M 6.
O Ljubljani, v torek, dni 9. Jananrla 1906.
Leto miv.

Velja po poŠti: M celo teto naprej K 26'— za pel leta „ „ 13-— m Četrt leta „ „ 6'50 m en m«s«c „ „ 2-20
V upravniJtvu:
M celo leto naprej K 20'~ sa pol leta „ „ 18*~ M četrt leta „ „ 5'— sa n mesec „ H V?0
$a poSlIJ. na dem 20 h r« mesec
Posamezne 5tev. 10 h.
Uredništvo i< « Kopitarjevih ulicah 3L 2 (vhod Itz
- dvoriKe nad tiskarno). — Rokopisi se
»e Vrtajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inseratl:
Enostop. petitvrsU (72 mm)i za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 * V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
CJpravništvo jf
.	VSI
Za neodvisnost Poljske.
Krakov, 7. jan.
„Peterburike Vjedomesti" priobčujeje članek slavnega slavista in profesorja peter-burške univerze A. LSobolevskega, kjer pifie pod naslovom » K a j storiti icarstvem poljskim", naj Rusija čA Poljski popolno neodvisnost.
V sledečem podajemo v glavnih točkah njegovo mnenje, ki je prav značilne za Rusa. On pravi:
Ljudje, ki se zanimajo za Slevanstvo in njegovo razmerje do Rusije, so si že dolgo belili glave s tem vprašanjem. Sovraštvo inteligentnih Poljakov do vsakega »Moskala", v kraljestvu poljskem, posebno pa v Galiciji, je vsatcemu že znana stvar. — Cas tega sovraštva ne ozdravi, in danes ni nič man.še ko 1. 1864. Ia priznati je treba, da upanja na boljšo bodočnost ni, ako ostane položaj tak, kakoršen je. Rusi ne delajo razločka med Poljaki in seboj, varujejo se izreči vsako besedico, ki bi žalila Poljake ali njihovo katoličanstve. Poljaki pa se vrnivši z lepe penzije z Ruskega v svoje kraljestvo kmalu nehajo poznavati Ruse in rabiti ruski jezik, dobre besede ne govore o Rusih in sploh o ničem ruskem ne. Vsakemu pa je jasno, da je že skrajni čas, da se te enkrat spozna. Ni dvoma, da se Rusi osvojevavci, da imajo pravico vladati nad poljskim kraljestvom, ni dvoma, da Poljaki brez ruskega dovoljenja ruske vojske nesmejo odstraniti iz svojih mest, ampak morajo čak»ti, da Rusi ed-ondot odidejo prostovoljno Čemu pa je Rusom pravzaprav poljsko kraljestvo ? Vladanje poljskega kraljestva prinaša Rusiji ie škodo.
Ruska vojska, po številu 250000 mož, ki napolnjuje poljska mesta in mesteca, kon-sumuje vse, kar devaža na trg poljski se ljak in posestnik. Vsak krompirček se kupi od njih za ruskega vojaka in vsak šop sena za kenje ruske konjenice. Tudi za mestno prebivalstvo, posebno za židovske krčmarje in trgovce je ruska vojska jako lep vir dohodkov. Ako vzamemo še, da vsak ruski vojak dobiva od doma, ed svojcev na leto po 10 rubljev, vidimo, da vsakoletni odtek denarja iz Rusije na Poljske znaša več ke peltretji milijon rubljev. Te vsote Rusija nikakor ne dobi nazaj s tem, kar dobivajo od doma maloštevilni poljski vojaki, ki služijo v sredini Rusije, ali v Sibiriji, ali na Kavkazu.
Tudi poljska industrija in trgovina nad-kriljuje po ruskih trgih rusko. Ruska sreda vsled tega obubožava, poljska krajina pa bogati. Slednje se posebno lahko reče o poljskih žid) h. Skoro bi se lahko rekle, da Rusija na svoje stroške podpira le židovski .Bund". Za vse rusko zlato, ki se pošilja Poljakom ia židem, ruska sreda ne dobiva ničesar; danj, ki ga plačuje v državno blagajno, se deloma izdaja v prespeh poljskega kraljestva.
Jasno je, da poljsko kraljestvo Rusiji ni v hasek. A k tej škodi preti še nevarnost: Rusi stoje danes nasproti veliki Nemčiji; ruski vojaki morajo biti vedno pripravljeni, da se danes ali jutri vržejo na nemške svoje tovariše v ohranitev Rusiji neprijazne Poljske. Kakor znano, ima Nemčija jezo posebno na poljske zemlje v Rusiji, a nikakor pa ne na ruske. Ke bi Rusi ne vladali nad peljskim kraljestvom, bi mogli živeti z Nemci v popolnem prijateljstvu in ne bilo bi tieba vsako uro čakati napada in treba bi bilo mnogo manj vojske.
Izhod je le eden. »Ako ljubimo," pravi profesor Sobolevski, „svoj ruski nared ia želimo debro ruski državi, moramo izpolniti želje Poljakov po svobodi, ki se kažejo javno A ne dati jim samouprave z njihovim lastnim državnim zborom, z vojsko, kontrolo nad rusko trgovino, ampak podati jim popolne neodvisnost. Potem šele bodemo lahko predali novi poljski dižavi naše trdnjave v kraljestvu poljskem, državne železnice in poslopja, a potem prenesli carinske
hišice na Belo Rusijo, na novo rusko-poljsko mejo."
Od tega bi imela korist predvsem ruska industrija. Potrebno se je Rusom raz-družiti s Poljaki in jim reči: „Z Bogom!" Naj pridejo ruski uradniki s Poljskega na Ruske, a Poljaki uradniki naj se vrnejo v domovino. In tam — kar bo, to be.
Ako se Poljakom posreči urediti si samostojno državo, ne bodejo Rusi imeli od-kritosrčnejših prijateljev in zvestejših sosedov. Glad ni šala, in nemški bajonet, to je vrag. Ako se jim načrt ne posreči in jih pogoltne Nemčija, ko odide iz Varšave zadnji ruski vojak, imamo vendar le dobiček. Poljak nam bo prijatelj, kot nemški podanik, vsekdar pripravljen vreči v zrak mostove ped nemškimi vojaškimi vlaki; in bolje jih je imeti za prijatelje, ke za sovraž nike pod ruske oblastjo in na ruski zmlji, ko ni gotovosti, ali se j h je treba bolj varovati po noči ali po dnevi.
Tako ruski profesor Sobolevski v »Pe-terburških Vjedomostih".
Tudi »Slove" Wittovo glasilo piše, naj Rusija odtegne vojsko iz polj. kraljestva, da zavaruje meje proti Kitajski. Poljakom naj se da neodvisnost. »Nočete postati sinovi svobodne Rusije", se glasi v članku, »zato pojdite in skrbite sami zase. Mi Rusi pa bomo v Ruski Poljski razdrli različne trdnjave in vzeli iz dežele svoje vojaštvo".
Ti glasovi v uglednem ruskem časopisju so veiepomembni. Sicer bi bilo skrajno naivne takoj sedaj pričakovati tem besedam primernih dejanj, a simptematični pa so vsekakor ti pojavi, ki kažejo, da se tudi v tem oriru reformira ruska javnost.
Stranke in volivna reforma.
Rusini so priredili pretečene dni po Galiciji več shodov za splošne in enake volivno pravico. Na shodu v Daszevem je govoril tudi poljski kmet, ki je izjavil, da se bode poljski in rusinski kmetje skupaj bo rili za svoje pravice. Na shodu v Ravi Ruski se burne klicali proti postopanju »poljskega kola" Mnoge govornikov je grozilo s splošno stavko poljedelsk h delavcev, ako bodo Rusini prikrajšani pri volivni reformi Na shodu v Markivicih so pozdravljali splošno in enako volivno pravico, zahtevali ločitev vzhodne Galicije od žahodne ter ustanovitev rusinske univerze v Lvovu.
Okrajni svet v Drohobycsu je sklenil v svoji seji, zahtevati, naj dobi Galicija za slučaj volivne reforme lastno avtonomijo.
KatoliŠko-narodni državni poslanec mo-ravski, dr. K o u d e 1 a, član »Slovanske zveze", je v svojem brnskesi volivnem okraju govoril svojim kmečkim volivcem najprvo o položaju na Moravskem, potem pa o volivni reformi za državni sbor. Dejal je: »Ako se b« volivna reforma ozirala na naše narodne in gospodarske interese, bomo glasovali za njo, ako pa ne, jo vržemo za vsako cero"
lfolivna izprememba.
