vojne in druge vesti 1 NGtON—Paul McNutt, komisar za delovno silo je ; (j1 je neizogibno, da kongres vpelje obvezno registracijo "I fepr tega časa se moramo pa zadovoljiti s, tem, da se f °st°voljno priglašajo za delo v industriji. (Jjj * * * I NCe^GlNG' Kitajska—Kitajsko vrhovno poveljstvo dolži j lplinoavSo se v bojih'v južnih provincah posluževali stru- '.'■3 itež ■ * * * V diplomatskih krogih se govori, da bodo to2a Z^ženih narodov obdržavali na 27. aprila konfe-I lata£Vo;ino Produkcijo živil in razdelitev istih. Kje se bo I °nferenca, še ni znano. : ^Ety * * * Inc j a.—Ameriški bombniki in bojna letala i Nkcijelrali japonske postojanke v severni Burmi. Neka- s° Amerikanci čisto razdejali. * * * j ""Utogf. K—Louis Kaufman, uradnik unijske podružnice - ^Vara!;kih operatorjev (A. F. of L.) je postavljen ^od Z devetimi drugimi je obtožen, da so izsilili i drUžb $2,500,000. '-Os A\T • * * * S iz GEIjEs—Generalni'poštni mojster Frank Walker da bo morala P°šta Prepovedati rabiti zračno ! "Nat ° prebivalstvo na velike daljave. Privatniki bodo ' 1 Pisma po zračni pošti samo do 500 milj daleč. t ty^gj. * * * I v ^JNGTON—Angleški minister Anthony Eden" se je '^kat mgton' Takoj se je podal k ilržavnemu tajniku I k eril*> sta začela razgovore o vojnih in povojnih pro. ASUt * * * ! liliji Vsi avtomobilisti v vzhodnih državah, ki \ h y6 so izgubili polovico miljaže glasom vladne VteilenSak kuPon, ki je bil vreden 3 galone gazolina, je 1 t 8am°-Salon in pol. Turški častniki so pri zaveznikih v Afriki Alžir. — Vojaški krogi polagajo veliko važnost na navzočnost turške vojaške misije pri zaveznikih v Severni Afriki. Sem je dospelo 12 turških častnikov, katerih navzočnost zavezniki šele zdaj poročajo. Turki sicer trdijo, da so prišli v Afriko na lastno iniciativo, toda njih navzočnost je toliko bolj značilna, ker se pričakuje vsak čas invazije zaveznikov v Evropi. Nekateri trdijo, da je to posledica Churchillovega obiska v Turčiji po konferenci v Casa-blanci. Roosevelt zahteva, da pre-mogarji nadaljujejo z delom np • ••• Rusi so zavzeli 40 vasi v pogonu proti Smolensku pred vsako stavko v teh časih. Moskva, 23. marca. — V treh dneh so Rusi v svoji ofenzivi proti Smolensku zasedli 40 vasi . .. in pobili do 5,000 nacijev* Nemci1 AmenkanCl SO ZHietall se srdito otepi jejo in branijo na-j 0grOmnO teŽO bOttll) M predovanje ruskim četam. Po-1 sebno hud je bil boj za neko utrjeno višino, s.katere so se pa mo-j rali naciji po hudih bojih umakniti. Washington. — Pri pogajanjih med premogovnimi družbami in zastopniki premogarjev _______ noče priti do sporazuma. John L. Lewis zahteva $2.00 več plače M A JNAVFJcF VESTI na dan za vsakega premogarja. "WllWIIillwfc abvll Sedanja pogodba poteče 31. mar- 17 EIE00SI AVIJE ca. Lewis je zagrozil, da bodo' WWWWUW1IIMI. odšli premogarji 1. aprila na Kaerntner Zeitung piše v svo-stavko, ako ne dobe večje plače. , .iih številkah od 19. in 20. janu- Včeraj je posegel vmes pred- arJ'a 0 novih naborih v sloven" sednik Roosevelt, ki j'e urgiral skem delu jugoslovanskega d be strani, naj nadaljujeta z de- ozemlja za vojaško službo. Mno lom pod sedanjimi pogoji, dokler g0 delavcev Pa Je bll° fobihzi ne bo sporazum dosežen mirnim ran'b za prisilno delo. potom. Roosevelt je svetoval naj! "V večih delavskih taborih so bi stopila nova plačilna lestvica se zadnje dni nabral6 prve sku" v veljavo 1. aprila, tudi če bo' Pine vpoklicanih delavcev sprejeta pozneje. Svaril pa je Zavezniki so pričeli v 1 uniziji s polno ofenzivo proti Rommelu Wilhelmshaven London.—A meriški težki bombniki so včeraj bombardirali nemško bojno pristanišče Neko poročilo zatrjuje, da je; Wilhemsha|en. Nemci so sicer ena izmed ruskih kolon prodrla'spustili umeten dim nad prista-že do Jarceva, ki leži 35 milj stanišče, da bi ga zakrili Ame- H 11 v Tunizi-ki so bra- „ 2° križišče Sened, V; V° da SI zbežale pred niso imele niti »čih mnosrih zapušče-so nftžu Ameri- "Savi-80 našli l hlf%Jene makarone in Ho Vse kuhano in sk a menažo. Italiji Pustili in io liani >t!a'Lkazali nekaj od- Ame^kanci so jih tako vro- čim severovzhodno od S m o 1 e n s k a. Tukaj je zadnjk večja utrjena postojanka pred Smolenskom. Nižje Harkova ni nobene spremembe. Tukaj Rusi očividno drže linijo napram vsetn nemškim naskokom. -o- Himmler je ukazal pobiti vse poljske ujetnike Stockholm. — Nemški krvnik Heinrich Himmler, načelnik Ge- topniškim ognjem iz svojih j stape, je ukazal postreliti vse ' Poljake, ki so se nahajali v koncentracijskem taborišču Rovno. OTON—Mrs. Roosevelt je povedala časnikarjem, ^"'k opustil zjutraj kavo. Mesto kave pije zjutraj ^i^kave pa samo včasih po kosilu._ ijani so ob makarone baterij, da so Italijani zbežali na vrat na nos in pustili na licu mesta izdatno število topov in: Kazen je bila zato, ker so hote-drugega vojnega materiala. j11 poljski ujetniki pobegniti, pri čemer je bil ubit en nemški Poročevalec Norgaard, ki je pri ameriški armadi na tej fronti, poroča, da so nemška letala tipa Messerschmitt večkrat prav nizko priletela nad ameriškimi baterijami, ne da bi jih obstreljevala. Najbrže so bili nemški letalci na poizvedovalni službi. vo- Važn» seja važna se- % cli,uu zelo fani'U?tev ^re sv. Vi- bodo X Ce računi od Vabljeni ste V m Vstopnice da bodo 'k WUpre£° v North fke bodo ll^1?? 2a konjske - jjn^ 1 U 22 dni za Sž i'T- -00ct0 29. oo0 JullJa K? V< > kS križ V r„bil° d0 vče- injka torej £ $600,000. Vso- ana do 31. mar- jak. rikancem, toda ti so kljub temu našli tarče. Ameriški avijatičarji, ki so prileteli nad to nemško pomorsko bazo pri belem dnevu, so osredotočili bombardiranje samo na par sto čevljev naokrog, vsled česar je bilo razdejanje toliko večje na ladjedelnicah in j pristaniščnih napravah. -o- Ban šubašič je dospel z letalom v London London, 19. marca.—Danes je dospel g ki i perjem v London ban Hrvaške, dr. Ivan Šubašic. -o—-- Vesela vest Družino Mr. in Mrs. Walter Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev." "Skupine mladih mož odhajajo v taborišča v Rajhu na službo dela. Oblečeni so v uniformo n s m š ke g a 'Arbeitsdienst-a.' Kreisfuehrer Oroszy je v nekem govorij dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve svetovne vej ne; zopet gre za isto 'staro tradicijo.' Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; pozvani so na boj za evropsko kulturo proti bolševizmu. Prvi vlaki delavskih obvezancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu, v taborišča nemškega "R e i c h s arbeitsdien- ta." ' " ' '' J « "Slovenec" z dne 17. decem-| bra prinaša več razglasov, iz katerih je razvideti, da so imeli za obetane ofenzive je dal general Montgomery, poveljnik 8. angleške armade, ki je pognal svoje veterane proti utrjeni Mareth liniji na jugu. Istočasno je zapovedal pohod general Patton ameriškim četam v centralni Tuniziji. Poročila zatrj ujejo, da sfe bližajo Amerikanci močni osi-ški postojanki Maknasy, ki leži kakih 60 milj od morja. Angleži so pa napadli osišče na šest milj široki fronti med morjem in severnim koncem utrjene Mareth linije, za katero se drže Nemci. To bi značilo, da namerava Montgomery prodirati ob morju naravnost proti severu do Gabesa, proti katerem prodirajo Amerikanci. Je pa to lahko tudi slepilo, da potegne Nemce jui severno stran linije, nakar bi udaril z vso silo na sredino Mareth linije in jo predrl. Depeše poročajo, da je ameriška pehota, katero krije top-partizani v ljubljanski pokrajini ^ niški ogenj, prekoračila močno precej uspehov in zasedli neka.j; utrjeno osiško linijo v gričevju, krajev. Iz teh razglasov je raz- s tem so se približali Ameri-vidno tudi, da se Hrvati pridru-, ■■ žujejo vrstam slovenskih parti- Obisk iz Kanade * j Včeraj nas je obiskal čvrst Koncem januarja je bilo na1 Žirovljen, Frank Marolt, ki je Gorenjskem več spopadov med j dospel iz Crelghton Mine, On- Angleška osma armada je prvi dan zasedla cilj med morjem in Mareth linijo. Francoske čete so napredovale več milj. Ameriške čete prodirajo v treh kolonah proti morju. Zavezniški gl. stan v Afriki, 22. marca.