S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V  KAMNI
Prisluhnimo ustvarjalni kritiki
KAKO UVEUAVITI NASA STALIŠČA DO NEKATERIH AKTUALNIH VPRAŠANJ, O KATERIH STA RAZPRAVLJALA CK ZKJ NA III. PLENARNI SEJI IN CK ZKS NA IV. PLENARNI SEJI, JE BILO OSNOVNO VPRA-SANJE NA SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V KAMNIKU, 17. MAJA LETOS.
IZ OBSE2NEGA GRADIVA O NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI PRI UVELJAVLJANJU DRUŽB. IN EKONOMSKIH SMO-TROV REFORME IN IZ RAZPRAVE NA SEJI POVZEMAMO NEKAJ UGO-TOVITEV IN STALIŠČ.
V  svojem uvodnem referatu je Jo-ie  Steh,   sekretar  občinskega   komi-teja ZK, med drugim opozoril na ze-lo razgibana druzbeno-politično aktivnost po III. plenumu CK ZKJ. Po-udaril je, da so v nekaterih osnovnih organizacijah zelo prizadeto raz-pravljali o sklepih  plenuma  in  sku-sali  bolj ali   manj  uspešno  prilagoditi  stališča  in  sklepe  stvarnim  raz-meram   v   delovni   organizaciji,   kra-jevni   skupnosti   in   drugod.   Seveda pa   so  nekateri   komentirali   plenum tuđi drugače: menili so, da se skle-pi njih neposredno ne tičejo, da se nanasajo Ie na višje forume in podobno. Zlasti skušajo nekateri vodil-ni   Ijudje   v   delovnih   organizacijah zakriti svojo odgovornost za položaj v   delovni    organizaciji    z   odvraćanjem pozornosti proizvajalcev od nekaterih   problemov   navzven,   na   zu-nanje forume  in organe.
V   sedanjem  obdobju  zasluži   posebno    skrb    razvijanje    ustvarjalne družbene  kritike.   Se  vedno  se  premalo   zavzemamo   za   razčiščevanje in   razločevanje   med   kritiko,   ki   je ustvarjalna,   in   kritiko,   ki   dejansko pomeni odpor proti napredku in na-menu reforme. Vse pogosteje se po-javlja, da  se  Ijudje  na  samoupravnih    in   družbenopolitičnih    forumih: v  občinski   skupščini,   v  sindikatu,   v socialistični   zvezi,   na   javnih   tribu-nah   in   drugod   izogibljejo   kritične razprave. V kolikor pa se taka kritika   pojavi,   največkrat   ne   razprav-Ijojo o  bistvu  problema,  oziroma  o njegovem   dejanskem   obstoju,   pač pa o tem, kdo je kritizirat  in zakaj je  kritizirat.  Ce pa temu  sledijo še razni prikriti in odkriti postopki proti tistemu, ki je kritiziral, je  razum-Ijvo, da pri Ijudeh upada pogum in volja  za   ustvarjalno  kritiko.
Marsikdaj smo premalo občutljivi tlJdi za posamezne kritike v javnosti ki se nanasajo na delo ali postopke posameznikov, organov ali delovnih organizacij. Na take kritike odgovorni Ijudje običajno javnosti ne od-govarjajo. Na sploh se za ustvarjalno polemiko in kritiko premalo  po-
osnovne organizacije še vedno po-služujejo pretežno klasičnih oblik dela. Premalo so se doslej uveljavili občasni aktivi za obravnavanje in reševanje   določenih   vprašani.
Posebno skrb bo treba posvetiti tuđi družbenoekonomskemu izobra-revanju. Letošnja politična šola v Kamniku ni bila najbolje obiskana. Tuđi na ciklus predavanj o aktualnih problemih  reforme, ki ga je pri-
pravila   Delavska   univerza,   ni   bilo odziva.
Med ostalimi vprašanji so na seji opozorili še na hitrejše izpopol-njevanje delitvenih sistemov v delovnih organizacijah.
Člani občinskega komiteja ZK so bili mnenja, da je treba več storiti za družbeno angažiranje strokovnja-kov v delovnih organizacijah, ki so marsikje zelo malo aktivni.
Več skrbi terja tuđi izobraževanje jamoupravljavcev. Vsako leto priđe v samoupravne organe (centralne in obratne delavske svete) preko 500 novih ljudi. Ponekod organizirajo za te ljudi posebne seminarje, vendar posvečajo premalo pozornosti njihovi vsebini.
Kot na seminarjih je tuđi tokrat prišel   v   razpravo   na   vrsto   problem
mednarodne menjave in nekatera nerešena vprašanja denarnega sistema.
Udeleženci so menili, naj bi ok-tiv gospodarstvenikov ta vprašanja temeljito proučil in postavil odloć-nejše zahteve po hitrejši rešitvi. Te-žave ima zlasti predelovalna industrija, ki je v precejšnji meri vezana na uvoz surovin.
V razpravi je bilo načeto tuđi za-poslovanje občanav, zlasti mladine, ki ga bo treba v pripravah na sred-njeročni plan razvoja občine temeljito proučiti. Menijo, da bi bilo treba hitreje razvijati tako imenovane terciarne dejavnosti (obrt, trgovino, gostinstvo itd.), ki v naši občini ne gredo v korak z gospodarskim razvojem.
-li
Konec samovolje pri gradnji raznih objektov v Kamniku
GRADIM BOMO NA PODLAGI  IZDELANEGA  URBANISTlCNEGA   PROGRAMA
10. maja 1966 je skupščina občine Kamnik obravnavala urba-nistični program občine. Seja ima zgodovinski pomen iz đveh raz-Iogov:
1.  po đolgih letih je v Kamniku izdelan urbanistični program, ki  bo  omogočil   nađaljnji  razvoj  đružbeno-ekonomskega  in političnoga ra/.voja občine;
2.  ker je to prva seja po đolgih letih z cđino točko tlnevnega reda: Sprcjcm urbanističnega programa.