Vsenemci trdijo, da si hoče vlada po volivni izpremembi zagotoviti trajno večino in sicer slovansko. Pravijo, da bodo nemški poslanci nasprotovali tej volivni reformi in poizkušali, da jo preprečijo. VHornu js govoril posl. Gessmann o volivni izpremembi Rekel je, da za vlado nis® ugodne razmere, ko hoče izvesti volivno izpremembo. Načeloma so sicer vse stranke za volivno izpre-membo, a velike težave bodo jjastale, ko se bodo posvetovali o podrobnostih A z dobro voljo in prizanesljivostjo je rargoč končni uspeh. Na Dunaju je kakih 12 vplivnih polj skih politikov, ki se posvetujejo o volivni izpremembi. Posvetovanj se udeležujeta tudi gališki namestnik grof Potočki in gališki deželni maršal grof Stanislav Badeni. Stališča v zadevi volivne izpremembe poljski klub še ni označil, izjavili se bodo šele 17. t. m. Judovski poslanci poljskega kluba zahtevajo razdelitev gališki h velivnih okrajev
v mestne in kmečke, ker se boje, da drugače ne postane noben jud drž. poslanec. »Zeit" poroča, da se Poljaki tako vznevo-ljeai, da nameravajo celo pretrgati nadaljnja pogajanja z vlade. Ker noče vlada odjenjati Poljak«m, so baje izjavil, da bodo glasovali proti predlogi e volivni izpremembi. »Nar. listy" poročajo, da je določeno končno šte vilo poslancev na 442.
češko narodno-gospo-darsko delo.
Nemci imajo velik strah radi češkega gibanja .Svoji k svojim", ki zlasti na Me ravskem zelo napreduje. Take »Tagesbote* z veliko potrtostjo poroča, da nameravajo brnski Čehi ustanoviti dve delniški družbi z glavnico 600000 kron in 80000 K. Le-to poročilo nemškega lista je resnično: Dne 27. novembra vršilo se je v Brnu posvetovanje članov »Obchodnicke jednot„ brnča-ske" o tem, kakšna trgovska in obrtnijska podjetja bi se imela v sedanji dobi najprej na Moravskem ustanoviti, da bi češki trgovci ne bili odvisni od trgovine in obrtni je Nemcev. Sklenilo se je ustanoviti najprej v Brnu veliko trgovino z železom. Ustanovila jo bode delniška družba. Ustanovna glavnica bode znašala naimanj 600 tisoč kron. Poleg tega se b^de v Brnu ustanovila tovarna za izdelovanje papirnatih zavitkov za blago. Ustanovna glavnica bode znašala 80 000 kron. Oba podjetja se bedet« ustanovila v kratkem.
Parlamentarni položaj.
Prihodnja seja državnega zbora bo dne 23. t. mes. Vlada hoče namreč dati merav-skemu deželnemu zboru dovolj časa, da reši proračun. Dnevni red za prvo sejo državnega zbora še sicer ni določen, a be najbrže obsegal zakon o starostnem zavarovanju zasebnih uslužbencev in zakon glede avskultantov. Zadnji čas se tudi razpravljali o spojitvi svobodnih Vsenemcev z nemške ljudske stranko, a se ostala pogajanja brezuspešna.
Slovanski jug.
Vse zemlje, v katerih žive Hrvatje, Srbi, Bulgari in Slovenci obsegajo 420000 kvadratnih kilometrov. To je ravno toliko, kakor Japonska, male manjše kakor Fran coska.
Zmešnjave na Ogrskem.
F r a n j o Košut je v svojem službenem listu apeliral na kralja, naj pozove vlado k redu in zabrani nasilna sredstva. Z vladne strani se na ta odgovarja, da ne vlada, ampak renitentsi mun c'pij', č!a»i koalicije in koalicijsko časopisje ovira mirno rešitev krize. V tem odgovoru se pes* vije Košu*, nij se p trudi pri svoj h somišlje nikih, ako želi miru.
Gref App®r>yi ie govoril 7. t, ra. jako ostr® v Nagy Bat yi. Rekel je, če kralj dvomi, da zbornica ne zastepa javnega mne nja, naj povprašajo volivce. A če pravijo, da je sedanji vclivni zaken slab, ker voli i le malo državljanov, zskaj jim je bil pa dober 30 let, ko jim je zagotovil večino. Pripravljen sem, da pritrdim tudi najširši volilni preesnovi, a le, če zsgotovi kralj, da bi bila volitev odločilna. A ne pustimo, da bi nam nastavili zanjko in toliko čssa poizkušali z volivci t ksperimsate, da d*be vladi ljubo večino. Končal jc, da toliko časa ne bo miru, dokler se no zagotovi nagodba, ki ne bo omajala ogrske nagadbe. Sk'enjeni mir mora biti za narod dostojen.
Košut je rekel odposlanstvu mesta Ma-tos Vasarhe'y, da mora biti ustavni boj strogo zakonit. Za irajen mir sla potrebni zmernost in previdnost. Pozival je narodnosti na Ogrskem, da zaupajo njegovi stranki, češ, da ni bila nikdar nasprotna kulturnim težnjam naredov.
Peštanska stelica je naložila svojim občinam lOadstotne naklade, da odškoduje uradnike, ki jih je odstavila vlada.
Policija je izpustila v Debtecinti zaprta poslanca Pozsgaya in Hedervaiyja. Včeraj so zaprli vrtnarja Dorkana, ki je udaril višjega župana Kovacsa po glavi.
Ministra Krist*ffyja brezobzirno zasleduje občina Make, ker ni plačal vseh davkov Zarubili so mu vse pohištvo.
Glavno skupščino peštanske župaoije je veliki župan včeraj moral zaključiti vsled silnega vrišča opozicije. Nič ni pomagalo, da je 140 redarjev stalo okelu poslopja.
Nekateri listi poročajo, da se je razper vsled dogedkov v Debrecinu še poostril in da je vlada sklenila z nasilnimi sredstvi postopati proti opezicionalnemu časopisju, drugi listi pa sodijo, da so Lukscseva pogajanja že tako uspela, da ima 2e sestavljeno novo ministrsko listo, kateri bi bil A n d r a s s y načelnik, Košut pa minister trgovine. Košut to dementira.
Obrtna reforma.
Dunaj OJsek referentov obrtnega odseka je dopolnil svoje dele ter je v mnogih točkah dosegel sporazumi jen je z vlado. Nekaj točk bo rešil skupni odbor, ki se sestane takoj po zasedanju moravskega dež. zbora.
Nova gosposka zbornica.
Dunaj. Poslanec Derschatta predlaga naj se tudi gosposka zbornica voli na podlagi interesnega zastopstva.
Položaj na Češkem.
Domobranske ministrstvo je sklenile, da s 1. aprilom pomnoži število orožnikov na Češkem.
Ob novem letu so ustanovili 42 novih orožntških postaj in nastavili 100 orožnikov. Novih orožniških postaj bo 1. aprila 80 in orožnikov 200.
V Pragi so imele ženske najboljših stanov dne 7. t. mes. shod, na katerem so zahtevale splošne in enako volivno pravice za ženske.
Francosko.
Pri volitvah v senat je bilo izvoljenih 70 republikancev, 32 epozicionalcev, 12 zmernih republikancev, 15 pristašev monarhije in 5 nacionalistov. Vlada je priborila tri nove senatorje, tudi socialisti imajo dva senatorja.
Volitve novega predsednika francoske ljudovlade, ki bedo 16. februarja, povzročajo spore. Največ upanja imata predsednik senata Fallieres in predsednik zbornice Doumer. Fallieres je preteklo nedeljo v Agenu ostro napadal Dou-merja, češ, da hoče postati diktator in bi pomenjala Doumerjeva izvolitev vojsko. Proti Deuraerju kandidirajo za predsednika francoske ljudovlade tudi poslanca Sar-rieua,
„Mat!n* poroča, da so sklenili škofje opustiti vsak aktivni in pasivni odpor proti zakomi o ločitvi cerkve in države. Skefje so baje tudi sklenili, da skličejo posvetovanje vseh francoskih fckcfav v Parizu.
Pariz, 8. jan. Včeraj se se mirne vršile volitve v senist. Izvoljeni so skoro vsi prejšnji senatorji.
V zadevi srbsko-bolgarske carinske zveze
poročajo z Dunaja, da bodo te dni ministrska posvetovanja, v katerih bodo sklepali, ateo nadaljujejo s pogajanji o trgovinski pogodbi med Avstrijo ia Srbijo in v nasprotnem slučaju s kakimi gospodarskimi represalijami nastopi Avstrija proti Srbiji
Za ruske ubežnike.