—Splošna ofenziva* zaveznikov, ki ima namen, da požene maršala Rommela in osišče iz Tunizije, je vzplamtela z vso furijo. Ameriške čete in, osma angleška armada so istočasno; udarile naprej pod streho zavezniške zračne sile, kakršna še ni bila v akciji v Afriki. Znamenje za začetek dolgo --______-_ kanci cilju, pristanišču Gabesu na Sredozemskem morju, na 50 milj. Amerikanci so včeraj zajeli od 1,000 do 1,400 Italijanov. Druge depeše pa poročajo, da prodira ameriška motorizirana pehota v treh kolonah od Gaf-sajproti Gabesu. Poročila trdijo, da imajo Amerikanci zelo malo izgub, toda ambulance so včeraj ves dan i hitele z osiškimi ranjenci do zasilnih bolnišnic. Nfekatera poročila trdijo, da je Rommel že umaknil iz južne Tunizije svoje divizije in prepustil kritje italijanskim četam. To je verjetno, ker so padli Amerikancem v roke samo italijanski vojaki. bombniki so se s,. iffiJto" silo vrgli na osiške pozicije, da je osiški zračni sili kar sapo zaprlo in si ni upala v zrak. Radijo iz Berlina in Rima sta poročala, da je v Tuniziji v teku velik boj, na zemlji in v zraku. Papež Pij je zbolel za prehladom Radijo iz Berlina poroča, da je papež Pij zbolel za prehladom in da je v postelji. Včeraj bi moral biti spree j t pri papežu v av-dijenci italijanski poslanik grof Ciano, toda obisk je bil odložen za nedoločen čas. Radijo iz Londona pa poroča o depeši iz Rima, da stanje papeža ni nevarno. Nemčija izdeluje samo 4 vrste krst Stockholm.—Nemška vlada je ukazala izdelovati samo štiri vrste krste: srednje in velike za odrasle osebe, majhne za otroke in posebne za sežiganje trupel. __ Pismo iz domovine Rev. Julij Slapšak, kaplan pri sv. Lovrencu, je dobil od svojih staršev pismo, ki so mu ga pisali v tednu novega leta iz šiške. Pišejo, da so vsi kolikor toliko j re, ker je že tretjič stari oče in zdravi ter naročajo pozdrave sicer samim fantom. Cestita-^sem znancem po Ameriki. Imo! Buckley, 6412 Carl Ave. je teta S'erilci in nemškimi vojaki. Trdi tario, Kanada. Nastanil se je 1 •• ____^m' .. taci rvvi w»i . i v • • n v t « /r /i štorklja obdarovala s čvrstim sinkotom, ki je tehtal 9 funtov in 8 tinč ob rojstvu. To je že tretji sin v družini. Frank Za-lokar prav ponosno kadi ciga- boji so se vršili v bližini Jesenic, j pri družini Mr. in Mrs. Geo, V Ljubljani pa laški teror raz- Turekf 160n Waterloo Rd., ker saja kar naprej ;vsak dan odha-J Tul,ek njegova teta naš ja po 30 oseb v kontinacijo. |sourednik Frank Turek je pa na n Naši vojaki VOJAKl SE STRELJAJO V KINU % >toč-]Sem 80 dospela aplavdirali.. Oni pa, ki so doži- iftl.- "a. kal™ „„ ..nI,' v-><-. V»11 olri -fvrvnfi nrWQ'ZO 4H TP- Pi lll>2? k^ijev kako so se v nekem a3e je bilo 70 pa ra- i^i.3?.-06 Prišlo med ki vVV- garn^iji so prišli z 80 kazali v°Jaki neko sli-iz Pariza Mr. in Mrs. John Budnar iz« 16224 Huntmere Ave. naznanjata, da odide njun starejši sin John Jr. v armado Strica Sama na 25. marca, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. MAM Na 10. februarja je odšel k letalskemu koru mladi Frank E Jamnik iz 1014 E. 169. St. Njegov naslov je: Frank Edward veli na ruski fronti poraze, so re kli, da slika laže. Prišlo je do pnepira in končno so potegnili samokrese in se začeli streljati. Gledišče je bivši Rex, katerega uporabljajo Nemci samo za vojake. Lanskega decembra je bilo v tem gledišču ubitih nad 100 nemških vojakov, ko ,ie eks plodirala bomba. Jamnik, Naval Aviation USND, 703-18-66, Sigma House, Golumbus, Ohio, n I»i m Na 22. februarja je odšel služit Strica Sama Albert Volk iz 702 E. 160. St. Pozdravlja vse sorodnike in prijatelje ter se vsem priporoča za kako kartico Korporal Stanley VJdmar, sin Mrs. Mary Vidmar iz 6319 Or-ton Court, je prišel za 10 dni na dopust iz Republic Field, Long Island, N. Y. IS® IS9 )«« Frank Urbančič, 1142 Nor wood Rd. se bo poslovil od svoje mlade soproge in 9 mesecev stare hčerke v četrtek 25. marca in odšel služit Strica Sama. Prija- Cadetj telji se lahko poslove od njega Nu; na 1171 Norwood Rd., kjer bo soproga poslej prebivala. Njegov brat tudi že služi v armadi, želimo mu srečno in pa zdrav povratek k svoji družiniči. ta ta ta, jPfc. Frank Ajnik, sin Mrs. Angele Ajnik iz 9603 Prince Njegov naslov je: Pvt. Albert Volk, 530th Q. M. Salvage Re-jAve. je prišej za 10 dni na do-Co. Salem Air Base, Sar pust. V soboto bo odšel nazaj v pair lem, Oregon. Alabamo. Tagespost od 1. februarja' 1943 poroča, da je Heimatbund povsod v Dolnji (slovenski) Šta- jerski priredil svečanosti ob priliki 10-letnice Hitlerjeve vlade. * Angleški list Sunday Times poroča, da Nemci zdaj grade obrambne linije v Vardarski in Moravski dolini, ka^or seveda tudi povsod na dalmatinski obali Jadranskega' morja. * General Bader, vrhovni poveljnik nemških vojaških sil v Jugoslaviji, je zagrozil srbsfemu narodu J da bo dal streljati po 100 srbskih osebnosti za vsakega okrajnega načelnika, ki bo zapustil svoje mesto; za vsakega župana ali občinskega predsednika, ki bi se pridružil Mihajlo-viču, bo ustreljenih po 10 Srbov. Za sabotažna dela so Nemci že dezdaj streljali po 100 oseb. Deutsche Zeitung in Kroatien piše dne 31. januarja: V petek so vkorakale nemške Čete v Bi-hač in očistile mesto roparjev in upornikov. Lažna sovražna propaganda je trdila na radiu, da so uporniki zadržali nemške vojaške sile. Te laži je zdaj razkrinkal vstop nemških čet v Bihač, ki je bil v zadnjem času središče in sedež vrhovnega poveljstva upornikov. njegov bratranec. V rudnikih, kjer je Frank zaposlen, kopljejo največ nikelj in zlato, platino in baker in sicer v globini 4,000 do 5,000 čevljev pod zemljo, Ko je odhajal od tam, je bilo še do šest čevljev snega, zato misli, da je Cleveland že kar Florida. Frank je doma iz Žirovnice pri Cerknici in kdor on-dotnih rojakov ga hoče obiskati, ga dobi na gornjem naslovu. Nazaj odide enkrat drug teden. Prav lepa hvala za obisk, Frank. Za birmo! Odrasle osebe v fari sv. Vida, ki še niso bile pri birmi, naj se zglasijo hocoj ob pol osmih v novi šoli pri Rev. Andreyu. Kdor pa ne more priti zvečer, naj pride v župnišče v četrtek Brazilija je dobila papir iz U. S. Rio de Janeiro. — Kriza pri Časopisih je bila odvrnjena s tem, da so poslale Zedinjene države Braziliji 2,200 ton časopisnega papirja. Brazilski časopisi so morali radi pomanjkanja papirja zelo skrčiti obliko. Republikanci v zbornici so rešili stolčke vodjem Demokratje in uporni republikanci so sinoči pogoreli v mestni zbornici, ko so hoteli preurediti mestne varde tako, da bi štiri izbrisali, vsled česar bi izgubila koritce voditelja Herman Finkle in A. L. DeMaioribus. Z 18 qjroti 15 glasovom so republikanci zmagali s pVedlogom, da se ta načrt zavrže in napravi novega. Na republikansko stran je uskočil zadnji trenutek tudi demokrat Anton Vehovec. Zdaj bodo republikanci predložili svoj načrt, ki bo njim po1 volji. Za preureditev mestnih vard vlečejo špano naši mestni očetje že dve leti. Priti ne morejo nikamor, dopoldne med 10 in 11, ali po-j ker se pač vsak boji za svoje ko-poldne od 1 do 4._1 ritce. _ BRATA STA PRIZNALA POŽIG ŠOL Brata Robert in Henry Hens-ger, iz Parma, O., sta včeraj priznala poleg 35 vlomov v razne hiše tudi požig treh šol, dveh v Lakewoodu in ene v Shaker Heights. Policija v Parma je brata dva dni pestila, toda šele včeraj sta se vdala in priznala požig šol, dočim sta vlome že prej priznala. Brata sta izpovedala, da sta najprej vlomila v. šole, hoteč tam dobiti kaj denarja ali kake druge vrednostne stvari. Ker nista dobila nič, sta iz jeze zažgala šole. Policija zdaj sprašuje 21 letnega George Berkopca iz 1000 E. 74. St., ki je enemu izmed bratov prodal samokres 32 kalibra, za kar ni imel licence. ' I ' ■ , - . ,j ' • ' ' : .' ' v"..,.'"",: ' : : , -i' ' ' - ** ftMERlSKftlFoOMOVINfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER » f CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, MARCH 23, 1943 • LETO XLVI. — VOL. XLVI. t v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Are. JAMTH OITBKVEC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ?a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _______Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 69 Tue., March 23, 1943 Kolobocija z davki Po dveh mesecih raziskovanja v odseku poslanske zbornice za dajatve, ki naj bi našel najpripravnejšo pot v kontroverzi za način plačevanja davkov, je prišel odsek na dan z načrtom, kateremu bi se smejal vsak otrok, če bi ne bila stvar tako resna. Odsek, kot vemo, priporoča, naj bi plačevali letos, od i. julija naprej, lanske davke od letošnjega zaslužka in sicer naj bi vlada vzela delavcu iz njegovega tedenskega zaslužka 20'/,. Poleg tega je odsek milostno dovolil, da sme vsak davkoplačevalec poleg