106. Številko.
V UidUloni, v pet«, 10. mulo 1907.
XL telo. *
,«haja vsak dan »eter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po p.«t prejema«, » .nM^O. deiele za »ne leto 25 K, za pol ieta 13 K. za četrt let« 6 K 50 h, z, en mesec 2 K 30 «■ Zabili   IJI W I  J» *m za mto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za ne leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h.    Za tule deiele toUko več, kolikor znaSa poštaina. - Na mM Is'odobne^posUjarvrnaTočnute se ne' ozira.   Z. _a.ll. se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h. če se oznanil. Uska enkrat, po 10 h, če se Uska dvakrat in po 8 h, če se ttaka^trikratni večkrat - Dopis. ^imMhmM Rokopisi se ne vračajo.    Bradniatre bi opr.vnUtvo je v Knaflovih ulicah «. 5. In sicer uredništvo v I. nadstr, upravnlstvo pa v pritličju, - Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari
fffesetna priloga: „Slovenski Tehnik".
?r*4ai£fra tclefoa Si. 14.
Posamezne številke po 10 k.
Uvravnlahra telefon st. 85.
Pozor somišljeniki!
Pakt med Klerikalci, socijalnim, demokrati In Nemci za slučaj ožje volitve Je -kakor smo poizvedell ravnokar iz popolnoma zanesljivega vira
- perfekten. Vsi bodo šli. ako se Jim posreći ožja volitev, složno v boj za - Kre$arja. Tako se Je dogovoril Šusterslč s Schuesiom In Adlerjem. napredni oolllci! Skrbite za to, da so pili ti trije sovražniki slovenskega naroda -na medvedovo kožo!
Joinelčsnie!
Snoči so se zgodili obžalovanja vredni izgredi
V pomembni dobi. ko se pričenja v naši državi uveljavljati načelo splošne in enake volilne pravice. je najboljši dokaz poli-t ene zrelosti, s ko se volilei udeležujejo volilu-ga gibanja resnobno in dostojno.
Da o takih prilikah vzkipe politične strasti, je pač umevno in odpusti ji vo; nikdar pa se ne bi smele prekoračiti meje dostojnosti.
V interesu dobrega slovesa našega mesta Vas zato resno poživljam, da se v teku volilnega gibanja vzdržujete vsakršnih nedopustnih demonstracij ali celo prepovedanih dejanj.
S tem bode stvari, katero po svojem prepričanju zastopa, vsakdo več koristil, kot če se po nasprot-»iških  — govorjenih ali tiskanih
— izzivanjih da zapeljati k nedopustnim dejanjem.
V Ljubijani, 9. maja 1907.
Zupan: Iv. Hribar.
Zadnji salto mortate kle-kalnlh klovnov.
Včeraj ob 10. uri dopoldne je napravila čedna družba klerikalnih, nam že znanih Avgustov svojo zadnjo „gala predstavo" v dvorani hotela „Union". Angažirani so bili vsi člani družbe. Od znamenitega žonglerja Šusteršiča do brihtnega GostinČarja, vse je igralo. Ta predstava pa je bila zelo slabo obiskana. Na stolih so sedeli sami stari abonenti, ki so večina že siti tega vedno ponavljajočega se programa. Na galerijo pa so napodili nekaj žensk. Vsega skupaj 250 do 300 ljudi, ki nimajo v zadevi volitev z Ljubljano ničesar opraviti. Meščanstva sploh ni bilo. Znani Moakerc je otvoril shod, ter kar sam imenovtJ predsednika shodu dr. Kreka Evangelista. Ta je poprijel takoj besedo, ter tožil nad nehvalež-nostjo Ljubljančanov, ki nečejo pri-poznati, da so klerikalci s tem, da so prodali koroške in goriške Slovence, največ storili v dosego splošne in enake volilne pravice. Lagal je tudi nesramno; tako je rekel, da „Narod" vedno piše, da so delavci barabe in delavke nič vredne ženske. Nato je pogledal na uro, — Susterš'ča še ni bilo od nikoder. — Omenil je nato dogodke srede večer ter rekel, da so ljubljanski liberalci pokazali, da so tudi ti gospodje barabe in da se njih gospem tudi lahko pravi sedaj „cigararce". Žlindre še ni bilo. V veliki zadregi da Evangelist besedo kandidatu Kregarjevemu Žanetu. Kregar pogleda na uro ter prične. „Pu-zdravljam vas cenjeni vulivci. Učeri zvečir sa naš liberalci pukazal. kuku sa umikan. Mi še nekul nisma razbil kakšnga shoda liberalcem, te pa nam nečja dat mir in nam povsod nagajaj a. Učeri zvečer sa pri Haf-neri že ena ura pred shodam zasedi vse prostore. Ko sa pol slišal, de imamo pr Kamenčan shod, sa prši dol, in k sreč že mene ni blo več tam. Jest sem že povedu svoj govor in sem sov že na drug shod. Pa kaj
še to, ampak kar sa napravi zvečer, to je pa ud sile. Pukazal sa s kasnim orožjam de boja vodil boj; dober, tud mi borna pusten odguvarjal na tak načinu. — Ponavljal je nato staro pesem o volilni reformi, in slovesno obljubil da se mora volilna pravica tudi pridobiti za ženske. Pogledal je milo proti galeriji, a nobena ženska mu ni zaploskala. Prosil je ženske, da naj vplivajo kjerkoli morejo, in naj agitiraj o za njega, kajti, če pride on enkrat na Dunaj, bo tudi za ženske vse storil, kar bodo hotele. On bo vse napravil, zavaroval delavce, zidal delavske hiše, ženskam bo priboril volilno pravico in še veliko drugega. Vsak pride lahko k njemu, on bo vsem pomagal in imel za vsakega besedo. Kreku Evangelistu se zdajci razjasni mračno čelo, kajti dr. Šuster-šiČ se prikaže. — Krek takoj namigne Kregarju in ta v hi trici konča svoje klobasanje z besedami, — „prosim vas, cenjeni vulivci, de me boste 14. maja zvulil za puslanca. Vam na bo žou; jest bom vse sturu, samo de bom spounu vaše želje, in tud vas ženske prosim, de po svoji moči pomagate do zmage!" — Trije so zaploskali, Moškerc pravi: živja Kregar, na to vse tiho.)
bnsteršič nastopi na poziv Kreka. Žlindra se dvakrat spodtakne, videti je, da mož ni prespan in da ima mačka. Ko stopi na oder, pogleda na uro. Sploh so imeli vsi strašno mala časa. Zmerom so gledali na ure. — ŠusteršiČ pravi, da je prišel, a da ima malo časa. „Prišel sem vas samo pozdravit, in pa nekaj besedi spregovorit»včerajšnjih dogodkih." ŠusteršiČ pravi, da so liberalci vprizorili v sredo zvečer tolovajstvo pod z a-ščitoljubljanskepolicije. Pravi nadalje, da je nečuveno, da se je to tolovajstvo zgodilo pod načelnikom ljubljanske policije, županom Hribarjem, in da je on poglavar tolovajev ter odgovoren za ta čin. Cela napredna stranka je ena „R a u -berbanda" in župan Hribar da je „Rauberhauptmann". — (Vse tiho, ŠusteršiČ — razočaran.)
Nadalje pravi, da bo on skrbel, da ta tolovaj Hribar ne bo potrjen od cesarja za župana in da se mora policija takoj po drža viti. Tudi za to bo skrbel, da ne bodo pri volilnih komisijah zastopani magistra-tovci, ampak vladni možje. Obljubljal je nadalje, da bo morala teči kri in da bo ta vpila do neba po še večjem maščevanju. Pravil je, da bo takoj prosil cesarja, ki mu gotovo ne odreče prošnje, ter tolovaja Hribarja in celo magistratu o tolovajsko drhal odstrani. — Brezmejno surovi izbruhi tega pijanega politika so bili taki, da so se zgražali nad njim najzagrize-nejŠi njegovi pristaši. Ta mož je naravnost ščuval navzoče na krvavo maščevanje. —
Ker se mu je mudilo iti zopet drugam ponujat svoje infamne laži in obrekovanja, poslovil seje z besedo „14. maja bo dan maščevanja, in on bo skrbel, da bo vlada dala gotovo svojo pomoč.4* Na to jo je hitrih krač odkuril, kajti bal se je, da za svoje besne izbruhe ne dobi že na mestu zaslužene kazni.
Evangelist se mu je zahvalil še mimogrede za to lumparijo, ter pustil prebrati nato tri resolucije. Prva prošnja za podržavljenje policije, druga za odstranitev sedanjih volilnih komisarjev in nadomestitev z vladnimi komisarji. Tretjo resolucijo prebrala je neka delavka, v kateri prosi naČelstvo S. L. S., da ta prične odločilni boj proti liberalcem in da se jih pokonča do zadnjega moža. — Shoda pa še ni bilo konec. Zdajci se oglasi tudi Gostinčar k besedi. Kar je ta govoril, ni vredno, da bi zapisali. Premleval je, kar sta že prej Čvekala Kregar in Žlindra, Krek je zopet pogledal na uro in mu namignil, da je čas, da neha, kar je tudi ubogal kot dober in pošten kristjan kateri si je s trudopolnim delom in poštenostjo pridobil nekaj premoženja. — človek bi bil mislil, da je sedaj vendar že konec shodu. Pa tega za-željenega trenutka še ni bilo. Sedaj se je šele Krek spomnil, da je tudi
on zapisan na vabilu kot govornik, no in hočei nočeš, stopil je zopet na oder in zaslišal se je glas vpijočega v puščavi. Rekel je, da so danes kan-didatje S. L. S. napravili shod, da se le ti pokažejo tudi svojim volilcem delavcem. (Šele sedaj!) Povedati jim mora tudi, kaj pravzaprav hočejo kot kandidatje za državni zbor storiti za svoje verno ljudstvo. Našteval je veliko obljub. Poskusili bodo vlado prisiliti, da zavaruje delavce za starost kakor tudi njih vdove in sirote. V to se bo porabil dobiček pri carini na riž in žito. Dobiček tobačne režije pa se bo razdelil med delavke in delavce tobačnih tovarn. Ženskam je obljubil že v kratkem času volilno pravico, kakršno imajo ženske v Avstraliji. Tam se je skazalo, da imajo ženske boljšo razsodnost, ker so volile same krščanske može. — Zagotovil je, da se bo to zgodilo tudi pri nas, pozval je, da naj v to vsi pomagajo, moški kakor posebno žen-, ske in tudi srednji spol je prosil pomoči. Če vlada ne bo ugodila njegovim zahtevam, treba jo bo odstraniti in prijeti vajeti v lastno roko. Tožil je nadalje, da S. L. S. imenuje „Narod" vedno le klerikalno stranko. Oni niso klerikalci. Duhovnik ni med ljudstvom več, nego navaden človek, rekel je, da prokleta je tista kapitali-stična stranka, ki želi imeti gospodstvo v politiki in pri vladi sami. Potrdil je, da duhovska stranka škoduje narodu in je največje zlo na svetu. (No, Evangelist, ali je Ljubljana brez teh gospodov, kaj pa želi Bonaventura?) (Backi pa so strmeli !) Za tem, edino, na celem shodu, zgovorjenim pametnim stavkom, pa je hvalil Krek še socijalne demokrate. Pravil je svojim backom, da soc. de-mokratje niso proti veri še manj proti duhovščini; da sovražijo samo bogate farje, a revne da ljubijo. Bolj in ljubši so mu socijalisti in Če pride do ožje volitve med cekinom Hribarjem in Kristanom, da bo s po vzdignjeno roko nesel glasovnico z imenom „Kri-stan" (ubogi Kregar, kakšni upi in nade!)   In vsi naj to storijo, saj so
LISTEK.
Dostojevski in Raz-komikov.
(Konec.)
Glede nO b s e d en c e v" je dobro vedeti, da so nekak odzivna „Očete in sinove" Turgenjeva, ki v družbi Grano vskega in veČih „zapadnikov" sam nastopa v romanu. Dostojevskemu se je zdelo premalo, da se je v „Raz-kolnikovu" le nepopolno dotaknil najpomembnejšega Činitelja v duševnem in političnem razvoju svoje domovine — nihilizma. Poleg tega je nihili-zem Razkolnikova preindividualen, da bi ga bilo mogoče sprejeti kot zastopaj očo primero. V zasnutku in razpletku malo izvirni Dostojevski se je tudi tu naslonil na zapadne pisatelje, malo na Bvrona, malo na Gatja-kowa in Spielhagna, malo na San-dovko, na Sueja in druge. Posrečilo pa se mu je, da je bolje od Turgenjeva izbočil karakteristiko nihilizma, zlasti s tem, da ga ni predstavil toliko kot repertoar konfuznih idej in
teorij in ne kot brezzvezno politično stranko, temveč kot kaos besnih volj, ki v svoji napetosti ne vidijo skupnega cilja.
Zasnutek „Bratov Karama-zovih" je bil odmev na Tolstega „Vojno in mir", začrtan 1. 1870. za Časa pisateljevega v Draždanih, in izprva preračunan za ogromno delo v obsegu petih knjig. Kasneje ga je pisatelj skrčil v dva dela, izmed katerih je dovršil prvega. Iz prvotnega naslova „Življenje velikega grešnika" je postal sedanji, po imenih junakov, bratov Karamazovih, po-osebljajočih duševno življenje šestdesetih let, njegovo prenapetost in njegovo vzneseno prekucuštvo. Bolni pojavi, ki so označili to dobo, odsevajo v bratu Dimitriju, ki je v nemoralnosti izgubil vso silo svoje volje in v bratu Ivanu, ki ima pamet v neredu. Dobrodušni Aljoša, tretji brat, pa v svoji prizanesljivi blagosrčnosti predstavlja zdravega ruskega Človeka, ki ga je ljubezen in zvestoba do naroda obvarovala vseh zmešnjav. Pravijo, da spominja hlozofa Solovjega. Stopnjema nas vodi pisatelj po pravcatem peklu vseh mogočih duševnih
bolečin, ki ne okužijo edinole Aljoši-nega raja Kot lek in protiutež napram vsemu zlemu se pojavlja tudi ta ponižna vdanost v naloženo kazen, bodisi tudi krivično, saj je zaslužena z grehi celega nepridnega življenja, namreč pri Dimitriju, ki je zbog videza obsojen kot morilec. Zlo duševne bolezni pa je nepopravljivo in tako ne pade kazen in očiščenje na Ivana, ki je v duhu sokrivec zločina, temveč na Dimitrija.