Avstrijsko rusko podporno društvo je sklenilo, da ne bo pošiljalo več svojih običajnih podpor aa Rusko, auipak jih razdelilo med ruske ubežnike, katerih se je našla na Dunaju veliha mnežina. Vsak odra-ščen bo dsbival po eno krono na dan, otroci pa po 50 v.
Revolucija v San Domingu.
W a s h i n g t o n. Državni urad je dobil vest, da je predsednik M o r a I e s izjavil, da hoče odstopiti, ako se mu jamči neoviran odhod. Predsedniku nasprotna stranka ie mnenja, da se tej želji lahko ugodi.

Hoensbroech proti Das« bachu.
Sedaj je konec pravde za enih 4000 K, ki jih je razpisal Dasbach kot nagrade onemu, ki dokaže, da uči le en jezuit v svojih delih gesla: Namen posvečuje sredstva. Hoensbreech je hotel zaslužiti onih 4000 K, a dokaz se mu je ponesrečil. T« je izreklo sedišče prvih dveh inStano.
Proti tem razsodbam se je Haensbroech pritožil na civilni senat najvišjega sodišča A pritožbo je sedaj malo pred obravnavo umaknil, češ, da je sedaj prišel do prepričanja, da je bila ta pravna pot brezuspešna.
Izpremembe na Kitajskem.
It W.<shingtona poročajo, da so pripravili Američani v bližini Manile stanovanja za dve brigadi. Omogočiti hočejo generalom orožne vaje.
Ameriški vojni oddelek priznava, da so poslali na Filipine še dva polka vsled položaja na Kitajskem.
Sicer ni zdaj nič nevarnega na Kitajskem, a opažajo izpremembe, ki morda po vzroče, da bodo morali Am ričani braniti svoje koristi na Kitajskem.
Novo japonsko ministrstvo.
Japonski cesarje potrdil novo japonsko ministrstvo.
Ministrski predsednik je marki Sayony, minister za zunanje stvari Kato, mornariški minister podadmiral Saito, vojni minister general Teranchi, finančni minister Sakabuj, naučni minister je pa dosedanji dunajski japonski poslanik Makino. Jjponska politika ostane neizpremenjena.
Japonski cesar Mutsuhito je naglašal v svoji novoletni napitnioi na tuje vladarje, da so dobre razmere med Japonske in tujimi državami. Na ta način je hotel pomiriti inozemstvo, ki je vznemirjeno vsled poročil, da pripravljajo Japonci in Kitajci preganjanje tujcev.
Angleško.
Angleški kralj je padnisal v kronskem svetu razglas, ki razpušča angleško zbornico. Liberalna in konservativna stranka se pripravljata na hud volivni boj.
Veliko presenečenje je vzbudilo odprto pismo lorda Robertsa, ki trdi, da angleška armada ai pripravljena za vojsko. Roberts zahteva, da bi morali v orožju enakomerno izuriti vse, ki so sposobni za vojno službo.
Severoameriška eskadra v evropskih vodah.
Pariz. „Agence Havas" poroča iz Washingtona : Tretja divizija eskadre, obstoječe iz oklopne križarice „Brooklin" in treh drugih oklopnih križaric odpluje ped poveljstvom kontreadmirala Sigsbee v vode Sredozemskega morja. Divizija ostane od 7. do 12. v Gibraltaru in 17 do 19. v Tankerju, obšče potem Aižir, Ville de France, Livorno, Napolj, Pirej in Beirut ter dospe dne 12. marca v Egipet.
,,Slovanska zveza" v Peterburgu.
Mladi slavisti v Peterburgu so ustanovili društvo pod naslovom .Slovanska zveza', katerega člani morejo biti vsi Slovani brez razločka vere. Društvo je osnovano na zelo široki podlagi ter bode izpol-novalo razne realne zahteve Slovanov.
nemiri In upori o RusUL
W i 11 e je govoril o položaju z zastopnikom Ruske brz. pasredovalnice. Pred vsem je naglašal. da zasleduje Remški cesar Viljem politiko miru. Maroko-koi;fo renca bo končana, ne da bi prišlo do spora med Nomč jo ie Francosko \ViUe je nadalje rekel, da povzročajo gororice o vojni nevarnosti b«rzni špekufentje ne samo z ozircm na Nemčijo, marveč tudi osobito proti Rusiji. Ako bi bilo vse res, kar pišs inozemsko časopisje Zidnja leta o ruskih razmerah, Rus?ja ne obstoji že dolgo časa. A Rusija bo ostala in is sedanje krize nastopi novo prerojena. Pristavil je še, da je zunanjim državam popolnoma dobra znano pravo stsnje v Rusiji.
„Nevo Vreme" poroča iz M i t a v c , da je bilo ubitih jako mnogo leških voditeljev. Vstaški odbori so odpravili vse pri-vilege, le lastninsko pravico so pustili. Zaplenili so pa posestva in uvedli dohodninski davek in civilni zakon. Imajo tudi lastno pošto in telef »nično z»ezo po vsej deželi.
V Samari je ustrelil neki topničardivizijskega načelnika generala Sergjev a. Napadalca so zaprli.
VMoskvije dalo zapreti državno pravdništva policijskega mojstra Jermolova, ki je ustrelil zasebnega docenta Vorebjeva. Listi pišejo, da so nameravali p r e k u -cuhi imenovati Jermolova za člana začasne prekucijske ▼ 1 a d e.
Na raznih železniških progah je zopet

nrnmef
f • ViMVM
O vstaji se samo še poroča : Kakor javljajo iz Peterburga, razsajajo kmetje v E-tlandiji še mnogo huje nego v Livoniji in Kurlandiji. Reval je napolnjen begunoev, ki se nahajajo v veliki bedi. Le v vztočnem delu Eitlandije ni vstaja tako razširjena, vendar prihajajo tudi od tamkaj vznemirjajoče vesti. Prebivaloi Narve so se iz strahu pred vstafikimi kmeti in tovarniškimi delavci oborožili inzabarika-dirali v svojih hišah.
.Novo Vreme" potrjuje vest o izgredih vojakov, ki so se vračali z bojišča v Mandžuriji. Del sibirske železnioe se nahaja baje v rokah punta r-skih vojakov.
O v Rusijo vtihotapljenem orožju se poroča, da so uporniki vtihotapili v Rusijo 50.000 brzostel-n i h pušk.
Z a v s t r i j s ko - r u s k e meje smo danes dobili poročilo :
V Nabrežju ob Visli je poizkušal neki neznan mož dospeti po prepovedanih potih preko meje na Rusko. Kazaška patrulja pa je ustrelila njegovega spremljevalca, njemu se je posrečilo ubežati, ko je vrgel med moštvo in konje tri male bombe. Vse moštvo okoli stoječih stražnic je šlo zasledovat neznanca. Medtem pa so po nezastra-ženih potih neovirano prešli mejo trije vozovi, ki so vozili mnogo orežja za ruske prekucuhe.
Dnevne novice.
Seliškar, Piro, Legvart. Pra-tika kaže za liberalce na kmetih samo slabo vreme. Samo trije svetniki jim obetajo nekaj boljših dni, to so sv. Seliškar, Piro in Legvart. O teh t r i j » c i h si upa liberal stvo v naši deželi na noge. — Uloge imajo lepo razdeljene: Seliškar laže, brez česar seveda pri liberalcih ne more nobena narodno-napredna reč na dan. Pire se peča z mlekom, z „Notranjcem", s surovim maslom, s članki v „Sloven. Narodu", s prodajanjem žlindre, in kroŠnjari z ravnateljsko mogočnostjo, ki jo, čs je treba nekoliko poredči s servilnim pomanjkanjem značaja. Legvart pa za Kranjsko plačan, dela za celjsko zvezo. Agent celjske zveze na račun kmetijskega ministrstva igra vse uloge in vsako slabe. Tudi on zna posredovati med liberalnimi starimi babami in med „Sloven. Narodom", zna pa tudi pritiskati kljuke pri klerikalcih. Pozabiti ne smemo in ne bomo, da plačuje Legvarta država, in da Pire služi družbi, ki jo zdržu eta dežela in država. To že lahko danes povemo: O teh trijacih še ne bo brišta za liberalno neodvisno kmečko strankol
,Slovenski obrtnik1. Izšla je prva številka .Slovenskega obrtnika", glasila deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug. Z veseljem pozdravljamo ta list, ker je doslej obrtnemu stanu manjkalo stanovskega glasila, ki bi združevalo obrtnike, kakor se združujejo drugi stanovi, saj je doslej izmed 39 kranjskih obrtnih zadrug bilo samo 9 v zvezi, kar je jasen dokaz, kako potrebno je skupno glasilo. Cena listu je za celo leto 6 K, za pol leta 3 K in se pošilja na naslov Eagelbert Franchetti, Jurčičev trg 3
Posvetovanje dunajske krščansko socialne delavske stranke. Da se določi, kako naj se drže delavci glede na palitiški štrajk in na ne katere podrobnosti tičoče se volivne pre-osnove, ja sklicalo načelstvo kršo. soe. delavske stranke na Dunaju za dan 6 jaa. zastoptsike svojih organizacij k posvetu Povabilo je tudi dr. K r e k a in Stoja-lovskcga, četudi siorensko in poljsko delavstvo ni zvezano s kršč. socialci na Dunaju Oba sta se udeležila. Zastopniki iz Gorenje Avstrije, Štajerske, Slezije, Solno-grada in seveda v prvi vrsti iz Dolenje Avstrije in Dunaja so bili navzoči. Sklepi se priobčijo v primernem času Poročala sta dr Fr. H e m a I a in A. S o h a u r h o f e r. Upati smemo, da povspeši ta konferenca delavsko organizacijo.