lanskih, plačevati tudi na račun letošnjih davkov. Ves načrt za plačevanje davkov je tako kompliciran, da bo malokdo vedel, kaj bo koncem konca plačeval: ali lanske, - ali letošnje davke. Najsi je fakt, da se vsa dežela strinja s takozvanim Rumlovim načrtom, po katerem bi sproti plačevali iz sedanjih zaslužkov za letošnje davke, da bi torej na lanske popolnoma pozabili, pa modrim postavodajalcem v Washing-tonu to ne more v glavo. Saj bi bil menda smrtni greh, akc bi kar tako na lepem pozabili na davke enega celega leta. Preprostemu človeku, ki ni nikdar študiral postav, ki ve samo to, da davke je treba plačati, pa ne gre v glavo, v čem je razlika, ako plačamo letošnje ali lanske davke, dokler pride denar v federalno blagajno. Ako dobi vlada moj dolar, kaj je razlika, če ga zapiše vlada na račun letošnjih, ali lanskih davkov? Dolar je dolar, pa naj ga plačam na tekoči ali na lanski račun. Pri tem bi bila pa vladna blagajna gotovo na dobičku, ako bi plačevali letošnje davke sproti. Vlada bi od letošnjega zaslužka gotovo dobila denar, če ga bo pa dobila drugo leto od letošnjega zaslužka (ako plačujemo davke po se'ck-njem sistemu), je pa vprašanje, ker niti jaz niti vlada ne veva, če bom drugo leto v stanu plačati davke. Vzemimo za zgled tole. Letos delam in dobro zaslužim, torej bi lahko plačal davke od zaslužka vsak teden. Pa nase zgodi tje proti koncu leta, da bo vojne konec, vojna indu stri j a bo zaprla vrata in jaz bom'brez dela. Pa bo prišla via-la in zahtevala, naj pri vsem tem, da nimam dela in ne zaslužka, plačam še davke za letos. Koliko nas bo, ki si ne bomo prihranili ničesar, kako bomo potem še plačali davke za eno leto nazaj ? Ako bo kongres sprejel RumJov načrt, bi plačal davek vsak, ki dela, sproti. Prišel bi konec leta in naši davki;IV bili plačani, mi in vlada bi bili brez skrbi. Kakor je pa sisterr zdaj, ko plačujemo za' nazaj, skrbi nas in vlado, kako borne plačali davke za lansko leto. s Pa gredo modri očanci v poslanskem odseku in ponudijo davkoplačevalcu priliko, da vsak lahko plača poleg lanskih tudi letošnje davke. Kdo bo mogel vzpričo te draginje, vzpričo kampanj za nakup vojnih bondov in druge dajatve, plačati davke za dve leti obenem? Da, so taki, ki bodlo tc iahko storili in to so korporacije, ki služijo lepe denarce 2 vojnimi naročili in naročila pa plačujejo davkoplačevalci. Navaden delavec ne bo nikdar v stanu plačati davke za dve leti skupaj. In kdor plača obenem z lanskimi tudi letošnje davke, dobi 6°,' popusta. In ker bodo mogle to storiti samo bogate korporacije, bodo zopet one, ki bodo dobile lep popust. T pa, delavec, boš plačal polno vsoto pa najsibo s zadnjiir nikljem. TO IN ONO Gotovi partizanski časopisi hite na vsa usta trobiti v svet, da je general MihajloVič izdajalec naroda in kaj še vse. Seveda, vse te cvetke priletavajo iz Moskve. Kar se nam čudno zdi je to, da hočejo taki odlični ljudje, kot je ameriški general Eisenhower, francoska generala De Gaulle in Gi-raud;še vedno imeti kaj opravka z "izdajalcem." Visoki komisar francoskee Afrike je komaj zadnji teden dajal duška velikem spoštovanju, ki ga goji do Mihajloviča. Slovenski partizani v Ameriki pa morda še ne vedo, da so imeli vodje partizanov že en tajen sestanek z Dražo Mi-.lajlovičem in da je Mihajlovič že odstranil nekaj svojih čet-nlkov, ki so vzeli podkupnino od Italijanov v Dalmaciji. Če je bilo med Mihajlovičevimi četniki par izdajalcev, to še ne pomenit da je tudi on izdajalec. Izdajalci se dobe tudi pri najbolj čednostnem narodu. Ali je pa potem ves narod umazan? Tisti, ki hite tako vneto metati kamenja v Mihajloviča, .so največji grobokopi sloge med jugoslovanskimi narodi. Vedite, da bratje Srbi ne bodo nikdar ^atajili svojega legendarnega junaka. Zato, ne blatimo njih mož, ako hočemo delati ž njimi skupaj za Jugoslavijo. * * * * ( Zdaj, ko se čuti vedno večje pomanjkanje žganja, dobiva vino večjo besedo. Pa tudi vina ne bo na preostajanje; ker morajo vinarne gledati, da bodo imele zalogo do prihodnje letine. Zaloge vina niso posebno velike, ob tem času. Vzrok za to je dvojen, 1) ker lanska letina ni bila posebno dobra in 2) ker zahteva armada zase posušeno grozdje, to je — rozine. BESEDA IZ NARODA Nad 30 let v službi Strica Sama Louis Andolšek Naj nam bo dovoljeno danes posvetiti nekaj prdstora enemu naših pionirjev, Louis An-dolšku, ki izasluži še posebej našo pozornost radi tega, ker je menda edini ameriški Slovenec, ki jma že nad 30 let federalne službe pri naselniškem uradu. Louis Andolšek je sin Ribniške doline. Rojen je bil v kotlini med Velikimi Laščami in Ribnico, v Poljanah. V to obljubljeno deželo se je izselil leta 1902. Njegovo prvo delo je bilo nekaj mesecev v minnesotskih rudnikih. Na pomlad leta 1903 jo je primahal v Cleveland, kjer je bil zaposlen nekaj časa pri American Steel & Wire Co. Kmalu zatem jo je pa naš Lojze odkuril v New York z namenom, da se ,poda v ljubljeno domovino. Kako ne, saj je imel v žepu ogromno bogastvo $200. Na Poljanah bi s temi dolarji že lahko precej ropotal. Kot menda vsak tiste čase, ki je potoval skozi New York, se je tudi Mr. Andolšek ustavil pri Sakserju. "Ata" Sakser so mu ponudili službo upravnika pri Glasu Naroda s sijajno te-lensko plačo $9.00 in stara domovina se je zopet^obrisala pod nosom za enega svojih sinov. i\lr. Andolšek je ostal v New Yorku. Pri Sakserju so Andolškove /.možnosti čislali in tekom dese-ih let pridnega dela se je prikopal do čina pomožnega blagajnika. Leta 1907 je bil poslan v Cleveland na Sakserjevo podružnico in naši starejši Cleve-landčani se gotovo še spominjajo prijaznega Mr. Andolška. Leta 1913 se mu je pa ponudila lepa prilika pri ameriškem naselniškem uradu kot tolmač za nemški jezik in za jugoslovanska "narečja. Služba je bila začasna, toda po par mesecih je prestal izpit pri civilni komisiji in bil stalno nameščen pri Stricu Samu, kateremu od tedaj tudi zvesto služi. Letos v poletju bi bil upravičen stopiti v pokoj, toda kot pravi, bo ostal pri "stricu" do konca vojne, ker primanjkuje sposobnih ljudi. i^idolškovi ,imkjo svojo prijazno domačijo v Ridgewood pri New Yorku, kjer Lojze ob prostem času pridno obdeluje svojega pol akra zemlje. Kot zvast sin slovenskega kmeta pridela vsako leto za domačo potrebo fižola, graha, kumare in podobno. Andolškova družina sestoji iz 5 oseb: očeta in mater, dveh sinov in hčerke. Sin Charles je bil poklican nedavno kot poročnik k letalcem, Bili pa tudi vsak dan pričakuje tali. Zadnja leta je pa" tako obložen z delom, kot pravi, da mu je dopisovanje absolutno nemogoče. Obljubil nam pa je, da bo potem kaj več pisal, kadar bo šel v zaslužen pokoj. Gradiva za pisanje ima na koše, same zanimivosti iz domačega slovenskega življenja. Upamo, da bo naš Lojze držal svojo obljubo. Našemu pionirju kliče.uredništvo: še mnogo let zdravja in sreče! Naj bi po tolikih letih naporne službe na večer svojega življenja udobno užival sa-dovega svojega dela v krogu svoje ljube družinice. Bog Vas živi, dragi prijatelj! J.D. -o- Moja resignacija tajništva . SANS-a Javnost naj mi oprosti, da šele danes odgovarjam odboru SANSa na njegpvo izjavo glede moje resignacije. Nisem mogel preje. Zahvaljujem se odboru za zaupanje, da resignacije ni sprejel. Vendar pa sem v svoji javni in pismeni resignaciji jasno in odločno povedal, da je resignacija nepreklicna. Razlogi, ki so me primorali do tega neljubega^ koraka so taki, da sem se čutil narodu in sebi dolžnega to storiti. Nekaj razlogov sem povedal javnosti, še več sem jih povedal odboru pri tisti seji že dopoldne v svojem tajniškem poročilu. So pa še.drugi. Moj namen je bil in je umakniti se mirno in brez kakih polemik in tiho, ker so časi preresni za to in je drugega dela dovolj. Morda bo prihodnost sama prinesla priliko, da se o njih govori več. Danes ne. ( Smelo trdim, da med izvoljenimi odborniki ni nihče drugi sprejel svoje izvolitve s tako .odločno voljo žrtvovati se za narod do skrajnosti. Kako sem si jaz zamišljal-vse to delo, zlasti tajnikovo, sem jasno povedal v svojih pred-kongresnih in pokongresnih člankih. Ko so se toraj razmere razvile drugače in so se zgodile stvari nepredvidene, sem pa začuti] v sebi dolžnost narediti, kar sem naredil. Danes smo posamezniki nič. Vojna je, žrtve padajo krvave in moralne in Vsi moramo biti pripravljeni na najhujše in na vse žrtve, naj bodo take ali take, da