza občinskih volitev v Litiji. Liberalna družba je začela metati kamenje in naše fante dejansko napadati, vsled česar so se ti opravičeno branili. Naravno je, da jih je nekaj izkupil najhujši izzivač Miklavž iz Litije. Da se kaj hujšega ni pripetilo so preprečili ostali gostje. Kakor vselej, bodo tudi sedaj igrali »mirni« liberalci pravljico o nedolžnem volku in hudobnem jagnjetu. Glavni povzročitelj Miklavž pa ima še drzno čelo zadevo ovaditi orožništvu. Izzivanje vračajočih se liberalcev se je nadaljevalo celo noč. Pred hišo novega župana so besno tulili in psovali, s čimur pa stanovalci v hiši niso soglašali. Neka trojica je bila celo deležna tuša, ker je imela nekaj opraviti tik zidu. Za javni mir in red pa ni naše orožništvo storilo ničesar. Opozarjamo merodajno oblast, da so liberalci nemoteno vpri-zarjali izgrede. Orožnika Flis in njegov tovariš sta gotovo čula. liberalno izzivanje pri Tončku, pfe sta prišla samo vprašat, če je kdo ranjen. Vprašamo: Ali ima orožništvo samo dolžnost na licu mesta.ranjence pobirati? Takemu orožništvu mi ne zaupamo.
Gospodarski pregled. w
Dunaj, 3. julija 1911.
Pogajanja južne železnice z njenimi upniki so dospela do konca in je s tem obstoj te največje privatne železnice v Avstriji zagotovljen. Prvega julija so podpisali zastopniki obeh strani, železnice in upnikov, po dolgih debatah in ko so bili vsi pomisleki odstranjeni, pogodbo, po kateri oba dela pristaneta na kapitalizovanje italijanske anuitete, kar tvori približno glavni del cele sanacije. Ker teče južna železnica v velikem delu po celem slovenskem ozemlju, je za. nas zanimivo, kakšen bo položaj podjetja po novi pogodbi. Ob začetku pogajanj, še pred meseci, sem na kratko pojasnil na tem mestu načrt za sanacijo železnice, tako, da danes samo nekoliko izpregovorim o posledicah novega režima. Da je postala južna železnica tako falitna je zakrivil bogati Rothschild, ki je pri tem podjetju precej milijonov v svojo malho pobasal ter s tem njegovo slabo stališče povzročil. Železnica je bila od takrat neprenehoma v gmotnih zadregah in sanacija je bila vedno na dnevnem redu; res pa se je posrečila šele letos, tako da je sedaj železnica dalje časa brez skrbi v denarnem oziru, kajti s tem, da so upniki več sto milijonov od svojih terjatev popustili, je postal položaj podjetja zelo ugoden in ni dvoma, da bo nadaljni razvoj na tej podlagi za.vse interesente dobičkanosen. Dolgo vrsto let ni plačevala. železnica nikake dividende in resno se je že mislilo na konkurz; tako bo pa južna železnica pričela že prihodnje leto z reformo, ki bo vse izpremenila, kar je zastarelega in nerabnega.
Naše dežele bodo v izdatni meri vdeležene pri teh izboljšavah in bi bilo želeti, da l;i se tudi v narodnostnem oziru razmere nekoliko izpremenile in bi nestrpnost nam nasproti ponehala. Saj je to zahteva ne samo pravične tolerance, ampak tudi trgovskega ozira. S sanacijo južne železnice je rešen problem, ki je delal že mnogo preglavice našim državnikom in finančnim mogotcem; pri odkupu bo imela država po novem položaju težje stališče kakor prej, vendar bo dobila zato podjetje, ki bo popolnoma moderno in bo moglo zahtevam prometa zadostiti v vsaki meri. Da se bo pa odkup izvršil prej ali slej je gotova stvar, o kateri ni treba dvomiti.
Živnostenska banka, zopet zviša svojo glavnico za 20 milijonov, tako da bo v bodoče delala s kapitalom 80 milijonov kron. Ta banka. jf» največja, polog Osrednje banke čeških hranilnic;
obe ste si izbrali svoj delokrog v pretežni veČini izven čeških dežel. Posebno Živnostenska, ki je v kratkem mrežo svojih podružnic razpletla po celi Avstriji in je posebno tudi pri nas na jugu jako delavna. S,tem so dobili Čehi velik vpliv na del našega narodnega gospodarstva, pred vsem na Slovenskem. Kot protiutež nemškemu kapitalu, ki od severa z mogočno silo na nas pritiska, moramo pozdraviti in z veseljem sprejeti vsako pomoč v gospodarski osamosvoji, dokler sami nismo toliko močni, da ne potrebujemo nikogar. S pomočjo našega zadružništva, ki je že in mora postati še vedno boljin-bolj važen faktor v našem gospodarskem življenju, nismo več daleč od tega trenotka. Zadružništvo je v socialnem oziru naravni odpor proti velekapitalu in njegovemu odira jočemu sistemu; le na tej podlagi morejo narodi, ki sami nimajo velikih denarnih sredstev, s složnim delom vseh svojih sil res kaj velikega doseči.
DRŽAVNI ZBOR.
Uradno se poroča, da bo sklican državni zbor dne 17. julija. Včeraj je bil Gautsch pri cesarju v avdijenci poldrugo uro. Določilo se je besedilo prestol-nega govora za poletno zasedanje drž. zbora. V gosposki zbornici se predsedstvo ne bo izpremenilo. Predsednik postane knez Windischgraetz, podpredsednika ostaneta kneza Schonburg in Fiirstenberg. Otvoril bo prvo sejo nove zbornice poslanec baron Fuchs, ki je v 72. letu. Poletno zasedanje bo le kratko in bo trajalo najdalje prve dni meseca avgusta.. Baron Gautsch bo razvil v eni prvih sej svoj program, sledila bo debata. Vlada predloži baje po § 14 uveljavljene odredbe, podaljšanje bančnega privilegija, socialno zavarovanje in italijansko fakultetno predlogo. Kršč. soc. korespondenca »Austria« sodi, da bo tudi Gautsch vladal glede na upravo po Bienerthovem zgledu. Krščanski socialci bodo zastopali zgolj pravične ljudske zahteve. Vsaka avstrijska vlada se mora približati krščanskim soci-alcem, ki če tudi ne bodo v vladni večini, se bodo udeleževali parlamentarnega dela. Dementirajo se poročila, po katerih bi Gautsch pripravljal pot knezu Thunu, kakor se tudi dementirajo poročila o odstopu vojnega ministra Schonaicha.
DUNAJSKI KRŠČANSKO-SOCIALNI MEŠČANSKI KLUB ZA WEISSKIRCH.
NERJA.
Nemško svobodomiselstvo postaja otročjo. Resno in modro je pripovedovalo nemško svobodomiselno časopisje, da bo izstopilo 22 dunajskih občinskih svetnikov iz meščanskega kluba. Dne 3. t. m. naj bi se bilo to zgodilo, a nemški svobodomiselci so se vrezali, ker ne le, da ni nihče izstopil i z kluba, marveč nasprotno so soglasno obsodili Heilingerjeve napade na dr. Weiss-kirehnerja.
NOVA TVORNICA ZA TOPOVE NA OGRSKEM.
Khuen je izjavil, da se ustanovi na Ogrskem tvornica za topove. Nabaviti si mislijo modele Škodove tvornice.
PRVI PAPEŽEV KONZISTORIJ V ITALIJANSKEM JUBILEJNEM LETU.