— Obiskovalcem Matičinih oratorijskih koncertov toplo priporočamo, da pied koncertom prebero malo knjižico, ki obseza razlago skladbe Bossijevega eratorija„Can-tioum canticorum" z natisnjenimi motivi in glavnimi mislimi. Užitek in razumevanje prekrasne skladba si bodo zelo povečali in izvajanju z največjim veseljem sledili. Delo je prekrasno, globoke snišleno, blesteče in gc-
nijaloo. Bossi je nov glasbeni velikani Mala knjižiea se dobiva v »Katoliški bukvami" za neznatno ceno 37 vin. Iste-tam se dobiva tudi oelo delo v klavirski upravi (9 K), kdor hoče delo še natančneje preštudirati, naj si kupi klavirski izvleček s tekstom.
—	Odlikovani hrvaški brivoi.
Dne 2. t. m. se je na Dunaju vršil kon gres brivcev. G. Fran Novak je dobil za svoje dele zlato svetinjo za česlanje, a ker je te že njegova tretja zlata svetiaja, imenovan je championom dunajskih vlasu Ijarjev. G. Josip Vugrinje dobil zlato kotanjo za česlanje.
—	Prosvetno zvezo — „Svaz osvetovy* — so v soboto ustanovili v Pragi za vse čeike dežele. Uitanovil je zvezo .češki narodni svet". V tej zvezi so vsa češka pmsvetna društva.
—	Desertiral je od 17. pešpolka A n d r a i V i <S i <s iz H itiča.
—	Zadušila se je pretekli torek pri razbeljeni peči v Z-gorici pri Litiji hči zidarskega pomočnika Janeza Vidergaria.
Pangermanstvo v Slavoniji je silno pričelo dvgati glavo. V B ški snujejo Nemci .Jiiaglings-Verein", v Staniči „Deutscher Leseverein", v Rumi imajo .Deutscher Gesangsverein". Izdali so letos tudi pangermaniki koledar .Deutscher Volks-kalender fiir Syrmiena.
—	Promet na železnicah v preteklem letu. Na vrnnišiu je zaostal tako osobni kot tovor i za onim prejšnjega leta. Zi tovorno blago je glasom pritožb kriva temu previsoka tarifa. — Na dolenjskih je bil osobni promet močnejši od tovornega, a zadnji je tudi ostal na istej višini leta 1904. Izvozilo oziromo uvozilo se je največ lesa, živine, premoga (iz Kočevja) ter drv in živil. Glede vožnje so čuti še vedno pritožbe, da je odveč ptčasna. Dr. Tavčar kot član upravnega sveta bi se lahko enkrat v prilog boljše vožnje oglasil, pa ne vemo, če bo naše drezanje pomagalo, tudi vozni red bi se opoldne lahko iz-premenil v prilog trgovcum in sejmarjem. — Kamniška železnica ne izkazuje nikakega znatnega napredka, ker se državni upravi menda ne zdi potrebne, v prid prometa žr-tovati boljših — strojev in modernejše uredbe.
—	Finančni letnik 1906 podjetja .Mercur" je izšel dne 2. t. mes. Ta 214 strani obsežna knjiga prinaša koledar žrebanj domačih in inostranskih srečk in seznam zadetih, a ne izplačanih dobitkov do novega leta in razne druge podatke.
—	Očividec o železniški nesreči na Notranjskem. Prijatelj našega lista nam piše: Bil sem na mestu nesreče, kjer sta v Planini dva vlaka trčila. Stvar je bila taka: Dva tovorna vlaka sta bila v Planini, med tem se je po pomoti izpustil tretji vlak z Rakeka proti Planini Akoravno se je takoj aviziralo in brzojavilo, naj se vlak med potjo ustavi, se to na nerazumljiv način ni naredilo. Vlak je privozil pred stacijo Planino in od tam za vozil ed zadaj v en tovorni vlak. V tem trenutku privozi mimo brzo-v l a k. Stroj brzovlaka se je obbrusii v najhujšem diru ob trčena dva tovorna vlaka in se zelo poškodoval, da so ga privlekli na Rakek. Velika nesreča bi se tukaj lahke pripetila, ake bi se tudi drugi vagoni se le količkaj zadeli v prekucnjeni tovorni vlak. Tako je pa strej nekako vse zapreke odrinil, da so vagoni nepoškodovani mimo frčali. Samo 2—3 šipe so se v esebnih vozeh ubile, Ei vagon se je čisto zaril v prednjega, kjer so bile rozine. Blaga je velike peškcdovaaega. Ves brzovlak, stroj in vagoni so imeli rumeno barvo, kot bi jih v ilovici povaljal in te od otrobov, ki so se prijeli na mokrih vagonih.
—	Katoliško - slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince ima prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m ob 4 uri popoldne v društveni sobi na Glincah svoj letai občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagov®r predsednika. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev odbora. 4. Vplačevanje članarine in sprejemanje nevih članov. 5. Ragai nasveti. — K ebilni udeležbi se vabijo člani in rsi, ki se zanimajo za društvo.	Predsednik.
—	Tretja glavna skupščina ,Staroslovenske akademije v Krku'. Dae 16 t. m. se bo vršila na Krku tretja rtdna skupščina „Stareslovenske akademije". Členi, nastanjeni izven Krka, se dajo lahko zastopati pe kakem navzočem členu.
—	Žrebanje, (srečke Bodenkredita iz 1. 1889. II. emisije.) Glavni dobitek kron 100000 je zadela ser. 6431 št. 6. K 4000 ser. 3954 št. 11., pa K 2000 sta zadeli ser. 2520 št. 30 in ser 6421 št. 2.
—	Blejsko jezero je zamrznilo.
—	Lovska sreča. Posestnik Kup pri Podnartu je s sekiro ubil 9 kg. težkega divjegi m*čka.
—	Novi orientni ekspresni vlak preko Hrvaške. Na zadnji skupni sejt zagrebške trgov obrtne zbornice se jc razvila živahna razprava o zanimivem
francoskem predlogu za erientni eksprettrf vlak, ki bi vozil iz Pariza čei Simpion It«, ljo, Kranjsko in Hrvaško d« Be>grada. Izvršitev tega predloga bi bila Z grebu na veliko korist, ker bi postala proga Zemun-Zngreb Zidan most svetovna. Z«to je pričela zbornica kar najiivahnejše agitirati. Odposlane so bile osnove na zbornice v Ljubljane, Trst, Bmetke, Milan, Turin, Ganovo, Samzaumo, Dijon, Lousle Saunier in Pariz s posebnim dopisen, kjer se posebno pri pereča vzajemno delo. Gosp. Loisean, osnovatelj te misli, je obelodanil zelo mnogo člankov v tem smisla po francoskih novinah in vplival tudi na francoskega dopisnika nekih mažarskih »o vi o, da izpregovori tudi tam o tej nameri, in posredoval je tudi pri nekaterih talijanskih dnevnikih. Naposled je imel Loisean velezanimiv govor na posvetovanju pariške trgovske zbornice.
—	Ameriške novice. V Pueblo, Colo., sta obsojena vsled tatvine Pavel Š t e r k in Jurij M i h e 1 č i č vsak na dva meseca. — Ravnotam je poizkusil že petič izvršiti samoumor Anton D o m i -n i k. Bil je v ječi in obesil se je na brisačo, a paznik ga je rešil smrti. Zdaj ga bodo poslali v norišnice — V Ročk Spring-su je utnrl v bolnišnici Ivan Berčič, ki je ponesrečil v premogovem rovu.