jih prinesemo, pa ne vem, kako so težke in ne-7 « prijetne. Tudi sem priporočal slogo in radi sloge odstopam. Zato prosim odbor in javnost, da resignacija velja, pa pojdite vsi mirno preko tega naprej. Vsem pa želim obilo uspeha. Rev. K. Zakrajšek "Vrnitev'" v Euclidu Pomlad se je že vrnila v deželo, neslišno, kakor vsakikrat, bo kmalu drevje zelenelo, kod davno že, oh — veš takrat, ko srečni so nam bili dnevi, ni sreče zmanjkalo nikdar, ker nihče izmed nas poznal ni, da ima svet tolko prevar . . . Ni zadosti, da človek vedno •dela in služi denar, treba mu je tudi razvedrila. Veselice in zabave so sedaj, v t^h časih, bolj redke in še tiste so bolj malo obiskane. Vsak se izgovarja, da je preveč zaposlen in da zato poziva, ne more priti na zabavo itd Hčerka Lillian ima pa dobro Toda par ur dobre zabave pa službo v New Yorku. nikomur ne škoduje, Se koristi Vseh teh 30 let je ostal Mr. mu. Zato pa je priporočljivo, Andolšek naklonjen našemu li- da se vsak človek včasih tudi stu. Pred leti je tudi večkrat malo razveseli in razvedri. V napisal kako zanimivo črtico /ta namen pa nam bo krožek št. za naš list, zlasti za božične 3 Progresivnih Slovenk v Eu- in velikonočne številke, katere clidu po.dal lep,o dramo v treh so nasi naročniki zelo radi či- dejanjih pod imenom "Vrni- tev" in sicer v nedeljo 28. marca ob 4:30 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. v Euclidu.' Vstopnina k igri in večerni zabavi je 50 centov, samo za večerno zabavo je pa 40 centov. Poleg igre, bo pa tudi pevski zbor Slovan zapel par naših lepih slovenskih pesmic in po igri pa nas bo zabaval Strukel orkester. Naše izvrstne kuharice pa bodo skrbele in nam pripravile okusno večerjo in tudi dobre sendviče. Natakarji bodo pa tudi postregli z vsem, kar spada na baro. Igra je zelo pomembna in je povzeta iz doživljajev, ko so se fantje in možje vračali iz prve svetovne vojne. Vloge ^o v rokah' faaših najboljših igralcev. Ne bom vam naštevala imen istih, kdor hoče vedeti, kar naj pride v nedeljo popoldne v Slovenski društveni dom na Re-cher Ave., pa se bo sam prepričal, da bo res tako. Napolnimo dvorano do zadnjega kotička, kajti s tem bomo igralcem najbolje poplačali za ves njih trud. Vabim vse Progresivne Slovenke in njih krožke, kakor tudi sploh vse naše cenjene prijatelje in prijateljice, da pridete v nedeljo k npm v vas. Kdor bo videl to igro, mu gotovo ne bo žal, ker je resnično nekaj lepega in pomembnega. Torej na svidenje v nedeljo 28. marca ob pol petih popoldne v Slovenskem društvenemu domu na Recher Ave. v Euclidu. Frances Gorjanc, preds. -o- Slovenska sekcija št. 2 JP0 O delovanju in potrebi te človekoljubne ustanove je bilo že toliko pisano, da človek že skoro ne ve, kaj naj bi napisal, da bi med našim nai-odom res vzbudilo zanimanje. Dan za dnem čita-mo poročila v časopisih, kako strašno je trpljenje našega nesrečnega naroda doma v stari domovini, že samo to, bi človek nislil, da bo zbudilo zanimanje :a podporo tem nesrečnežem vsaj m'ed skupinami, če se že posamezniki ne zganejo. Za vzgled bi -nam morali biti Grki, Kitajci in drugi, ki so za povoljno podporo svojcem zbrali že naravnost ogromne vsote. Prav tako bi morali tudi mi vedeti, da b'o naša stara domovink po tej vojni nujno potrebovala pomočj. In kje pa naj jo dobi, če ne ravno od nas, ki smo.njeni sinovi in hčere. Nujno potrebno pa je, da se zanimamo za zbiranje denarnih prispevkov za to pomoč sedaj, da bomo imeli ne kaj pripravljenega, ko bo prišel čas, da se bo lahko poslalo vsem našim sestradanim in raztrganim bratom in' sestram, ki bodo še preživeli to vojno. Ccllinwoodsko okrožje kaj pridno giblje, kakor razvidno iz poročil tajnika. Je pa že tako, da nekdo mora biti, da vedno drega in vabi ljudi na sodelovanje. Tudi na St. Clairju imamo podružnico, ki nosi št. 2 JPO-SS. Na zadnji seji se je bilo pokazalo precej lepo število društvenih zastopnikov, vendar pa je še precej društev, ki se na povabilo za sodelovanje še niso odzvala. Zato pa danes ponovno apeliram na vse zastopnike, ki ste bili 'pri svojih društvih izvoljeni, da se gotovo udeležite seje te podružnice, ki se bo vršila 26. marca ob osmih v sobi št. 2 novo poslopje SND na St. Clairju. Posebna prošfija pa naj velja tistim društvom, ki do sedaj "Se nimate svojega zastopnika pri tem Človekoljubnem delu. Od takega društva naj bi se vsaj kateri izmed društvenih odbornikov udeležil seje, da bi-potem pri svojem društvu poročal o delovanju in načrtih za bodoče delo. Odbor te podružnice, ki je bil izvoljen na januarski seji, je prav pridno na delu, da pripravi lep varietni program na cvetno nedeljo v avditoriju Slovenskega narodnega doma. To bo dan druge obletnice vpada nemških in italijanskih barbarov v našo lepo Slovenijo odnosno Jugoslavijo. Ta nedelja je najprimernejši dan, da tudi naše misli pohite med našo trpečo slovensko rajo tam doma. Na tem programu bodo sodelovala naša kulturna društva in posamezniki, ki so se že velikodušno odzvali vabilu odbora za sodelovanje. Na vse naše rojake iz okolice St. Clair Ave. in tudi od drugod pa že danes apeliram, da sežete po vstopnicah, ko vam jih bodo ponudili zastopniki, ki delujejo pri tej ustanovi. Tisto malo vsoto bo v sedanjih časih lahko vsak utrpel, kar se mu gotovo ne bo dosti poznalo, a pomagal pa bo do zaželjenega cilja. Ali si sploh morete predstavljati veselje naših trpinov tam doma, ko bodo izvedeli, da jih bratje in sestre na tujem niso" pozabili, ko bodo vedeli, da smo v času njih največjega trpljenja mi tukaj mislili nanje, zbirali denarna sredstva v pomoč njim, ki jim je sovražnik pobral vse in pustil le golo življenje. Koliko solza veselja in1 hvaležnosti se bo potočilo po uvelih licih naših trpinov, ko se jim bo ponudilo košček kruha, katerega jim bomo poslali ameriški Slovenci. Bratje in sestre, na delo sedaj, dokler je čas in da bomo pripravljeni, ko bomo zaslišali obupni klic nesrečne domovine — na pomoč! Danes pač ne moremo reči, da nimamo, da ni zaslužka itd. Pač pa moramo priznati, da kljub dajatvam na desno in levo, živimo v pravem raju, če pomi slimo na sužeilsko življenje na ših v stari domovini. Zato pa naj veljajo naslednje besede sedaj bolj kot so sploh kedaj v naši zgodovini: "Mal položi dar domu na oltar!" Pridite v petek večer lfa sejo, da bomo mogli urediti vse potrebno za naš program na cvetno nedeljo. Mesec marc je po našem predsedniku Rooseveltu posvečen kampanji prispevkov za Rdeči križ, zato pa tudi naša agitacija y.a JPO-SS v tem času bolj počiva, da se more narod odzvati kli "u predsednika Rooseveltu. Ogromno človečansko delo, ki ga vrši Rdeči križ, je vsem znano in zato pa je tudi naša svetli dolžnost, da tudi v tej kampanji prispevamo, kar največ moremo. Naj bi ne bilo med nami rojaka, ki bi se ne odzval temu klicu. Kjer je sila najhujša in pomoč nujno potrebna, tam je že Rdeči križ na delu in ne vpraša po narodnosti, veri, ali državljanski pripadnosti. Svojo pomoč nudi po vsem svetu. Bratje in sestre — na pomoč! Frank A. Turek, tajnik podr. št. 2 JPO-SS. -o- Vprašanje delavskih moči Švicarski list Arbeiter- Zei-tung prinaša v svoji številki od 31. decembra članek o delavskem vprašanju na Balkanu. Na Hrvaškem se ceni število poljedelskih delavcev in dninarjev na 350,000, ono kvalificiranih delavcev na 80,000, pri-staniščnih delavcev na 25,000 in rudarjev na 60,000. V Nemčiji je zdaj zaposlenih približno 120,000 hrvaških delavcev. V zadnjem Času so nasilnim potom poslali tja zopet 50,000 delavcev. Življenjski pogoji delavcev na Hrvaškem so zelo težki. Plače so precej različne. Poljedelski delavci zaslužijo na dan od 45 do 90 kun, zidarji dobivajo po 30 dinarjey s hrano, rudarji od 70 do 120 kun, a industrijski delavci od 25 do 70 kun. Na leto ima vsak delavec približno 220 delavnih dni. Po številkah tc plače niso majhne, toda pomislit je treba, da je vrednost t6ga denarja zelo majhna. Delodajalci morajo skrbeti za dobavo hrane in so vira/ večinoma ustanovili s hinje, za katere odte^-lavcem gotove zneske' Socialnih ustanov sP'ot. ven na papirju—^&av je tako visoka, da Je' morejo plačevati. S* litičnega delovanja ^ na in le pristanišči" ski delavci so še oti največ v komunist'c slu. ' Članek piše tudi o I delavcev v Srbiji, ki jasen. 350,000 Srb°v' dno nahaja v vojne* štvu ; 100,000 SO jih J.; mestili v svoji indu1s . bij i sami, nimajo de nih pravic in tudi M zirani. Plače niso v razmerju s cenan"'u ne ustanove, ki s®.