Kakor se čuje, bo papež koncem novembra t. 1. sklical prvi konzistorij v letošnjem letu, na katerem bo imenoval 12 kardinalov, številne škofe in naslovne škofe. Pri tej priliki bo papež imel nagovor na sveti kolegij, v katerem se bo dotaknil tudi letošnjih jubilejnih svečanosti v Rimu, ter protestiral proti njim, v kolikor predstavljajo demonstracije proti papeštvu. K temu konzistoriju ne bodo samo italijanski, temveč tudi inozemski kardinali povabljeni.
SRBSKA MINISTRSKA KRIZA.
Srbski kralj je. poveril sestavo nove vlade predsedniku srbske skupščine NikoJiču, ko se je prej posvetoval z obema voditeljema radikalccv, s Pasi-cem in Davidovičem. Nikolič je izjavil, da se odloči, ko se bo prej posvetoval z voditelji radikalnih strank.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA PORTUGALSKEM.
MonarliistiČno prebivalstvo na severnem Portugalskem je pograbilo proti republiki za orožje. Poročila o protirevolueiji dohajajo že več časa, a zdaj se že bijejo monarhisti in republi-čani malone vsak dan. Republičani pač niso tako močni, kakor to sami poročajo svetu. Madridski list »Manana« poroča o pouličnih bojih dne 2. t. m. v Oportu med republičani in monarhisti. Ubitih jo bilo 27 republičanov. »Dailv Telegrapli« pa poroča, da odpošlje re-publičanska vlada 20.000 mož na iužno Port ugalsko.
RUSKI ČASTNIKI V SRBIJI.
Pod vodstvom ruskega generala Nikolajeva je dospelo šest častnikov in 36 kadetov peterburške kadetne šole s parnikom v Belgrad. Na pristanišču je pričakoval ru^ke goste srbski general Zivkovič z večimi častniki. Ruski častniki in kadeti ostanejo nekaj dni v Belgradu ter odpotujejo potem v notranjost Srbije.
TURČIJA MOBILIZIRA PROTI ČRNIGORI.
Iz Soluna se poroča., da so pozvani pod orožje rezervniki II. razreda. V Solun pride še 12 anatolskih bataljonov, ki jih takoj odpošljejo na Kosovo Polje. Vse je prepričano, da mobilizira Turčija proti Črnigori.
Dnevne novice.
+ Mladeniški tabor v Ljubljani se
bo po dogovoru z hrvaškimi visoko-šolci vršil v dneh 24., 25., 26. in 27. avgusta.
-r Mladeniči novomeške okolice I
Dne 9. julija t. 1. bo v Šmilielu pri Novem mestu shod mladeničev novomeške dekanije. Namen shodu bo navdušiti naše dolenjske fante za naše organizacije in bo obenem nekaka priprava za polet na mladeniški tabor v Ljubljani. Začetek ob 2. uri popoldne z govorom v cerkvi (govornik č. g. Štefan Terškan, kaplan v Prečini), po cerkvenem opravilu shod v društveni dvorani, kjer bosta govorila naš državni in deželni poslanec Evgen J are in zastopnik Zveze Orlov g. Ivan Podlesnik. Za petje bo skrbel moški zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Mladeniči novomeške okolice! Dne 9. julija vsi v Šmihel, da dobite novega ognja in poguma, za delo za krščansko prosveto!
Iz kamniškega okraja. Zadnjo nedeljo popoldne je govoril poslanec dr. Krek na ljudskem shodu v Radomljah pred domala do zadnjega zbranimi volilci te lepe občine. Živahno zborovanje je pokazalo, da je v Radomljah strankarska zavest tako močna, da je nihče ne bo omajal. — V Šmarci je imel dr. Krek proti večeru v izobraževalnem društvu predavanje o zadružništvu. Pojasnil je zlobne laži proti kmetijskemu društvu in ob ti priliki se je tudi dalo zadoščenje tako kruto žaljenemu poslovodju Borcu. »Jutro« je pisalo, da je kmetijsko društvo v konkurzu. Naj mu bo povedano, da bo odslej le še krepkejše živelo. Kadar bomo hoteli kako našo reč podpreti, bo pač najboljše, da naprosimo »Jutro«, naj jo napade.
+ Laž in zopet laž »Slov. Naroda«. V včerajšnji izdaji prinesel je »Slov. Narod« vest, da je prevzvišeni knezo-škof dr. Jeglič na obtožbo vseh na-rodno-naprednih kandidatov že vložil ugovor na višje sodišče in da se v ugovoru zavzema stališče, da je za pre-vzvišenega knezoškofa edino le merodajno cerkveno sodišče, nikakor pa posvetna gosposka. — To poročilo je docela neresnično, ker se je ugovor šele vložil danes, torek, t. julija 1911, dopoldne pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani in ker se v ugovorih prav 11 i č ne omenja sploh o kakšni k o m p e t e n c i cerkvenih sodišč, oziroma m e r o d a j n i h določb svoječasnega k o n-k o r d a t a.
-j - Slovenec in Hrvat. Povodom ko merza, ki je bil aranžiran po zadnjem koncertu »Ljubljane«, sta došli na dr. Šusteršiča še naslednji brzojavki: Veliko Trgovište. Žalim što zapri-ječen svečeniškom službom nemogu pribivati velebnoj pobjednoj slavi. Molim Boga, da nam d a de što prije zajod-nički boriti se za največe svetinje Hrvata i Slovenaca.. Živili pobjednici! — Dr. Ilomotarič, narodni zastupnik. — Zagreb. Sjajnoj pobjedi slovenskih i krščanskih načela u bratskem narodu od srca se veselim i manifestaciju zajedničke misli oduševljeno pozdravljam. — Dr. Lončarič.
-j- Dr. šusteršič v Toblachu. Včerajšnji »Narod« se na nečuven način v od dr. Tavčarja spisani notici spodti-ka nad tem. da je dr. šusteršič na odmoru v Toblachu. Slovenska javnost prav dobro ve, da nimamo Slovenci moža, ki bi leto za lotom noč in dan toliko duševno delal in trpel za svoj narod, kakor ravno dr. šusteršič. Radi tega pa tudi dr. Šusteršič vendar potrebuje vsako loto vsaj nekaj časa popolnega miru, katerega mu tudi S. L. S. od srca privošči. Tak mir pa se za-more dobiti le tedaj, ako so človek oddalji vsaj toliko od svoje domovine, da ga ne morejo hoditi pristaši liberalno stranke vedno nadlegovat z raznimi prošnjami. Toblaeh jo po našem mnenju pa se vedno preblizu . . . Da dr. 'lavčar in dr. Triller takega letovigija
ne potrebujeta, je naravno, ker počivata celo leto, in sicer popoldne v kavarni, na večer pa v oštariji. Saj tudi lahko, ker nese dr. Tavčarju že samo »Mestna hranilnica«, dr. Trillerju pa »Kreditna banka« tako lepe tisočake, da lahko mirno vživata celo »dolce far niente«. Sicer je pa »Narodov« članek menda pisan na adreso davPne administracije. To je pa ravno radi tega tembolj žalostno, ker sta dr. Tavčar in dr. Triller uda prizivne davčne komisije, kateri se imajo Ljubljančanje jrezdvomno zahvaliti za obilno dobrot. Ker ste pa sprožili to točko, pozovemo davčno administracijo, naj popraša pri glavni pošti v Ljubljani, ali ni dr. Triller tisti, ki dobiva največ poštnih po-šiljatev, po katerih se da brezdvomno tudi soditi na največji zaslužek.