Odborniki so sprejeli kratko poročilo o urbanističnem programu in je bila zato na seji živahna razprava o posameznih problemih. Največ so se odborniki zanimali za območje stanovanj-skih gradenj, manj pa za ostale komunalne objekte kot so: vodovod, kanalizacija in prometno omrežje, čeprav je tuđi o teh bilo govora.
Po uvodnih razlagah projektan-tov in sodelavcev je skupščina ugotovila, da je bil urbanistični program dva meseca v javni razpravi, da so občani dali vrsto pripomb, ki so jih projektanti tuđi upoštevali. Nadalje je bil urbanistični program pred spre-jetjem v skupščini od 26. aprila do 10. maja na vpogled javnosti
služujemollska, tako  lokala  kot      v^jni <J^^£^
osrednjega  in  ostalih obćil.
V zvezi i notranjo organizacijo v ZK je bilo rečeno med drugim, da se delovanje članov ZK vse prevec omejuje Ie na razne sestanke, da se
sveti pri skupščini. Postopek je omogočil slehernemu občanu spo-znati nađaljnji razvoj in problematike občine Kamnik.
Urbanistični nacrt predvideva pet stanovanjskih območij, ki so urbanistično urejena: Kamnik z Mekinjami, Stahovica, Smarce, Komenda in Moste. Zelo živahna je bila razprava o razvoju našega mesta, ali osvojiti razvoj mesta iz centra na periferije ali s periferije proti centru. Predvsem so bila deljena mnenja o zazidavi v Podgorju. Svet za kmetijstvo in Svet za giradbene in komunalne zadeve sta bila mnenja, da bi to območje sicer bilo predviđeno '/.a zidavo kot rezervat, Pravilne-je je, če izkoristimo vse možne parcele za zidavo1 v samem centru oziroma bližnji okolici. Sele nato bi pričeli z gradnjo podgorskega predela kot izrazito kmetijskega območja. Ali bo to v petih, desetih ali dvajsetih letih, to je drugo vprašanje, na katerega danes ni moč dati odgovora. Prav tako1 so bila izražena mnenja glede zazidave sad-ne drevesnice, namreč v tem, da
bi morala sadna drevesnica, ka-kršna je, obstojati tuđi v prihod-nje, kajti s predviđenim pove-čanjem prebivalstva od sedanjih 22.000 na 29.000 in od tega 17.000 v samem Kamniku, je potrebno imeti tuđi vrtnarijo, ki bi zalagala tržišče s sadjem in zelenja-vo.
Izredno živahna razprava je bila glede razmerja med blokovno in individualno gradnjo. To pro-blematiko je sprožil odbornik Bozo Matičič in to brez razloga. V zadnjih letih namreč individualna gradnja škoduje gradnji več-jih stanovanjskih blokov. Vsi smo si edini, da mesta ne moremo razvijati na podlagi individualne gradnje.
Zanimivo je bilo vprašanje gradnje vrstnih hiš in sicer, da bi določeno območje bilo rezervirano za gradbeno podjetje, ki bi jih gradilo za trg. Menimo, da je pravilno podpreti taka stališča. Zlasti ob robu mesta naj bo tak-šna gradnja, ki bo omogočila čim lepši prehod v mestno blokovno gradnjo.
V privatnem razgovoru je bilo slišati pripombe, kako to, da je v prvotnem urbanističnem nacrtu bilo predviđeno za blokovno zazidavo območje tako imenovanoga Jugopamuka, sedaj se pa tam gradijo dvojčki. Kaj je vodilo projektante k spremembi? Od-(Nadalj. na 2. str.)

glasilo sociftNjjjfiJJ„Z„V„E,Z„E....I,,^.,!1,,'j!.^,'„^■f,'...l![.y.,\..l!..^č.!.^i.l*.'..ll..!.!c...
LETO V. • STEVILKA 3
JUNU 1966
CENA 501
Konec samovolje pri gradnji raznih objektov v Kamniku
2 < U
m o
w
S <
(Nadalj. s 1. strani) govorni   na.j   o   tem   v   prihođnji številki   Občana  dajo   svoje   ute-meljitve.
V letošnjem letu bo mogoče graditi na tako lepem predelu, kot je Jeranovo, ka.jti ta del je lokacijsko pripravljen za gradnjo individualnih in vrstnih hiš. Živahna razprava je bila v zvezi s črnimi gradnjami, saj jih imamo v naši občini okoli 50. Zastavlja se vprašanje, ali individualne gradnje zaradi:
1.  pomanjkanja   urbanističnega nacrta,
2.  dolgotrajnega    postopka    za gradbeno dovoljenje,
3.  ali samovolje.
Na skupščini so se odborniki odločno zavzeli za to, da se prepreci sleherna samovolja gradi-teljev. Zlasti sedaj, ko imamo za zazidavo določena območja, je omogočeno graditi stanovanja, če so za to zainteresirani. Ce smo pred leti in ćelo sedaj nakako tolerirali crne gradnje, ni v se-danjem obdobju nobene osnove, da se občani ne bi držali zakonskih predpisov. Zakaj? Ce mora po pozitivnih predpisih zasebni kmetijski lastnik vložiti vlogo za adaptacijo, potem je pravilno, da to store tuđi občani, ki želijo graditi nove stavbe. Odborniki so se izrazili, da je potrebno vsako crno gradnjo zatreti, predno se lahko dogodj kakršna koli mate-rialna ali politična škoda. V ko-likor graditelji tega ne bodo upo-števali, naj organi skupščine naj-strožje ukrepajo.