^ pred vojno, so ukM ci, ki delajo v v poljedelstvu, bo«1-. industriji, pošiljk0 J()( svojih prihrankov, tem ko pošiljaj0 de'8 danski oženjem no domov po 250 oženj eni po 125 m in francoski p o mark, iznosijo - . srbske in hrvaške 100, oziroma 80 & sec. tOP- 1600 te P0?j Ljudje bivajo na'1"' O Diogenu je z" jvi vel v kadi. A da .. mesto v lončena c j da že k čudovit* j(| be. V Medenino. vj notunizijskem me kjer sonce pod«e „ no požge in kjer V benega kuriva z°>j\ -rm-az, si puščaj narejajo dolge ce w ti*' ga vrh druge v : Svetlobni pre""'; najvišjega nadst omogačajo ljo lončevine, ki vec (deli: it0 !Pi &!»' h'! i Ni rejo pregibati v vi. V tem m- ifl)U bilo poznano ze -j >; vi krog 5,000 P^V v večnem boJu ' manjkanjem v0 ■ \e'l di pomladanski lo odvišne vode- ^ edinem vodnjak"^'] mesta na robu sK skih možnosti- est« i i{ 'Do si Dva lovca teri bo povedal ^ Prvi pripoveduj ^ "Poznal sem , * ja, ki je bil sttfprj ni bilo para. , ^ njegova žena ' -petj nje, jih je vzel n -J streho in j»& ®pp0jra Vk* a t V, lil K & \ "JS % drugo na tla- ^ ^ .....ško; lep0 farmar s češnjo tako ieF izstrelil iz nj« je ženi prihf»n M "Res, dober s g ni drugi, P znal še boU^r^ lovca, ki m 11 je-4,, dežnika. Kad^i«. vzel po^s C V'-i k ^ kam, jevzeu-^|jt ^ ževno kapl^/jK^ij del, da ni „ d* v "Ne rečem- ^ strelec, pa ga boljšega- je jel, ampak res. Cez K^* p-ža ni strelca-^ ^ Pennsylvania jj^ ^ godi na tako -„< rabiti krogle, * cene. 'Zakaj pa t * 'Zato, ker b' rvredno bi Pr$ ^ tako daleč Jo.V*1 močena krb«:1* / 36 ->0 • H k >V tfsl pj. j? l> % K ve< $3,048.32 MIRKO G. KUHEL, pomožni tajnik. ]a;" pravi Liza. Toda Micika pozna šele deset črk. Pomisli, kdaj šele nas dvignejo iz prahu. Težko,, da bi učakale." "In fant, ki nas je nosil?" povprašam radovedno. "Trtarjev fant! Nihče ga ne priganja k učenju. Sam pa ne ! pogleda knjige. Žimnice dela in ptiče lovi. Nikdar ne bo bral." "Žalostno življenje in bržkone takisto žalostna smrt. Umrle bomo brez sadu." Bridkost nas je objela in topo smo molčale. Prikoračil je k nam suh pajek napel nitko od stropa do police, splezal po njej nazaj pod strop, napredel drugo — in se ukvarjal do noči s tkanjem lepe velike mreže. Me smo pa zadremale, kakor zadremlje na zimo polh v du-plu. Koliko dni smo preždele in predremale čisto pozabljene na polici za pajčevino, na vem. Iz-početka smo se zdramile, če sta se on in ona glasno zbesedila, če je med otroci nastal pretep za orehe in suhe hruške, ali če je Trta Francku le preveč okr-tačil oguljene hlače. Slednjič smo se navadile tudi teh vsakdanjosti in spale spanje pozabljenih. Nekega dne se je pa zgodilo, da je pajek, ki se je pošteno odebelil, strahoma pobegnil iz mrežo in se vtaknil v zevajočo razpoko na stropu. Dolgi prsti so prodrli pajčevino in segli po knjigi. Vse hkrati smo mislile: "Pričenja se življenje!" Nismo se ozrle brez zavisti za koledarjem, ki je z vso svojo nerodno možatostjo, izginil s police. "Blagor mu!" smo šepetale med seboj. "Pa zakaj njega," so zabavljale večerine. "Kaj pa ve on? Prazna imena! Kdo bi jih či-tal. Ime je ime. Vsak ga ima, še kužek. Ko bi vsaj mene vzel! Koliko vem novic, zgodb—ganljivih in veselih! Pa seže po koledarju!" "Kaj bi tebefti si za otroke," razjezil se je "umni gospodar" na polici. "Mene bi moral vzeti. Gospodar gospodarju! Kaj mu ti koristiš? — Nič! Samo kratek čas delaš. Ampak jaz bi mu osnažil hlev, pognojil senožeti in —-." Tedaj se pa začuje od spodaj srce pretresujdči v?dih koledarjev: "Rrsk — rrsk — rrsk" je zastokal in v hipu priletel okuz-rrian nazaj na polico. Vse smo iztegnile vratove in pogledale, kaj se godi. Trta je zavijal v koledar j eve liste — klobaso. Napravil se je bil namreč v gozd in vzel s seboj južino. , "Približala se nam je ura! Ne poginemo brez koristi," je pripomnil hiulomušnež koledar — vkljub bolečinam. Me vse smo se pa zgrozile nad tako koristnostjo: "Žalost-1 na uSoda, če smo zato, da bi za-1 vijale klobase!" I Okrog poldneva je priplezal ! pajek iz špranje. Zelo previd-• no se je ozrl po hiši. Pogumno 'se je lotil dela in do noči zakr-j pal raztrgano mrežo. Me smo ! se pomirile in s pajkom vred 1 smo ugodno spale tisto noč. (Dalje prihodnjič) "Evtry dima ud dollar Ytfcf not vitally needed fo» JA >b«oIut« DMOMitlM ■hould go into WAB BONDS •nd STAMPS to add to «h» ■triking power of our armed foroM." -Txxxua D. Koouttxlx, Think War! Aot War! Boy WAB SAVINGS BONDS-«! leaat 10% of jrov par mr payday! NEIZKUŠENI in NAPOL ISKUŠENI JEKLARSKI DELAVCI Z ali brez predznanja. Začnite z vojnim delom CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni, pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (73) Splošna tovarniška dela NOBENE IZKUŠNJE " SE NE ZAHTEVA PLAČA NA URO Ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Willard Storage Battery Co. 246 E. 131. (71) MALI OGLASI Hiša naprodaj Zidana hiša naprodaj. 5 sob, furnez, ter vse udobnosti v najlepšem redu. Proda se po zmerni ceni. Poizve se od 5 do 7 zvečer pri Mr. Eddy Pengov, 14728 Thames Ave. Collinwood. (70) Išče stanovanje Boljša družina išče stanova-5 do 6 sob; najraje v Collin-woodu, Nottinghamu ali Euclidu. Pripravljena je plačati $50 do $60 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v urad tega lista. (x) Stenski papir, breko 1000 1943 vzorcev od 5c rela in in več. Texclite barva (ene ccat), special speciehio gal. S1.89. Linolej preproge 9x12, prva kvaliteta,, specielno $3.45. NA T ION A L WA LLP A PER & PAINT STORE 6932 ST. C LAIK AVENUE 'v Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polilo zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) I Oblak Furniture Co. | A TRGOVINA S POHIŠTVOM y V Pohištvo in vse potrebščine 4> V za dom C> 4> 6GI2 ST. CLAIR AVE. v 4> V___HEndcr$op 2978 j} VICTORY i BUY C« UNITED (M STATES yY WAR IWbonds Sij®? ■ AND I fell STAMPS Na sliki vidimo skupino deklet Norveškega kraljevega ženskega mbrnariškegh po. ■možnega oddelka pri jutranjih vajah. DeBcta.se utrjujejo z raznimi vajami da poten kthlco nadomestijo mornarje pri raznih delih na ladjah. m vJ .m •VJ 'izm ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. I \ {M LnaStel kacih osem ,: » v/U džunk' ^ «o , UWft bližje- Brž I nui? rnai'jem vzeti : je#8prIftl zaganJe 111 < sellaj;Stj0 mešano, da 1 »niTei -Smrdljive lon?e, Vriadij^0 tolovaji nava- : trijil-V8ei'n" tem okužiJ'° 1 dtlu-1 uAt ai nePrenehoma \ L»#Pilati am P°m^a1' i ta,J?v nekate-1 ;.ij:.| ša Ijj atlh gruč cele z isi fE%' i brž zadušili c do«o ki bi padel i^l^k ' KuhV. velik, r ^fS je' Z dolzim nožem j fc'^'W pri velikem t voda- s pjlfS p^ kuril, kot bi v j* Ti- t jrt JSe K pri sv°jem z F110 n,-inedice ni črhnil r - f Cent1 Prem°ga' j M Prirt' 0 v kotlu. n v ladije čist0 d SJaloi, , Zad°ni s prve t »ŠSztok!Taladija?"s trijar. v $ m odvrne Ja- č oi'Agreste?'' š P iS s„, . 8 oP® iih IPravice'"' \ ' ,r pj44'!" ^ ako se "hočete j i m*1 bi tlf, , F 4\ ;, . 1Je so ob- ,i M č pj-1 If hijeni ToP°vi so F j; I * Horn ' puške napete n i^l^ii-na?1 So imeli v 1 Pri"' r jJJJJ' l>0tem J casa -ie bi- p v'^JE SvoiP r!a vzd'gne pr- k /fX•„Jr«Jveljne ter s sjiljtktt Zastavico," v i if?l'J|Jivih frileti tudi ne-1 n % Z yi že zadu- j'1''1, vi flM°gli razširjati i: - Takovih g A irii h° 86 ki- 5I>ko1 riaPadih. Na- Jt: N (|'lena razširja t ^ajacIm°ra človek ^ f(t, Li*stJ zagi'me to- *Jt puške po-1 " li^ Jate cevi p- ^ 1 "a ^vražni- v • i« v jode ter j0 se- t ^iV1 k i tol«va.jsko t ;r)mfHi alu minul, t Jf •P-sla- ? Ic^Sau'^1' so le i 2eti- l»a sedaj 1 XaC UŠen mor" 1 ^i'uSSso se raz-1 /»,>ica- arazne kra" 1 ,'fC ^ed tie !mela zo- i as ^'bol emi tolova.ii : • fi^ >o rdno ^e lju- > ne 7ba PO-lidl.priPrav->*Viji % ^emo. >14^4«°onem mor- , ■- Ml H^icevjem, da-Ma3hna ; Pežčenem pro_ l m°r.ie.