—	Za lovce. Lovišče domžalske občine pojde na javno dražbo dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldne pri o. kr okr. glavarstvu v Kamniku. D mžalski lov je za Ljubljančane jake pripraven, domačini pojdejo lovcem gotovo na roko. Spomladi se zopet odpre nekdanji Venclov hotel z vso nevo oprave, senčnatim vrtom in kegljiščem. Lovci pridite na dražbo imenovanega dne.
—	Potres in vremenske izpremembe na Dolenjskem. Po občutnem mrazu (11 12 stopinj C) je premagal v petek popoldne jug ostro burjo. Začele se je tajati in ob 11. uri ponoči smo imeli 5 stopinj toplote, dočim je bilo na pred ve čir ob istem času 6-8 stopinj mraza. V soboto in nedeljo je bilo izredno tople. Na praznik sv. Treh kraljev so se ob 11. uri dep. pojavili potresni piedznaki in ob 3 uri 44 minut popoldne smo na mehkem terenu čutili lahek, kratek sunek. V nedeljo zjutraj ob 3. uri je bite še jasne, ob 4 uri je začelo deževati in okoli 6. ure pa ie hudo snežiti Sneg pa se je oprijel samo gorovja. Zvečer se je vlačila nepredirna megla, potresni predznaki so se intenzivno obnovili.
—	Zora. Nekoliko zakasnela tretja številka tega lista je danes izšla ter se razpošilja g. naročnikom tekom jntrajšnega dneva.
—	Zgodnji oznanjevaloi spomladi? Neki gospod je na travniku med Jačjo Vasjo in Brodom na Dolenjskem dobil jako lepe razraščene trobentice. Učitelj g. Ssmerl v Lescah je dobil pod streho živega metulja.
—	Slovencev v Zagrebu je 6027. Zagreb je štel koncem 1905 leta 61.002 prebivalca, hiš ima 3410
—	Anton Aškerc praznuje danes 501etnico svojega roistva.
—	Nov betonski most dobi Kranj preka a »ve na mestu sedamega lesenega. Stroški so proračunjeni na 480.000 K.
—	Za poštarja v St. Jerneju je imenovan pomožni uradnik gosp. Alojzij T o m a ž i č.
—	Dar nemškemu cesarju. Nedavne se je raznesla vest, da je grofica Lavra Henkel-Donnersmarck zapustila nemškem« cesarju svoje tri vile v Opatiji. „N. Fr. Presse" javlja sedaj na temelju podatkov, prejetih od upravništva omenjene grofice. da navedena vest ne odgovarja resnici. Edini dediči pokojne grofice so njena sestra in trije nečaki.
—	Novi dalmatinski cesarski namestnik. Danes objavi uradno „Du-najčanka", da postane dalmatinski cesarski namestnik dvorni svetnik Nardelii. Dalmatinski poslanci se zadovoljni s tem imenovanjem. Zsdrski „Narcd. List" piše, da je Nardelii prvi Dalmatincc, ki je po več stoletni vladi Benečanov, Franoozov ia Avstrijcev v Dalmaciji postal načelnik dalmatinski upravi.
—	Smrtna kosa v Spodnji Šiški. Včeraj m danes leži na mrtvaškem odru v Spodnji Š ški četvero mrličev, kar še stari ljudje ne pomnijo. Značilno je to, da so trije mrtveci sosedi, ravne v krogu cerkve, ti so: Anton S e j a r, cerkovnik, star 60 let, Janez K m s t i č, posestnik, star 62 »et in Margareta Dimnik roj. Marinček, posestnica in gostilničarka, stara 70 let. Četrti mrlič je otrok nokega železničarja. N. v m. p.l
Štajerske novice.
š Nemška farna knjižnica se
je osnovala v Celji pri takozvaai nemški (Marijm) cerkvi. Bolj potrebna bi bila vse-j kakor slovenska farsa kajiiaica, kajti ! nemški farani so z večine boljših slejav, ! dasl lahke nabavijo knjig, dočim je naš slovenski ekoličan aboga para.
i Deželni šolski nadzornik.
Z odstopom g. dr. Petra Stirnika je izpratnjeno aa Štajerskem mesto deželnega šolskega nadzornika. Dr. P. Stornik je bil Slovenec ia se je njegovo imenovanje Uvršilo, da se ugodi opravičeni zahtevi Slovencev. To mesto je torej posestno stanje Slovencev in Baši poslaaci bodo morali paziti, da se t« mesto zopet zasede s Slovencem!
i V celjski okolici si je z novim letom ptujski „Stojercu zopet pridobil novih aaročnikov. Sploh se v najbližji okolici Celja aemčurstvo bolj širi, nego bi bilo pričakovati. Ker prej ai bilo tako, kaj je temu sedii vzrok ?
š „Legionarji" v Ptuju. Die 7. jan. se je v ptujski čitalnici višila pred stava »Legioaarjev \ Odlikovale so se z izboraim, karakterističnim igranjem gdč. Aaa Strnad, gospa Barbara j • t, gospa Gričarioa in gdč. M i n -ka Medved. Gospa Lavra Rak je sicer spretna igralka, a p« našem mnenju za to ulege nikakor ne sodi. Moške vloge so bile ugodao razdeljene, posebno s* ugajali gg. Jež, Basaj, Brnjač in Medved. Neumorno in z vel ko izvežba-nostjo ie igrala n« glaiovirju gdč. K o I e r.
š Tragedija na ledu. V Grat weinu se je pri atsanju udri Itd trem de čkom ondotnega stanovalca Rudolf«. Njihova mati je videla nesrečo, zagrabila sekiro in poizkušala rešiti svoje sinove. — Prijela je «nega, a skoro bi tudi ona utonila, ker se jo je deček krčevito oprijel. Ognjegasci so rešili mater in dečka, ostala dečka pa sta svoje kratko veselje na ledu plačala z življenjem
š Pod tuj£evo peto. Občinski zastop Sv. Martin pri Vurbergu je poslal okrajnemu šolskemu svetu v Maribor sledečo vlogo, ki ss je doslovno do črke gla sila sledeče: Aa Die Ičb Bezirksschulrath in Marburg Gtfertigte Gemeinde Verstehung St. Martin b. Wurmoerg Baz Marburg. Wird bekont gegeben, das am 19 November 1. J. war Gememde Ausschusssizung, wegen deutschen unteriht in 3 klassige Volks sebuhle in St. Martin. L6b Bezirksschulrath in Marburg w rd sthr hftfl h gebeten in dritte Klasje mehr deutsches Unteriht ein fiirhren zu wollen. Soli sich unsern Jugend mehr deutsch lehrnen zu unsere gegend komen vile deut<<che Obst Handler vegen dos ist sehr notwendig, dajs sich unsere Kinder deutsch lehrenn Solen. Gemeinde Amt St. Martin b Wbg. am 22/11 905 Anton Lorenčič G V. Tako torej 1 Ce pride k tebi slovenski kmet, barantat kak nemški kravji, svinjski kupeo ali kupec vina ia sadja, takrat moraš znati nemški 1 Zakaj neki ? Ker kupec, kateri te itak navadno ogoljufa, govori bla ženo nemščino in bi končno tudi ti rid pokazal, da nemški znaš. Svoje materinščine pa se nasproti njemu sramuješ. In če grejo naši slovenski kupci kupovat v Nemško, morajo znati zopet nemško. Ali ste že ke-daj slišali, ljudje božji, da se je zaradi slučajnih slovenskih kupcev med Nemci zahte valo znanje slovenščine?
š Nevarno je obolel vseučiliški profesor dr. E b n e r v Giaicu.
š Za grafika podžupana sta bila izvoljena dosedanja podžupana M a g g in E r t L Resel je vsled tega naznanil najstrožjo opozicijo, soo. dem. obstrukcije pa ne bo.
š Slovenski spodnještajer-aki čebelarji se udeleže letos čebelarske razstave v Ljubnem na Gorajem Štajerskem.
š Čedne razmere. ,Domovini" piše neki „narodni konzorcij": Na zoanje! Koncem leta 1905 je prenehal izhajati list ^Slovenski stajerc". Gosp. K r i ž m a n ga je »a svojo pest začel izdajati brez potrebne denarne podlage. Kr;žmanu ni nihče zaupal zaradi njegove preteklosti, list ni dobil nikjer pomoči. „Domovina" pr.tvi, da bo začel radikalno naroden list odslej izdajati Dragotin Hribar v L ubljaai. — Po Lmbljaai se pa govori, da Križman noče kar meni nič tebi nič odpovedati lastništvu, da so brez njegove vednosti v „Slov. Štajercu" naznanili, da list preneha izhajati in da se hoče za urednika D Hribarjevega lista pridobiti bivšega urednika ptujskega „Stajercaa — D e r v e n š k a. To so pač res „čedae razmere", s katerimi hočejo ^osrečevati" slovensko ljudstvo.