Po seji smo zvedeli, da tovariš Bergant, zaposlen v tovarni Ti-tan, gradi v Podgorju hišo brez dovoljenja, čeprav mu je bila omogočena v zadrugi tovarne Ti-tan regulirna graditev. Ali borno prizanašali takšnim postopkom in samovolji poedincev? Odgovor je odločen: ne! Omenjeni tovariš gradi, čeprav mu je to prepove-dal republiški sekretariat za sta-novanjsko izgradnjo in urbani-zem, ko je imel komaj izkopano gradbeno jamo. To je očitna samovolja!
Glede gradenj v Motniku, Tu-hinju itd., so menili odborniki, da je z izjemnimi dovoljenji pravilno omogočiti gradnje, v kolikor so dani pogoji, vendar pa nika-kor  ne  na kmetijskih  površinah.
Izredno živahna je bila razprava okoli prometnih žil, zlasti za turistično oz. sončno cesto, ki naj bo speljana skozi Kamnik. Projektanti so odgovorili, da je temu primerno rezerviran prostor na levem bregu Bistrice. Turistična cesta naj bi bila speljana ob levem bregu Bistrice za Cankarje-vo cesto preko Godišča v Gornji grad. Kdaj se bo cesta gradila, je drugo vprašanje, vendar je pravilno, da so projektanti v ur-banističnem programu le-to upo-števali. Nadalje so se zanimali za obvozno cesto. Znano je nam-re, da bo skupščina občine Kamnik skupno z delovnimi organiza-cijami v letošnjem letu pričela z gradnjo te ceste. Trasa ceste je predviđena po eni sami varianti: od Bevca po Kovinarski cesti, ob tovarni Svilanit in Zivilski tovarni, Tovarni usnja do železnega mostu ter nadalje po Cankarjevi cesti proti Godišču. Ta varianta je predviđena tuđi v urbanistič-nem programu. V privatnem pogovoru pa je bilo slišati, da je bila še ena varianta in sicer preko   stare   Eta   ter   priključck   na
cesto ob tovarni usnja. Mcnim, da je potrebno zlasti glede na prakso zadnjih let, ko omogoča-mo občanom vpogled variant za posamezne objekte, napisati pozitivne in negativne lastnosti ene in druge variante. Tako bi spoznali prednosti bol'še variante, za katero se ogrevajo tuđi projek-tanti-strokovnjaki.
Ne smemo misliti, da urbani-stični program rešuje posamezne probleme konkretno. Urbanistič-ni nacrt je splošen akt, ki omogo-
ća razvoj občine na vseh področ-jih njenega življenja. Za posamezne lokacije je potrebna izde-lava zazidav posameznih območij. Prepričan sem, da bodo vsi občani podprli prizadevanje skupščine in vseh forumov, ki žele ludi na stanovanjsko-komunal-nem podroćju ustvariti red in disciplino. Občani moramo obsojati sleherno samovoljo poedincev, ki se nočejo iz kakršnih koli razlo-gov vključiti v organizirano gradnjo  ter  s  tem  onemogočajo  raz-
voj Kamnika po naprej določenih program ih.
Menim, da so najbolj veseli urbanističnega nacrta predvsem tišti, ki čakajo na gradnjo že več let. Dovoljenja nišo dobili zaradi nekaterih še nejasnih in neraz-čišćenih stališe. Vsem tištim, ki zaradi tega nišo obupali in nišo pričeli s crno gradnjo, pač pa čakajo na zakonito1 dodelitev parcel in gradbenih dovoljenj, iskreno čestitamo! Naj bodo vsem drugim vzor, kako je potrebno usklaje-vati individualne in družbene interese!
Gobec Vinko
Korišten seminar
Sredi aprila je obćinski komite ZK v Kamniku pripravil dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizaeij ZK. Udelcžili so se ga tuđi člani občinskega komiteja in njihovih komisi.j, skupno je bilo preko sto udeležencev.
Namen seminarja je bil predvsem podrobnejc proučiti gradivo in zaključke IV. plenarne seje CK ZK.I in jih smočiti z đružbenim dogajanjem v komuni, delovni organizaciji, krajevni skunnosti, skratka z življenjem na vseh področjih. Seminar je bil pravzaprav tuđi delovnj dogovor za nadaljnjo družbeno-politično aktivnost ko-munistov v naši komuni.
Vsebina seminarja je bila raz-deljena v dva dela. V prvom delu so razpravljali o vlogi komunistov v razvoju samoupravljanja, v drugom pa o nekaterih vprašanjih uveljavljanja gospodarske reforme.
Iz izredno bogate in stvarne razprave borno navedli le nekaj poglavitnih  misli.
Samoupravljanje in njegov razvoj bosta gotovo tuđi v prihod-nje eno osrednjih delovnih pod-ročij komunistov. Kljub določe-nemu napredku in rezultatom marsikje samoupravljanje zaosta-ja za gospodarskim razvojem posamezne  delovne  organizacije.
Nedavne volitve polovice čla-nov samoupravnih organov so pokazale, da so ponekod družbeni delavci premalo poskrbeli za iz-oblikovanje ustreznih kriterijev in meril o tem, kakšen naj bi bil sestav delavskih svetov, upravnih odborov in drugih organov. Marsikje so volltve opravili zgolj kot formalnost.
Ena od slabosti v delovanju samoupravnih organov so tuđi razpisi delovnih mest. Na razpi-se se ne javi dosti ljudi. Prevla-duje mišljenje, da se ne izplača javljati, ker je itak že vse vna-prej dogovorjeno. Nekateri pri-meri v naši komuni kažejo, da je ta občutek vsa.j dostikrat utemeljen. Je pa še drug vzrok, ki ga tuđi ne gre zanemarjati. Marsikje so vodilna delovna mesta premalo nagrajena, kar pomeni. pre-cejšnjo zavo'TO za izboljšanje ka-drovskega sestava glede strokov-nosti vodilnih ljudi.