-f Društveni dom na Viču in so* cialni demokratje. Na Viču stanuje pc veliki večini delavsko ljudstvo. Društveni dom se je sezidal v prvi vrsti zato da ima. tudi delavec in delavka dom ki naj služi delavski omiki in razvedrilu. Ne glede na to, da so si nazori krščanskega in socialnodemokraškega delavca nasprotni, bi vendar človek mislil, da bodo imeli socialni demokratje vsaj toliko smisla in čuta za delavske interese, da bodo ta dom pri miru pustili, kakor mi njihove naprave pri miru pustimo. Sedaj pa čujmo, kako je socialnodemokraška »Zarj*>« te slavijo pozdravila: »Klerikalni rom pompom na Viču, to se pravi blagoslov-ljenje čukarskega »Katoliškega doma« bo prihodnjo nedeljo. »Slovenec« že cel teden bobna skupaj vse devičarje in de-vičarice na obilo udeležbo iz cele Kranjsko. Nadejamo se res prave roženkran-carske procesije in drugih zanimivosti Sam dr. Krek počasti to ajmohtarijo t svojim govorom in bo tako pomagal fli kati katoliško bandero na Viču. Kadil bodo vsi patri in fratri po »Katoliškerr domu«, baje za dr. Šusteršičem, ki se j» na zadnjem kandidatnem shodu res tako očitno lagal, da so bili še katolišk backi nekoliko zmešani in niso vedeli kaj naj počno; ta utis je treba sedaj od praviti z žegnanim kadilom. Ministri ral bo pa učiteljski ministrant Ravni bar. Več o tem cirkusu po nedelji, ko s. ga natanko ogledamo. Kakor je razvid no iz navedenega., klerikalcem na Vičv zelo raste greben in naloga viških so-drugov je, da jim ga prištrižejo. To ps bodo dosegli, da bodo na Viču pridobil: kolikor mogoče veliko naročnikov na »Zarjo«, da. bodo delavci zvedeli, da. jih klerikalci le farbajo in jim hočejo s takimi in enakimi ajmohtarijami le na suti poska v oči, da bi ne videli pravegf njih namena: Zasužnjiti delavstv« predvsem duševno.« — Na vsak uačir je ta izbruh neverjetno dobro zadete fotografija vsega »socialnega« delovanja jugoslovanske socialne demokracije in zelo značilna bistvena potezs socialnod emokraške kulture.
-j- Krajnim šolskim svetom in šol« skim vodstvom naznanja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, da bo izdala \ najkrajšem času popoln zaznamek ii cenik šolskih tiskovin, učil in knjig. — Zaznamek, ki bo zolo pregleden, bc knjigarna takoj, ko bo dotiskan, razposlala krajnim šolskim svetom. Posebne važnosti bo zaznamek radi tega. ker bo obsegal tudi vsa potrebna in priporočljiva učila. — Ravnokar j« izšel tudi »Zaznamek in naročilni list Maierjevih učil za ponazorovanje mei In uteži ter ploščin in telesnin, katerega bo knjigarna istodobno s prvini vred razposlala krajnim šolskim svetom in vodstvom. Na željo se pa lahko pošlje zaznamek Maierjevih učil tudi takoj.
-i- šolske zahteve tržaških Sloven« cev. Preteklo nedeljo so tržaški Slo-venci priredili velik manifestacijski shod, na katerem so ponovno povdarili svoje šolske zahteve, ki so zahteve vsega slovenskega naroda. Shod je obenem manifestiral proti krivicam, ki s? nam gode v Trstu na šolskem polju, Na shodu so bile soglasno sprejete naslednje zahteve: Uverjoni, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le na podlagi načela narodne avtonomije, poživljajo vlado in zakonodajne korporacije, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanj« in vodstvo vseh šol posameznim narodom, oziroma narodnim svetom, izvoljenim za vsako narodnost na podlagi enake in splošne volilne pravice z vporabo proporcionalnega ziste-ma. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajo: 1. da se že s prihod? njim šolskim lotom 1911/12 uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, kar je naravna posledica odredb, po katerih je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2. da se nemudoma podrža-vijo in primerno izpopolnijo vse trža-
Ske ljudske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; 3. da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma, da se vpeljejo slovenske vsporednice realno-gimnazij-skega značaja na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu; 4. da se potem spremeni e. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in na Proseku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod 3. odpade vsak predpogoj za njen obstanek; 5. da se podržavi, oziroma izdatno podpre po državi obstoječa zasebna slovenska trgovska šola v Trstu; 6. da se ustanovi v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. O. Ry-bafu, slovenska obrtna šola v Trstu; 7. da se z ozirom na prenapolnjenost posameznih okoličanskih šol in na oddaljenost mnogih krajev v okolici od šolskih poslopij ustanove nove slovenske okoličanske ljudske šole, zlasti v M. M. spodnji, Rocolu. Kjadinu, Škork-Iji in za Gropado in Padriče; 8. da se ustanovi vsaj dve meščanski šoli v Skednju in Rojanu; 9. da predloži vlada v prihodnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega načrt deželnega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. — Referat o teh zahtevah je imel ravnatelj g. Ulča-kar. Državni poslanec Rybaf je na shodu ob viharjih ogorčenja bičal neumnost avstrijskega zistema ki za kulturne potrebe Slovencev nima denarja, pač pa ga Ima za Italijanske šole v Albaniji, s katerimi odpira Italiji pot v Albanijo, da tam ubija avstrijsko trgovino in industrijo.
Za »Ljudski sklad« so prispevali: G. Kobi 50 K, dr. Žitnik in tvrdka Zaje & Horn (IV. obrok) po 30 K, dr. A. Levičnik 10 K, dr. Lampe in dr. Pegan po 20 K. Po 5 K: pos. Vehovec, g. Šef, gdčna. - Vider, preč. gg. A. Kalan, J. Kalan, L. Smolnikar, dr. Ušeniftnik in neimenovani. G. Krhne 4 K, neimenovanih K, g. Žmuc 2 K, g. Kosmač 1 K. —'Darovateljem hvala! Priporočamo zavedno tvrdko Zaje & Horn, posnemale naj bi jo vse naše tvrdke! — Prispevke sprejema: T a j n i š t v o S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
+ Jutri je praznik sv. Cirila in Metoda. Spomnite se ob tej priliki Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda in Slovenske Straže!	*	-
-f 9. julij. Zopet dve novi podraf,- < biči I Priglasili sta se Vogrče na severni koroški narodni meji in Gornji grad v lepi Savinjski dolini na Štajerskem.	'
+ Nove maše v ljubljanski škofiji. Na pratznik sv. Cirila in Metoda, bo posvečenih v mašnike devet gg. bogo-slovcev v ljubljanski stolnici ob sedmi uri zjutraj. Nove maše bodo imeli: Franc Hočevar, 16. julija v Vel. Laščah. — Franc Lončar, 16. julija v Ljubljani pri Sv. Petru. — Gregorij Žerjav, 16. julija na Jesenicah. — Janez Filipič, 16. julija na Trati. — Martin Jarc, 16. julija v Ajdovcu. — Pavel Klemenčič, 9. julija v Poljanah nad Škofjo Loko. — Matej in Tomaž Tavčar (brata) bodeta imela novo mašo oba na en dan, 16. julija, pri Sv. Lenartu nad škofjo Loko. -T Franc Vidmar, 16. julija v Hinjah.