Uobllanske novice.
Ij Važen shod hišnih posestnikov. Opozarjamo vse gg htSne posest nike aa današnji inserat društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki sklicuje za jutri ob 8. uri zve&er v mali dvorani „Uniona" shod hišnih posestnikov. Govoril bode na shodu odposlanec osrednjega društva.
Ij Predavanje. Jutri 10. jan ob 3 pop.j« v prostorih .Sov kršč. soc. zveze", Frančiškanske ulice, predavanje) .Krščanske žensko zveze*. Predava g. dr. J e r š e. K obilni urfehibi vabi odbnr.
Ij Dva huda tatova prijeta. Predvčerajšnjim jo policija aretovala brezposelnega ključarja Josipa F a 11 i a a ,
rodom iz Bukarešta, ki je predlanskim v mesecu maju napravil v eni noči kar tri vlome in bil zaradi tega ob.ojen ni 10 mesecev ječe. Ko je bil sedaj zopet aretovan, so našli pri njem šest poštnih hranilaičnih knjižic različnih imen, katere so b le večinoma v zneskih ponarejene. Med temi ena z vlogo dveh kron, ki je pa bila ponarejena tako, da je nekdo, ali Faltin sam, napravil iz dveh kron 92 kron in to vsoto v Trstu dvignil. Pii njem so našli tudi razne tinte in kemikalije. — Nadalje je policija prijela znanega in silovitega hudodelca Josipa Preka, o kojega hudodelstvih smo že pisali. Ko je bil prišel pred leti iz S tiče, kamor je bil po potresu pobegnil potem, ko je na Marijinem trgu na dva stražnika med aretovanjem streljal, bo ga v Skofji Loki aretovali zaradi vloma. Takrat si je bil nadal ime P u p p o. Ker so ga pa izpoznali, mu to ni nič pomagalo in je bil oddan vojaškemu oblastvu. kjer je bil kot begun obsojen. Ko je dae 4. t. mes. zagledal zopet beli dan, je prišel takoj v Ljubljano in se podal v neko gostilno na Dunajski cesti. Ker je pa imel na sebi vojaško suknjo, je opozoril nase vojake c. in kr. pešpolka štev. 27. Med temi je bil tudi neki podčastnik, ki je Preka izpoznal. Stra-žil ga je namreč, ko je bil v preiskavi pri tukajšnjem garnizijskem sodišču, kjer je bil tudi prekopal zid in hotel pobegniti. Povedal je to gostilničarju, kateri je obvestil ta koj policijo, ki je Preka aret rala. Pri njem so našli potno torb co, v kateri ie imel čez 58 kron denarja, med temi za 29 K samih vinarjev in krajcarjev. Za 23 kron pravi, da je njegovih, torbico in drugi denar pa, da mu je dal nekdo spraviti, katere osebe pa ne pozna. Ker je sumljiv, da je den.r pokradel, posebno drobiž po cerkvah in nabiralnikih, so izročili Preka in Foltina sodišču.
li Uradniško osobje južne železnice v Ljubljani je povodom imenovanja višjim nadzornikom svojega vele-čislanega načelnika g. E Gutmanna 5. t. m. priredilo vrlo uspeli rodbinski večer. katerega so se udeležili uradniki s svojimi rodbinami polnoštevilno. 3 svojim po setom so počastili slavnost tudi gg.: ljubljanski župan Hribar, poveljnik c. in kr. pehotnega polka št. 27., polkovnik Vučet 6 s stotnikoma Benešem in Zilmanom, sanitetni svetnik dr. Eisl, zdravstveni nadzornik dr. Stergar, ravnatelj Zarli, višji poštni kontrolor Tomažič, odvetnik dr. Hribar, več postajnih načelnikov s proge, ter mnogo c. kr. državnih in drugih južnr železniških uradnikov. Preko sto oseb je polnilo sijajno okrašeno dvorano. Lepo zabavo je poveličevala še godba na lok c. in kr. pshot-nega pešpolka štev. 27 ter vrli železniški kvartet. Slavljenca višjega nadzornika gjsp. Gutmanna delovanje in zasluge je v govoru orisal cficijal g. Pahor. S presrčnimi zdra-vicami so ga odlikovali tudi še župan Hribar, polkovnik Vučetič, mnogo druzih gospodov in imenoma navzočih dam gospa f otočnikova. Od predstojmh uradov je došlo več brzojavnih čestitk. Kuhinja in klet re-stavraterja g. šraja nudila je, kakor vedno, tudi to rot res izborno jed in pijačo.
Ij Mlada sleparka. Dne 15. t. m. je prišlo neko mlado dekle k Mariji Brecelj-nikovi v Vel čolnarskih ulicah prosit za službo. Ker ni imela nobenih izkazil, ji je Breceljnikova obljubila službo, kakor hitro si preskrbi dokumente in jo popustila dopoldne samo doma. Med njeno odsotnostjo ji je pa neznanka pokradla za 22 K obleke in neznano kam odšla. Bila je tudi v isti ulici pri Frančiški Menardovi in ji pene-verila 12 K vredno pelerina in klobuk. Pri prvi je rekla, da se piše Kenda, pri drugi pa si je nad la ime Grmek. Včeraj je pa ena oškodovanih sleparko v mestu zapazila in jo izročila policijskemu stražniku. Navihanka je Jerica Belentinova, roj. 1888 v Mirni na Dolenjskem, o kateri smo lansko leto meseca julija pisali, kak« je izpeljala nekega posestnika na Krki, da jo je pripeljal v Liubljano, češ, da bode vstopila v deželni bolnišnici za usmiljeno sestro. Ko sta prišla v Liubljano, je Belentinova šla na bolnišnični vrt, odkoder je izginila in odšla zopet na Dolenjsko, kjer so jo kmalu prijeli in obsodili v 3tnesečno ječo. Belentinova, ki kaže velik talent za sleparstvo, je bila že 3 leta v poboljševalni« v Lonkovici na štajerskem Izročili so jo sodišču.
It Božičnioa katol. mladeni-škega društva. Lmo božičmco so priredili vrli mladeniči v nedeljo 7. t. m. v dvorani ^Rokodelskega doma". Vsem je vrlo ugajala božična igra .Sveti Trije Kralji". Jako lepa je bila zadnja slika, v kateri smo videli v betlehemskem hlevu Sv. Družino in tri modre pokladati božjemu detetu svoje darove. Tudi pevci so izborno zapeli 3 pesmi. Zadnja vedno lepa Sattner jeva »Pogled v nedolžno oko* so morali ponavljati. Nato nam je g. spiritual M B u -lovec v jedrnatem govoru opisal naloge in pomen kat. mladeniškega društva za Liubljano in okolico. Zadnja nova burka „Strah z dolgo roko" je izvabila vsem navzočim preo^ilo neprisiljenega smeha. Vsi
Igralci brez izieme so vrlo dobro pogodili svoje vloge. Občinstva je bilo tudi to pot polna dvorana.
lj Panorama-Kosmorama. Tekoči teden nas vodi v pr morsko mesto Tripolis ia okolioo, ki spada pod vrhovno gospoistvo jetičaega bolnika ob Bosporu, i ki sliši kjt suveren na ime sultan. Mesto j ima v resnici »turški* značaj. Prebivalstvo j je arabskega pit mena; tipi posameznih oseb in skupin nareke na gledalca povoljen, celo prijeten vtis Sioro ti rekli, da se tamoš-njim prebivalcem zrcali na obrazih nekaka inteligenca, seveda ne v smislu naše civilizirane Evrope Prav zanimive so s'ike: Tri p o 1 i t anske devojke, No-voporočenca, Tri p o I i t ans k a obitelj, Zamorka s hčerami i. dr. L?pe so slike kakor : gaj datljevih palm, krpajoči črevljarji ia berači, idila itd. Sicer pa mesto samo nima prav nič mestnega značaja. Isto nerednost in umazanost, kakor v vseh orijentalskih mestih nahajamo tudi tu. Kar nas bo posebno zanimalo, s« razne karavane z neštetim številom kamel, dalje razni tržni prizori in pa šotorišča nabiralcev datljev. Slike so čiste, perspektiva natančna, zato tekoča serija zasluži, da se jo ogled«.
ll Obstrelil se je znani lovec obč. svetnik g. Seumg V lovskih krogih vzbuja to splošno začudenje, ker je g. Seunig znan kot izboren lovec, ki se je opetovano, posebno na Krimu hitro rešil iz največjih nevarnosti
Ij Kadilnikov častni večer.