Poseben problem predstavlja dejstvo, da večina delovnih or-ganizacij nima izdelanih progra-mov za potrebe in izkoriščanje strokovnih kadrov. Večinoma se rešujejo od danes do jutri. Tak način pa ima kaj malo' skupnega z nacrtnim razvojem posamezne delovne organizacije.
Posebej je bilo obravnavano vprašanje osebne odgovornosti. Menijo, da je treba odgovornost družbenih delavcev jasneje opre-deliti. V naši zakonodaji poznamo samo dva odgovorna človeka. To sta direktor in računovodja. Vse ostalo obravnava kazenski zakonik. S tem v zvezi je bilo ome-njeno sedanje stanje v bankarstvu, ki je glede soodločanja po-
slovnih partnerjev o sredstvih še zelo neurejeno. Vpliv direktorjev bank je v tem pogledu še vedno prevladujoč. Z družbenimi sred-stvi ne bi smeli razpolagati lju-dje, zaposleni v banki.
V razpravi so načeli tuđi vprašanje obrtništva.   Gre  za  to,   da
je pri nas ta panoga še vedno slabo razvita. Storili smo nekaj glede stimulativnejše davčne politike pri obrtnikih, nismo pa storili dovolj, da bi pridobljeno akumulacijo uporabili za razvoj te panoge. Več ustvarjenega dohod-ka bi morali vložiti v razširjeno reprodukcijo.
Uvcljavljanjc gospodarske in družbene reforme mora postati stvar slehernega proizvajalca in občana, so poudarili udeleženci v drugern dolu seminarja. Naj več poudarka so v razpravi dali problemom vključevanja v međna-rodno delitev in devizni sistem. Poudarili so, da mora izvoz postati sestavni del poslovne politike delovnih organizacij in ne trenutna politična akcija. Poleg mnogih problemov znotraj kolektivov, kot so prepočasen razvoj proiz-vodnega sodelovanja, avtarkična proizvodnja, slaba organizacija dela, zastarela oprema in tako dalje, so udelcžencj opozorili na nekatere težave, ki jih povzroča še neurejen devizni režim. Gre predvsem zato, da proizvajalci-t isti ki ustvarjajo devizna sredstva, še vedno ne odločajo* o naj-većjem delu teh sredstev, nač pa o tem odločajo banke. Udeleženci so navedli več primerov ko gre določen zunanjetrgovinski dogovor po' zlu zaradi dolgotrajnih postopkov naše banke. Nekalere gospodarske organizacije imajo rnožnost dobiti ugodne kredite od inozemskih kupčev, vendar pri nas ne dobijo garancije. Načeto je bilo tuđi vprašanje razmerja med ustvarjenimi deviznimi sred-stvi in nerazpoložljivimi sredstvi za uvoz surovin. V Sloveniji lahko podjetja uvozijo le za 75 % od ustvarjene devizne vrednosti pri izvozu. To prizadene zlasti tište kolektive, ki so pretežno vezani na uvoz surovin. V naši občini je s tem prizadet zlasti -»Svilanit«.
Udeleženci so bili mnenja, da bi bilo treba ta vprašanja hitre-
je reševati, saj je tuđi od njih v veliki meri odvisno ali borno uresničili načela reforme in v kakšnem obdobju. Hkratj pa je treba v delovnih organizacijah hitrejc kropiti zavzetost in iska-njc spodbudnejših oblik delitve po delu, za izboljšanje kadrovske sestavc zaposlenih in za kvalitet-nejšo rast samoupravljanja, ki je osnova našega prihodnjega razvoja.
O(y cobul
Upravni organ Skupščine občine Kamnik je izdal lokacijsko odločbo za gradnjo enodružinske niše tovarišu Stanetu Moćniku. Veselje, da si bo z lastnim delom in posojilom zgradil dom, je bilo kratkotrajno. Zataknilo se je. Zemljiško knjižnega prepisa ne morejo izvesti. Zakaj? Na tovor-ni postaji, kjer je po nacrtu predviđena zazidava petih eno-družinskih hiš in so tri že pod krovom, je bilo pred tem izdano lokacijsko dovoljenje za mostno tehtnico trg. podjetju »Kočna«. Leto kasneje je bila izdana lo-kacijska odločba graditeljem individualnih hiš (dr. Kirnu, Iskri, Hribovšku, Moćniku in še enemu).
Prostor za tehtnico je predviđen 4 m od postavljenih enodru-žinskih hiš, kar je povsem nenormalno. Glede pravnega stališča ima trgovsko podjetje Kočna res pravico na tem delu graditi mostno tehtnico, vendar bi bilo to neživljenjsko.
Rešitev: tovarišu Moćniku ne dovolimo gradnje, čeprav ima uradno izdano lokacijo, in tu zgmdimo   tehtnico.
Vse bi bilo v redu, vendar ali je resnično potrebno prevaliti vso krivdo na občane, ali ne kompromitiramo delo organov skupščine zaradi malomarnega poslovanja poedincev? Nikar se potem ne sprašujmo, zakaj so občani nezaupljivi! Nikoli ne išče-mo krivca.
Moj namen je predvsem v tem, da odgovorni upravni organ skupščine pojasni občanom, zakaj je izdal lokacijo za individualne hiše, če je pred tem izdal lokacijo za mostno tehtnico. Situacija je nevzdržna; ali resnično delamo le od danes do jutri? Ali je prav, da za malo-marno opravljeno delo ne sledi kazen izvrševalcu?