'— 80. rojstni dan Ivana pl. Zajca. Hrvati se pripravljajo, da proslave po vsej domovini kar nasvečanejše 80. rojstni dan. svojega velikega skladatelja Ivana pl. Zajca. Povsod bodo pevska društva priredila velike slavnosti v ta namen. List »Prosvjeta«, ki jo urejuje Emil pl. Laszowsky, prinaša članek z življenjepisom, sliko in avtogramom prve Zajčeve opere »La Tirolose« in njegove zadnje, šele pred dnevi končane opere »Oče naš«.
! — šolstvo. Prov. vadniški učitelj na c. kr. učiteljišču v Ljubljani Anton Lenarčič je imenovati za definitivnega vadniškega učitelja na tem zavodu. — Ljudskošolski učitelj in pomožni učitelj petja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, Franc Pavčič, je imenovan za pro-vizoričnega vadniškega učitelja na omenjenem zavodu za čas službovanja vadniškega učitelja Ivana Janežiča kot šolskega nadzornika. — Okr. šolski svet v Postojni je imenoval absplvirano učiteljsko kandidatinjo Marijo Novak za prov. učiteljico na dvorazrednici na Planini. — Okrajni šolski svet. v Novem mestu je imenoval dosedanjega supleit-ta na ljudski šoli v Mirni peči. Srečka Kavčiča, za provizoričnoga učitelja na omenjeni šoli. — Definitivni učiteljici Mariji Grobovšek na ljudski šoli v Telčjem vrhu se je dovolil prostovoljen Izstop iz 1 judsk,o&olske. službe s 15. septembrom t. 1.
— Stavka gozdnih delavcev v
Bosni, lz Sarajeva poročajo, da je 500 gozdnih delavcev veletvrdke Steinbejs v okrajih Ključ in Tuzla začelo stavkali. Zahtevajo boljše plače in razne rlrugp ugodnosti. Tvrdka ima znatno Ikodo.
—	Samoumor dragonca. V Gorici se je ustrelil 221etni dragonec Jakob VVernik iz Zg. Borovelj, ki je služil pri 5. dragonskem polku.
—	Izseljenci. Včeraj popoldne je priplul v tržaško pristanišče po petnajst dnevni vožnji iz Amerike parnik »Martha Washington«, lasi paroplovne družbe Austro-Americana, ter izkrcal 533 pasažirjev, med temi 63 potnikov I. razreda.
—	Vsled obupa, ker mu je mati nenadoma zbolela, se je zastrupil profesor kemije in fizike Steno T e d e -s c h i v Trstu. V drugi sobi je ležala nezavestna na tleh njegova mati, katero so za jed no z nesrečnim sinom prepeljali v bolnico. Dočim se gospej Te-desehi obrača na bolje, je profesor Te-desehi danes ob 7. uri zjutraj v strašnih mukah izdihnil. Skoraj iz enakih vzrokov se je zastrupila 341etna vdova An-gelika Weiss roj. Wertheimer. Pred enim tednom ji je nenadoma umri soprog in od tedaj je postajala vedno bolj samotožna. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu potem umrla.
—	še dva samoumor a v Trstu. Vsled »nesrečne ljubezni« se je zastrupila 171etna Marija Kanzler. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je umrla. Zastrupila se ie tudi 241etna Marija Berghi-gnan in učinku podlegla. Vzrok neznan.
—	Dezertlral j|e od bos. herc. polka podčastnik Ivan Zajko.
—	»Oceania«, parnik Ausfro-Ame-ricane, na katerem je med vožnjo zbolela Marija Soldan na azijaitski koleri, dobi dovoljenje izkrcanja potnikov, ker se čutijo potniki prvega razreda povsem zdravim. Kolera — večni strah.
—	Nesreča. Vsled padca se je v Trstu močno poškodoval 151etni Kari Gombač, katerega so prepeljali v bolnico.
—	Nezavestna se je zgrudila na tla
v Trstu 261eina Antonija Sanzin. Prepeljali so jo v bolnico.
—■ Ponarejeni 20-kronski bankovci
krožijo sedaj po jugu. Serija avstrijska nosi številko 1611, ogrska pa 002429. Opozarjamo.
—	DrugI slučaj kolere na parniku »Oceania« v Trstu. Ženska, ki je zopet obolela za kolero na parniku »Oceania« in se nahaja izolirana v lazaretu, je v zelo opasnem stanju in je prav malo upanja, da ozdravi, kljub temu, da se je poizkusilo vsa sredstva, ki jih narekuje zdravniška umetnost. — Danes popoldne smo dobili vest, da je na koleri obolela ženska v Trstu umrla.
—	Liberalna zveza mlekarskih zadrug. Uradni list priobčuje naslednji razglas: »Vpisalo se je pri »Zvezi mlekarskih zadrug v Ljubljani«, registr. zadr. z omej. zavezo, da je sklenil občni zbor dne 5. marca 1911 razdružitev in likvidacijo zadruge in izvolil likvidatorjem Josipa Lenarčiča, veleposestnika na Vrhniki, in Karola Počivav-nika, hotelirja v Ljubljani. Firma se bo glasila »Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, registr. zadr. z omej. zav. v likvidaciji« in podpisovala od obeh likvidatorjev skupno. Upniki se pozo-vejo, se zglasiti pri zadrugi.«
—	Roparska tolpa pred tržaškim sodiščem. Pred porotnim sodiščem v Trstu so se morali zagovarjati te dni fakini Jožef Korošec, Jožef Ujčič, Jožef Selles in Alojzij Fakin, ker so v noči 18. maja napadli v neki ulici v starem mestu delavca Antona Žganca in mu uropali 50 K. Korošec in Selles sta bila obsojena na tri leta ječe, Ujčič na tri leta in tri mesece stroge poostrene ječe, Fakin pa na pet, dni zapora.
—	Doktorjem vsega zdravilstva je bil promoviran v soboto, dne t. julija, na dunajskem vseučilišču absolv. med. Jožef L u z a r.
—- Ogenj v Slavini. V soboto zjutraj je izbruhnil požar v hlevu posestnika Ivana Šabeca v Slavini. Pogoiel je isti do tal in le domačim gasilcem se jc posrečilo rešiti živino in gospodarsko orodje. Ker je bilo vreme mirno in požarna hramba takoj na lici mesta, se ogenj ni razširil dalje po vasi.
—	Odborova seja »Matice Slovenske« bo v sredo, dne 5. julija 1911, ob G. uri zvečer v društvenih prostorih.
—	Sejem v Mengšu. V Mengšu je sejem dne 5. t. m. dovoljen za prešiče in govejo živino, za konje ne.
—	Samoumor desetletnega dečka. Dne 2. t. ni. se je v Cerovem logu, občina Orchovica, okraj Rudolfovo, obesil desetletni Anton Pavlin. Kaj je vzrok njegovemu samoumoru, je seveda neznano. Domnevati je, da je deček to učinil zgolj iz šale ali celo iz radovednosti do samoumora, pri čemur pa radi svoje nežne starosti ni bil zmožen računati na posledice katere bi utegnile nastati pri takih slučajih. Pri tako mladih ljudeh jo večkrat krivo tudi to, da se odrastli v nji navzočnosti radi izražajo uri vsaki naimamši priliki o.
takih dejanjih, kakor ga je učinil Anton Pavlin.
— 50.000 K je zapustil v Libercu nemškemu »Schulvereinu« nedavno umrli veleindustrijec Alfred Gin«sky. Slovenci, spominjajte se ob vsaki priliki »Slovenske Straže«.