Kolegi gospoda K»dilnika pri tvrdki Souvan so priredili v soboto zvečer v restavraciji »Pri zlati ribi" časten večer svojemu v pokoj stopivšemu g. kolegu ter mu ob tej priliki poklonili tudi častno darilo.
Ij Semenj. Dne 8 t. m. je bilo na mesečni sejm prignanih 781 konj in volov, 295 krav in telet, skupaj 1076 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, pri konjih srednja, ker so prišli po govejo živino Moravci in Korošci.
Ij Vsled južnega vremena se je led na drsališčih jel tajati, zato je drsanje ustavljeno.
Ij Pečeno kokoš ukradli. Včeraj je bila ukradena gostiln čarju Matiji Ko-larju iz kuhinje pečena kokoš. Tatvino so izvršili trije dečki med tem časom, ko je šel njih pajdaš v gostilno beračit. Beračili so tudi po drugih gostilnah in pravili, da so jim pomrli starši. Paglavcev še niso dobili.
Ij Slovensko gledališče. Ta
teden, dne 9. m 10 januarja se ponavlja komična opera .Zvonovi kornevilj-s k i ". V soboto, dne 13. januarja pride na vrsto drama »Vstajenje*.
lj V konkurzu je tvrdka R. & E. R o o s s v Kranju. Tukajšnja tvrdka M a -dile&VVutschur se je naznanila za insolventno
lj IMIeko prodaja sedaj mestna občina tudi v trnovski stražnici.
lj Direktnih davkov je bilo predpisanih 1. 1905. za Liubljano 1,181.496 K 84 vin. Liubljana plača tretjino vseh direkt. davkov na Kranjskem.
Razne stvari.
Najnovejše.
Roparski umor vojaka. Ob božičnih praznikih je bil umorjen in oro pan na poukomski-nemaški cesti pešec Fr. Riptak. Vojaka je ubil s stkiro trdnjavski topničar EifgeB Ferbar, ki je svoj čin včeraj priznal.
Havana-cigare. Vsled deževja se je letina tobaka za Havana - cigare tako pokvarila, da so morali večino ondotnih tobačnih tovarn zapreti.
Mati ustrelila svojo hčerko. V Pragi je 26 let stara kuharica Ana Cecelin ustrelila svojo 8 Ut staro hčerko in sebe težko ranila.
Napadeni poslanec. VScflji je časnikar Peter Savič pred skupščino počakal poslanca Cvetkoviča ter ga pretepel, ker se je Cvetkovič nepovoljno izražal o Sevičevem bratu. Cretkoviču je pritekel na pomoč tovariš, ki je nato časnikarja Saviča pretepel.
Nemški cesar je podaril sv. očetu delo o sikstinski kapeli, ki je izšla v Berelinu.
1400letni jubilej praznuje letos kitajski list »Ts';ng Pao". Kitajska ima najstarejši list
150 dolarjev za eno kokoš. Teodor Vitman v Alentownu v Pen-silvaniji ima veliko rejo kuretine. Pred kratkim je prodal več komadov, i* med temi kokoš livornske vrste za 750 dolarjev (3600 K).
Strašna nesreče. Iz Tokia poročajo: V okraju Innoi ležečem rudniku je bila eksplozija. 101 oseba je mrtva.
Ravnateljstvo poštno-hra-nilničaega urada naDunaju je naznanilo, da bo v kratkem podalo izjavo glede discipliniranja nekaterih uradnikov, ki bo zadovoljila uradnike, da bo pomnožilo
osobje, da se bo zvišala plača dela čez aro in da se bodo sploh razmere izbaljšale.
Moderna zmedenost. Žena znam ga laškega učenja aa Lom brusa, Pavla Lombiosa objavlja v »P.ccolu" nekaj misli iz knjige ,0 čustvih in mislih ljudikih slojev", ki jo je objavil njtn soprrg Tu se moderna žena modernega učenjaka strahovito naivno čudi, kako da nekateri ljudje iz nižjih slojev v stvarstvu vedno povprašujejo po Brgu, — pravi namreč: .Po strašno čudni log čni poti ljulje vedno sklepajo iz učinka na vzrok." Torej — tako čudno se zdi novodobnemu človeku sklepanje iz učinka na vzrok! Ž-lostn*, a resničn«!
Med bolgarskimi sooijalisti obst. ji ta veo mgo eno leto veliKa razprtija. Na čelo nove struje v stranki stoje Ba-dalov, Harlakov in dr., ki se zo>ejo »liberalci", da bi se razločili od ostalih „konser. vativcev" v stranki, katere zastopata: Bla-gojev in Kirkov. Rizcepljenje se je izvršilo v zadnjem času popolnoma, ker so se tudi nekatera delavska društva začela ločiti od socialistične organizacije.
Telefonskts In brzoim poročilu
Dunaj) 9. jan. Gotovo je sedaj, da se državni zbor snide 24. ali 25 t m.
Budimpešta, 9. januara. .E»ye-tertes* priobCuje senzacijonelno vest, da ima Avstrija Is vse pripravljeno, da z dvema vojnima zboroma obvlada eventualno ogrsko revoluciio.
Budimpešta, 9. jan. Fejervcrj je imel pogovor z Wcckerlom. Oba državnika baje nameravata pričeti pogajanja s koalicijo. Ogrski ministri odpotujejo danes na Dunaj k posvetovanjem e raznih trgovskih pogodbah. O tej priliki bo Fejervaiy poročal cesarju o situaciji.
Trst, 9. jan. Na Adriji divja že nekaj dni strahovita bora. Promet malih ladij ob dalmatinskem in italijanskem obrežju je nemogoč. Pri Bari se je ponesrečil velik danski parnik „Mavg", ki je nedavno odplul z Reke.
Lino, 9. jan. Umrl je drž. poslanec Zehetmayer.
Nim, 9 jan. Uradne vesti iz Peter-burga poročajo, da se je že pričela volivna agitacija za dumo in zato sc zmanjšuje revolucionarno gibanje,
Peterburg, 9. jan. V štirih pro vincah je silna lakota.
Peterburg, 9. jan. V R o s t o v a in Rostoku so vojaki napravili mir. Sedaj je ondi zopet normalno življenje.
Odesa, 9. jan. Mornarji vseh trgovskih ladij v lukah ob Črnem morju so s« uprli. Mornarji nočejo prevažati čet na Kavkaz, kjer se revolucijonarji v mnogih krajih dobili popolno oblast. Sebastopol je popolnoma odrezan od prometa.
Pekin, 9. januarja. Trgovci, došli iz Mandžurije, poročajo, da Rusija poizkuša kakor hitro mogoče odposlati svoje čete iz Mandžurije domov, ker se med njimi vedno bolj širi revolucijonarni duh. V Vladivostoku groze vojaki s požigi, ako se jih ne pošlje domov. Nekaj požigov je že bilo. Železničarji izjavljajo, da vozijo samo vojaške čete, druzega pa nc.
Varšava, 9 januar. Aretiran je ves poljski agitacijski odbor. Med aretiranci je tudi nekaj profesorjev.
Izjava.
Jlnfon in Ana Aniič, posestnika in mesarja v Ljubljani, Poljanska oesta št. 74 narnanjivA, da nima najin nedoleten sin Albin Antič pravice v najinem imenu ali za naju sklepati kuptije ali kake druge pogodbe; midva splob nljva plačnika za nikake njegove obveznosti in dolgove.
V Ljubljani, dne 9.januarja 1906.
Službe išče.
Spreten in zanesljiv	e» i—i
mladenič ^
lepega in naravnega vedenja, star 28 let, bi rad vstopil v službo v kakem moškem ali ženskem samostanu kot cerkvenik ali za drugo enako opravilo; vstopi tudi kot sluga v postrežbo pri kakem zasebniku ali pomočnik kake večje cerkveniške službe. Nastopiti more službo takoj ali v kratkem času. Prosilec je zmožen slovenskega jezika v branju in pisanju. — Pisma naj se naslove na župni urad v Hotiču.
Borzna poročila.
Ljubljanska »Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurii dunajske borze 9.
Zaloibe>l papirji.
4*/. majeva renta.....
i I, srebrna renta . . . . 4*/. avstrijska kronska renta 47. . ilata renta. . 4•/. ogrska kronska , . . 4*/. , nlata , . . 4*/. posojilo dežele Kranjske 4 »/iT. posojila mesu Spije t .
4'/i7. . . Zader .
41(,7, bosn.-herc. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. o. .
*7.
47.
..	. , ž. o. . .