Gobec Vinko
Odlok o urejanju mestnega zemljišča naj bo odraz širokih razprav v občini
Aprila je bila pokongresna konferenca organizacije Socialistične         podjetje Kamnik pa konstituirati      pešnejšo    možnost    reševanja    v .....                ...........                                                                              -           samounravne   organe.   Probleme,      enem podjetju, bodo razpravljala
Aprila jejbila pokongresna konferenca organizacije SoeialisUčne zveze v občini Kamnik. Namen konference je bil obravnavati predvsem poročilo o izvršenih sklepih zadnje konference, stanovanjsko gospodarstvo, urbanizem in komunalne^ probleme Kamnika. Prav tako je imela konferenca nalogo izvoliti delegata_za_yi^_kong£ej SZDL Jugoslavije.
Po uvodnih poročilih se je razvila razprava predvsem o stano-vanjskem gospodarstvu in o komunalnih problemih ter o načinu njihovoga reševanja. Ugolovili smo, da je še vrsta nerazčiščenih pogledov okrog stanovanjskih vprašanj, zato smo obravnavali možnosti za reševanjc le-teh. Pre-iti je potrebno na določen sistem financiranja komunalnih naprav, kor je gradnja teh v Kamniku zaostajala za stanovanjsko izgradnjo. Ce želimo preiti na urejen sistem financiranja komunalnih naprav, moramo v javnosti pri-četi z razpravami o reševanju komunalne politike, kajti nihče iz-ven kroga občanov in delovnih organizacij v občini nam ne bo rešil teh problemov. Tuđi v naši »bčini moramo izdati odlok o urejanju mestnih zemljišč, seveda pa naj ta slomi na zelo temeljiti raz-pravi z občani.
V razpravi so bila izražena mnenja, da bi pri odloku morali u poštovati življenjski standard občanov, ki še ne srne zmanjšati. Problemi obstojajo že dolRo let in ne pričakujemo, da jih borno resili takoj, nmpak le postopno.
Prispevek za urejanje mestnega zemljišča naj bi plačevali vsi last-niki individualnih hiš in nosilci stanovanjskih pravic. Elemente za določitev visine je potrebno temeljito proučiti: ali naj bodo ti površina zemljišča, površina sta-novanjske hiše, vrednost stanovanja, poraba elektrike, poraba vode itd. itd? Uporabi ti je liste elemente, ki bodo postavili vse občane v enakopravni položaj. Breme za ureditev komunalnih objektov moramo nositi vsi občani in ne le tišti, ki gradijo po letu 1964. O toj zahtevi so raz-nravljali občani že na javni tribuni v Kamniku.
Mestno naselje je potrebno raz-doliti na gradbene pasove (cone) in sicer:
a)  malostanovanjska   izgradnja,
b)  blokovna izgradnja, -  c) staro mestno jedro.
To predvsem zaradi tega, kor prebivalec v različnih conah raz-lično investicijsko bremeni zemljišča. Tištim, ki so komunalni prispevek plaćali, Ka je potrebno upoštevati. Prispevka za urejanje mestnega zemljišča ne bi plačevali toliko časa, dokler se visina ne izenači.
Na konferenci so menili, da moramo napeti vse sile, če želimo ludi v letu 1966 zgraditi toliko stn-novanjskih enot kot v letu 1965. Občina Kamnik je namreč v letu lOfi1! bele/.i'a po izgradnji s'ono-vanjskih enot drugo mesto med gorenjskimi občinami. Menim pa, da je problem stanovanjskeg-i gospodarstva in komunalne problematike širši.
To poudarjam, ker je resohiciin VI. kongresa Socialistične žveze delovnega ljudstva Slovenije posvetila precejšnji dol pozornosti toj problematika.
V razpravi so se nekateri zanimali, kako je s pobiranjem stanarine.
Možnih je več načinov: 1. da bi to delo opravljal inkasant, 2. da bi nosilec stanovanjske pravice pla-čeval stanarino po položnici in 3. da bi kot sedaj, za to skrbeli hišni sveti.
Vsi navzoči so se bolj ogrevali za slednjo varianto. Prav tako je konferenca sklonila, da mora zbor stanovalcev, oziroma skupščina stanovalcev, čimprej razpravljati o    teh    problemih.    Stanovanjsko
podjetje Kamnik pa konstituirati samoupravne organe. Probleme, ki se ob tem še pojavljajo in so bili nakazani, bo mogoče uspešno reševati le s skupnimi napori in prizadevanji.
V Kamniku imamo tri stano-vanjska podjetja in sicer: Stanovanjsko podjetje Kamnik s pretežno starim stanovanjskim fondom, Stanovanjsko podjetje podjetja Kamnik in Stanovanjsko podjetje podjetja »Stol«. Konferenca ni imela namena izražati mnenja o potrebnosti ali nepo-trebnosti tolikih podjetij. Meni-mo, da je to stvar podjetij samih. Naš interes je predvsem v tem, da stanovanjska izgradnja, predvsem blokovna in individualna, ne bi zaostajala za preteklim letom. V kolikor bodo podjetja videla us-
pešnejšo možnost reševanja v enem podjetju, bodo razpravljala o tem samostojno na iniciativo samoupravnih organov.
Namen tega prispevka je prikazati občanom nekatere probleme in vprašanja, ki bodo predmet razprav v letošnjem letu. Predvsem je želeti, da občani o tem razmišljajo ter na sestankih, po-svetovanjih in končno na zborih volivcev, kjer bo obravnavan odlok o urejanju mestnega zemljišča, aktivno sodelujejo s svojimi mnenji, predlogi in stališči.