V tem romanu je ustvaril Dostojevski finale svojega dela, z vsem njemu lastnim bogastvom vrlih in z vso dušečo in pretečo preobilico do-stojevskih napak. Vsekako je podal dragocen dokument tistodobnega duševnega in družabnega življenja na Ruskem, ki pa je žal da večini čita-teljev neprebavljiv. Škoda, da ni mogel več dodleati drugega dela, ki bi bil morda ustvaril tisto ravnotežje v celoti, ki ga tako kaj bridko pogrešamo. Pač pa najdemo v „Bratih Karamazovih" legendo o inkvizi-torju, morda najmogočnejše, kar je napisal Dostojevski. V sredo med modroslovno razdvojenost, v sredo med duše tlačene od dvomov, groze
in bizantinskega duha, postavi stvar -jajoČa roka pisatelja inkvizitorja iz Španske, ki pride prirejat svoje kresove in Krista, ki je drugikrat stopil na zemljo. Z navdušenjem obda množica blagovestnika, ki ga je spoznala pred grmado, in ga pozdravlja, toda mučitelj ga da vreči v ječo, kjer ga obišče. Oblastno mu očita, da je ostavil svojim učencem nauk, ki ga ni mogoče praktično izvesti.
„Prišel si praznih rok; zavrnil si ponudbe satanove, ki ti jih je stavil, ako pretvoriš kamenje v kruh; rekel si, da hočeš vladati ljudi s samo ljubeznijo: le poglej, kam so prišli oni, kam smo prišli vsi! Rogajo se ljubezni in zahtevajo kruha; mi jim ga delimo in oni sprejemajo naš jarem. Jutri te ukazem sežgati. Dixi!"
Mesto odgovora ponudi Krist krutemu svečeniku svoje brezkrvne ustnice. Takrat pa ta odpre jetniku vrata ječe in krikne:
„Odtod! In da se mi nikdar, nikdar ne vrneš!"
*
Večer življenja je bil pisatelju milejši. Plačal je dolgove in se obdal celo  z  nekoliko  udobnostjo, za
kar se je imel zahvaliti pred vsem svoji drugi ženi, ki ga sicer daleko ni dosegala po izobrazbi, a je kazala zanj tem čudovitejše razumevanje.
Objavljanje njegovih „Zapiskov pisatelja" (1873) in socrudništvo pri „Gr až dan inu", ki ga je izdajal knez Meščerski, mu je pridobilo mnogo ugleda in vpliva. V svojem slavofil-stvu je bil zmeren, ako ga primerjamo z drugimi^ in vsaj toliko vzvišen nad svoje sobojevnike, da ni ljubil ruskega človeka slepo, s kožo in kostmi, temveč zaradi njegove bogate, ljubezni, kesanja in odpuščanja tako obilno zmožne duše. Končno je v vsakomur nekoliko entuziasta; kaj ga ne bi bilo v bolnem Dostojev-skem!
Glavno delo njegovo je in ostane za vse čase „Zločin in kazen". Kar se je pripetilo malokdaj, to je doletelo ta roman, da se je znanost približala beletristiki in začela iz njenega dela zajemati nauka in izvajanja : Čudovita intencija pisatelja je storila več od uma učenjakov.
Zgodilo se je že, tudi pri nas, da je ta ali oni, govoreč o literaturi, posebno pa še o odlični bogati književ-
socijalisti dobri, in še nikoli ga ni nobeden napadel. Liberalci pa so mu zagnali železno kepo, in ga bili kmalu ubili. On pozna tistega, a s sodnijo ne bo reagiral. On ne mara s sodnijo imeti ničesar opraviti.
Rekel je nadalje, da mu očitajo vilo, a on je berač, da ni imel še nikoli 200 kron denarja in da je do vratu zadolžen. (Ali mu Žlidra nič neče posoditi? Čudni patroni!) Zago-tovljal je nadalje tudi, da rad umrje za svojo stranko, iz njegove krvi pa bo vzklilo lepše in boljše življenje ubogim trpinom. Evangelist je postal proti koncu svojega hudo ginjen in objel bi bil morda najraje celo galerijo. Priporočal je nazadnje Kregarja in če ta srečno propade, pa kar ko-rajžno za Kristanom. Sčasoma se bodo že sprijaznili. Prosil je tudi, da se umakne prva resolucija o podržavljenju policije. Kislo sta se držala Gostinčar in Kregar, pa kaj storiti. Umaknili so prvo resolucijo na Evan-gelistovo prošnjo. Rekel je. da on ne mara, da bi vlada pomagala, in sploh ne potrebuje S. L. S. nobenih varnostnih priprav. Da se ničesar ne boji in da se ne strinja klicanjem žandarmerije ali policije! Nato je slavni mož končal svoj govor, ki je med delavkami povzročil nekaj ploskanja in pet živioklicev. Nato je dal Krek ostali dve resoluciji na glasovanje, katere so sedeči abonenti zaspano sprejeli.
Shod je zaključil Krek sam in še enkrat povabil vse na vztrajno in močno agitacijo za Kregarja. — Dostavil je pa še. da kompromisa s so-cijalnimi demokrati ne mara!
Volilno gibanje,
Praga, 9. maja. Minister dr. Fort je imel v Kralj. Vinohradih shod. na katerem je razlagal, kake cilje in naloge mora imeti češka politika v sedanjih razmerah. Dokazoval je, da je z novim volilnim redom odpravljena fikcija o nemški premoči v Avstriji. Priporočal je združitev vseh čeških strank. Nove volitve bodo pokazale, ali bo češki narod sankcijo -niral politiko obeh čeških niiuiscrov. Brez te sankcije nikakor noče obdržati ministrske službe. Ako bi ne bil izvoljen za poslanca, odstopi takoj kot minister, a deloval bo Še slej kct prej za koristi češkega naroda.
Lvov, 9. maja. 315 maloruskih kmetov je pri okrajnem glavarstvu v Drohobvczu prijavilo prestop iz gršfco-katoliške v rimskokatoliško cerkev, ker hočejo biti prosti v volilni akciji proti svojemu župniku B a c z y n -sk e mu.
Za gospodarsko povzdigo Dalmacije,
Dunaj, 9. maja. V poljedelskem ministrstvu so se vršile zadnje dni konference o ustanavljanju kmetijskih kreditnih zadrug v Dalmaciji proti oderuštvu in o zadružnih posredovalnicah za
prodajo kmetijskih pridelkov. Novoustanovljeno zadružno zvezo v Spljetu bo poljedelsko ministrstvo krepko podpiralo. Na ondotni kmetijski šoli se ustanovi teČai za uradniški naraščaj za Raitfeisenove posojilnice v Dalmaciji. Nadalje se uvede akcija za tehnično in komercijalno zboljšanje olivinih pridelkov.
Zakaj je bil grof Khuen-Hedervary pri cesarju?
Budapešta, 9. maja. Glasilo neodvisne stranke „Budapest" piše o avdijenoi grofa Khuena-Hedervarvja pri cesarju: nGrof Khuen je prišel h kralju, ko je grof Andrassv zapustil pisarno. Dasi se zatrjuje, da Khue-nova avdijenca ni imela političnega značaja, imamo vendar vzroka dovolj, dvomiti o tem. Bolj verjetno se nam zdi, da je grol Khuen prišel k vladarju z namenom, zasejati spor. Khuen-Hedervary in njegovi pristaši ne dajo miru ; neprestano spletkarijo, da bi narodni vladi metali polena pod noge.u
Grof Khuen Hedervarj' izjavlja v rPester Lloyduu, da je bil v avdijenci le zaradi neke zadeve, ki se tiče njegove rodbine. Verjame mu tega nihče ne.
Novi ogrski šolski zakon pred -lagnatsko zbornico.
Budapešta, maja. Magnat-ska zbornica je v včerajšnji seji sprejela vse predloge, ki jih je parlament rešil v zadnjem zasedanju. Daljša debata se je razvijala po znanem zakonu o pomadžarevanju nedržavnih šol. Vseučiliščni profesor Beothv je zahteval, naj se po-madžarijo vsa konfesijonalna učiteljišča. — V imenu Srbov je izjavil škof Bog da novic da Srbi niso proti učenju madžarskega jezika. Srbi so dobri patrijotje, toda ohraniti si hočejo svojo narodnost in svoj narodni značaj. Iz države pa ne gravitujejo, temuč hočejo kot dobri patriotje na Ogrskem živeti in umreti. Srbi so proti predlogi tudi zategadelj, ker nalaga srbski cerkvi občutna nova bremena. — Runiunski metropolit Me-teanu je tudi izjavil, da odklanja šolski zakon, ker hudo krši avtonomne pravice. Tudi grsko-katoliški škof Ho s z u je izjavil, da odklanja predlogo. Pri glasovauju pa je bil zakon seveda sprejet.
Jubilej kronanja na Ogrskem.
Budapešta, 9. maja. Povodom letošnje 401etnice, odkar je bil cesar Franc Jožef kronan za ogrskega kralja, se izda spominski denar ; nadalje se ustanovi bolnišnica za delavce, v Stari Pesti se zgradi cerkev, pred njo pa se postavi obelisk v spomin na kneza Ar pa da. Tud' za ljudsko akademijo se zgradi palača.
Reakcija na Ruskem.
Moskva, 9. maja. Danes se je ot varil  tukaj   osrednji kongres
reak cijonar je v. Shod bo zahteval diktaturo, razpust dume in brezpravnost za Žide. Zahtevali bodo, naj se Židom vzame volilna pravica, da se ne smejo sprejemati v državno službo in tudi javnih šol ne smejo pohajati.
Petrograd, 9. maja. Reakcionarni pleinski maršal grof D ' H o r -rere in reakcionarni član dume Kru-penski, ki je pri otvoritvi dume zaklical „slava carjuu, sta bila povodom velikonočnih praznikov imenovana za k o in mika.
Posledica  nemške „kulture"
London, 9. maja. Nad 15.000 Hererov, ki niso hoteli več prenašati nemške „ civilizacije", so zapustili nemško kolonijo ter se izselili proti Ngamijskemu jezeru. Vsled napora in pomanjkanja je prišlo na cilj te kakih 4000 izseljencev, doČim so ostali med potom omagali iu večinoma gladu pomrli.
Sejo trgovske in obrtniške zbornice.
V L j u b 1 j a n i, 8. maja.
Predsedoval je predsednik gosp. Lenarčič, ki je naznanil, da so bile volitve v predsedstvo odobrene. Nadalje je prečital dopis mestnega magistrata, da je občinski svet ljubljanski dovolil k ustanovitvi trgovske šole enkratni prispevek 2500 K in znatne letne prispevke. Zbornica je izrekla občinskemu svetu najtoplejšo zahvalo.
Nadalje je naznanil, da južna železnica opetovanim prošnjam za ugodnejšo zvezo med Zidanim mostom in Zagrebom ni ugodila, dasi principijalno ni nasprotna. Treba bo še nadaljnega drezanja.
Prošnji za odpravo blagovnih in upel javo tedenskih živin j skih sejmov v Ljubljani je deželna vlada v principu ustregla ter stvar izročila mestnemu magistratu v popolnitev.
Zbornični tajnik g. dr. M urnik je prečital razne vloge, ki so se odposlale vsled sklepa zadnje seje.
V carinski svet sta se zopet odposlala dosedanja Člana, zbor. svetnik g. Baumgartner kot član, gospod V. Majdič pa namestnik.
Prošnja krojaške in čevljarske zadruge.
Poročevalec zbor. svetnik gosp. R a k o v e c. Krojaška zadruga je priredila preteklo zimo dva strokovna tečaja, čevljarska zadruga pa en tak tečaj. Prva je imela stroškov 340 K, druga pa 357 K. Nobena ne more stroškov pokriti. Kranjska hranilnica je odgovorila, da ne more (?) ničesar prispevati. Tudi od drugod ni pričakovati prispevka. Deželni odbor ne more dovoliti subvencije, ker še ni rešen proračun deželnega zaklada za leto 1907.
Ob takem položaju je stalni odsek sklenil zbornici predlagati, da bi ona blagovolila pokriti vse navedene stroške. OdloČil se je za to. ker je uvidel. da gmotno stanje zadrug ne dopušča, da bi sami pokrili stroške, in ker trdno upa, da bo dežela, ki je pravzaprav izprožila pospeševanje malega obrta in je zategadel pred vsem njena dolžnost, da gmotno podpira priredbe v pospeševanje malega
nosti naših severnih slovanskih bratov, s katero naj bi se seznanil vsak izobraženi Slovenec — ta fraza mi zelo ugaja, ker je že tako častitljiva in stara — izustil v eni sapi ime Tur-genjeva, Tolstega in Dostojevskega. Nepravilno je to pred vsem zategadelj, ker neuk bralec lahko misli, da je eden ravno tako klasik, kakor drugi. In Če kdo ni klasik, ni klasik Dostojevski, kakor je sploh vsa ruska, in priznajmo, tudi vsa naša veleevrop-ska slovenska književnost pokazala doslej pretežno le silo in bogastvo slovanske duše, morda tem impozant-nejše v gorostasnosti neoklesanih in neumestnih form, v katerih se pojavlja. Presajena estetika in posnemana forma se ni obnesla na slovanskih tleh; morda so preplemenita in zmožna boljšega sadu. Treba jih je oploditi s sintetičnim in analitičnim proučevanjem tujega, z modrim eklekticizmom v izkoriščanju tega, kar je ozirom na organski ustroj umotvora aksiom, in z ljubečim negovanjem zakladov jezika, folklore, zgodovine, misli in književnosti.
In, da bo pisatelj spoznaval druge, naj spoznava sebe, kakor se je spoznaval razČlenitelj svoje lastne duše, Dostojevski.  Tz fv&dt ^zjtov je
najprva — in nemara najtežja zapoved.
Naj bi vsakdo, kdor poseže po delih Dostojevskega, gledal njegove vrline in napake obenem. Kajti le slabo je mogoče spoznati, kaj je zares velikega, kaj je večnega na njem. Zdi se mi, da čita knjigo z največjim haškom tisti, ki je naposled ne pohvali.
Nevenljiva vrednost Dostojevskega je njega dušeslovna resničnost in odkritosrčnost. Res je sicer, da se, odkar si je beseda ndušeslovjeu odprla pot v slovstveno kritiko, do malega vsi narodi hvalijo s pisatelji — duše-slovci; mi Slovani smemo biti ponosni, da vsa Evropa ni rodila niti enega Dostojevskega, kakor niti enega izmed mnogih, ki so manjši od njega. Rusko slovstvo je pokazalo svetu z najzmagovitejšo silo slovanski genij, dasi je obenem razkrilo slovanske napake do golega. In v tem ni njegova poslednja vrlina, in zato je Fe-dor Mihajlovič Dostojevski izmed prvih kažipotov do novih izrazov, novih sredstev in novih sil v pripovedujoči umetnosti: je sicer estetična laž, a je tudi estetična poštenost, neizprosna do drugih, neizprosnejša do sebe.