Gospodarstvo.
g Gospodinjska šola v Radovljici.
V zadnjem zasedanju deželnega zbora je politično društvo za radovljiški okr. vložilo prošnjo za ustanovitev gospodinjske šole v Radovljici. Takrat se je o stvari v zbornici obravnavalo in prošnja deželnemu odboru odstopila. Dne 3. julija je prišel gospod deželni glavar pl. Šuklje v spremstvu poslancev Pogačnika in Pibra in častnega kanonika Novaka in si ogledal prostore za šolo v grajščini, pristavo, vrte, travnike itd. Deželni glavar se je jako povoljno izrekel, da so vsi pogoji dani, kakor ma-lokje na Kranjskem, za ustanovitev potrebne gospodinjske šole na Gorenjskem. Radi pomanjkanja učnih moči je letos ustanovitev celoletne gospodinjske šole neizvršljiva, pač pa je upati, da še letos po zimi dobimo osemtedenski gospodinjski tečaj.
LMDSke novice.
lj Izlet »Ljubljane«. Prihodnjo nedeljo poleti zbor »Ljubljane« ob 5. uri 47 m. zj. na Javornik, Vintgar, Gorje in Bled. Za one, ki se na izletu zboru pridružijo, je vožnja znižana za 40 odstotkov. Oglasila sprejemata do petka pe-vovodja in uredništvo »Slovenca«.
lj Moški zbor »Ljubljane« naj se jutri polnoštevilno udeleži vaje, da se pomenimo radi izleta. — Zborovodja.
lj S študijskega potovanja se je vrnil danes v domovino prvak slovenskih igralcev g. Anton V e r o v š e k. Gosp. Verovšek je potoval po Nemčiji, se mudil dalje časa na Dunaju in Pragi. Poslal ga je na študijsko potovanje deželni odbor.
lj Glasbena šola »Ljubljane« ima povodom zaključka šolskega leta 1910 in 1911 jutri, v sredo, ob 6. uri zvečer javno produkcijo v društvenih prostorih v »Unionu«. K njej so vabljeni prijatelji in podporniki društva.
lj Groi, ki bi rad ljudi streljal. — Prvaštvo liberalne podivjanosti. Z Iga se nam piše: Vračajoč se iz lepo uspele veselice na Viču domov, smo se hoteli ustaviti pred gostilno »pri Ribiču«. Iz prvega nadstropja, hiše, kjer stanuje po svoji fhiosti širom znana rodbina grofa Lichtenberga, se nas je nsovalo z vsa-kojakimi psovkami, žvižgajoč in tuleč, vmes pa lovski rog. S surovostjo se je posebno odlikoval po svoji deloljub-nosti znani grofič Viktor, ki nam je žugal s puško in samokresom, češ, da nas bo postrelil. (Prosimo, naj se nam za to takoj javijo priče! LTredništ.vo.) Mir je naredil šele gostilničar g. Majcen, ki je povedal lačnemu grofčetu, da je hiša njegova, ne pa grofovih dedičev in da se imajo tudi grofi v njegovi hiši dostojno vesti. Zgražali so se nad to podivjanostjo celo v bližini se nahajajoči naprednjaki in občudovali našo mirno kri. Udeleženec. — Opomba uredništva: Da bo gospod grof v bodoče vedel, kaj se sme streljati in kaj ne, bo poskrbelo c. kr- državno pravdništvo.
lj Park pred justično palačo je resnično eden najkrasnejših v Ljubljani, v katerem so pa klopi vsaki dan na drugem prostoru. Naravnost škandalozno je to, da vpričo cesarjev spomenik nadzirajočega stražnika prestavljajo klopi raznovrstni ljudje in otroci, kakor hočejo in skačejo po klopeh,
lj Za zveste posle. »Laibacher Zei-tung« poroča, da je Kranjska hranilnica na. letošnjem občnem zboru določila 3000 kron za nagrade poslom, ki so služili neprestano 15 let pri eni in isti družini in so najmanj tri leta. že vložniki Kranjske hranilnice. V ta namen določena vsota se je razdelila na 10 nagrad po 100 K in 40 nagrad po 50 K, tako da je lahko obdarovan ih 50 poslov. Za te nagrade se je potegovalo 154 oseb poselskega. stanu. Od teh se jih 10 ni moglo upoštevati, ker niso bili dani pogoji, pod katerimi se lahko nagrade razdele. Od ostalih 144 prosilcev jih je 56 služilo od 15 do 20 let, 23 od 21 do 25 let, 19 od 26 do 30 let. 16 od 31 do 35 let, 17 od 36 do 40 let, in ostalih 13 poslov od 41 do 65 let neprestano pri eni in isti družini. Ta interesantna Statistika se nanaša na primeroma majhen, že vnaprej omejen krog poslov, vendar pa se more kljub temu sklepati, da jo na Kranjskem na eni slra.ni še mnogo poslov, ki zvesto vztrajajo v družini svojega delodajalca, na. drugi strani pa, da ie mnopo družin, ki polagajo važnost na to, da si vzgoje zveste posle, ki dobe tudi v starosti za slom bo v delodajalčevi družini. To je razmerje, pri kate-
rem imata oba dela le dobiček. Hav-nateljstvo Kranjske hranilnice je te dni sklepalo o razdelitvi nagrad in vpošte-valo pri tem v prvi vrsti one, ki služijo najdalje pri enem gospodarju in so tudi najdalje vložniki Kranjske hranilnice. Z ozirom na zanimanje, ki jc je zbudil razpis nagrad med prizadetimi krogi, namerava Kranjska hranilnica tudi v bodoče razpisavati nagrade za zveste posle, tako da imajo oni, ki sedaj pri nagradah niso prišli na vrsto, upanje, priti v prihodnjih letih.
lj V Ljubljanico je padel včeraj na Francovem nabrežju triletni Leopold Gorjanc. Dečko se je na stopnjicah igral, kjer mu je spodrsnilo, da je zdr-čal v vodo, ki ga je takoj odnesla od brega. Na pomoč mu je prišel oficijal deželnega odbora g. Franc "VVillenpart ter že nezavestnega potegnil iz vode.
lj Ponarejene krone. Po Ljubljani krožijo ponarejene krone, katere so prav dobro izdelane. Falzifikati se spoznajo le po polzkosti in so nekoliko temnejši od prvih. Najložje se jih spozna na tem, da nimajo na robu napisa: »Viribus unitis«.
lj Nesreča ali samoumor? Vpoko-jeni rudar, nazadnje mestni delavec, Na Zavrteli štev. 9 stanujoči Tomaž Brvar, rojen v Mošniku leta 1845., pristojen v Peče, okraj Kamnik, je bil do včeraj v deželni bolnišnici. Ko je zapustil bolnico, je moral hoditi ob palicah. Včeraj popoldne ga je videl mestni delavec Hauptman hoditi za bolnišnico ob Ljubljanici. Brvar mu je rekel, da naj pove sinu, da ga pride obiskat, ker ga sicer ne bode več videl živega. Dejal jc tudi, »da se bode do večei-a že spravil v kraj«. In res, ko je policijski stražnik danes zjutraj patrolo-val po hodni poti za Bavdekovim vrtom, je našel tam obe palici in tudi na travi ob bregu Ljubljanice so se poznali v travi znaki, da se je moral tukaj nekdo ponesrečiti in pasti v vodo. Policija je takoj uvedla poizvedbe in dognala da sta bili te palici Brvarjevi. Na podlagi včerajšnjega pogovora s Hauptmanom je sklepati, da je zločin izključen in da je šel mož namenoma v vodo. Ponesrečenčevega trupla še niso našli.
lj Najdenih je pet novih žepnih robcev, katere dobi izgubitelj nazaj pri policiji.
lj Najden prstan. Našel se je otroški zlat prstan. Dobi se ga v trgovini H. Žibert, Prešernova ulica.
lj Izučen krojač z Goriškega bi rad stopil v delo h kakemu ljubljanskemu krojaškemu mojstru. Več pove »Slovenska Straža«.