4®/»7« Mfrt- P",ma gal. d. hip. b. . 4V.7. pedt. kom. k. o. z lo7. pr. 4'/i7. zast pisma Innerst hr. . 4 V,7. » . ogr. cen. dež. hr. 4V.7. .	. hip banke
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4l/,7. obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. . jui. žeL kup. '/i 7, ■ • 4l/»7. avstr. pos. za žel. p. o.
Braike.
Srečke od 1.1860'/, ■
■ » 186-4 tkske .
„ zem. kreditne I. emisije .
II-	.
, ogr. hip. banke .	.	.	.
, srbske i fra. 100	—	.	.
. turške.......
Basilika srečke	.	.	.
Kreditne ,	.	.	,
Inomoške ,	.	.	.
Krakovske ,	.	.	.
ljubljansko „	.	.	.
Avstr. rud. križ« .	.	.	.
Ogr. » , .	.	.	.
Rudolfov« .	.	.	.
SalcburAko .	.	.	.
Dunajske kom. ,	.	.	.
Delalo«.
Južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . ,
Ogrske . .....
Zivnostcnske .....
Premogokop v Mostu (BriU)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . , Češke sladkorne družbe . . , ▼ al a t*.
C kr. cckin........
30 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
janaurja	1906
BHU	U4CO
99-90	100 10
99 90	100 10
lOO —	100 20
117-85	118 05
9-i80	96 —
114 65	114-86
99 50	101 —
100-60	10160
100 —	
100-50	101-50
99 75	100 —
9980	10006
100 40	101-40
106 30	107 30
100 50	10150
100 —	100 50
100 10	101-10
9950	10050
100-25	101 25
99 90	
99 50	100-—
317 25	31926
100-76	10175
190 —	192 —
290 —	291 —
161 —	163 —
292 —	302 —
291 —	301*—
260 —	268" —
102- -	111-—
148-25	149 25
24 50	26 50
473 -	484 —
78-—	82 —
91 60	90-60
62-	68.-
51-75	63 76
32 —	34-—
59 —	62--
73--	76 60
525 -	536-—
120 76	121 76
696-75	670 75
1631--	1640 —
675 10	67610
785-60	786 60
246-—	247--
666 —	670 —
529-—	630-—
2572-—	2682*—
526 50	627-50
272 —	276 —
662'—	566-—
164-	166-—
11-34	11-38
19-17	19*19
23-53	23-60
23 94	24'-
117-60	117 80
95 70	9590
250 —	256-50
484	5.-
Kot
kuharica
ki se razume na gospodarstvo, želi nastopiti 56 če tudi v kakim župnišču. 1 — 1 Naslov pove upravništvo.
Vinsko klet hotela »umor
Danes 9. januarja 1906
vesela sodba
morske ribe in raki ter druge jedilne pikanterije.
60 1-1
Dečka
po&tenih staršev, lepega vodenja, v steresti 13 do 15 let s pr merno šolsko izobrazbe, kateri ima vesclie do trgovine, sprejme kot trgovskega učenca konsumno društvo v 52 Toplicah na Dolenjskem. 1- 1
V najem se odda takoj radi družinskih razmer starodavna	57 3—1
prodajalna
hiš štev. 3 v Šturiji pri Ajdovščini z vso opravo in mešanim blagom založen?, zraven tudi mostna tehtnica. Dotičniki naj se obrnejo do lastnika Ivana Defranceschi tam!
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm
8 a	Č»i op>-sevanja	Stanj« l*ro-metra . um	T.mp«. ntiri P® Celziju	v. trni		\h u* C.
8	9. iveč.	722-8	27	sl. svzh.	dei	„
9	7. njutr.	724 8	1 0	brezvetr.	megla	4 6
	2. pop.	729 0	16	sl. jug	obl.	
Srednja včerajšnja temp. 1 2», norm. —2 7».
M
Žalostnim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da se je danes v jutro ob pol 8. uri po dolgotrajni mučni bolesni in po večkratnem prejemu sv. zakramentov za umirajoče preselila v boljšo večnost predraga nam mati, od-nosno stara mati in tašča, gospa
MARIJA BOBEK
roj. ČIBAŠEK
zasebnica in hišna posestnica
v visoki starosti 95 let.
Pogreb predrage rajnice se bode vršil v sredo dne 10. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosu, Streliške ulice št. 8, k sv. Krištofu.
Priporoča se v molitev in blagi spomin.
Nagrobni venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 8. jan. 1906.
Ivana Bobek, Marija Omeic roj. Bobek, hčeri. Ferdinand Omejc zet in vnukinje.
KM
Zahvala.
Vsem. ki so umrli gospe)
Mariji pl. Hoffern
izkazovali sočutje in tolažbo med boleznijo in ob smrti, kakor tudi vsem, ki so preblago pokojnico spremili k večnemu počitku, izrekajo tem potom najiskrenejšo zahvalo
61	žalujoči ostali.
V Ljubljani, dnč 9. jan. 1906.
Ysak dan sveže
Profesor Lapponl,
telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža pa tudi mnogi drugi odlični profesorji in zdravniki priporočajo v odstranjenje saprtja, v okrepenje Želodca in v pospe-Hfci.J Sitev redne prebave
^ želodčno tinktnro
G. Piccolija, dvornega znla-gatclja Nj. Svetosti papeža in lekarjav Ljubljani, Dun. ccsta.
-*'/>; 1 steklenica velja 20 vin in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo. 2371 I 1
pustne krofe.
SlaHKarna 26 6~2 Jakob Zalaznik
Stari trg 21, Mestni trg 6, ^ Sv. Petra cesta 27. ^
Novo istrsko vino
se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refoftk, teran. Specijelno belo vino ža
......---- Sv. maše. -
Prodaja po najnižjih cenah
Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 21A6 24-22
Velika zaloga
cerkvene oprave
in električnih svetilk itd Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po žeUi naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2656 30—9
Vcleipoitovinjcm L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V Izložbi so velike, lepe jaoliea (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
L društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
sklicuje
na dan 10. t. m. (sreda), ob 8. uri zvečer
v malo dvorano hotela »Union«
shod ljubljanskih hišnih posestnikov.
-o-
Udeležil se bode tudi shoda gospod Edgar pl. Felsenberg od osrednjega društva dunajskih društev hišnih posestnikov, ki bode predaval o preosnovi hišnega davka v Avstriji in o osnovi osrednje zveze društev hišnih posestnikov v Avstriji.
Obenem bode predlagal gospod dr. V. Gregorič peticijo na c. kr. finančno ministrstvo, da se zviša vzdrževalna kvota poslopij od 15°/0 na 30%, kar se je že v drugih mestih vpeljalo.
Ker se bodo točke obravnavale, katere tangirajo interese hišnih posestnikov v obče, blagovole naj se p. n. hišni posestniki udeležiti zborovanja.
Dr. Vinko Gregorič
t. C. podpredsednik.
59 1-1
mm i
mM
mm 'mm
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje za tekoče leto
razdelitev dr. Loschner-Maderjeve ustanove,
do katere imajo pravico nepremožne vdove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva. — Z uradnimi dokazili opremljene prošnje vložiti je najdalje do konca januarja tega leta na društveni odbor.
Mestni fizik dr. J. Kopf\m
54 l—i	t. C. predsednik.
mm
Razglas.
S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. januarja 1. 1906 oprav. štev. A I 748/5/77 dovoljena prodaja v zapuščino zamrlega gospoda šentpetrskega župnika Martina Malen&ka v Ljubljani spadajoče premičnine, kakor pohištva, obleke, perila, vinske zaloge itd. vršila se bode
v petek, dne 12. januarja 1906
ter pričela dopoldne ob 9 uri v šentpeterskem župnišču v Ljubljani. V Ljubljani, dnč 8. januarja 1906.
,	Aleksander Hudovernik
c. kr. notar kot sodni komisar.
53
■vs
Pozor!
Pozor!
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani, Spodnji Šiški in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da z nedeljo 14. januarja 1906
otvorim v Spodnji Šiški
nanovo moderno urejeni, ob glavni cesti ležeči	37 2
Spored otvoritve se naznani pozneje, že sedaj si pa usojam vabiti k najštevilnejšemu obisku, zagotavljajoč vsikdar najvestnejšo in najboljšo postrežbo.
Velespoštovanjem
Anton Maver, hotelir.
< O
2291 42
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vso vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjavu ln ckfikoinptaj«	Daje predujme nn vrednostne papirje,
izžrebano vrednostne papirje in vnovči^je Zavaruje .račke prati kur.nl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JfiC Eakompt in Ink&a.o manle. tfl,	Jfc-T Borzna naro5Ua,
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestno od dne vloge do dno vzdiga.
Promet s Čeki in nakaznicami.
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Ignaoij Žitnik.
Tisk „KatoliAkc tiskarne" v LJubUani.