Da je pokazal Dostojevski le ne-
oklesan talent in neizbrušene dragulje, zmožnost, ki je žal da ni mogla povzdigniti povest vseh sredstev tehnike in forme, tega je kriva usoda, ki jo je delil s premnogimi pisatelji. Kdor piše za kruh, ta nima Časa. da bi se ravnal po izreku:
nMille fois sur le metier remettez votre ouvrageu . . . (Boileau, L'Ar t poeti q u e.) in to morebiti tem manj, čim večji, čim silnejši je njegov talent. Dostojevski kaže ravno v svoji neumetno-sti, ki naravnost izključuje vprašanje, koliko je njegova in koliko je šole, svojo brezprimerrio veličino. Sam se je zavedal, koliko ga je prikrajšala borba za obstanek; morda si je rekel marsikdaj, da je težje pisati dobro prozo nego dobre verze, in da brez umerjene harmonije in organskega simbola formalne lepote ni ravnovesja in zanosa, toda usoda mu ni dala popolnosti. Nekaj mora vendar vsakdo imeti, da ne umre zadovoljen.
Ne obžalujmo ga. Tudi napram takšnemu, kakršen je, stoji sredi vesoljne umetnosti le eden, ki je bil bolj dostojevski od Dostojevskega: nedoseženi vzor njegovega dela.
Hafis O.
obrta, svoj čas, ko bo moči doseči potreben kredit, v tem izdatnejši meri odmerila svoje prispevke za pospeševanje malega obrta in tako zbornici zmanjšala njene prispevke in na ta način nekako povrnila sedanje večje zbornične izdatke v te namene. Nadejati se sme tega tembolj, ker je zbornica tudi na drugem polju, namreč za ustanove učencem umetno-obrtne strokovne šole, z izdatnejšimi prispevki zadnja leta nadomestila odpadek, ki je nastal vsled manjšega deželnemu odboru razpoloženega kredita. Za zbornico pome-njajo sicer izdatki za strokovne tečaje veliko obremenitev, vendar pa je odsek mnenja, da naj bi z ozirom na izredni položaj in z ozirom na to, ker so ti strokovni tečaji nekak nadomestek za delovanje obrtnega pospeševalnega zavoda, ki se ne more še letos osnovati, zbornica izjemo ma pokrila vse še nepokrite stroške za tečaje črevljarske in krojaške zadruge.
V stroških teh tečajev je obsežena tudi popolna kupnina za mize in stolice, ki so se rabile pri pouku v vseh treh tečajih. Ta kupnina znaša 79 K 60 vin. in je vračunana v računu za črevljarske zadruge. V računu krojaške zadruge pa je vračunana kupnina za stojala, ki so se rabila za razstavo koncu tečajev. Ta kupnina znaša 53 kron. Če bi zbornica pokrila vse stroške, ji seveda pristoja lastnina teh miz, stolić in stojal. Odsek je bil mnenja, naj se kupijo in ne plača samo razmeroma visoka odškodnina za porabo, ker se bo te predmete rabilo pri prihodnjih tečajih, za kar bi sicer bilo treba vedno plačevati odškodnino.
Sklenilo se je :
1. Preostale stroške za mojstrske tečaje črevljarske in krojaške zadruge v Ljubljani v skupnem znesku 698 K 6 vin. pokrije zbornica iz zaklada za pospeševanje malega obrta proti temu, da preidejo pri tečajih rabljene mize, stolice in stojala v njeno last.
2. Z ozirom na to, da ima vsled odpadka podpore deželnega odbora zbornica sedaj večje izdatke, je naprositi deželni odbor, da blagovoli za prihodnje prireditve v pospeševanje malega obrta oziroma za obrtni pospeševalni znvod izposlovati pri deželnem zboru primerno večje prispevke.
Ustanovitev deželne poslovalnice za pokojninsko zavarovanje na Kranjskem.
Poročal je zbornični pristav gosp. dr. Windischer. Iz njegovega poročila je posneti, da se za posamne kronovine ustanove nekake podružnice za centralni penzijski zavod na Dunaju. Deželnim poslovalnicam je odkazan važen in obsežen delokrog, tako tekoče blagaj nično poslovanje in sploh posli tekoče uprave. Deželnim poslovalnicam bo sprejemati in nadzirati priglasitve zavarovancev, voditi kataster o njih, predpisovati in pobirati premije ter nadzirati osebe, ki uživajo rente. Deželne poslovalnice bodo imele vpliv na vodstvo in upravo centralnega penzijskega zavoda, kar je zlasti pomembno za nalaganje glavnic. Vsaka deželna pošlo* valnica ima pravico do lastne rentne komisije, ki odloča o izplačilu rent in vzgojevalnih prispevkov. Ker pa zakon dopušča, da se za več kronovin ustanovi le ena skupna poslovalnica, bati se je, da bi Kranjska ne dobila lastne poslovalnice, ker je že glede delavskega zavarovanja priklopljena zavarovalnici v Trstu. Interesovani krogi so na shodu dne 24. febr. t. 1. soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo za Kranjsko poseben deželni zavod. Zato je poročevalec predlagal, naj zbornica sklene, da se je obrniti do c. kr. trgovinskega ministrstva v utemeljeni vlogi s prošnjo, da se upravr. penzijskega zavarovanja uredi tako, da dobi dežela Kranjska posebno deželno poslovalnico. Predlog je bil soglasno sprejet.
Prememba organizacijskega statuta za obrtni pospeševalni zavod
Zbornični tajnik dr. V. M u r n i k je poročal, da je trgovinsko ministrstvo naznanilo zbornioi, da želi nekatere majhne premembe organizacijskega ustanovila za obrtni pospeševalni zavod na Kranjskem. Te spremembe, ki so nebistvenega značaja, je zbornica sprejela in sklenila v tem zrni s i u premenjeno ustanovilo predložiti ministrstvu v končno odobritev.
Zimski tečaj za stavbne rokodelce.
Poročal je zbornični pristav gosp. dr. Windischer.
Zbornica je sklenila priporočati deželni vladi, da se zavzame pri ministrstvu za uvrstitev zimskih tečajev za stavbne obrtnike na tukajšnji obrtni šoli med ona ucilišČa, katerih absolventje imajo po zakonu pravico do olajšav glede dobe praktične uporabe. Šola se lepo razvija, lahko se reče, da so zimski tečaji ena najboljših uredb, kar jih imamo v deželi na polju obrtnega strokovnega šolstva. One so neposrednega praktičnega pomena in velike koristi za razvoj zi-
darskega   in   tesarskega    obrta na Kranjskem.   Leta   1904/05   je imet tečaj   11  obiskovalcev,   1905/06 27 190607 pa 28.
Kregar in liberalni „knoli"
Zbornični svetnik g. Kregar je stavil samostalni predlog, naj se zbornica obrne z vogo na trgovinsko iu justično ministrstvo, da se izdelovanj© uniform za državne uslužbence v Ljubljani izroči Je ljubljanskim obrt-nikom. Predlog se je izročil odseku. (Kakor znano, spadajo k uradniškim uniformam tudi kovinski gumbi, iu do teh je dobil Kregar poželjeuje.)
Tajna seja. -
Z iornica je dovolila znesek 500 K učencem in učenkam na umetno-obrtni strokovni šoli, in sicer Mariii Srimšek, Kosu Valentinu, čeliku Viktorju in Lahajnar Rudolfu a 100 K ter Josipu Bricelju, obiskovalcu zimskih tečajev za stavbne obrtnike, tudi 100 K.
Verdijev „Requiem" u LJubljani.
Pred odličnim občinstvom, ki je napolnilo veliko dvorano nUnionau do zadnjega kotička je rešil v torek ve^er pevski zbor „Giasbene Matice" si-jajno težko nalogo, ki si jo je stavil z izvajanjem Verdijevega „Re^uiema-Odbor pa je tudi storil vse, da bi bila ta glasbena prireditev čim sijaj-nejša. Popolni orkester vojaške godb-ljubljanskega pešpolka št. 27. je bil pomnožen z oddelkom vojaške godb« tržaškega pešpolka št. 97. in nekaterimi domačimi gospodi, tako da je naraslo število v orkestru s:delujočih na 74 — gotovo impozantno število za naše razmere.
Istotako je bil pomnožen pevski zbor z oddelkom šolskega zbora „Giab. Matice.H Na odru je bilo torej vsega skupaj do 300 oseb brez solistov
Med  temi  so   bili trije nam že ljubi znanci in sicer: gospa Jeanetta pl.    dr.   Foedranspergova (sopran gospod Ernst vitez Cammarotta nor) ter gospod Julij  Betetto (ba?
Prvič smo imeli priliko občudovati obsežni in izdatni glas gospe Ivice dr. Wagnerjeve (alt). Vodil je to ogromno glasbeno skupino gospo 1 koncertni vodja Matej Hubad.
Nimamo namena ocenjevati delo Verdijevo, ker bi bilo to po enkratnem izvajanju brez partiture naravnost predrzno početje. Poleg tega pa je nRequiemu poljudno obrazložen v razlagi, ki jo je izdala „Grlasb. M .-tica,u tako da si je vsak, kdor se za stvar intenzivneje zanima, lahko napravil samostojno sodbo.
Le toliko bodi omenjeno, da je bil gotovo oni, ki je slišal svoj Mozartov T,Requiem.u izvajau i „Glasbene Matice," kmalu na čistem, katero delo da zasluži prednost 1» izvajanju pa imamo omeniti sled-Gospod koncertni vodja Matej Hubad je dirigiral z njemu lastno energijo iu živahnostjo.
Hubad je  energičen,  strog, da, brezobziren dirigent,  ki ume tudi iz slabejšega materijala izklesati   če . več, vsaj   nekaj   dostojnega. Seveda mu mora biti zbor docela vdan b vdan. In ta zbor mu je vdan!
Vežbal ga je par mesecev — dolga doba, v koji bi se bilo dalo našem mnenju doseči višjo stopnjo popolnosti v izvajanju, akoravno je neovrgljivo dejstvo, da sedanji zl> -kvalitativno nikakor ne doseza on »ga izza časa dunajskih koncertov m tudi dirigent ni več tisti Hubad k ' pred leti.
Kljub zelo energičnemu takti-ranju so bili vstopi večkrat nesigurni in nejasni, n. pr. v točki nLiber scriptus" in posebno „Agnus Dei." kojega uvod je bil preveč suhoparno predavan. Izgovarjanje besedila je bilo na več mestih preostro. Časoma prepedantično odmerjeno, smislu nasprotujoče n. pr. „requiem, requieni* ta „quieinu je bil vendar preveč od-rezau.
Vsako posamezno hibo in hibico pa ni mogoče navesti
VobČe pa se je zbor držal tu n na najtežjih mestih prav krepko, pu-nekodi naravnost briljantno. Omenimo samo „Dies irae," „Sanctus" in „Li-bero."
Kvartet solistov pa po našem mnenju ni bil srečno izbran. Na jedni strani polni alt in mogočni bas na drugi strani Šibek, dasiravno prijeten sopran in tenor. Gospa Jeanetta pl. dr. Foedranspergova je svojo partijo pela z veliko vnemo in razumom Odkar je nismo čuli, je njen srebrno-Čisti glas pridobil — le tremolirauje je absolutno nepravilno. Kriv temu pa je učitelj.
Gospa Ivica dr. \Vagnerjeva ima poln krepak in obsežen alt zelo prijetnega tembra, le da njen glas posebno v višjih legah še ni docela uglajen in izšolan. Tudi ona je pela svojo partijo umetniško lepo.
Gospod Oammarota pa v totek ni bil baš disponiran, vendar se mu mora priznati, da se je mestoma pokazal kot  odličnega pevca  tenorista. Po-
IV Daljo v prilogi.
•J
Priloga „glOTmk—■ jffjtr; it. 106, lat 10. mala
tebno nam je ugajal  njegov „lnge-
niseo.u
Manj nam je ugajala vokalizaoija
predvsem i.
Gospod Betetto je, kot že znano imeniten basist, kateremu stoji svet sirom odprt — če bo prišel dobremu učitelju v roke. V njem se druži krasen glasovni materijal z veliko glasbeno inteligenco, to kaže vsak lijggov nastop — docela siguren nastop. Naj bi mu bila sreča mila!
Omenimo na tem mestu eno, njemu lastno napako v predavanju in ta je, da pogosto na jednem in istem vokalu krescendira brez povoda in proti pravilom, da se nekako z glasom zaleti, kar pa nikakor ni lepo.
Končno nam je pohvaliti Še orkester, ki je dostikrat preglasil zbor in posebno šibkejša solista. Nečista intonacija semtertje je neizogibna, to je umevno.
Toliko o izvajanju. V podrobnosti se ne moremo spuščati ker nam je premajhen prostor odmerjen.
Naše mnenje je, da si je pevski Ebor „Glasbene Matice" z dvema koncertoma stekel novih zaslug za slovensko glasbeno umetnost in da tudi to prireditev smelo lahko zabeleži v zlati knjigi svoje kronike.
Uvažujuč dejstvo, da se ima za svoje uspehe zahvaliti le g. koncertnemu vodji, je pevski zbor podaril g. Hubadu krasen srebrn venec.
Tudi obe gospe solistinji sta bili odlikovani s šopki, doČim sta oba g. solista dobila po jeden venec s trakovi.
Koncert počastilo je več odličnih dostojanstvenikov, mej tujimi tudi g. deželni predsednik.
Eno vprašanje nam bodi še dovoljeno :
1. ) ali bi  ne bilo mogoče ,,Re-uiem"   izvajati   dostojno tudi
brez tujega orkestra in brez šolskega zbora, ter si tako prihraniti mnogo easa in stroškov ?
2. ) ali ni prva naloga „ Glasbene Matice" gojiti domaČo ali saj slovansko glasbo tako v delin kot v izva-jajoČih umetnikih? A. S-
Kri ]e teklo.