Književnost.
»Romarica.« Povest iz naroda. Spisal M. Buol; poslovenil o. Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem. Ta resnična povest se je vršila na Tirolskem, glavni dogodek pa na svetovnoznani božji poti Sv. Višarjih. Ta na globoko verski podlagi zasnovana povest nam kaže tolažilno zaupanje in udanost, katera se pri najhujših bridkostih in nesrečah more poroditi samo v verni cluši, ki se izroči božji previdnosti. Ta mir in udanost pa pripomore do srečnih zaključkov tudi v slučajih, ko se po naravnih zakonih ne bi moglo nič več računati na pomoč in rešitev. — Izredno zanimiva in podučna povest je ponatisnjena iz »Domoljuba« in je izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za broširan izvod znaša 1 K 20 v, za vezan 1 K 60 v. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Novost. — Mladinska knjižnica. —
Kakor smo že poročali, je izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« prvi lepo ilustro-vani zvezek mladinske knjižnice »Dedek je pravil«, obsegajoč ljubko pripovedko »Marinka in škratelja«, spisano na podlagi Dobnikarjeve slike »Sirota in škratelja«, ter povest »Bom že še!«, v kateri slika priznani mladinski pisatelj nadučitelj Julij Slapšak na čudovito zanimiv način otroški napaki: Ne-ubogoljivost in odlašanje do jutri. Mla-dinoljubi, sezite po lej krasni knjižici in privoščite našim malčkom dobre in tečne hrane! — S to knjižico je zasnb-vano novo književno podjetje; poleg leposlovne in ljudske k n j i ž-niče, bo izdajala poslej »Katoliška Bukvama« tudi mladinsko k n j i ž-n i c o. čutimo sicer, da je književni trg takorekoč preplovljen z raznovrstnimi knjigami, vendar nam še vedno primanjkuje dobrih mladinskih knjig z izbrano in odločno dobro vsebino; zato smo se orlločili, da. tudi to vrzel izpopolnimo. Tako bo dobivala poslej ljuba slovenska mladina ob določenih obrokih speeiJno zanjo pisane in urejevane knjige v roko. Menimo, da smo » tem ustregli na vse strani. — Knjiga stane 1 K 20 v, vezana 1 K 60 v ter se tlobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Razne stvori.
Velika vročina v Severni Ameriki.
Iz New Yorka poročajo o veliki vročini v Severni Ameriki. V New Yorku je vslcd vročine 10, v Cikagi 15 smrtnih slučajev. Na stotine ljudi sc je zgrudilo na cesti vsled solnčarice, mnogo pa jih je pri kopanju utonilo.
Dohodki ameriškega parobrodnega trosta. J. Bruce Ismay, predsednik International Mercantile Marine, je objavil, da je imel ameriški parobrodni trust v zadnjem letu 38,073.000 dolarjev dohodkov,
Požar v kinematografskem gledišču. iz Magdeburga poročajo, da je pri strelski slavnosti v Warnslebnu izbruhnil med predstavo požar v kinematografskem gledišču. Med občinstvom, večinoma ženskami in otroci, je nastala velika panika. Vse je drlo k izhodom. Vsled srečnega naključja ni bilo resnih poškodb. Gledišče je pogorelo do tal.
Zaradi mačke v smrt. Na Dunaju se je 2. t. m. usmrtila kočijaževa žena Marija Klemisch, ker ji je hišni gospodar odpovedal stanovanje zaradi mačke. Skočila je skozi okno na cesto. Pri tem je hotela potegniti s seboj tudi svojega sina, ki pa se ji je srečno iztrgal z vso silo.
Največji mlin na svetu. Četudi so Francosko sčasoma prekosile v velikosti industrijskih podjetij Amerika, Anglija in Nemčija, vendar se more še ponašati, da ima največji mlin na svetu. Mlin v Corbeilu, ki so ga zadnja leta zelo izpopolnili je v stanu, zmleti vsak dan 7000 stotov moke ter jo razposlati odjemalcem. Ta mlin je tudi največji na svetu.
Llnčanl šofer in avtomobil. V predmestju Barcelone sta se dve mladi deklici, stari 10 in 12 let, vračali na kolesih s sprehoda. V neki ulici, ko sta vozili preko ceste, je zadel v njiju nek avtomobil in ju v pravem pomenu besede razmesaril. V kratkem času se je zbralo občinstvo okolu avtomobila, zgrabilo šoferja in ga linčalo, nato je množica napadla avtomobil in ga zažgala, Policija je morala nastopiti z golimi sabljami in razgnati razjarjeno množico.
Aviatik ponesrečil. Iz Pariza poročajo: Aviatik Lesna se je dvignil v zrak ob močnem vetru. Ko se je spustil na tla, se je desno krilo njegovega mono-plana zapletlo v grmičevje in aparat se je zaletel še par korakov dalje v neko drevo, pri čemur je aviatika vrglo s sedeža. Lesna si je pretresel možgane, zlomil noge in zadobil mnogo manjših poškodb. Aparat se je popolnoma razbil.
Zakladi srebra. Iz Galvestona, Te-xas, poročajo: V zapadnem delu Brew-ster County sta našla lovca Paul Lar-kins in Frank Hillings zapuščen rudnik, v katerem so Indijanci kopali srebrno rudo. Rudnik je bil 75 let zapuščen in ima zelo bogate žile srebra. Imenovana lovca sta sama kopala in odkrila rudnik. Vhod je bil skoraj popolnoma zaraščen in zadelan. Ko sta izkopala precej globok rov, sta zadela na srebrne žile, ki so bile do enega palca debele. Organizirali so družbo, ki bo izkoriščala rudnik, ki ima baje bajno bogastvo.
Izžrebani mož. Lastniki neke velike loterije v Tokiju so došli na izvrstno idejo, da namesto drugih večjih in manjših dobitkov izžrebajo za svoje ženske odjemalke — moža. Cena vsake srečke je bila 16 kron. Vsekakor ne prevelika vsota za — dobrega moža. In tako je namesto obligatnih stvari, vaz in sličnih predmetov, prišel v razstavno okno mož-kandidat. Ta redki dobitek je bil najmlajši ravnatelj trgovine. Naravno je, da se je pred izložbo gnetla do dne vlečenja velika množica občinstva. Japonske dame so prihajale v celih trumah, da malo presodijo, ali se splača staviti na srečo 16 kron. Mladi ravnatelj pa se je pač moral do-pasti ženskim odjemalkam, kajti v nekoliko dneh so bile razprodane vse srečke, a na dan vlečenja je došla na prostrano dvorišče trgovine ogromna množica žensk, ki jc nervozno čakala izid srečkanja. Živahno se je tu razpravljalo o prihodnji srečni dobiteljici, in dame so se že v naprej ljubosumno spogledavale. Končno se jc pojavil nek nastavljenec trgovine in proglasil iz-vlečeno številko srečke. Začul se je naenkrat blažen vzklik in k izžrebanemu možu je pohitelo neko mlado dekle v modri obleki. »Jaz sem vas dobila,« vzdihnila je blaženo simpatična devoj-
ka in sramežljivo povesila oči. »Izžrebani dobitek« se je spoštljivo poklonil in takoj odšel z dobiteljico roko v roki. Svatba se je vršila na licu mesta in mladi mož je srečen odpeljal na dom srečno ženo.