Konferenca je na zaključku so-glasno izvolila za delegata VI. kongresa SZDL Jugoslavije tova-rišico Baloh Stanko, zaposleno v Zavodu za zaposlovanje delavcev. Vinko Gobec
Združevanje sredstev za razvoj družbenih služb
v kamniški občini
V Kamniški občini delovne organizacije že nekaj let združu-Jejo sredstva za investicije na področju družbenih služb. Na pobudo družbenopolitičnega zbora občine je občinska skupščina leta 1964 ustanovila poseben sklad za razvoj družbenih služb, kamor se stekajo zbrana sredstva. Na podlagi analiz, ki jih je napravil upravni odbor tega sklada, je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče najbolj perece probleme na področju investicijskih vlaganj v objekte družbenih služb resiti v petih letih, seveda s sodelovanjem vseh delovnih   organizacij.
Kljub določenim uspehom pa združevanje sredstev delovnih cr-ganizacij ni potekalo brez težav. Marsikdaj je bil vzrok tem teža-vam tuđi način, kako je potekalo to zbiranje. Kolektivi so bili marsikdaj   postavljeni   pred   dej-
stvo, ker je o združevanju sredstev odloćil ožji krog ljudi, upravni odbor, vodstva družbenopoli-tičnih organizacij in podobno. Delavski svet, ki je o tem odlo-čal pod točko »razno«, se prav gotovo ni dovolj zavedal po-membnosti svoje takšne ali dru-gačne odločitve. Skratka, neposredni proizvajalci o tem, kam in koliko bodo prispevali sredstev iz svojih skladov, nišo vedno do-sti vedeli. Seveda teh ugotovitev ni   moč   pospleševati.
Lani so predvidevali, da bodo delovne organizacije v kamniški občini na podlagi pogodb pri-spevale za vlaganje v razvoj družbenih služb 229 milijonov S dinarjev. Svoje obveznosti pa so izpolnile le z 99 milijoni S dinarjev. Ta sredstva so bila po programu sklada namenjena za gradnjo zdravstvenega doma, za obnovo   osemletke   »Tomo   Brejc«
Štafeta mladosti v Kamniku
Po nekaj letih je skozi Kamnik spet pritekla zvezna štafeta mladosti, s katero je nosila vsa mladina Jugoslavije pozdrave in čestitke za 74. rojstni dan našemu dragomu tovarišu Titu.
Zvezno štafetno palico je mladina kamniške občine sprejela na Ornivcu od mladine mozirsko občine in jo po dolini Crne prinesla do Kamnika.
Ze med potjo se ji je v Staho-vici pridružila lokalna štafeta z Grintovca, odkoder so mladinci mladinskega odseka pri Planinskom društvu Kamnik prenesli palico prav z vrha do Kamniške Bistrice, od tam dalje nn io nri-peljali do Stahovice člani Avto-moto društva Kamnik. Po^g lokalne štafete- so bile še tri in sicer iz Motnika, Komendske Dob-rave in  Vranje peči.
Vse štafete so se združile na Titovem trgu in od tam skupno v spremstvu zastav in prnnorov nadnl.ievale pot do SPOMENIKA REVOLUCIJE, kjer je bil krajši postanek.  zdi-užen  s programom.
V zadnji predaji je zvezno štafetno palico nosila najboljša dija-
kinja Gimnazije Kamnik, lokalno z Grintovca je nosil alpinist, ostale pa so nosili najboljši učenci in učenke posameznih šol.
V programu je sodelovaia kam-niška godba, recitatorka iz Gimnazijo in pevsk izbor osnovne sole »Tomo Brejc«. Štafeto sta pozdravila predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Vinko Gobec in predsednik Občinskega komi-teja   ZMS  tov.   Srečo  Krmavner.
Po tem programu je predsednik Občinskega odbora SZDL predal štafetno palico mladincu — de-lavcu iz tovarne »TITAN«, ki jo je v delovni obleki v spremstvu zastnv odnesel do prve predaje pred prostor Planinskoga društva Kamnlk, kjer so jo prevzeli dijaki Gimnazije Kamnik in jo nesli do križišča na Duplici. Tam so jo predali mladini iz občine Domža-le, ki jo je ponesla naprej drugim, ti pa vse dalj in dali, dokler nj dospela v Beograd, kjer jo je sprejel  sam  tovariš Tito.
Predsjednik  ObK ZMS
Kamnik Krmavner  Srećo
v Kamniku, za dograditev osnovne sole v Tunjicah, za popravilo osnovne sole v Mekinjah, za usposobitev otroškega vrtca na Duplici itd. Res da so imeli v nekaterih delovnih organizacijah težave s sredstvi po uveljavitvi novih ukrepov v lanskem letu, vendar ni moč mimo ugotovitve, da so bile potrebe na področju zdravstva in šolstva s kolektivi premalo obravnavane in obrazložene.
Ko so se pretekli četrtek skupno z zborom delovnih skupnosti občinske skupščine sestali pred-sedniki delavskih svetov in direk-torji delovnih organizacij, so ugotovili, da bo letos poleg krit-ja lanskih obvez težko zbrati še 100 milijonov starih dinarjev, kolikor bi jih potrebovali za dokon-čanje zdravstvenega doma in ostalih objektov ter 7a nacrte za gradnjo šol na Duplici in v Komendi. Težko zaradi tega, ker si nekateri še vedno nišo povsem na čistem z vprašanjem, kako v komuni reševati probleme razvoja zdravstvenih služb: s širokim, demokratičnim dogovarjanjem pro-izvajalcev na podlagi temeljito pripravljenih razvojnih progra-mov, ali s togim administrativnim predpisovanjem obveznosti delovnim organizacijom in občanom.
»Toliko borno pa dali občini,« je slišati marsikdaj v razpravah o združevanju sredstev za skupne potrebe. Med proizvajalce še vedno ni prodrla zavest, da so to njihova sredstva in da so tuđi oni odgovorni za to, kako in kje se  bodo  porobila.