—Ja- /Jr k^^0i8niti'ker i'1' ft'^'J sn morje pri ^ davili tudi V Jk da ,# H Med ^C^^biS- '0 sedd0 0lli trije mo- i žaki iz vode ter zopet naravna- 0 jo povezneni čoln. ž "Hembraj," pravi Aleš, "saj 1 mora vendar le ondi morje biti e globoko, sicer ne bi se zvrnil i čoln; kaj pa, ko bi šli bliže su-i hega?" , "Beži, beži," odvrne Jaka ne- - zaupno, "Bog vedi, kdo so ti ) ljudje in kaj nameravajo; Ki- - tajci so navadno zviti, in kdo i ve, ali niso tega storili nalašč, ; da bi nas zapeljali? Ako gre-, mo bliže, zadela bo ladija na ■ pesek in pbtem obtičimo." Oni trije Kitajci so odveslali ; ! zopet nazaj proti onej strani, odkoder so bili prišli. ,Na ladij i se je spridilo meso, zatoraj je sklenil Aleš ustreli- ' , 'ti kako divjačino, ker so bili j ravno blizo gozda. Vzame svo- _ jo dvocevko in nekaj mož seboj ter vesla v čolnu na drugo , stran. Kmalo zapazi v grmovji velicega fazana, ki pa je vedno j toliko bežal pred njim, da ga je ^ zmiraj videl, ustreliti pa le ni mogel nanj. "Le čakaj," d j al je, "ravno tebe-čem imeti, ker mi nagajaš." Prihajala sta vedno dalje v goščo in kmalo je bil Aleš popolnoma ločen od I svojih tovarišev, fazana pa le ni mogel dobiti. Slednjič se na- /1 veliča preganjati ga ter se ho- 1 če vrniti, klicati jame tovari- < še, pa nobenega odgovora, le i posamezne poke je še slišal, pa I grozno daleč preč. Urno je dirjal proti onej strani, odkoder je čul strel in proti mraku že <■ pride na breg one reke, ki so jo < prej videli. Daleč tam na morji je stala "Lastavica" in videl je čoln, v, katerem so se peljali njegovi tovariši z lova ravno proti ladiji. Klical je na vso moč, pa niso ga slišali. Med tem, ko premišljuje, fcako bi prišel na drugo stran reke, pri- -pelje se po vodi velik čoln, v katerem je sedelo kacih dvajset Kitajcev. "Hej!)' pokliče jih Aleš, "kdo ste prijatelji? ali I ne bi me hoteli peljati do le-une ladije? dobro vam plačam." "Koliko pa daš?" pravi eden in čoln jame se pomikati k bregu. "Koliko pa tirjate?" "Dve kroni," bil je odgovor. "O, to je preveč, pa naj bo, tje moram, ker se že noč bliža," : pravi Aleš ter stopi v čoln. Možje so urno dalje veslali • po reki in nekako od strani po-. gledovali Aleša. Na njegovo ■ vprašanje kdo so, povedo mu. • da so kupčevalci, ki so peljali ■ blago v dežela, sedaj pa se vra-i čajo zopet domu. Prišedši na iz-i toč je reke jjbmejo nakrat čoln , ter veslajo ravno v nasprotno - stran ob morji gori. "Oho," • pravi Aleš, "tako se nismo zme-i nili, kaj namerjate z menoj? j hudobneži, goljufi!" Pa nihče ? mu ne da nobenega odgovora, - le vedno urne je veslajo in kma- - lo jim je zginila "Lastavica" - spred oči. Potem pridejo do - majhne ožine in čoln zdrči iz i morja v precej prostorno bar- - kostajo, kjer je bilo čuda raz- - novrstnih ladij. Aleš je dobro i- vedel sedaj, v kakovih rokah je, i - pa ni hotel kazati nikakoršne bojazni, saj bi mu bilo to tudi •- malo koristilo. "Bog me je že j rešil iz marsikake nevarnosti," i- djal je sam pri sebi, "toraj me i- bo tudi iz te; bom vsaj nekoliko a spoznal kitajske običaje." In »- res jih je spoznal še preveč, i, kakor se bodo čitatelji kmalo r prepričali. "i Kakol- smo že rekli, v onem li skrivnem zalivu je bilo mnogo a ladij, ki so bile Vse tolovajske, d Njih poveljnik se je imenoval j ič Tiun-Lin; čudno iifte, j elite j o bralci,-ali nič ne de, ime je ki-1 B- tajsko. Ko pripeljejo Aleša na j i- ladij o, sedel je Tiun-Lin ravno )j v svoj i kaj iti ter igral z nekate-;o rimi tovariši kostke, koja igra o- je ^itajcem zelo priljubljena. > SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET I* Poročilo o finančnem stanju 1. marca 1943 « Prejemki do 1. marca 1943: Nabrano na kongresu ..................................................$1,380.50 * John Sortz, Cleveland O. (na kongresu) ............................................1.00 Kvist Stokel, Cleveland, O. (na kongresu) ........................................5.00 Ivan Zorman, Cleveland, O. (na kongresu) ....................................10.00 : Društvo štev. 1 SDZ ............................................................................................................100.00 i Društvo štev. 300 SNPJ $10, člani darovali $43 ....................53.00 ! Društvo štev. 48 SNPJ ........................................................................................................15.00 Društvo štev. 3 SDZ..............................................................................................................25.00 Društvo štev. 2 SDZ ................................................................................................................50.00 John Frankovich, Cleveland, O......................................5.00 J Društvo štev. 126 SNPJ ................................................................................................100.00 Jugosl. sam. podp. dr. "Danica," N. Braddock, Pa..............10.00 | Društvo štev. 35 SNPJ ........................................................................................................8.50 Mr. in Mrs. Anton Benchan, Chicago, 111..............................................2.00 ' Društvo štev. 26 SNPJ....................................................................................................25.00 Louis Mikulich, Traunik, Mich..........................................................................10.00 Dr. F. J. Kern, Cleveland, 0..................................................................................100.00 Federacija SNPJ—okrožje Westmoreland ................................25.00 Slovenski narodni dom, Indianapolis Ind..........................................25.00 Podružnica štev, 1 SANS, Detroit, Mich..............................................150.00 Andrej Spolar, Chicago, 111................................................................10.00 John Keržišnik, Burley, Idaho .......................................................................5.00 Frank Klune, Chisholm, Minn.........................................1-00 Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va. .............5.00 Podružnica štev. 5 SANS, Rock Springs, Wyo..........................150.00 Prispevki poslani V. Cainkarju ....................................................................212.32 Društvo štev. 129 SNPJ........ ..................................................10.00 John Sivec, Cleveland, O............................................................5.00 Rev. Kazimir Zakrajšek (vračilo stanarine) ................................150.00; Podružnica štev. 22 JPO-SS, La Salle, 111............................................300.00 ! Skupaj ..............................................................$3,048.32' Izdatki do, 1. marca 1943: ' Najemnina urada v Chicagu .......................................$ 100.00 Tiskovine ....................................................................................................................37.36 /Brzojavke in telefon (kongres) ......................................................................38.84 Brzojavke.in telefon (SANS) ............................................................................20.61 Oprema pisarne .................................. ....................................................140.87 Stroški urada v Washingtonu (gl. dohodke) ................................150.00 Plača nameščenca v uradu do 27. febr. 1943 ................................169.25 Pisalni stroj ................................................................- 50.00 Napisi urada ..................:................................................................................50-00 Jamščina za elektriko .................................................................15.00 čiščenje urada ..............................................................3.701 Poštnina ....................-......................................................................................................10.38] Pisalne in pisarniške potrebščine .................-..............................12.73 j Zvonko Novak, nagrada v priznanje dela za kongres.. 100.00 j Potni stroški predsednika.in tajnika....................;..................225.00 ^ Skupni izdatki .................................................-.....$1,123.74 Ročna bl^ga^tt,......................................----- 5.03 Bilanca na banki 27. febr. JOSEPH ZALAR, blagajnik. ŽIVLJENJE IN SMRT M0H0RSKE KNJIGE Spisal F. S. Finžgar. Trta se je prftmočen ocl mrzlih srag naslonil ob krivo bukev. Hlapec-želodec je zmagal pritepence in jih vrgel preko praga . . . Trtarja je obšlo grenko ke-sanje. Pobit, ponižan se je približal domov. Liza j^ pričela takoj v veži, še predno je odprla duri, z dolgim in zgovorni mnaukom. "Ce-trta pridiga," je poudaril sam za se Andreje, "četrta pridiga — v enem dnevu." V zavesti, da je napak naredil, je postavil tiho šk^orn^j pod klop in brez ugovora zlezel pod odejo. Drugo jutro me je pa dvignila Liza iz žepa, ko je spravljala moževo nedeljsko obleko v skrinjo. Pahnila me je pod strop na polico, kjer so se mi začudile dremotne tovarišice. I 5. Na polici v Založit. "Kako, sestrice?" sem jih ogovorila vsa radostna, da sem vsaj v družbi. "Žalostno in dolgočasno. In tebi?" "Ni veselo, ampak zanimivo." In pripovedovala sem "jim ves ljubi dan o dogodkih, ketere sem doživela. "Ni veselo, zares," so mi potrdile zvečer, "ni veselo tvoje življenje, toda dolgočasovala nisi! Me pa — nesreča tak&, da :,mo prišle v Zalaz — ležimo na oolici v prahu. "Micika bo bra- • .....v t ...... r ,,.