Nevaren ponarejalec bankovcev obsojen v Ameriki. Iz Clevelanda poročajo: Miloš Mandič, ki je po izjavah detektivov najnevarnejši ponarejalec bankovcev v Ameriki, je bil na podlagi priznanja obsojen v dvanajstletno ječo. Obtožen je bil, da je ponarejal bankovce po 10, 20, 100 in 200 dolarjev. Kazen bo presedel v kaznilnici Leavenwor*h. Po prestani kazni ga bodo iztirali v Avstrijo.
ZANIMIVO! — KAKŠNO JE TRŽAŠKO LAHONSTVO?
»Legi nazionale« so darovali v znak protesta proti slovensko-sociali-stični zvezi, ki hoče uničiti italijanski značaj Trsta: Bole, Cherincich, Cos-sutta, Gomiscig, Marinaz, Pockai. Rozman, Ruglianovich, Sardotscli, Sche-gula, Spangher, Sterle, Spinčič in par drugih 6 K 1 vin. Malo sicer, a ker so dali tako čistokrvni Italijani, je Trst obvarovan pred slovensko-socialistično zvezo.
Telelonska in brzojavna poročila.
CESAR.
Dunaj, 4. julija. Cesar se odpelje šele v soboto v I šel, odkoder pride k prestoinemu govoru 18. t. m. na Dunaj.
OBSODRA RUSINSKIH DIJAKOV RADI PREDLANSKIH NEMIROV V LVOVU.
Lvov, 4. julija. Po skoro tri mesece trajajoči obravnavi se je danes izrekla obsodba nad 99 tirni pri predlanskih nemirih udeleženimi dijaki. Radi zločina javne nasilnosti je bilo obsojenih pet obtožencev na tri leta ječe 71 obtožencev v enomesečno ječo, 23 na 14 dni ječe.
POIZKUŠEN ATENTAT NA KNEZA PRIMASA VASARYJA.
Budimpešta, 4. julija. V Palaton Siret.hu je neki neznanec udri v spalnico kneza primasa Vasaryja. Sluga se mu je postavil nasproti, nakar je neznanec večkrat ustrelil na slugo, ne da bi zadel. Prihiteli so še drugi služabniki, ki so prijeli napadalca. Napadalec je izjavil, da je hotel kneza primasa ustreliti.
AVSTRIJSKI ČASTNIKI NA BALKANU?
Dunaj, 4. julija. Listi zabeležujejo vest »Novoje Vremja«, da je večje število avstrijskih častnikov v skupinah po 6 do 7 oseb odpotovalo te dni na Balkan, da proučujejo razmere v Turški, Srbiji, Bolgarski, Makedoniji, Albaniji in Črni gori. Dunajski krogi v. velikim zanimanjem spremljajo dogodke na Balkanu, ker mislijo, da lahko pride do intervencije Avstro-Ogfske.
ITALIJANSKI VOHUN ARETIRAN V TRSTU.
Trst, i. julija. Stavca Senicco so aretirali kot italijanskega ogleduha.
IZ HRVAŠKE POLITIKE.
Osjek, 4. julija. Podpredsednik osješko grupe Papratovič je izjavil, da pri prihodnjih volitvah ne sprejme nobenega mandata. V njegovem okraju bo kandidiral unionist Štefan Barlovič, v dolenjem mestu Oseku, ki ga je zastopal pokojni Neumann, bo kandidiral oddelni predstojnik Brošan.
SOCIALNO ZAVAROVANJE V FRANCIJI.
Pariz, i. julija. Vlada je naročila vsem prefektom, zatreti vse nasilne manifestacije proti zakonu o delavskem zavarovanju, ki stopi danes v veljavo.
STAVKA MORNARJEV.
Hull, 4. julija. Stavka mornarjev je končana.
Liverpool, 4. julija. Stavka mornarjev je končana.
VOJNE PRIPRAVE RUSIJE.
PeterburR, 4. julija. Vojno ministrstvo je naročilo v t.vornici patron v Tula 35 milijonov patron, ki morajo biti gotove Šc to leto.
DOGODKI V MAROKU.
Migador, 4. juliaj, V okolici Aga-dirn je vse mirno.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužlio vest, (la je naš ljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, brat in stric, gospod
Franc Habjan
posestnik, trgovec, občinski svetovalec Itd.
danes ob 2. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 04. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 4. t in. ob polu '.). uri zjutraj iz hiše žalosti v Stobu št. 27 na farno pokopališče v Domžalah.
Sv. maie zadušnice se bodo bralo v farni cerkvi v Domžalah.
V Stobu, dne 2. julija 1911.
Frančiška Habjan, soproga. — Prančlška Auseo roj. Habjan, Ivana Šlibar roj. Habjan, Valentina in Ana, hčere. — Frano, Ivan, Karol in Vinoeno, sinovi. — Valentin Habjan, brat. — Valentin Šlibar, Jakob Anaoc. zeta. — Vnnki In vnnktnje.
Pariz, 4. julij. O položaju že hladneje sodijo. Pričakuje se, da se diplomaciji posreči priti preko sedanjih tež-koč, na novo maročansko konferenco pa ne računajo.
POŽAR V BAKU.
Baku, 't. julija. Deset vrtalnih stolpov gori.
FRANCOSKI STOTNIK OBSOJEN V NEMČIJI NA 6 LET ZARADI VOHUN-STVA.
Lipsko, 3. julija. Francoski stotnik Lux, ki je bil načelnik nekega informacijskega urada in je bil v osebni in pismenj zvezi z nekaterimi osebami, od katerih je dobil razne tajnosti, je bil obsojen zaradi vohunstva na 6 let trdnjavskega zapora.
NESREČA V CIRKUSU.
Meran, 3. julija. V cirkusu Strass-burger jc včeraj veter odnesel streho. Med 400 osebami, ki so bile v cirkusu, je več ranjenih. Nekega kmeta so prepeljali v bolnico.
POZIVI
Znanega dopisnika v »SI. Narodu« z dne 28. junija t. 1. javno pozivljemo, naj dotično vdovo, ki se ji je v naši Hranilnici zaradi 200 K napravilo 100 K stroškov, nemudoma imenuje po imenu in naj pove, kdaj se je to zgodilo, sicer ga javno imenujemo nesramnega lažnjivca in obrekovalca, oziroma, se naj podpiše, ako ima toliko poguma, s svojim imenom, da se pogledamo drugod.
Načelstvo Hranilnice in posojilnice v
Bob. Srednji vasi.
t i t n k o h: iv
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4. julija.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1171
Rž za oktober 1911......9 37
Oves za oktober 1911.....7Q1
Koruza za julij 1911............7 33
Koruza za avgust 1911.....7 27
*v skednje starosti vajena kuhinjskih in gospodinjskih opra-c vil sploii želi sprejeti službo kuharice v manjšem župnišču na deželi ali v mestu. Ponudbe pod šifro MC" na upravo ,,Slovenca1'. 2057 3
Preda se v Kamniku zelo lepa,
enonadstropna vila
z velikim, lepo urejenim vrtom. Vila je posebno pripravna za vpokojene gg. duhovnike. 1'onudbe pod »Vila 14.000" na upravništvo Slovenca.	2052
Razsins.