Med volilci narodno-napredne stranke je posebno zadnji čas nastalo veliko razburjenje, ki je po vzrokih soditi Čisto naravno. nSlo-venec" jih je v svojih predalih dan-zadnevom napadal z ostudnimi priimki, med katerimi se je najpogostejše brala beseda „barabe". Njegovi hudobni in lažnjivi napadi na župana Hribarja, katerega vsak volilcev narodno-napredne stranke iskreno ljubi in spoštuje, se množe v vsaki številki škofovega lista. In potem ti napadi na narodno-napredno stranko, katero so slikali klerikalci kot tolpo duševno in telesno propalih ljudi! Toliko bolj je rastlo razburjenje, ko so začeli klerikalci onemogočati naše shode, ko so zasedli naša zborovališča s svojimi plačanimi in pijanimi razgrajači. Ne segamo daleč nazaj, omenjamo samo razbite shode v „Mestnem domu", kjer so klerikalci slavili svoje „uspehe" in izdali parolo, da liberalci ne bodo imeli nobenega shoda Teč v Ljubljani, kakor je pisal takrat „Slo venec". Kako so zasedli pred par dnevi lokale, namenjene za naša zborovanja, je še znano povsem. Da je pri takem postopanju s klerikalne strani med naprednjaki ponehala potrpežljivost, na katero so klerikalci vedno računali, ni prav nič čudnega in čisto naravno je, da so tudi naši ljudje, ki imajo istotako kri pod kožo in ne vode, začeli vračati nulo za drago in zasedati prostore, kjer so klerikalci napovedali shode, kjer pa je bilo drugače vse mirno in dostojno in je bil vsak klerikalec le iažvižgan. Da se je pilo po živinsko, kakor trdi „Slovenec", ki je ravno v sredo zvečer prinesel vest, da so naši Sftdje spili prejšnji večer za 160 K Piva, je nesramna laž.
Za sredo pred vnebovhodom *veeer so napovedali klerikalci shod pri Hafnerju, kjer so pa napredai Volilci zasedli skoraj ves prostor, tako h je le kakih 10 klerikalcev prišlo v*nj. Ko so krščanski socialci videli, P jim je zborovanje onemogočeno, ^ali so v gručah v ^Rokodelski dom", W so se zbirali, da bi potem skupaj F na skrivnem udarili nazaj k Haf-siju, kjer bodo, kakor so upali, na-^ednjaki zapustili prostor. Klerikalci prišli trikrat k Hafnerju, a vselej onj. Ker napredujakov ni bilo mo-ipraviti proč, zato so se razkro-i nekaj jik je pa ilo k Kamni-
Čanu na Karlovsko cesto, kjer je bil drug klerikalni shod in na katerem so bili dr. ŠusteriČ, dr. Krek, dr. Lampe, mladi in stari Gostinca r, Pol lako vi hlapci in nekaj žensk. Ko so naprednjaki izvedeli za ta shod, so odšli tudi tja. Da bi kdo delal kake kravaleali nasilnosti, ni nikomur niti na misel prišlo. To potrjuje tudi dejstvo, da niso šli vsi skupaj — bilo jih je okoli 150 — ampak v gručah po štirje ali pet in raztreseno ter po najbolj obljudenih ulicah in ne po stranskih potih. Skupaj je prišlo h Kamničanu najprej 8 ali 10 naših. Mirno so prišli skozi vrata in se hoteliusesti mirno na prazne stole. Komaj jih  pa  klerikalci zagledajo, zakriče  divje,  v  trenutku so pri frčali med naprednjake vrčki, najbližji klerikalci so pa potegnili nože in kot divji mahali po naših ljudeh ter ranili tri, da se jim je curkoma vlila kri. Vsa klerikalna sv o jat je planila zdaj po naših, jih vrgla skozi vrata ven v vežo in od tod na cesto, vrata pa zaprla. Krije ranjencem tako tekla iz ran — neki ranjenec je dobil tri rane okoli vratu — dajeimelnekdo izmed neranjencev ves krvav klobuk, ki mu je padel na tla v kri njegovega tovariša. Tak divji   nastop   klerikalcev je naravno  silno  razburil naprednjake, ki so prihajali pred gostilno. Hoteli so odpreti vrata, da bi vsaj izvedeli imena klerikalnih junakov, ki so pod zaščito katoliških duhovnikov prelivaline-dolžno človeško kri, a vrata so bila zaprta.  Da bi vsaj videli, kateri ljudje so notri,  odprli so zatvornice na oknih. Komaj so jih pa odprli na enem  oknu, prifrcal je v okno vrček, ki je zdrobil spodnjo šipo,  da je steklo zletelo na vse strani.   Ljudi  se je polastila razburjenost,  ki se  ni  dala pomiriti zlepa. Z vso odločnostjo so zahtevali od došle polic i je, da gre takoj noter in da dožene, kdo je  napadel  naše  ljudi z noži. Ker je bilo rečeno, da se to zgodi pozneje, je šlo kakih dvajset naših skozi dvorišče v gostilno, v katero se pride po nekaj stopnjicah navzgor. Komaj so pa odprli vrata, so zakričali klerikalci: ,,Po njih, pobijmo jih!" in v trenutku so  se  zapodili v prišlece in jih napadli tudi z noži. Med temi napadalci je bil tudi čl an „S1 o-venčevega"  uredništva mladi Gostinčar, ki je zagledavši med došleci nekega znanca, zavpil:  „T a hudič je prvi tukaj!" V tistem trenutku je dotični prišlec dobil tak sunek v ledja, da se je na mestu zgrudil na tla in si šele po daljšemčasu opomogel, da je vstal. Klerikalci so odzadaj metali vrčke na naše in kerso jih najbližji obdelavali z noži, so  se  seveda  umaknili pred tako sirovost j o.
Na cesti se je med tem nabralo vse črno občinstva, gotovo nad tisoč oseb. Vse je klicalo: nProč s klerikalno bando, proč z divjaki! Proč s Kregar jem, abcug ŠusteršiČ, abcug Žlindra! Živio Hribar!" Pri tem je bil tak strašanski vrišč žvižganja, da je vse skozi ušesa letelo in da klerika'ci niso mogli zborovati. P o 1 i c i j a j e sicer razganjala demonstrante, a to je bilo vlivanje olja v ogenj, kajti ljudje so bili do skrajnosti razdraženi, množica demonstrantov je vedno naraščala in ves napor policije je bil brezuspešen, dasi je bilo vedno več stražnikov.
Tu je pripeljal član „Slo-venčevega" uredništva Štefe tolpo hlapcev iz gostilne skozi dvorišče na cesto. Popolnoma sam in miren je stal neki gospod na oglu Zvonarskih ulic in Karlovske ceste. Eden izmed klerikaloev se zapodi vanj in ga udari s palico čez glavo, da seje palica raz bila na dvoje. Seveda se je ta junak hitro pomešal med tovariše. Nato .o jo udrli klerikalci pod ***** vodstvom proti naprednjakom in nastal je silen pretep. Klerikalci SO
zopet rabili noto in divjali kot
divjaki. Eden izmed njih, kakor so zatrjevali nekateri, je bil kolar An-žič — je vihtel volovsko žilo in hotel udariti nekega naprednjaka.
Dasi so bili naši ljudje do skrajnosti razburjeni, vendar so se dali pogovoriti od policije,  da so  se razšli. Kakih 200 oseb je naredilo ovacije pred  stanovanji  dr. Tavčarja in župana Hribarja,  pred Ovijačevo hišo, kjer stanuje dr. Š u s t e r Š i č, pa se je razlegalo  silno žvižganje in klici:   „Pereat dr. Žlindra, i z d a j a 1 e c !"  Večina demonstrantov se je nato razšla. Nekaj se jih je podalo   pred   škofovo   palačo v ulico  „Pred škofijo", kjer so pred   njegovimi kanoelijami žvižgali   in   klicali nPereat škof!" Da bi bil nameravan kak napad na škofa, kakor  se zatrjuje v klerikalnih krogih, je docela izmišljeno, ker vsakdo ve, daje škofovo ponočno  stanovanje v sobah obrnjenih na Pogača r j ev trg, kjer se vsako noč lahko vidijo razsvetljena okna, doČim je na fronti palače vedno vse temno.   Ko   so demonstranti demonstrirali  z  žvižganjem, vlila je   neka   terci j alka   iz nasprotne hiše vodo  na nje, pa tudi nekaj trdega je padlo nekaterim na glavo. Ta stvar je vzbudila silno ogorčenje med demonstranti, ki so si odločno prepovedali polivanje ter odšli naprej. Z demonstranti je pa šlo kakih trideset mladih ljudi, komaj šoli odraslih pobov,  ki so začeli metati kamenje najprej v hišo, odkoderje bila zlita voda, potem pa proti Škofovim kancelijam. Pobili so vsega skupaj okoli 15 šip. Policija jih je razgnala in menda tudi prijela nekaj izmed njih.
Obžalujemo in obsojamo, da je prišlo do tega pobijanja šip,  pribiti pa  moramo tudi,
da so bili največji neposredni povod vsem demonstracijam klerikalni noži in „Slovenčeva" surovost, ki se vleče zlasti zdaj pred volitvami kot rdeČanit v tem listu od prve črke do zadnje. Kaki suro veži so klerikalci, dokazuje to, da jih je bilo nekaj aretiranih pred KamniČano v o gostilno in da so razbili potem ponoči kavarnarju Kra-pešu obločnico pred kavarno, hoteč se maščevati nad njim, ker dela za župana Hribarja.
Klerikalna surovost je praznovala torej 2001etni c o obstoja sedanje šenklavške cerkve z noži v rokah in spre-livanjeni krvi političnih nasprotnikov, ki so se vedli, to se mora priznati, zmerno, kajti v njihovem položaju bi bil kdo drug napravil reči, ki bi bile grozne, da si niti misliti ne moremo kako.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. maja.
— Vodstvo narodno-napredne
Stranke iskreno obžaluje in odločno obsoja izgrede, kakršni so se pripetili v sredo ter bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da se ne ponove. — Konštatovati pa mora, da nosi vso moralno odgovornost za take pojave ona stranka in njen voditelj, ki sta vprizorila zoper narodno-napredno stranko in njenega kandidata v Ljubljani tako brezmejno sirov in obrekovalen boj, da se ni Čuditi, ako je naposled zavrela kri v žilah nekaterim našim mlajšim pristašem.
— Velik shod narodnonapred-nih volilcev priredi nSlovensko društvo" v nedeljo dne 12. t. m. ob desetih dopoldne v veliki dvorani nM estnega doma" in pod milim nebom na Cesarja Jožefa trgu. Na tem shodu bodo razni govorniki razpravljali o državnozborskih volitvah s posebnim ozirom na Ljubljano. Ta shod bo zadnji pred voli t v i j o ! Zato poživljamo narodno-napredne volilce, da se ga udeleže v kolikor mogoče največjem številu. Volilo i, nedeljski shod naj
bo prava parada tiste armade, ki bo v torek zmagovito korakala-na volišče, da odda svoj glas narodnona-prednemu kandidatu županu Ivanu Hribarju!
— Preiskovalci Živil.  Kar nenadoma so  se prikazali v Ljubljani c.  kr. preiskovalci živil iz Gradca in  delajo   ljudem nadlego. Našli so se seveda  dvomljivi poštenjaki,   ki  to  izrabljajo,   češ,   da je mestni magistrat poklical te preiskovalce. Resnica pa je, da je te ljudi poklicala c. kr. deželna  vlada,  poklicala jih prav sedaj   v   času   volilnih viharjev in jim naroČila, da začno svoje   poslovanje   v   L j ubij a n i.   Magistrat nima pri tem nič drugega opraviti, kakor da mora dati tem c. kr. preiskovalcem stražnike  na  razpolaganje. Preiskovalci živil so prav koristni ljudje; resnica je pa tudi, da lahko ljudi krivično nadlegujejo in šikanirajo,    kolikor   se jim z 1 j u b i. Pa ne da je vlada poklicala te preiskovalce zato,  da bi sedaj v času volitev sekirali ljudi in jih razburjali ter ste'm napeljevali vodo na klerikalni mlin. Doživeli smo že mar-sikako spletko, in nič bi se nam ne zdelo čudno, če bi se izkazalo, da je to preiskovanje živil tik pred v o-1 i t v i j o   — vladno-klerika-len volilni manever.
— Po LJubljani patrulirajo Orožniki. To dejstvo so gotovi ljudje hitro začeli izkoriščati za agitacijo proti županu Hribarju ter raznašajo govorico, daje vlada proti volji župana Hribarja in mestnega magistrata odredila patruliranje orožnikov. To pa ni resnica. Orožniki so po dogovoru vlade z županom in v sporazumi j enj u z županom dani mestni policiji na pomoč, v o-dijo pa orožniške patrulje mestni policisti.
— „Jutri Vas bodo morali stražiti žandarji, to Vam povem!1
Snoči se je vozil z Gorenjskega klerikalni kandidat za idrijski okraj pometač  „Zadružne Zveze" Gostinčar. Sedel je v kupeju za kadilce, a se je vkljub   temu  silno jezil, da so se  drugi  potniki  drznili v njegovi navzočnosti kaditi.   Jel je glasno zabavljati,   Češ, da se hočejo  iz njega norčevati, ker se je dim cigaret kadil njemu pod nos. Rekel je, da liberalci ne poznajo nobene dostojnosti in da so „ravbarbanda" ter ves razgret klical:   „Jutri  Vas  bodo morali stražiti žandarji,  to Vam povem!" S tem je seveda hotel reči, da b o do ki er ikalci skušal i razbiti današnji napredni shod v Zupančičevi gostilni na Martinovi cesti in da bodo nastopali   tako  nasilno,   da  ne bo zadostovala policija, marveč da bo treba poklicati Še orož-ništvo,  ako  se bo hotelo obvarovati naprednj ake dejan-janskih    napadov. Opozarjamo pristojno oblast na te Gostinčarjeve besede. Ako bo torej prišlo danes v Vodmatu do izgredov, bo njih neposredni povzročitelj Gostinčar, kije že naprej grozil, da bo njegova  sodrga nastopila tako,  da  bo  morala naprednjake  stražiti žandarmerija! Vzdržujemo  se  vsakega nadaljnega komentarja,   prepuščajoč poklicanim faktorjem,   da  izvajajo iz GostinČar-jevih besed naravne posledice. Naše somišljenike pa poživljamo, naj pridejo v Čim večjem številu v  Zupančičevo gostilno na Martinovo cesto,  na shod ki bo  danes zvečer točno ob sedmih   kjer   bo   govoril na-r o dn o - napredni) kandidat za Ljubljano gospod župan Ivan Hribar.   Nihče izmed naših somišljenikov naj  ne ostane doma, vsak naj smatra za svojo častno dolžnost, da se  udeleži  tega shoda. Naprednjaki, pokažite,   da vas ni strah klerikalnih groženj  in prihitite na shod v čim največjem številu!