Zbor delovnih skupnosti ie zc-to priporočil, naj bi v delovnih organizacijah pred sprejemom odločitev v samoupravnih orga-nih imeli čimveč razgovorov z ne-povrednimi proizvajalci. Razao-vori, na podlagi programa razvo-ia družbenih služb v letešnjem letu, bodo v kolektivih še ta me-sec. V nekaterih kolektivih bodo vsem članom posredovali pismeno gradivo. Dileme, ali naj bo letos dokončun zdravstveni dorr oz. nekateri drugi objekti družbenih služb, med občani prnv gotovo ni. O tem referendum ni potreben.
F. S.
KAM NISKI    OBCAN
3
PRED    PRAZNIKOM    KRAJEVNE SKUPNOSTI   KAMNIŠKA   BISTRICA
Pred praznikom krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, ki bo 9. junija, smo zbrali nckaj zanimivosti s tega območja pod Icpimi in privlačnimi Kamniškimi planinami.
Iz razgovora s prcdseđ nikom te krajevne skupnosti tovarišem Francetom Krcgarjem je bilo moč dobiti različnc zanimive podatke. Vse to območje se je po končani vojni izredno razvilo. Od tedaj do danes je bilo zgrajenih nič manj kot 168 novih stanovanj-skih hiš.
Od časa, ko so se občani odlo-čili za krajevni samoprispevek, so za komunalno dejavnost na-stopili boljši čaši. Vendar se ubi-jajo še s težavami, od katerih so najočitnejše: dokončna ureditev ceste od Kamnika do' Kamniške Bistrice in Crne, zgraditev vodovoda in zaključna ureditev »Jur-kovega doma-< na Vegradu.
Cesta je bila dolgo časa kamen spotikc, še posebno jamasti asfalt od Kamnika do Stahovice. Sedaj je ta asfaltirana z grobim asfaltom, kasneje pa bodo površino prevlekli še s tako imenovanim bitumen-betonom. Kra-jevna skupnost bo v ta namen prispevala 6,5 milijona S dinar-jev. Cesta bo asfaltirana še na-prej do jamskega obrata Rudnika kaolina v Crni in bosta pri tem sodelovala rudnik in krajcv-na skupnost Crna. Jeze pa se na krajevno skupnost Godič, ki do-slej ni imela namena ničesar pri-spevati, čeprav se razteza Gornji Godič ob asfaltni čest; v dolžini blizu 300 m. Pravijo, da še čaka-jo, kako se bo odloćil njihov zbor volivcev.
O asfaltiranju ceste od Stahovice do Kamniške Bistrice ne vc-do še nič točnega povedati, pravijo pa, da bo treba skrb čim-prej spraviti z dnevnega reda, će hočemo koristiti hitrejšemu razvoju turizma.
Nu.jno potrebno je zgraditi vodovod. Kraj se v turističnem smislu izredno lepo razvija. Sicer je idila, ko gonijo kmetje živino na vodo, za turiste zelo pestra in za-nimiva, vendar je Bistrica one-snažena z raznimi odplakami, da ni kdo ve kaj uporabna za živino, uživajo jo pa ćelo ljudje.
Razumljivo je, da občani že dolgo let teže k zgraditvi primer-nega vodovoda. Krajevna skupnost je začela pripravljati vse po-trebno, da ga bodo čimprej zgra-dili. Raziskave vode so že v teku,
zajetje pa bo takšno, da bo vodovod napajal čimveč naselij tega območja.
Kulturni dom na Vegradu ima
skoraj videz lepega planinskega okrevališča. Do krajevnega praznika bodo do kraja uredili še vodovodno napeljavo, bife, kinoka-bino in stanovanje za hišnika.
Skoraj ni nedelje, ko ne bi na odru prosvetne dvorane nastopali razni kulturni ansambli in igral-
ske družine. Ni dneva, ko ne bi našel pri domu delovne skupine domačinov, ki urejajo to ali ono. Zdaj urejajo bife. V njem bodo obiskovalce postregli z domačimi specialitetami, med drugim s kranjskimi klobasami in zeljem, s pravimi ajdovimi žganci, kme-čkim kruhom in svinjskim že-lodcem. Pravijo, da bodo za po-samezne skupine kasneje spreje-mali tuđi naročila za rezervacijo, pričakujejo pa dosti takih obisko-valcev, ki se nameravajo odpo-čili v prijetnem naravnem oko-Iju z osvežujočem smrekovjem in bukovjem.
Tovariš Kregar v razgovoru o njihovom domu trdi, da je še vsakemu obiskovalcu dom ostal v najlepšem spominu. Posebno pohvalo je izrckel vsem domaćim ter vsem članom delovnega kolektiva   nekdanje   »Silve«,   ki   so
prispevali h gradnji veliko ur prostovoljnega  dela.
V razgovoru z ljudmi dobiš ne-prislijen občutek, da je od pio-nirjev do najstarejših občanov dom na Vegradu del njihovega lastnega doma.
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica ima še druge skrbi in te-žave. Solska stavba za 300 šolskih otrok je postala premajhna. Uči-teljstvo je brez primernih stano-vanj in se dostikrat stiska v pod-strešnih sobah, zato bo nujno v najkrajšem času ob finančni po-moči občinske skupščine zgraditi šolsko in stanovanjsko stavbo za prosvetne delavce.
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je pri dosedanjem delu žela veliko uspehov. Želimo, da jih bo tuđi v bodoče in s to željo čestitamo ob krajevnem prazniku vsem njenim občanom.      V. D.