Razpisuje se služba
oUiBshsso tajnika
za občino Moste pri Ljubljani.
Zahteva, se znanje slovenskega in nemškega jezika.
Prednost imajo prosilci, kateri so že opravljali tako službo v drugih večjih občinah.
Prošnje je vlagati do 15. julija ; nastop službe dno 1. avgusta 1911.
Plača po dogovoru.
I. Oražem
2060 3	župan.
206t Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene vnukinje in nečakinjo, gospodične
Ivane Kordik
zasebnice
izrekamo tem potom za to kakor tudi za krasne darovane vence in Šopke in častno udeležbo na zadnjem potu najsrčnejšo in najboljšo zahvalo.
Ljubljana, 4. julija 1911.
Globoko žalujoči ostali.
Odda se krasno, suho
stanovanje
s tremi sobami in kuhinjo v dru-štvenem domu blizu cerkve v Mekinjah, Posebno pripravno za kakega penzijo-nista. Oddaja izobraževalno društvo v Mekinjah.	2053 2
5tem©uanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo v sredini mesta se išče za mesec
avgust. Naslov pri upravi Slov. 205(>
ŠIVILJA
ki izdeluje bolj navadno perilo in sprejema naročila tudi od starinarjev. se priporoča za dela na domu. Naslov pove uprava.	2054 3
Ifark hotel Jivoli
5)anes v torek in jutri v sredo dva koncerta
sl	filharmonije".
Eaeetek ob 4. popoldne in ob 7. uri zvečer.
2o62	Vstop prost.
[aznanilo.
Vsled preureditve delavnega časa v svoji pekarni sem v položaju izdajati
tudi popoldns
eže pecivo
in sicer izdajam
zadnjo peko ob 5. uri pop.
Nadejajoč se, da sem s tem cenjenemu občinstvu ustregel, se priporočam blagovoljni podpori.
iguai crilSIElf pekovski mojster J L/Ml JMlIlLT, Gradišče st. 5.

A H SI ITT M F I? urar.pn/a največ,n domača i|.......... " Tifn" S
ajg^i^- ' U	exportna tvrdkd ur.zlafmno -- «MW . ij
fe^poIoja%naiViesimtrg in srebrmne bastna tovarna urvSvici. f|.
O	* 2 ..

Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda- i47i Naroča se: Tolsti vrh. p. GustanJ. Koroško.
Silvin Sardenko, Slovanska apostola. Zgodovinska igra v potili dejanjih. Oh 10251etnici Metodove smrti (885—1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več.
»Dom in Svet« 1. 1910. .niše o tej igri sledeče:
Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sla slovanska, apostola, boreč se s poganstvom, razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova jo ta, da pojmuje kulturno delo Cirilovo in Metodovo mnogo globlje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti Često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu dolu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Pa-noncih.
Dejanje je prav mojstrsko razporejeno. Sveta, brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj prikaže na odru samo veliki vpliv, ki Izhaja od njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudapolkove rodbine, a v svetlobi. ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je jako lep, kratek, krepak. Igra je prav primerna za naše društvene Ddre in se bo lahko predstavljala tudi Db bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in je prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo Igro na naših odrih.
A. K. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 10251etnici Metodove smrti (885—1910) izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« pod zavetjem Device Marije. V Ljubljani 1910. Cena 1 krono, po pošti 10 vin. več.
V knjigi so zbrani biseri Slomškove zgovornosti in njegovega poljudnega jedrnatega sloga. Slomšek nam tukaj nedosežno lepo popisuje življenje in delo sv. Cirila in Metoda, pripoveduje o naših razkolnih bratih in prav
zanimivo poroča o važnejših dogodkih v vzhodni cerkvi. Pridejana je pregledna zgodovina češčenja sv. Cirila in Metoda med Slovenci pred Slomškom in po njegovi smrti. V knjigi je mnogo lepega gradiva za cerkvene in duštvene govore. Tudi preprosto ljudstvo jo bode bralo z velikim zanimanjem.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
Kurzi efektov in menjic.
dne 30. junija 1911.
Sprejme se slovenščine in nekoliko nemščine zmožna
UČENKA
v trgovino z mešanim blagom. Franc Božiček. Spodnja Idrija.	>041
V boljšo rodbino se sprejmejo za prihodnje šolsko leto
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 31/2% . Ogrska zlata renta 4o/0 .... Ogrska kronska renta 4°,0 . . . Ogrska investicijska renta 31/2% Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
92-15 92-15 95-70
95 80
116-15 92-05 80-70
110-90 91-10 79-95 19-47 654-25 24-02
117-55 23-50 19--94-60
2-533/4
Pomočnika in učenca za usnjarsko obrt
sprejme takoj Val.Kihar, Polhovgradec.
ki je dovršil 1. semester c. kr. drž. obrtne šole ter delal kot praktikant eno leto pri nekem stavbeniku, išče službe pri kakem zidarskem, mojstru, gre tudi h kakemu arhitektu ali inženirju. Plača se prosj do 3 K na dan. Nastop takoj. Pismen naslov: M. Lagner, Poljanska cesta štev. 27, Ljubljana.	2020
Službe Išče trezen, zanesljiv
cefktfenik
pod ugodnimi pogoji. Naslov: Anton Glavič, Klečet 39, p. Žužemberk. 2031
Za slabokrvne in orebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) Iranko K 4-50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,K1IC
Skrbno nadzorstvo. Zdrava in tečna hrana. Zračno in lepo stanovanje. Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1933
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
licenca
poštenih staršev sprejme takoj
Janko Šink 1967 5-1
lectar in svečar, Kranj št. 107.
v katerih se je doslej nahajala gostilna in špecerijska trgovina. Prostori so na zelo lepem kraju. Natančnejše pove hranilnica in posojilnica Št. Jurij pri Kranju. - Kdor vzame prostore za gostilno mora imeti koncesijo, ker iste pri hiši ni.
2023
Katoliška Bukvama v Ljubljani,
tiiiiiiiniiiiiniiiitiiiiiiiiii>tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii>i!iiiri(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiriiiiiuiiiiiiuiniiiiiiiii>iii»«itiifiiiiiiiiiiiiiiiii(iiitiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiii>itii
flpSrlA y hi Ci pri Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, lJCfllv L U13C11. vezano K 8 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju.
Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
^nrinlnniia Sipisal dr, A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-OUulUlUylj d.	narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temelji-
tosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezije $nt©n JV^cduccUue. ^frAfr
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiriiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiitiHiiiiiinniMiiiiiiiiii
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezana K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
6. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano j{ 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Tayas Sevčenko. — Josip Abram. Pocm z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Shechan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
8.	janjih. K 1-40, vezano K 2-40.
Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez.K3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-—. črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-vviez. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1*—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-GO.
(i. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —"20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjegiavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazarctu. — (i. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. »vezok: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K l-—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in 1 liletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta, (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita, Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra
v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen no izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh deja njih. (11 moških vlog.) — 2. Bdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota, Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštcv, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čurobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: , Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt) Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica, i Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. 1 Boštjan. — Za otroške vloge: Materin bi a-1 goslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za žepske vloge: Fabiola in Neža. }
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.)! K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizor-; ljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času i osvojile vse naše domače odre.

vse te Knlije se tioUe o Katoliški fiuRoarni u Ljubljani, u Knjigarni . Ilirijo" v Kranju in l. Krajec nosi. u Kooem mestu.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.