— Obrtniki o kandidatu Kro-
garju. Od obrtnikov iz Metlike ■mo dobili sledeče pismo: Spoznali ■mo Kregarja na vseobrtnem shodu
na dunaju 27. februarja 1.  1901 in lahko rečemo: Ljubljana je vredna, da dobi  boljšega zastopnika kot je Kregar. Na tistem vseobrtnem shodu na Dunaju je  Kregar pokazal, da nima nič smislain nič razuma za   potrebe   obrtnega stanu ter daje čisto navaden komedijant. Na shodu na Dunaju so bili na dnevnem  redu  izvrstni predlogi, tiČoči se  malega   obrtnika. Iz vse Avstrije   zbrani   obrtniki  so jih odobravali, v edoč, da bilo ž njimi v veliki  meri pomagano obrtnemu stanu. Tudi nemški krščanski socijalci so te  predloge   odobravali. Edini Kregar  ni bil  ž  njimi zado-ljen. Iskal je neke Jude,  da  bi ž njimi glasovali  in je vsakemu predlogu     ugovarjal    ter vedno sam glasoval    proti   predlogom,   za katere   se   je   vzdigovalo   na tisoče rok. Vedno je s  svojim jezuvitsko-zvito smehljajočim  se obrazom ostal sam. Tako se je vedel, daje bilo naju zastopnikov metliških obrtnikov sram, da je Kregar naš rojak, in da ga nisva    branila    in     nisva ganila niti    z  mazincem,   ko   je bil ves shod   do   skrajnosti ogorčen. Vsi tisti   tisoči   obrtnikov, ki so bili na shodu, so dvigali pesti proti Kre-garju in bi ga bili gotovo pretepli in ven vrgli, da niso nekateri tovariši na razburjene ljudi pomirjevalno vplivali, kajti   dunajski obrtniki ne poznajo šale v taki stvareh. Take sramote naša prestolnica ne sme uča-kati, da bi jo  zastopal  kak Kregar, ki je sposoben, da gre v boj tudi proti obrtnikom, če mu to „kaže". Dne 14. maja naj bela Ljubljana pokaže, da je res bela in   naj si izvoli moža kremenitega značaja.   Ta mož je Ivan Hribar.   Njegovo delo bo tudi nam v Korist in na čast. — Op. ured. Po Ljubljani se govori,  da je neki židovski  fabrikant, od katerega dobiva Kregar blago, takrat Kregarja najel, daje govoril zoper  obrtnike.   Velikim židovskim fabrikantom je   bilo  takrat mnogo na tem, da  bi  se kak obrtnik oglasil zoper obrtnike. Kdor zidom služi, tega v potrebi tudi dobro plačaj o.
— Strasten Kregarjev agitator je cerkovnik Tine pri sv. Petru. Po vsej Šentpeterski župniji se plazi okrog in nagovarja volilce, naj bi volili pasarja Kregarja. Kdor se mu neČe slepo vdati, ga psuje in zmerja in mu grozi, da bo moral še Šuster-šiču kljuke „pucati." Revež, komu pa on onesnaža kljuke, kadar berači okrog za bero? Ali niso večinoma naprednjaki tisti pri katerih Tine tako rad pritiska kljuke, kadar se mu gre za bero ? Takrat je pa možiček ponižen in sladak, da bi Človeku kar zlezel v trebuh. Priporočamo našim somišljenikom, naj si dobro zapomnijo mežnarja Tineta in naj se ga zlasti spominjajo, kadar bo potrkal na njihova vrata za bero ! Takrat naj trdo zavežejo sicer radodarno svojo denarnico in povedo Tinetu, naj gre raje „pucat" kljuke Šusteršiču, kakor pobirati milodare pri naprednjakih!
— Shod na Barju. Včeraj popoldne je bil na Barju pri Vidmarju shod narodno-nap. volivcev |z Barja. Shod je bil prav dobro obiskan in je ob velikanskem navdušenju volilcev gospod župan Ivan Hribar razvijal svoj program. Njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Vsa čast Barjanom, ki so se izjavili, da 14. maja vsi do zadnjega pridejo na volišče in oddajo glasove za župana Hribarja!
— Shod v Mostah, katerega je sklicalo politično društvo „Vodnik", je bil dobro obiskan. Predsedoval mu je g. JanČigaj, ki je v poljudnih besedah razložil pomen Žirovnikove kandidature, nakar je gosp. Žirovnik razvijal svoj program. Nekaj socijalnih demokratov, bilo jih je kakih 10, je mirno, ko niso dobili besede, odšlo s shoda. Reči pa moramo, da je ta shod pridobil mnogo pristašev gosp. Žirovniku.
— Boj v ljubljanski okolici.
Za včeraj popoldne so klerikalci sklicali shod v Snebrje pri D. M. v Polju. Shod se je vršil v Avsičevi gostilni. Zbralo se je mnogo volileev. Ker  so  klerikalci  videli,   da  so v
manjšini, so najeli pobaline, da so zaceli volilce zmerjati in nadlegovati. Vsled tega je nastal vihar. V o-lilci so n ap o dili dr. Šusteršiča ter je hitro zbežal in se kar mogoče naglo vrnil v Ljubljano.
— Shod slov. ljudske stranke V Dravljah. Slov. ljudska stranka je za včeraj popoldne ob treh sklicala prav tihotapsko shod v gostilno k Brežjaku v Dravljah. Za obisk je poskrbelo slovito šentvidsko kaplanče, ki se je pehalo po tujih farah in vabilo na shod, a vendar se ni udeležilo več ljudi shoda nego 100, mnogo tudi nevolilcev. Na shod je hotelo tudi nekaj postavnih neodvisnih mož, katere pa tajnik okrajne bolniške blagajne v Šent Vidu — ali kakor se je izrazil: „ich gewesener Gendarmerie-TVachtmeister" ni pustil na shod, med tem, ko je socijalne demokrate samo vprašal: ali si socijalni demokrat in če je to potrdil, ga je spustil na shod. Znani „zaznamovani" dr. Lampe je vlačil prav po nepotrebnem v svoj govor francoske razmere, tako da mu ie zaklical neki zavedni kmet iz Dravelj: Saj nismo na Francoskem! Pravil je, da če bosta Hribar in Žirovnik izvoljena, da se bo šentvidska cerkev na licitandi prodala in zaprla. G. Lampe je mislil, da so Draveljci, Četudi pristaši slov. ljudske stranke, tako nespametni, da bodo take čenče poslušali, ali večina je jela shod zapuščati, tako, da sba kaplan Zabret in „volilee" mlado Gostinearjevo dete, uslužbeno v katoliški tiskarni, govorila že pri manjšem številu poslušalstva. Govorila sta, da je Žirovnik kandidat liberalne stranke, ker ga priporoča policaj Jan-čigaj, ki je uslužben na magistratu. Kaka logika! Zabret je poskrbel, da je shod stražilo 10 žandar je v. Zunaj pa so se venomer g'asili klici „Živio" Žirovnik", „fej Žlindra", kar je nekaj vročekrvnežev si. lj. stranke tako razburilo , da so ubili par šip.
— Klerikalen shod v Šmart-nem pOd Ljubljano je bil napovedan za včeraj ob 6. zvečer pri Kebru. Ker je Šmartno napreden kraj, so naprednjaki zasedli skoraj ves zbo-rovalni prostor, tako da so klerikalci takoj uvideli, da z njihovim shodom ne bo nič v napovedanem kraju, ker so naprednjaki zahtevali volitev predsednika, ki bi ga gotovo oni dobili, ker jih je bilo več. Mlado kaplane je vleklo svoje privržence, katere je obdelaval preje Četrt ure v cerkvi, na neki pod. Naprednjaki so prišli za njimi. Dr. Pegana, ki si je dovolil počastiti -shod, je skrbelo, kaj bo, zato je začel kvasiti, da je shod sklicala klerikalna stranka samo za somišljenike, drugi naj se pa odstranijo. Nastal je prepir, v katerem so se TomaČevci in Jaršani, ki so tvorili veČino kaplanovih moških pristašev, vrgli na naprednjake z noži, hoteč na praznik gospodov po lepi udomačeni katoliški navadi preli vati člo veško kri. Bili so vsi divji in dani prišla žandarmerija, bi bili divjaki dosegli svoj krvav namen. Naprednjaki so potem odšli, otroci katoliških staršev so pa metali kamenje za njimi! Res lepa vzgoja! Dr. Pegan je potem kvasil na shodu večinoma ženskam in otrokom bedarije, da bo dr. ŠusteršiČ odpravil vse davke, poskrbel, da dobe kmetje vse žrebce zastonj, nobenih vojaških vaj ne bo itd. S takim govorjenjem klerikalci najbolj dokazujejo, koliko razsodnosti je v njihovih ljudeh.
— Shod v Medvodah pri Je-
sihu, katerega je sklicalo politično društvo „Vodnik" za neodvisne volilce, je posetilo okrog 200 zavednih mož, med njimi nekaj pristašev si. ljudske stranke. Shodu je predsedoval gosp. Jančigaj, kateri je razložil pomen obeh nasprotnih kandidatov v ljubljanski okolici ter pozival somišljenike si. ljudske stranke, da naj se z ozirom na posledice novega zakona v varstvo volilne svobode dostojno sadrže. Iu ti so se tudi popolnoma dostojno vedli, ko bi ne bil poslal preški „pomarančar" par mladih ljudi j na shod, kateri so se preje opili, da bi delali nemir. Vendar se je predsedniku posrečilo napraviti mir, in
ker so se ti fantje zbali ondi se na-hajoČih 2 stražnikov, tako, da so vsi možje tudi nasprotne stranke z zanimanjem sledili krasnemu govoru g. Žirovnika, iz katerega so spoznali, da bi bil, če hočejo odkritosrčno priznati, Žirovnik mož za ljubljansko okolico. Koje še g. Jančigaj pojasnil važnejše točke glede novega volilnega zakona, se je zaključil shod z živio-klici na Žirovnika.
— Iz Šmarja pri Ljubljani.
Kakor je znano, sedi po zaslugi različnih farovških in klerikalnih spletk v našem občinskem odboru 10 takozvanih klerikalnih in 8 takozvanih liberalnih odbornikov. Sicer veČina niti ne ve, niti kaj se pravi klerikalen, niti kaj je to: liberalen — razlaga se ta stvar nekako tako: kdor je za fa-rovž in za gospode, tj. kdor „kleči", je klekavec, ali, kakor se pravi: klerikalec, kdor pa je kaj več bral, in ni posebno vnet za farovž, ta je pa: libebravec, ali, kakor se lepše piše: liberalec — vendar sta si oba dela zelo nasprotna, dasi nihče ne ve zakaj. Mesto da bi skupaj delali v korist občine, se prepirajo za prazen nič. Kjer se pa prepirata dva, tam tretji dobiček ima. Tako bo tudi tukaj. Dejanje in nehanje tega odbora je torej brez pomena in doslej ni znan še noben korak, ki bi ga bili storili občini v korist — Da da je le za farovž prav, za Šmarce je potem vse dobro. Da bi pa vendar imel odbor pokazati kako delovanje, so se spravili na — mesogledništvo. Stvar je res zelo lepa in dela čast celemu odboru. Štirje odborniki — vsi iz onih 10 — so imeli namreč nesrečo pri živini in mesogled jim — vezan po postavah — ni mogel dovoliti, da bi se taka stvar pe'jala na prodaj v Ljubljano ali kamorkoli, kajti čemu bi bil mesogled, če bi se smela vsaka crko-vina prodajati. Ker se je mesogled torej držal svojih postav — ga je si. šmarski občinski odbor odstavil. Seveda je bila težava povedati, zakaj ga odstavi. Toliko so bili vendar pametni, da resnice niso povedali, dovolj je bilo, da šmarski odborniki niso smeli po svoje delati s crknjeno živino in so zato poiskali drugega me-sogleda. C. kr. okrajno glavarstvo se seveda za take slučaje ne briga in pusti županstvom prosto roko. Dobro bi pa le bilo, da bi se pregledal zapisnik one slavne seje, da bi se pogledalo, koliko je bilo pričujočih in drugo. S takimi stvarmi se torej peča šmarski občinski odbor. Ko bi si iz volil namesto slabšega .mesogleda boljšega, bi bilo prav, ako se pa dela narobe, potem ni prav. To ni napredovanje, ampak nazadovanje in moramo tako postopanje obsojati, ne samo zaradi razmer v občini, ampak tudi zato, ker bi se lahko sodJo, da se je v današnjih časih, ko se omejenost in nazadnjaštvo povsod preganja, oboje naselilo v mirni Smaiiji. Stvar bi bila zelo smešna, ko bi ne bila dovolj žalostna in značilna za razmere, ki vladajo v tej občini, ki je samo tri ure od Ljubljane — in ob glavni cesti. — Za volitve se seveda že pridno agitira. Generalu Šusteršiču se niti ni zdelo vredno napraviti kak shod ali da bi se vsaj enkrat pokazal svojim „zavednim volilcem". Misli si namreč, da je v Šmarju itak varen. Pa morda ne bo vse tako. Kar je zavednih mož, bodo vohli vsi neodvisnega kandidata g. J. Žirovnika, ki se malo bolj zanima za kmetsko in gospodarsko vprašanje v ljubljanski okolici, nego ŠusteršiČ, ki ima s klerikalizmom preveč opravka, da bi utegnil morda pogledati, kake so potrebe kmeta v ljubljanski okolici. — Razsodnim in zavednim šmarskim volilcem torej kličemo: 14. maja vsi na volišče zoper generala klerikalne bande, ki je tako globoko ponižala in gospodarsko uničila šmarsko dolino.