„ i ■■■ i. m- i< : ......."■•■'■ 1 ' 1 ' ---------------- Na sliki vidimo junaškega ruskega nare hiika Zhidkora -z najmodernejšo puško v roki ko preži na vacijske vojake nekje na ruski fronti. Pri njegovem zasledovalnem delu mu pomaga šiieg in pa njegova obleka, ki ga krije pred sovražnikom. ZhUkdv »p ponaša, da je sam upihnil življenje 20 nemškim vojakom v dveh dneh zasledovanja. ^^MkgSS MAKI V^^k ITIIT FAT DAT LU-^BONP PAT Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro, sebi In svojim draffim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, ' KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JfcDNOTL kjer se lahko zavaruješ m smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj »o rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. NAZNANILO iN ZAHVALI vse"1 V bridki žalosti in potrtega srca naznanjam" nei kem, prijateljem in znancem prežalostno veat. ^bijefla"" posegla v našo družino in nam odzvela našo pielJ nikdar, pozabljeno soprogo, drago mater in sestro MARY JURCAr rojena DOLENC J, ^ S ..^jll ' jjd' ki je zatisnila sveje trudne oči po dolgi in mučni Jg^j # : s svetimi zakramenti za umirajoče in odšla na ftij dne 18. februarja 1943. v c[ a L Po opravljeni sveti maši in pogrebnimi oOre^peP <» ^ nunciation v West Parku, smo jo položili k< Pj^jLgWr J ''t': W spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi srčna hvala naj velja tudi vsem, ki ste darovali i «ja^e a tere se bodo brale za mirni pokoj blage duše. , o S; |J Ravno tako naj sprejmejo našo zahvalo vsi, lflgo. Jk L '5 avtomobile ob priliki pogreba brezplačno na ra^tjje6 Fj k i, se želimo zahvaliti tudi vsem, ki so Izrazili simEvU & . : ij sožalnimi karticami. Naša prisrčna zahvala dJ'u® mjs-^.sfj i k ' vega, št. 172 KSKJ in podružnici št. 21 SŽZ. stevl V L % članom in članicam, ki ste pokojno v tako velikein ^ na njeni zadnji zemeljski poti in še posebej frv Jj h 1 ste nosile* krsto. vs0 Pf'«^ k Frav lepa hvala Lang pogrebnemu zavodu za jiV^p" < strežbo in lepo urejen pogreb. Še enkrat fprisrcnaž£j(>st' j -k ' ste nam storili kaj dobrega in nas tolažili v ten L •<>< pokojnico pa vam priporočamo v blag1 spomin i" ga, « j Sr Ti pa, predraga in nikdar pozabljena sestra,, vse prezgodaj si vzela slovo od nas, tvojih a je , U U 1 bila tako dobra in mila. Kako žalosten in jc V dom. odkar Tebe ni več med nami. Poklical ^jpii !l) plača za vsa Tvoja dobra dela. V sladkem SP, « h 1 med nami, dokler se zopet snidemo nad zvezdam1- ^ ; , iv^i Spavaj mirno v zemlji tuji. Vse prekmalu s>tf^J] draga mati in soproga, ln iz raja se ^ Mtffljr ; j, \ v raju svetem duši Tvoji da enkrat born„fld 2 daj plačilo dobri Bog. in na svidenje 1111 Žalujoči ostali: RUDOLF' JURCA, soprog. _ ^tt&Ma \ JOHN, RUDY in LOUIS, sinovi; JOSEPHINE, JJ?' v -tfE'* a MATEVŽ, JOHN in MICHAEL DOLENC, brat THOMAS v stari domovini; tukaj zapusCftg^W / m,M FRANCES VRHOVEC, JENNIE SENTIC in ^fvtf * vnuke JOHN, ROBERT, EVELYN ANN in MA»1JJ ^Bfc. > gih sorodnikov tukaj in v stari domovini. " ^■He1 • Cleveland, O., 23. marca, 1943. • ' V K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi t^koj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE To je res zlata doba. Podoba 'očetova, ki jo je ponosno in čisto nosil v svojem srcu, je začela potemnevati, kakor je tam zunaj temnela luna v podečih se oblakih: kri, samovolja, sila, izmučena nedolžnost in pohojeno življenje jo je zasenčevalo. Toda, kakor ljubezniva in mila vzhaja iz viharnih oblakov večerna zvezda,, tako se je. vedno lepše, vedno svetleje svetila v njegovem srcu druga podoba, podoba katoliške device. Vse besede, ki jih je danes slišal od nje, so začele tu v tihi samoti skrivnostno zveneti v njegovi duši; jeclja za materjo J|L začel počasi, preg„ ji§f "Jezus, Jezus, JezU:'Jg , di mi Rešenik v t*"1 J Telo Kristovd, °"re..];«t Kako srečen je ga je na zadnjem P » Sijal njen sladki S] M j srečen je bil je smehljala,_ko > jA niške sobe! Oj,111 je poljubila n^2.6' nežnimi in sladK jnej® roži, ni bilo li gj* vsi angeli m «e0 ..,11 nebesih in na zeJ,ji (Dalje P^J Na sliki vidimo dvojčici Courtney 0?val„0 lier, M sta istega dne stopili v službo Strica j možnem ženskem vojnem oddelku WAAC M ^jfi istega dne dovršili potrebno šolo in tudi do ški čin. "Duša Kristusova, me, Trpljenje Kristusovo, potrdi me, O najdobrotljivejši Jezus, usliši me, V svoje rane skrij me!" "Rabelj!" je zavpil sodnikov namestnik Madlz^der. "Zgani se! Dosti je! Začni naj preje s prvimi tremi, glavni lopov pride nazadnje." ,Zeler se je ugriznil v ustne, izpil je do dna ta sramotni ke-lih in je molčal. Pobožno dete je )S svojo miolitvijo ukrotilo leva. Rabelj je začel svoj krvavi posel. Prvj in drugi sta stopila po lestvi gori in sta izdihnila, zadrgnjena med nebom in zemljo; Štefana je molila med groznim dejanjem kakor nekoč ob očetovi smrtni postelji. ( Medtem je tretji stopil na le-stvo ter je umrl med nebom in zemljo; težlfo in klapasto so visela tri trupla s sramotnega lesa doli; samo Zeler je bil še živ, sedaj tudi on stopi na lest-vo — bil je grozen prizor": tu je stal na vrhu z vrvjo okoli, vratu, kar .je tako presunilo ženo, ki je z otrokom v naročju stala poleg odra, da se je z glasnim bolestnim krikom zgrudila na tla; toda mož z vrvjo okoli vratu jo tolaži: "Roza, ne jokaj, grem v nebesa." Nato je obrnil svoje ugašajoče oči proti Glajnkovi ulici in je rekel: "Povrni ti Rog, sveta devica." Ona pa je glasno in razločno rekla: "Zeler, samo malo še potrpi, kmalu boš prestal." fta-to je glasno, > jasno in počasi molila: "Jezus! Bodi moj Rešenik v tem življenju! Bodi moj Rešenik na onem svetu! Oče, odpusti nam naše dolge, | kakor tudi mi odpuščamo svo-j jim dolžnikom! Gospod, naj se zgodi Tvoja j volja!" , Nesrečni Zeler je vse molitvice molil za njo; ko je molil za one, ki jih je poprej e preklinjal, je Hendelnov sin skril v zlate rokavice svoj mrtvaško-bledi obraz, tako mu je trgalo srce, da ni mogel izkazati milosti . . . Medtem je rabelj napravil svojo dolžnost; ko se je Henrik zopet ozrl kvišku, je že viselo na vislicah mrtvo orjaško Zelerjevo telo: tako je kru-: to zmagala krivica. Sedaj se jej začel med ljudstvom jok in 1 stok, kakor da bi se bili ljudje, šele sedaj zavedli, da so tu; umrli_ štirje pravični, junaški možje, kakor jih ima -Staj-er malo. Zeler jeva žena je vila roko proti vislicam in si je kakor Marija Magdalena pulila lase, da je njen jok in krik pretresal moaeg in kosti. Štajer še ni videl take žalosti od tistih dni, ko je cesarica Elizabeta tam ža-1 lovala za svojim umorjenim so-progoia. ' j Zadnjič je na kdik in vik nesrečnega mesta, ki je bilo oropano tako dragocene krvi, tako čudovito in sveto prizve-j nel glas pobožne Štefane, ka-j kor je nekoč. priplaval golob nad vode na dan potopa: "Gospod, daj jim večni mir in pokoj, In večna, luč naj jim sveti. Vrat peklenskega brezdna Reši, o Gospod, njihove duše. Naj počivajo v miru! Amen." Ljudstvo je ganjeno do dna duše in pobožno posluša; mladi stotnik prisluškuje s sklenjenimi rokami. Luteran je ubogi fant, in ne veruje v svetnike; odslej zanaprej veruje v posveti edino svetnico____Ko je umolknil pobožni glas, šepeta ves trg samo njeno ljubeznivo ime. Toda ni je bilo več videti. Po skrivnih potih, skozi dvorišča in vrtove je šla neopažena domov. Noče, da bi jo kdo izpraševal ali hvalil ; ni storila tega zaradi človeške hvale, marveč zaradi ubogih duš. V globoke misli zatopljena in s skrivnostnim smehljajem na bledih ustnicah je šla svojo pot; spremljali sta jo judovska deklica, ki se je vsa tresla vsled. strašnih stvari, ki jih je videla, in pa mati, ki je tiho vase jokala. Kar je vsa mirna rekla Štefana: "Mamica, zakaj se jokate, kajne, zaradi nesrečnih mož? Bodimo vesele, da so tako srečno umrli in da so rešene njihove