— Klerikalno divjaštvo. Pol. društvo „Jednakopravnost" je hotelo včeraj dopoldne prirediti shod na Bevkah pri Vrhniki. V to svrho so prišli v spremstvu župana Jelovšeka kandidat Gruden in posestnik vitez Premerstein iz Jeličnega vrha ter tajnik J. Novak iz Idrije Domačini so hoteli, naj se vrši shod v šolskem poslopju, ali nasprotniki so vzeli ključe ter jih oddali župniku. Pripomnimo, da je shod naznanil župnik
v cerkvi. Somišljeniki-domačini so sklicateljem sporočili, da klerikalci nekaj nameravajo in svetovali, naj se shod ne vrši. Ker se je videlo, da ne bo moči zborovati, so se odpravili zgoraj imenovani na odhod. Prvi je šel posestnik Premerstein, za za njim kakih deset korakov pa ostali. Pot proti šolskem poslopju so klerikalci predvsem ženske in otroci zastrašili, misleč, da se bo shod vršil. Sklicatelji pa so krenili na levo proti Logu. V tem pa začno trije kmečki fantje metati dolga polena predvsem na Premersteina, potem pa še na druge, ženske in otroci pridero od cerkve ter prično vpiti ter m e-tati kamenje in blato. Napadeni mirijo in svarijo ljudstvo, naj bo vendar pametno in se obvaruje nesreče, a nič ni pomagalo, nahuj-skano ljudstvo je nadaljevalo svoje krščansko delo in naprej metalo kamenje, opeko, polena sploh vse, kar j imje prišlo v roke. Le previdnosti napadenih se je zahvaliti, da se ni zgodila strašna nesreča. Z občudovanja vredno nev-strašenostjo in hladnokrvnostjo je stopil nasproti klerikalnim podiv-jancem župan J e 1 o v š e k, ki je bil zadet in ranjen na nogi. Zastonj so bile svarilne besede, klerikalni junaki so s povzdigne« nimikoli drli naprej in kamenje je letelo na naprednjake, ki so se nahajali v smrtni nevarnosti. Ker se je videlo, da se klerikalci v svoji podivjanosti ne straše najhujšega, zapreti Premerstein s samokresom in bilje primoran ustreliti za strah v zrak. Šele sedaj so odnehali klerikalni divjaki. Zvršilo se je najhuše javno nasilstvo, ki do danes najbrže nima primere v sedanjem volilnem boju na Slovenskem, ki pa tudi glasno govori, kam vede večno hujskanje kranjske duhovščine, ki po nalogu svojega žkofa, dan na dan ščuva in bega nezavedno ljudstvo. To so sadovi in pomilovati moramo nesrečno slovensko ljudstvo, ki donaša žrtve za pobesnelo duhovništvo in ki toliko časa ne spregleda. — Kaplan Sušnik je imel na Vrhniki pridigo, nad katero so se zgražale celo klerikalne ženice. Vsa prepoved ni obsegala drugega, kot hujskanje proti liberalcem in socijalnim demokratom, malo, da ni naravnost ščuval na poboj teh. Ali se je potem čuditi takim dogodkom, kakor so se dogodili v Bevkah! Naravna posledica so takim p r o p o-v e d i m. Ali prepričani smo, da se bo vse to grozno maščevalo na njih samih prej ali slej. Igrajo se z ognjem in nastal bo požar, tak, kakor si ga predstavljati ne morejo. Naj se torej le nadaljuje brezmejno hujskanje pod patronanco škofa, povračilo ne izostane, a prišlo bo tem hujše, čim poznejše.
— Kandidat dr. Krek pri maši — brez vina! V nedeljo 28. aprila je prišel dr. Janez Krek po svojem agitacijskem potovanju tudi v Motnik. Tu je imel ob desetih mašo, h kateri je prišlo kakor navadno mnogo ljudi. Maša je šla Janezu Evangelistu precej izpod rok in ljudje so se že veselili, pa bo to pot „opravilo" trajalo prav kratko. Na veliko njihovo žalost pa se jim ta želja ni izpolnila. Ko bi namreč moral po darovanju Janez Evangelist naliti vino v kelih in je posegel po dotični stekleniČici, je v strahu opazil, da ni vina v njej. Osuplo je mož dlje časa zrl predse, ne vedoč si pomagati iz zadrege. Sele ko je ljudstvo jelo sumljivo pokašlje-vati po cerkvi, opazivši, kako je Janez Evangelist nepremično strmel na prazno vinsko stekleničico, se je dr. Krek vzdramil iz osuplosti ter zauka-zal ministrantu, da gre po vino k župniku. Ker je pa župnik trdil, da je že dal za mašo potrebno vino in ga je bilo treba šele prepričati, daje morda dotično vino spil kdo drugi, je trajalo dobre četrt ure, predno se je vrnil ministrant z vinom. In ves ta čas je moral stati dr. Krek kakor lipov bog pred altarjem in vdan v božjo voljo čakati na rešitev. Ljudstvo pa je, mesto da bi molilo, zbijalo iale po eerkvi iz „nesreče", ki se mu je prigodila. ZavednejŠi kmeti so
si Šepetali na uho: „Kaj, tale naj bo naš poslanec? Saj niti maše ne zna pošteno opravljati, kako naj nas potem pošteno zastopa". Drugi so delali hudomušne opazke, ki bi an ti alkoholiku Kreku nemara ne bile všeč, ako bi jih slišal. Stare pobožne ženice so pa stikale glave in ugibale, kaj naj neki pomeni to, da „gospod" pri maši niso imeli vina. In uganile so jo brihtne glavice! „Oj, oju, so po maši javkale, „gospoda čaka velika nesreča! Ježeš, ježeš, pa so tako „fajn" gospod!" Ljudje, ki baje poznajo razmere, pa pravijo: Župnik vedo, da gospod Janez Evangelist ne pij o za boga in za gada ne vina, zato tudi stekleniČice niso dali napolniti z vinom, ker so mislili, da so gospod Krek tako „kunštni", da znajo maševati tudi z vodo. Če so Janez Evangelist res tako „kunštni", ne vemo, bodo to povedali že sami na kakšnem shodu, saj mu vedno primanjkuje na shodih tvarine, o kateri bi se dalo razpravljati. In zanimiv kapitelj bi bil to — maševanje z vodo pa brez vina!
— Šentrupertski kaplan se
silno trudi, da bi pač vsak zatrobil v klerikalni rog. Da se kateri ne zmoti, mu gre prav dobro na roko tudi tamošnji mežnar, tajnik „Katoliškega izobraževalnega društva" (katero vedno bolj hira) — Klofetar po imenu. Ljudje v Št. Rupertu in njega okolici trdijo, da bodo vsi klerikalni agitatorji še znoreli. Toliko uspeha imajo namreč njih agitacije. Vera, cerkev, cerkveni obredi in shodi dajo prav dobro sredstvo za agitacijo. Tako na primer se je celo šentrupertski župnik na velikonočno nedeljo obrnil o d al t ar j a proti ljudstvu in oznanjeval, da pride dr. ŠusteršiČ v Št. Rupert in vabil ljudstvo na shod. Ves čas je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo in mesto ZveliČarjevega imena, so klicali dr. Šusteršiča. Ni Čudno, da se resnično verni, pobožni in dostojni ljudje zgražajo nad takim početjem v cerkvi. Župnik, ki še oltar ožlindra, je res nekaj posebnega. Katoliška „hranilnica in posojilnica" pritiska povsod na zadolžene posestnike. Radi tega imajo še vedno nekaj pristašev v svoji stranki, toda jasni se tudi tem. To se je pokazalo ta teden tudi v Št. Rupertu. Šentrupertski kaplan je izrabljal ob križe vem tednu procesije ter farbal vernike z izmišljenimi vrlinami dr. Hočevarja in nad vse grdil poštenjaka Penco. Po liberalcih, katerih v šentrupertski -mokronoški dolini sploh ni, je udrihal, da je ljudi kar zona spreletavala. Po njegovem mnenju je vsak — liberalec in brezverec, ki ne bo volil dr. Hočevarja, čudno je gledalo to kaplanče, ko je pred sabo videlo same brezverce, kajti nobeden vernikov - poslušalcev ni vzdignil roke za dr. Hočevarja, četudi ima ta osem šol, je bolj izobražen kot vsi drugi pp kaplano-vem mnenju, je kmetskih staršev sin itd. Kaj bo ta poba nas učil, so dejali ljudje o kaplanu in se razšli. Ker ničesar ne opravijo kaplan, mežnar in drugi pri moških, spravili so na ženske, a brezuspešno. VeČina ljudstva noče več verovati tem ozuanje-valcem prepira in sovraštva, ono je uvidelo, da jim je le za njih moč, oblast, svoj žep in trebuh. Zato bo volilo poslanca po svoji volji, kandidata, ki ga ono dobro pozna in spoštuje kot poštenjaka ter dobrega posestnika, ki so mu dobre znane kmetske razmere.
— Dober svet kaplanu Prav-harju. Kaplan Pravhar v Žireh je jako hud političen petelin in v sedanjem volilnem bcju silno vnet za katoliške poslance, da preprečijo razpo-roko, ki bi jo baje uvedli liberalni poslanci. Pravharju damo dober svet, naj se mož nikar preveč ne sili „na-prej". Ako ne bo miroval, mu pokličemo v spomin, kako in zakaj je moral bežati z Rake pri Krškem, zakaj je hodil na bližnji Studenec iu kaj ga je vleklo tja, ali župnik Až-man in njegova dekla ali kaj drugega. Torej pamet fant!
— Nadutost farja Kocjančiča
je znana že daleč naokrog. Kot skrben delavec v vinogradu Gospodovem, je posebno ■•daj, ko se bližajo volitve, jako delaven in agilen. Mož se nam smili radi preobilnega
ic
e
i!
T
m
n i
posla. Enkrat leta na shode, drug; Ščuje razne jezikave babnioe pro učiteljem, tretjič se pelje s svojo pr častito kuharico v Ljubljano na ra vedrilo itd. Med tednom premišlj govore, ki jih govori s prižnice sv0 jim brumnim backom. S takšno dn ševno hrano pita svoje katoliške fa rane, kako zlorablja prižnico v poli tične namene, naj podamo tu le vleček njegove pridige, ki jo je imft zadnjo nedeljo. Poslušajte! „Predrag v Kristusu! Bliža se 14. maj, bliža} se volitve! Kam se bodete odloČili Hudi Časi se bližajo sveti katolik cerkvi. Hočejo jo zatreti. Možje, al želite, da bodo zmagali liberalci Gotovo ne, ker potem bo tako, ko je na Francoskem. Poslušajte, kaj i tam godi! Najprvo so pometali boa iz šole, potem so zaprli cerkve. Lj beralci na Francoskem katoliške dn hovne suvajo, če jih le vidijo na ca sti. Ce pa kakega vernika slišijo, < moli očenaŠ, ga do smrti pretepaj tako, kakor sbe vi, katoliški mlade, niči, lansko leto onega, ker je bra „Slovenski Narod". Slovenski liberal so pa še hujši, ker ti hočejo vse e: k ve podreti, nas, božje namestnik pa pomoriti.) Liberalci pravijo, r niso naši poslanci nič storili^za kmetij Res je, pa zakaj? S. L. S, je imel le 10 poslancev, liberalnih je pa bil več sto in 10 „naših" ne more nij opraviti. Vsega tega so krivi lib ralci! Vsi morate voliti katolisk poslance, saj bi tudi Kristus vol poslance S. L. S. Moliti ho čemi za njih zmago ne samo n Kranjskem, ampak za celi Avstrijo! Da pa ne bodete re kli, da to delam iz svojeg nagiba, vam povem, da so t naš prevzvišeni škof v po sebnem listu zaukazali že lan sko leto. Rekli so tudi, d spadajo volitve v področj naše svete, edino zveličavc cerkve. Krščanski možje in mlade niči, še enkrat vam kličem: Živio na kandidat dr. Hočevar! Amen."
— Izzivač. SnoČi ob en Četr na devet, ko so tri osebe Čakale m hodniku Karlovske ceste pri posta jališču električne železnice, je prik mimo neki priprost človek> naj bris kak podkupljen klerikalec, in zača izzivati, zakaj da stojimo tukaj, daj« za njega tudi hodnik, akoravno ji imel v sredi na levi in na desni to liko prostora, da bi bil lahko preo bračal. Mož ni jenjal izzivati tolike časa, da sem bil primoran iti m stražnico. IzzivaČ jo je med tem po pihal. Slavna mestna policija naj po trebno ukrene, da ne bode Ijudstv ob tem volilnem času v Florijanskii ulicah in na Karlovski cesti v nevarnosti.
— Nesramno obrekovanje „Slovenca" Županstvu v Mokronog: očita „Slovenec", da je falsifici ral o imeni gg. Frana Žagarja ii Iv. Tel k a. To je nesramno obreko vanje županstva mokronoškega. 2t panstvo je dalo tiskati lepake in 1* take v sporazumljenju z na njik podpisanima županoma. Da to ni si* parija, se dokaže „Slovencu" pr s o d n i j i.
— Oessmannovo agitacijskt potovanje v Kočevju je zahteval?
človeško žrtev. V Kočevski Loki j* župnik Krainer nahujskal svoje privržence, ki so šli potem s poleni nad svoje politične nasprotnike. Nekem možu je priletelo poleno v glavo, & je kmalu izdihnil.
— „Izobraževatelji" našeg* dobrega ljudstva. Od Drave se nam piše: Hiperbrumni „Slovenec" omenja v svoji 108. Štev. z dne 6. maji t. 1. med „štajerskim! novicami", di je minuli četrtek, to je 2. t. m. po* sebni vlak pripeljal nad tisoč romarjev v Maribor. VeleČasten je bil baje prihod v mesto s kolodvora v spremstvu mnogih duhovnikov. Slovesnost se je v novi baziliki sijajno zvršil*-„Dobro slovensko ljudstvo^-citiramo dobosedno ! — se je p risi" poklonit nebeški Matari, ki j*
nekdaj imela svoje bivališče * Konjicah11. V Konjicah torej ni v* Matere božje! Od kdaj pa ne Menda od tačas, kar se je preč. Voh preselil v Maribor. Kam pa se bo preselila, ko Voha več ne bod« 1 Mariboru?!    Ne   izrabljajte vsndtf
olj«? porodnice v politične namene! j tako dobro vemo, kakor političen 0mandant ^Kmetske zveze", dr. Ko-0sec zakaj se je priredila ta ro-jarska komedija. To, kar počenjate ' mariborski osrečevaici „našega dosega ljudstva", je že — preneumno.
— V občini Libuče pri Pli-
erkU na Koroškem so zmagali Slo-enci pri občinskih volitvah dne 7. m. v vseh treh razredih. Nasprot-^ so se kar poskrili.§
— Nemci v Trstu bodo oddai
>r; državnozborskih volitvah prazne istke, da na ta način štejejo svoje
rlasove.
— Imenovanje. Sodni tajnik v Celju Otokar Cernstein je imenoma za okrajnega sodnika v Kočevju.
— CLI. odborova seja „Slovenske Matice" bo  v ponedejek. ne 13. velikega travna ob petih po-oldne v društveni pisarni. Spored:
Naznanila predsedstva. 2 Potrditev apisnika o 150 odborovi seji. 3. ajnikovo poročilo. 4. razgovor o le-ošnjih publikacijah. 5 Določitev spo-eda za letošnji občni zbor. 6. Even-ualia.
— Slovenec   — sotrudnik
^impliCiSSima".    Zadnja številka najboljšega nemškega umetno satiric-ega   lista   rSimplicissimus"  je pri-esla večjo risbo slovenskega slikarja igrana Tratnika.
— Izpred sodišča. Vzklicna razprava v zadevi dr. Robide in dr. Divjaka bo jutri, v soboto.
— Poročil se je gosp. Ivan Kenda, plinarnik v Rožni dolini pri Dunaju, z gdč. Anico Weber iz Ljubljane.
— Izlet V LJubljano napravijo v soboto to je 11. t. m. pod nadzorstvom naduči tel j a Fran Kozjaka in učiteljice F. Jankovič učenci 6-razredne ljudske šole v Toplicah. Pri tej priliki si ogledajo dež. muzej.