duše." Nakrat so ji pošle šibke moči, usedla se je na puščobno gredico tam v zaraščenem'vrtu. Med trnjem in plevelom je na divjem vrtu dehtela bela lilija. * Ko je Štefana še sedela, je iz mesta sem čez Štajer prihajal sodnik Hendel, ki je te štiri može na smrt odsodil. Sedaj jaha proti vislicam, da vidi, je-li krvavo delo dovršeno. Močno je pihal veter in je metal kvišku njegov črni plašč, da mu je plaval ob ramenih kakor peroti črnega angela. Njegov konj je z divjim kopitom kresa! iskre iz tal in je sopihal ognjeno sapo, kakor bi bil okusil smrt, kisi je postavila svoj prestol v prestrašenem mestu. Toda Hendel ga je krotil z železno roko in je pokonci in ponosno jahal čez štajerski most, nato se je ustavil sredi mod množicami, ki so liki črne jate stale okoli, vislic, pa so se ob sodnikovi prikazni razpršile kakor. pred strahom. Sodnikovo trdo; črno oko je naj preje pret merilo vislice in štiri obešence, katerih lasje m brada so vihrali v vetru, takoj nato pa je iskalo sina stotnika. Ta se je ravnokar s konja nagnil k ženski, ki mu je s povzdignjenimi rokami nekaj govorila. To sodniku ni bilo vš?c; toda štirje lopovi vise mrtvi na stebrih, Henrik je vendarle dobro izvršil svojo nalogo; prav je tako. Temni mož je jahal po sredi čez bolnišnični trg, in množice so se mu vsepovsod s strahom umikale; močno ga grize, ker povsodi vidi objokane obraze. To so menda vsi papežniki, ali kaj ? Včeraj pa so mu rekli, da jih je komaj petnajst v Štajru! Li res ni mogoče iztrebiti tega-smrdljivega sneta? Medtem je Hendel, divje streljajoč s črnimi očmi na sina, ki mu je žena ihteč poljubila ostroge, vprašal Madlzederja: "Se je li vse izvršilo v redu?" Z jezo se je obrnil proč od vislic, ker so se mu začeli priklanjati rabelj in njegovi pomagači, ki so ravnokar zložili malce obleke, ki so jo vzeli obešencem. Gnusi se mu ta sodrga. Vzdih je prišel iz množice: O, ubogi Zeler —! Seveda. Madlzeder je odgovoril: "Častiti, strogi, modri gospod, vse je šlo v redu, samo Zeler je do zadnjega izdiha nesramno in grdo psoval in — Švertneričina vlačuga je 'sem pritekla ter je na ves glas ropotala razne molitve, da bi ljudstvu dokazala, da so bili ti štirje lopovi pravični in sveti možje. 'Zal, vaš sin ni pustil bobnati; bobnar bi bil lahko napravil konec vsemu pohujšanju _»> Med množico je zabučalo votlo mrmranje; sodnik se je na svojem konju obrnil proti sinu in je zaklical,: "Henrik!" Divje mu je udarila kri v obraz in jezno je z rokb stresal vajeti. A ha! Že zopet ta! Že zopet Štefana! Štefana! Na očetov klic je Henrik prijezdil k očetu; oče je na prvi pogled opazil sled solz pod njegovimi očmi in mrkle poteze na njegovem čelu, kjer so se kakor po težkem boju ali hudi jezi sprijeli mokri lasje. Oče je vprašal: "Stotnik, ču-jem da je bil nered pri usmrtitvi, in ti ga nisi zabranil. Zakaj nei 1" Glasno trjdo jn moško je odvrnil Henrik: "Res, Zeler je psoval, toda ne delam sile umirajočemu možu. Deklica pa je samo molila,, kar ni niti sraJ motno, niti prepovedano." Cez očetovo čelo, je legla temna noč: "Cujem, da je /avnala tako, kakor da bi bili tiMir.je hudodelci pravcati svetniki." Henrik je uprl oči v Madlzederja in je odločno rekel: "To, ni res! Res pa je, da vas je hotel Zeler prekleti v zadnjih izdihih, toda deklica mu je naprej jpolila, )da se je udal in mesto da bi klel —." glas mu je odpovedal, kajti popolnoma ga je prevzela mila podoba moleče device. "Mar mi je Zeler jeva kletev —!" je hladno rekel sodnik in je postrani pogledal na velikana, ki je s, polomi j eriimi udi in z zlomljenim vratom visel nad njim v krvavi megli. "Ce bi bil tudi vse gorje sveta name doli klical, misliš li, da bi bil vsled tega Petrov petelin zapel? Pa dobro je; naj le pravijo norci, da me sovraštvo vodi, ko uničujem to'sodrgo. Pa,ravno nasprotno je res. Nje goni sovraštvo, da me zaničujejo, se mi ustavljajo, mi uničujejo premoženje in mi strežejo po življenju. —s Poglej tja! Še se kadi!" Z roko je pokazal skozi votlo mrmrajoče množice fjroti Sirrimgovi ulici; njegov sin "pa je rekel: "Bog jim odpusti!" in je tiho pristavil: "O, oče!" ter je roko nekoliko dvignil proti vislicam. Z razpletenimi, raz-mršenim.i lasmi je poleg sra- motnega odra ležala .javljajočega dojenčka v naročju držeč Zeler jeva žena in se je upirala vsem, ki so jo hoteli dvigniti in odpeljati. Tako se brani kužekj kadar ga hočejo ločiti od trupla njegovega gospodarja. - Mrklo je rekel Hendel: "Nimam li tudi jaz žene in otrok? — Bi li bil ti ravnodušen, če bi bila ta sodrga zabodla tvojega očeta?" Zagrabila ga je nema jeza. Že zopet je Henrik zoper njega! Že zopet se vleče za njegove najhujše sovražnike. "Sicer pa pustimo stvari, kakor je, zgodila se je pravica, in ti lopovi so zadostili za svoja nesramna hudodelstva," je rekel, s silo dušeč vihar, ki mu je divjal v psrih. Oče in sin sta se pripravljala, da se vrneta domov. Henrik je jahal po trgu in je dal strelcem povelja. Postajalo je vedno bolj temno in vihar.je utihnil. Sodnik Hendel in njegov sin Henrik sta v tihem, rosnem večeru jezdila proti domu. Vihar je utihnil; skozi iistnato'drevje so se lesketale luči na gradu Vogelzangu kakor vzhajajoče zvezde. Kar je Henrik prekinil molk: 'JOče! Zeler je rekel, da ste ga obso'dili brez zaslišbe: je to po pravici?" Qče je odgovoril: "Zeler je bil obsojen brez zagovornika, brez tožnika in brez zaslišbe; pravica, po kateri se .je res to izvršilo, je tu," udaril se je na prsi, "ne v pre*perelih zvezkih." Pri jahala sta v grajsko dvorišče. Ko sta razjahala konje, so začele luči švigati po gradu. Na stopnicah so stale dekle v rdečem svitu bakelj; en^ izmed njih jedržala za roko Hendelno-vo hčerko ; ko je dete zagledalo brata v zlatem sijaju, je skočilo proti njemu in se je laskajoč hotelo priviti k njemu, toda Henrik jo je porinil proč od sebe, rekoč: "Ne dotikaj se me! Ravnokar prihajamo od vislic." Šel je po stopnicah gori ter je izginil v svojo sobo. Sedaj je prišel sodnik. Dekle so se mu tresoč se globoko priklonile. Ko je zagledal svoje dete, je je hotel pobožati. Dete pa je glasno vzkriknilo in se je kakor plaha živalica umaknilo v kot. — Začudeno in mrklo je sodnik gledal dekle. Sodnik se je usedel za hrastovo mizo in je hlastno vlil vase kozarec rdečega vina, ki mu ga je Helena z nežnim poljubom podala; toda ni mu dišalo niti vino niti poljub. Mladi stotnik ni prišel k ve-[ čer j i. Sodnik je pošiljal služabnike drugega za drugim gori, da ga pripeljejo, toda Henrik se je zaprl v svojo sobo in se ni prikazal več. Klobuk, orožje in rokavice so ležale na tleh, sam pa je hodil po sobi gori in doli. Nato se je usedel k mizi in je čelo v roko upiraje čisto mirno sedel, le zdaj pa zdaj se je stresal: Življenje je sveto, zunaj pa viŠe v temni noči štirje nesrečneži, in krokarji kričijo nad vislicami. Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable tlicy become, m .J&t&č&btt v» o fi-jjni|-t> ^ >!ii! •m /miz i'l'inVifriu (J. May I bave a Bond reissued - «0 as jto include the name .of a caowner? 'A. Yes; if tbe Bond is registered in your name alone, and if an excess holding does not result. The reissued Bond will bear the same issue date as the. original Bond. Q. May a creditor obtain information as to a debtor's ownership of.Waj; Savings Bonds?, A. The Treasury gives no information about the holdings of any person in War Savings except to that person or to such persons as have clearly established a legal right to the information. Q. What will tbe Government do with money I pax for my Bond? Gornja slika nam kaže, kako izgleda notranjost jadralnega letala. Pilota sedita na svojih mestih, ko je jadralno' letelo pripravljeno za odl'et na letališču Victorville, Cal. Jadra hia letala, kakor je že znano, nimajo motorjev. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKG-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Btf Gib Crockett. As iYonr money will be put to work at once to help the Nation's war program. Q. When will, I make my in-/ come-tax report on the increase in the value of a War Savings Bond? A, You may do either. ,You may report the increase in value of a tWar Savings Bond on your income tax report each year that you hold the Bond, or, you may wait until you itedeem the Bond and then include the increase (the amount received over and above the price you paid for the Bond) as income for that taxable year.