— Vaščani, ki se jim dobro godi. Tri kilometre od Rateža na Dolenjskem leži vas Potov vrh, ki šteje 36 hiš. V vsej vasi ni nobene gostilne, nobene žganjarne, a tudi nobene prodajalnice. Ljudje izdelujejo platno, žive zmerno, delajo pridno in nikdar ne pride nikomur na misel, da bi se izselil v Ameriko ali kam drugam. Polje imajo najlepše obdelano, v snažnih hlevih sama dobro rejena živina, kokoši pa ima vsaka hiša najmanj po 20. Hiše in sploh poslopja so lična in lepa, znamenje da so last skrbnih gospodarjev — Kakor pripoveduje prof. Trdina v svojih spisih, je bil v Potovem vrhu rojen sv. Feliks, ki počiva v Novem mestu.
— Krvava justica v šoli. Kaplan Josip Nagode v Trebelnem je nam poslal ta-le popravek: Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862 drž. zak. štev 6 ex 1863, zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod zaglavjem „Krvava justica v šoli" v 99. štev. z dne 1. maja 1907 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem jaz učenca Alojzija Primšiča zgrabil za noge, ga vzdignil in z glavo bil ob tla. 2. Ni res, da sem ga postavil na glavo in ga za noge držeč neusmiljeno pretepal. 3. Ni res, da sem ga z glavo butal ob tla. Res pa je, da sem od malovredne in večkrat radi tatvine obsojene matere nravno pokvarjenega otroka po dolžnosti kaznoval. 4. Ni res. da so drugi otroci to videč, začeli jokati, res pa je, da so se prav srčno smejali. 5. Pri obravnavi, dne
3. maja 1907 me je si. c. kr okrajno sodišče popolno oprostilo. — Ne vemo. v koliko odgovarja ta popravek resnici, zato prepuščamo odgovor 2& ta popravek dopisniku, ki je nam poslal dotično notico.
— Divjost nemških avtomobi-listov. Nemški avtomobilisti v naših krajih večkrat vsled svojega silnega divjanja provzročijo kako nesrečo, ne 3a bi se potem za ponesrečence kaj brigali. Tako je v soboto pri Zalogu pri Postojni Rihard Bethmann iz 3xunewalda pri Berolinu zadel v gospodarski voz Matije B u r g e r j a iz Postojne s tako silo, da so Burger m tri druge osebe bili vrženi na tla. Burger je obležal nezavesten inje šele po daljšem času prišel k sebi. Dobil je več poškodb. Bethmann jo je svest si prestopka pobrisal z vso hitrostjo naprej, a so ga prijeli v Voloski in oddali sodišču v Postojni.
— Prostovoljno gasilno društvo Prekopa pri Vranskem priredi povodom blagoslovljenj a svoje brizgalne dne 12. maja narodno slavnost.
— Iz Šaleške doline se nam
piše:    Na   dan   sv.   Florjana, dne
4. maja, je v fari sv. Mihela v Šoštanju pri podružnici sv. Florjana velika cerkvena slavnost, kamor se zbere pri lepem vremenu na tisoče ljudi. Tudi letos je prišlo izvanredno dosti pobožnih vernikov, da počaste svojega zavetnika za ogenj. Pridiga v cerkvi in zunaj je pa bila izključno
o volilni borbi. Koj po maši je začel pod cerkvijo govoriti neki šentilski župan in pričel se je shod za profesorja Robiča; župan tamkajšnje občine je prepovedal shod, a nič ni pomagalo. Župnik Krohne je hotel svoj političen govor pričeti, nakar je neki pristaš  ljudskega   kandidata Ježovnika tudi takoj shod otvoril; začelo se je kričanje,  da je bilo  grozno slišati, padlo je nekaj psovk, katere so se pa med   kričanjem   izgubile,   o kakem shodu ni bilo več govora, in končno se je župnik Krohne moral umakniti med silnim kričanjem ljudstva, naj v cerkvi pridiguje, tu pa jih pri miru pusti. Ker so videli RobiČevci, da ni šala tako ljudstvo dražiti in izzivati, so jo odkurili vsak na svojo stran. Bilo je teh maziljencev šest ali sedem. Karani iz Šaleške doline, kakor tudi pobožni tuji romarji Še kaj takega niso doživeli na tej božji poti in tudi ne bodo tako hitro.   Duhovščina je izdala listke proti kandidatu Ježov-niku ali, žal, da je te začela iskati žandarmerija in marsikak blagoslovljeni gospod in farški  podrepnik bo britko občutil.   Borba za mandate še ni  nikdar in  nikjer  prišla  do tega vrhunca,   kakor  tukaj   na Spodnjem Štajerskem, sramotno je pa v tej borbi nastopanje   naših   dušnih pastirjev, zato se po tudi pobožno ljudstvo s studom od njih  obrača.   Škofov pastirski list in nastopanje posameznih duhovnikov s prižnice proti kmetskim kandidatom je naravnost nesramno. Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, da si sami grob kopljejo!
— Akad. tebn. društvo »Triglav1' V OradCU si je na VI. rednem občnem zboru izvolilo za letni tečaj 1907 sledeči odbor: Predsednik: cand. med. Vinko Tajnšek, podpredsednik: stud. iur. Milko Hra-sovec, tajnik: stud. iur. Hinko Ir-golič, blagajnik: stud. iur. Mihael S t a j n k o , knjižničar : cand. phil. Jaka C i mer m ann, gospodar: stud. iur. Pavel Lenarčič, odb. nam.: stud. phil. Josip Pirnat, preglednika: cand. phil. Jaka Kelemina in stud. iur. Konrad brni d.
— Na L izvanrednem občnem zboru akad. tehn. društva „Triglav" V Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih bo poslal slovenski narod v državni zbor. — naj pripadajo tej ali oni stranki, — da uresničijo v zvezi s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi pogoj vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. Akademiki stavijo to zahtevo kot bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi „gost" na tujih tleh. Za odbor: iur. tč. Bogumil Hrašovec tč. podpredsednik, Hinko Irgolič tč. tajnik.
— „Klub slovenskih medicin-cev na Dunaju" se je za letni tečaj konstituiral tako-le: predsednik med. Viktor Slamnik: tajnik med. A n-ton Mlinar; blagajnik in knjižničar med. Ernest Vidic; preglednik Andrej Jenko.
— Glas iz občinstva. Lepo so Šelenburgove ulice asfaltirane in gotovo je, da je ta tlak dobrota za občinstvo. Ima pa tudi svoje slabe strani. Prahu je tu silno mnogo. Zjutraj, pri pometanju, se ga vzdi-gajo celi oblaki. In ne škropi se nič, namreč od Knarlovih ulic do Kazine. Stanovalci tistih hiš prosijo vljudno, naj se poskrbi, da se bo tudi ta del ulice od Knarlovih ulic naprej do Kazine škropil.
— Semeni. Dne 8. t. m. je bil na mesečni semenj prignan 201 konj in vol, 40 krav in telet, skupaj 241 glav. Kupčija je bila pri konjih dobra, pri goveji pa srednja.
— Tatvine. Vrvarskemu mojstru Jožefu Adamiču je v ponedeljek na semnju neki tat ukradel šest mrežic za seno. Na Poljanskem nasipu je neki uzmovič od podrte stavbe ukradel več svinčenih cevi. Prevozniku Mihaelu Šusteršiču je bil danes ponoči iz bleva ukraden dežnik in okoli 350 K denarja. Policija je dva osumljenca že aretovala.
— Svarilo, češče išče neki agent po naši državi delavcev za tovaruo za cement v Hemmorju ob Osti pri Hanoverju in jim da pismene pogodbe, po katerih jih pa tovarniško vodstvo, ko pridejo tja, noče sprejeti in tako morajo posebno nemščine nezmožni delavci prevzeti v tovarni delo pod pogoji, ki jih jim diktira tovarniško vodstvo samo. Tako je prišlo minolo poletje tja iz Spodnje in Zgornje Avstrije in s Štajerskega 135 delavcev. Ker jih ni hotelo tovarniško vodstvo vzeti v delo po agentu izdanih pogojih, so se vsi obrnili do tamošnjega avstro ogrskega pomočnega društva, ki je nekaterim preskrbelo delo, druge pa je avstro-ogrski konzulat na njihovo prošnjo poslal na stroške domovinskih občin v domovino, ker se je že naprej vedelo, da bi z eventuvalno tožbo ne dosegli za-željenega uspeha, za agenta samega pa, ki je brez premoženja, se pa ni moglo izvedeti, kje da stanuje. Ni dol&o od tega, kar je prišlo na agen-
tovo posredovanje tja 60 Poljakov. Ker je bila pa huda zima in so morali spati pod nekim mrzlim podstrešjem, so bili zbog tega prisiljeni zapustiti delo in se obrniti na avstro-ogrski konzulat za podporo, da so se mogli odpeljati zopet domov. Le za te so napeli vse sile, da bi se jim bilo moglo dobiti delo kje drugje, a ker niso bili vešči nemščine, ni šlo in tako je imela njihova občina okrog 1200 K stroškov. Pripominja se še, da pripovedujejo iz dela izstopivši delavci, da so takorekoč prisiljeni, da morajo vse potrebščine si nabaviti v tovarniški kantini, vsled česar imajo znatno materialno Škodo.
— Nesreča. Danes zjutraj je Pred škofijo podrl na tla voz cestne električne železnice vdovo Marijo Kr-hinovo, katera je zadobila več lahkih telesnih poškodb na glavi in hrbtu. Krhinova je gluha in ne zadene voznika nobena krivda.
— Tatvina. Na Bleiweisovi cesti je bil pri Lillegovi stavbi ukraden zidarskemu polirju Josipu Steinbauerju rjav havelok, vreden 10 K.
— Nesreča. V sredo zjutraj je padel med vožnjo po Krakovskem nasipu delavcu Francetu Pintarju, roj. leta 1866. v Podlenku pri Selcih na Gorenjskem z voza kamen na desno nogo in mu jo pod kolenom zlomil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
iteiavafcft gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 68 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 60 Hrvatov, iz Amerike se je pa pripeljalo 24 Slovencev in Hrvatov. — V sredo se je odpeljalo v Ameriko 114 Slovencev in Hrvatov. 22 Hrvatov je šlo v Heb, 70 Lahov pa v Gradec.
~ Izgubljene in najdeno reči« Marija Stedrvjeva je izgubila briljantni prstan, vreden 200 K. — Si-dija Šrancejeva je izgubila zlato zapestnico v podobi verižice, vredno 70 K. — Marija Logarjeva je izgubila usnjato torbico z manjšo vsoto denarja. — Josip Krčmar je izgubil rumeno denarnico, v kateri je imel okoli 20 K denarja in nekaj starih krajcarjev. — Izgubljen je tudi šči-palnik.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost.
* Najnovejše novice. V pijanosti je streljal v Lvovu artilje-rist Brakovski na svoje speče tovariše. Dva vojaka in podčastnika, ki je bil v službi, je usmrtil, več jih je ranil. Ko je bila straža alarmirana, da ga zgrabi, se je Brdkovski ustrelil v prsi.
— Cin blaznika. V San Frančišku je v hipni blaznosti neki mož streljal z okna svojega stanovanja. Ustrelil je šest oseb, ranil pa 15.
— Roparski napadnavlak. V ameriški državi Montana so roparji na konjih zastavili in napadli ekspresni vlak. Ustrelili so strojevodjo, a ko so hoteli vlak izropati, uprli so se jim potniki z orožjem ter jih prepodili.
— Parnik seje potopil. Na obrežju države Uragvaj se je potopil parnik „Partout" z nad 100 osebami.
Pozor!
Ker je v Ljubljani pet volilcev z imenom Ivan Hribar, naj vsak volilec zapiše na glasovnico:
bm Hribar, župan ljubljanski.
Telefonsko m brzojavno poročilo
Lož 10 m a/a. Najiskreneje pozdravljamo kandidaturo Slovana Hribarja — Napredni vo lile i mesta Loža.
Postojna 10. maja. Včerajšnji dan je bil za Žitnika pravi sodnji dan. Iz Senožeč so ga kmetje napodili, da je bežal kakor polit pes, v Vipavi pa ga je obsodil velikanski kmetski shod, ki mu je bil Častni predsednik grof Lan-thieri, predsednik posl. Ar k o, podpredsednik pa graŠčak M a y e r. Klerikalci se niso upali shoda motiti, dasi so se že ves teden pripravljali, da ga razbijejo. Po shodu šele je prišlo do hudega spopada, kjer je tekla kri. Klerikalci so namreč napadli pristaše kmetske stranke z debelim kamenjem in ranili eno osebo na glavi.
Senožeče 10 maja. Današnji Žitnikov shod je bil razgnan; na farovškem dvorišča zboruje kmetska stranka.
Senožeče, 10. maja. Žitnikov shod v Senožečah je padel v vodo, kamor sta ga pognala Zelena, ki sta hotela imeti predsednika iz manjšine v osebi kaplana, dočim je bila veČina za dr GregoriČa. Burni klici kakih 200 volilcev ,,živio Deklevau so se razlegali po farovškem dvorišču. Žitniku je bila po dr. GrregoriČu beseda za-sigurana, a Zelen in kaplan sta hotela terorizirati. Žitnikovi privrženci, 20 na številu, so zapustili zborovališče in šli v farovške prostore — drugi volilci pasoostali in zborovali. Navduševalno je govoril Garzarolli poudarjajoč svobodo kmetov. Tistega ljubimo, kdor ni hinavec. Po različnih govorih se je shod zaključil in so se razšli volilci s farovškega dvorišča z živio klici na kandidata Deklevo in na 14. maj. Klerikalci so potem poklicali žandarmerijo.
Vipava 10. maja. Sbod neodvisne kmetske stranke je nad vse sijajno uspel Udele žencev je bilo nad 2000 Navdu šenje velikansko. Klerikalci so grozno razočarani. Živela zavedna Notranjska!
Vipava 10 maja. Tukajšni shod notranjske kmetske stranke pod milim nebom veličasten. Zbranih blizo dvatisoč volilcev Vladalo je veliko navdušenje in vzoren red. Pri glasovanju vsi za Deklevo, le pri protiglasovanju 6 rok za Žitnika.
Trbovlje 10 maja Narodno delavstvo trboveljsko ss klonja diki slovenskega naroda, velikemu Slovanu Hribarju, ter mu kliče tisočeren „Živio" napram enim, ki se boje njegovega odkritega dela Živela narodna kandi data ljubljanski žup*n Hribar in naš župan R oš — Narodni rud ar ji.
Voloska 10. maja. Danes so bili pozvani k okrajnemu glavarstvu v Voloski edino Slovenci in Hrvatje in bili obsojeni zaradi znane opatijske demonstracije vsak na več dni zapora brez vsakih prič. Obsojene so bile celo osebe, ki tisti večer niti blizu niso bile. Protestiramo in poživljamo c, kr. namest-ništvo v Trstu, da prisili okr. glavarstvo v Voloski in je opozori na veliko napako, da da nedolžnim obsojencem zadoščenje in da kaznuje tudi Nemce, ki so kazen zaslužili.
Gradec 10 maja. V L ubnu na Gornjem Štajerskem je bil danes precej "močan potres Prvi sunek je bil ob 6. uri zjutraj, drugi ob 6. uri 55 minut. Tudi v sosednjih krajih je bilo Čutiti močan potres
Dunaj 10 maja. Praški „Narodni Listy" imajo o Hribarjevi kandidaturi toplo pisao uvodni članek.
Dunaj 10 maju. Srbski ministrski   predsednik  Pašič pride jutri   sem   na   važna posveto vanja.
Budimpešta 10. maja. Izseljevanje je zadobilo tak obseg, da je zavladala občna zbeganost. Iz komitata Veliki BeČkerek se je v treh mesecih izselilo 9547 oseb iz komitata Szatmar pa skoro isto toliko.
Belgrad 10. maja Bratje, rešite čast in branite jugoslovanski značaj in glas metropole slovenske bele Ljubljane! Živio Hribar! — Srbsk i Slovenci.
Petrograd 10. maja. V Kijevu sta prišla v vojašnico dva Človeka, napadla blagajnika Častniškega društva in odnesla 12.000 rubljev.
Petrograd 10. maja. V kozaški naselbini poleg Jekaterino-slava je neki Golobjev obstrelil obč. pisarja. Ljudstvo ga je na mestu ubilo. Ker se je v občini zgodilo že več ropov, je razdraženo ljudstvo ubilo 21 ljudi, ki jih je imelo na sumu, da so roparji, in uničilo osem hiš.
Meteorolosifto porodilo.
Muj OAd nor]fm M w   Srednji tf.c.    'lak  <&6*" mm
"9 s
opazo-j n7™'     g.*  I VetroTi
*anj«   m      i  i 2
1 t mm j £? 3 »
9. „v j 737 4
7. zj. t 747*6 % pop.  736 4
18 7 jbrezvetrno
12 3 jbrezvetrno 2'5'5    bi. svzh.
januo
ja«no jaano
10
9. zv. I 737 7 j   18*8 slab zahod jasno
7. zi 739-1 !2 pop.: 737 0
»SO   si. jvzh. jasno
£5 8   sr. jvzh.  del. oblač.
Srednja predvčerajšnja in vćeraiSnja temperatura:   18-2° in   19 2°;   norm.:   131* in  13 i Padavina  " 24 nmh    o mm in 0 0 mm
nareja apetit, povspešuje prenavljanje in ireja odvajanje. Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter La»»nik v Ljub Jani.
Rogaški Jempel-vrelec' *;
t
Ravnateljstvo trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani
javlja tužno vest, da je njega mnogoletni član, gospod
Karel Bergniann
trgovec v Litiji
danes ob 7. uri zvečer po dolgi bolezni umrl.
Pogreb bode v četrtek dne 9. maja ob pol 6. uri popoldne na ondotnem pokopališču.
Dragi rajnik se priporoča v blag spomin 1570
Ljubljana, 7. maja 1907.
Potrti najglobokejše žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, tovarišem, znancem in prijateljem pretužno vest, da se je nas prisrčno ljubljeni, nepozabni sinček, ozirema bratec
Jtfitanček
v neini mladosti 5 let preselil v nebesa k svoji zlati mamici. 1561
Pudob  pri  Starem trga, dne 9 maja 1907.
Ferdo Wigele, učitelj, oče, Milnica,
sestrica, FerkO, bratec.
Zahvala.
Za mnogoštevilno, dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega ljubljenega očeta, gospoda
Matija Logar
in za mnogobrojno in tolažilno spremstvo k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčna zahvala. <b€3 Iskreno se tudi zahvaljujemo gg. pevcem pevskega zbore Narodne čitalnice za genljivo perje.
Škofja Loka, dne 7. maja 19 .7.
Žalujoči ostali.
Spreten, dostojen vseh del douro vojen
VI ■ v
se išče za trajno delo.
Pojasnila daje upravništvo „Sl \ Naroda44. i 9
Hiš
o 4
¥ Trnovskih ulicah 15
s stauovauji, zlasti pripravna za indn atrijce in obrtnike, z velikim dvorišč- m in  delavnicami, z vzidanimi sušilnim pečmi se za 46000 K (dolga pri hranilnici 25000 K) pod ugodnimi plači t nimi pogoji takoj proda.       1331- 7 Dr. Mi Hudnikf odvetnik v Ljubljani.
Jutri, o soboto 11. aprila 1.1. velik
KONiCERT
Začetek ob polu osmih. Vstop prost.
1503
A. Seidel,
hotelir.
Vsako soboto iu nedeljo svete „bavarsko pivo11.
34
Ir64 —1
1 •
veŠČ specerije, ieleznine in konfekcije, ieli svoje mesto v 6 tednih prememti.
Ponudbe: Poste restante Zgornja Bela (Ober-Vellach,) Koroško.
Ura z verižico
za samo K 2m—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-Bliska raz pošiljal uit-a : prekrasno pozlačeno 36-urno preeizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 9*— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-šlezijska razpo&iljevalnica
F. WHTDISCH v Kraisom TJ/38.
NB. Za neugajajoče denar nazaj.    1 "«4 S
Ženske
bolj odrasle, ki lahko gredo kaj z • 'oma. dobe ta*oj trajnega In dobrega zaslužka. Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr.
Sprejemi  sauiu ob delavnikih od do 4. popoldne. 16G3 -1
-< r  **» *»• »4» **■■
Gospodje
zmoini reprezentacije, ki se hočejo posvetiti agenturi, se sprejmo takoj
proti visoki proviziji in dnevuiru dietam
Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr.
Predstaviti se je izključno le od 81 2 do 11. dopoldne. I5f>2—l
"t •"HV'T?
5000 bron zaslužka
plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl 2 50
ni priložnostni nakup in sicer:
Pristna švicarska pat sist. Roskopf Žepna
ura, točno regnl. in ki nataučno gre, s 31 etno tvorniSko pismeno garancijo; ameriška double-zlara oklepna verižica; *J amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); aogl pozlačena garnitura: inaoselni, ovratniški in naprsni gumbi; ćdt-lni amer. žerni nožek; elegantna svilnata kravata n^jnovešf^a kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s siraili-briij antom ; veična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nsnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom: pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter naj-leušimi pogledi sv?ta; prekr. kolje za na vrat ali V lase iz pristnih jutrovsk>h biserov; 6 indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 3&0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši - zasronj. Vse skupaj Z eleg. sist Roško-f Žepno uro, ki je Bama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzttju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DRBACH, svetovna raznošiljalnica
krakov titev. •»*
N. B. Kdor naroči ? zavitka, mn pridenem zastonj prima angl. britev ali rt najrin. žepoih robcev. Za neug jaioče denar takoj nazaj, vsak riziko tcrej izključen. Ibbb
SUKNA
Tvorniske cene.
20 In modno Majo za obleke
priporoča firma
Karel Ko«
tvornica za sukno v }(umpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
Vljudno seTpriporoča
trgovina
sil
t
1
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtarl tri ste«. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3612     Cono zmerne. 65
i
Dobro srečo!
Namesto 3 gld. 50 l gld
samo
95
stane lepa ,,Gloria" srebrna s plombo 30 urna anker - remontolrna t ep na ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo poziač. ali po-rebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 95 kr. Dalje ponujam po zlačeno, .it« urno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno uro z iepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
OX UR 144*11 A \
ZKIrst <  t*- št 17
Za neugajajoče denar nazaj. 1671 1 MV~ Mnogi so naročili po dvakrat*
Pod ugodnimi pogoji ae proda dobro idoča
trgovina z meSanlm Majom in deželnimi pridelki
z lepo kilo, gospodarskimi poslopji, u a starem prostoru v prometnem, večjem kraju ua Sp. Štajerskem.
Vpra&auja ua upravništvo „81ov. Naroda". lf»45—2
Jvan rfenda
plinarni^
}{nica Jfenda «* Weber
poročena.
1547
/fo^na dolina pri Dunaju
Ljubljana
8. maja 1907.
Drožbeni rozslos.
Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja na Bohinjski Bistrici proračunjeno na 17038 kron se bode vršila dne 26. maja 1907. ob pol 11. uri dopoldne v imenovani šoli ustna zmanjševalna dražba.
K tej dražbi se vabijo podietniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti za ne ali kot legaloo pooblaščen /a druge, vložiti neposredno pred priČetkou) obravnave 1400 kron, kot varščino v roke licitacijsae komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vložnih kujižic*h takih hranilnic, ki so ustanovljene na ptdlagi navo 1il z dne 27. septembra 1844.
Do pričetka 1 citacije sprejme krajui šolski svet ali Ifankirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere no z 1 krono kolekovaue in katerim je pritoiena gori imenovana varščina. V tej pouudbi mora dotični podjetnik natanko navesti svoje ime in bivališče in razen tega še izrecno izjavo, da so mu načrti, stroškovnik, dražbem iu stavbni pogoji dobro nuni in da se jim podvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponndbe je zunaj z napisom .Ponudba za šolow posebno označiti.
Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetniku, morajo biti na vsak način do 15. oktobra 1907. izgotovljena.
Načrti, stroškovnik, dražoeni in stavbni pogoji so pri podpisanem krajnem Šolskem svetu do dneva licitacije vsakemu na vpogled.
Kr&jni šolski svet si pridržuje pravico oddati stavbo, kakor mu je volja, ne glede na stavljene ponudbe.
3(rajni Šolski svet na Bohinjski
dne 7. maja 1907.
1567-1
Predsednik.
Št. 114 pr.
Razglas.
1573-1
Po £ 23 al  6 volilnega reda za volitve v državni zbor prepovedani SO
za čas volitev v volilnem prostoru in v poslopji, v katerem se vrsi volitev, kakor tudi v bližnji okolici tega poslopja, nagovori na volilce in vsaka volilna agitacija na kateri koli način.
Ta prepoved obsega:
za I. volilno komisijo:
celo poslopje „Me<taega doma" ter trg v okolici na 50 korakov oddaljenosti ;
za II. volilno komisijo:
celo poslopje mestne dekliške osemrazrerinice pri sv. Jakobu ter trg in ulice ob vseh treh straneh tega poslopja;
za III. volilno komisijo:
celo poslopje c. kr. državne višje realke in Vegove nlice od Kongresnega trga ob celem pročelju realčnega poslopja;
za IV. volilno komisijo:
celo poslopje št 21 v Cerkvenih ulicah in ulice v okolici do 50 korakov oddaljenosti :
za V. volilno komisijo:
celo poslopje I. mestne deške šole v Komenskega ulicah in ulice ob obeh straneh tega poslopja ;
za VI. volilno komisijo:
celo poslopje c. kr. I. višje gimnazije ter Tomanove in Kolizejsko ulice ob gimnazijskem poslopji;
za VII. volilno komisijo:
celo polopje mestne šole na Barji in okolica na 50 korakov oddaljenosti:
za VIII. volilno komisijo:
j celo poslopje mestne jubilejske ubožnice ter Japljeve ulice v dolžini pročelja tega poslopja.
To se daje na javno znanje z dostavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo po določilih ministerijalne naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198.
Magistrat dež* stolnega mesta Ljubljane
dne 7. maja 1907.
natakarica
na račun so takoj sprejme pod
ugodnimi pogoji v gostilni 15120—2
M. BALIJA
v Bolni dolini pri Ljubljani.
Pozor trsoucl! Redka prilika!
Na Gorenjskem, blizo železnice se proda po ugodni ceni 1549-1
ti i ««»O
v kateri je dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa okrog 40.000 kron. Vpelje se lahko z gotovim uspehom tudi trgovina s poljskimi pridelki in lesom. Konkurence se ni bati. Okolica velika.
Naslov pove upravn. „Slov. Naroda".
Dve hiši
ki se dasta deliti        788 20
SI se ugodno prodasta.EB
V hibi so pekarifa, gostilniški in trgovski prostori ter veliko skladišče.
Vprašanja le pismena pod „2 hiši" '.prejema  upravjiištvo  „Slov. Naroda".
F lice sejisprasan:' ~~
kurjač
k lekomobili 13 konjskih moči.
Naslov in pogoji se izvedo p upravn. rSlov. Naroda". 1531-
Lopo, zračno
oprano in osnaženo 7-tt od 35 kr. naprej
807 10 prodaja
C. I. Hamann
v Ljubljani.
stanovanje
z dvem a sobama  in pritiklinami odda /a mesec avgust na Trža cesti št. 38. v -
Poizve se pri A. Gjlldu, Kod. grešni trg it 3 Ljubljani.
Lep sili
s 4 sohami, kopeljo, sobo za služkinje elektr. lučjo m z vsemi zaželjenimi pri tiklinami je v bližim II. drž. gimoa^i-
oddati s L avgustom eventuel tudi popreje.
Nataučueie pri  Iv. Lončarju
Stara pravda it. 5, I. nadstr. m
n< r.■laij,.ij Del Cjttovih zemljisčib
1461 -
^ lč-ki
Svicarija.
Od 1. moja nadalje tudi
gorka kuhinja,
Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne
koncert
Ljubij. seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ob 1 10 dopoldne in ob 3. in 7. popoldne
Ostop vselej prost.
! ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinskove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
planinškovo praženo kavo
•of kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša —  zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prva Uimijanska uellka žgalnlca kave
Dunajska cesta, nasproti kavarne Svrope.
3936—28
m eri te
Vožnja traja -Jppis? dni 6 dni    %*rs'napnlika2apol. ^
z najnovejšimi leta 1905 in 06zgrajenimi veli-Kansi^mi pernici
t°va-nJ in ostane
Pojasnila daje zastopnik^ jT^CUfllG|
"&n& J61odvorsHe-ulicešrv.28
Odhod izjjubljane vsaki.ponedeleKJoreKčetrtekj/ tednu.
18-t3
..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Fodruiniea v SFUETU.
Podrulnica v CELOVCU.
priporoča
Stritarjeve ulice it 2.
nmmOOO k ^r6banjU I5. maja na 3 °/0 zemeljske kred. srečke I. em. k K 5*— glavni dobitek K 90.000. — UlUlIltfuu na 4°/n ogrske hipotečne srečke a K 4 — glavni dobitek K 70.000       na ogrske premijske srečke a K 12
polovice k K 7— glavni dobitek K 200-000. Vloge na knjltloo in tokett rata. obrestuje od dne vloge do doc vsdiga po 4V« %« Rentni davek plača banka sama.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ruto Fuitoilemiek
Lutumi in   iak 9Narodne tiskarne*
D77C
2732