Novo naselje v Stahovici onstran Bistrice
Naselje, ki je nastalo v pićlih še.slih letih na Flori janovem v Župan jih njivah, ima 14 novih, s prej zgrajenimi pa 21 lepoi urejc-nih stanovanjskih delavskih hiš. Levo in desno ob ulici so ob njih lepo urejeni vrtovi. Ko se ustaviš med nj im i, imaš prijeten občutek, da si prišel v skrbno urejeno naselje.
Stanovalci so si med gradnjo lemeljev in plošč pomagali drug drugomu, kolikor so največ mogli, pri nadaljni gradnji pa je imel vsak zase polne roke dela. Z zidavo so namreč pričeli skoraj vsi hkrati.
Dolgoletna težnja prebivalcev tega naselja je bila zgraditev so-lidnega mostu čez Bistrico, ki bi bil sposoben za prevoz s te/jimi vozili. Dosedanji most je bil riam-reč iz lesenih mostnic, ki so bile že močno dotrajane z nosilci vred. Že več let so se zavzomali, posebno pa njihov obćinski odbornik tov. Polde Starovasnik. da bi most popravili. Pred tremi ieti so zaćeli s pripravami, težave pa so imeli z nabavo železja in cementa. Občinska skupščina Kam-nik je pred dvema letoma prispevala v ta namen 700.000, letos pa
še krajevna skupnost Kamniška Bistrica 209.000 starih dinarjev. Ves ta denar so vaščani porabili za razne vrste materiala (pred-vsem cement in železo), sami pa so napravili 1800 ur prostovoljne-fia đela, poskrbclj za vse vožnje in potreben pesek. S svojim đc-lom so prispevali 1,5 milijona starih dinarjev.
V suboto, tik pred 1. majom, so zasadili smrečico v svezi žcle-zobeton  obnovljenega mostu.
Zaključka obnovitvenih del so se udeležili zastopniki občinskcga odbora SZDL s predsednikom tov. Vinkom Gobcem, zastopniki našega uredni.škega odboi'a s tova-rišern Vinkom Dobniknrjem in ing. Budauom ter zastopnik de-lavske univerze tov. Bozo Kramar. Slovesnosli so prisostvovali vaščani vsega naselja Florijano-vo. Vsi so bili prijetno razpolo-ženi, saj tuđi vaškega harmoni-karja ni manjkalo. Obnovljeni most bodo izročili prometu ob prazniku krajevne skupnosti Kamniška Bistrica.
K   njihovim   skupnim   prazade-
vanjem,    naporom    in    uspehom iskreno čestitamo!                -ko
Veselo   razpoloženi   vaščani   s   Flo-rijanovega   po   obnovitvi   mostu
Po dolini Crne kmalu lepša cesta
Kulturni  dom  na  Vegradu
Dolgoletne želje vseh občanov so dobre ceste, vodovodi itd. V zadnjem času se vse bolj zave-damo, da nam tuđi republiške ceste v Crno ne bo nihče asfaltira), ki je prej slabo kot dobro vidrževana.
Asfaltiranje ceste ni le interes občanov, ampak tuđi delovnih organizacij. Tega se zavedajo tuđi samoupravni organi rudnika Kaolina ,v Crni, ki so sprejeli sklep o asfaltiranju okolice se-paracije in drugih površin pri samem rudniku.
Istočasno, ko bo rudnik ure-ja svoje komunikacije bo asfaltirane 3,5 km ceste od Stahovice Stranjah, Zagorici, Codiču in do rudnika in popolnoma obnovljena s 500 m priključkov v Stahovici dosedanja asfaltirana cesta. V ta namen bodo prispevali: Krajevna skupnost Crna 12, Kamniška Bistrica 6,5, Godič s posojilom 3 in ostali 2 milijona starih   dinarjev.   Za   manjkajoča
sredstva bo poskrbela občinska skupščina. Da bo zagotovljen ce-lotnj znesek, bodo v denarju in lesu precej prispevali tuđi občani.
K tej akciji se je priključi!, kat je že omenjeno, tuđi rudnik Kaolina, ki je že vrsto let želei urediti cesto med svojima obratoma, okolico separacije in prometno vozlišće pri rudniški jami. To pa pomeni, da bodo z ureditvijo ceste urejene tuđi druge potrebne komunikacije   rudnika.
Občinska skupščina in pred-stavniki krajevnih skupnosti so že podpisali pogodbo s cestnim podjetjem. Kmalu se borno po dolini Crne vozili po lepši cesti.
Tuđi s takim načinom sodelo-vanja borno uredili naše ceste. Star pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. V našem primeru: Kilo-meter do kilometra ...
Vinko Gobec
KAMNISKI    OBCAN
4
Ob prazniku krajevne skupu ost i Kamniška Bistrica cestitajo svojim obcanom
Svet krajevne skupnosti Osnovna organizacija ZK Krajevne ovganizacije SZDL, ZB NOV in aktiv ZMS
Turistično društvo in Prosvetno društvo krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
DELOVNI   KOLEKTIV
Rudnika kaolina ii Crne
ČESTITA   ZA   PRAZNIK   KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČANOM KAMNIŠKE BISTRICE
Za krajevni praznik Kamniške Bistrice, 9. junij čestita občanom in se svojim odjemalcem še v nadalje  priporoča
APNARSTVO
Janez Sedušak ii Strani
Čestitkom se pridružuje tuđi
Gostilna in apnarstvo Šlebfr iz Sp. StranJ
ter se v nadalje  priporoča svojim odjemalcem
Gostilna Koritnlk Iz Stran)
čestita vsem občanom Kamniške Bistrice za krajevni praznik in se priporoča za obisk. Ob sončnih dneh boste postreženi na novo urejenem  prijetnem vrtu.
Vsem občarvom krajevne skupnosti Kamniška Bistrica čestita tuđi   kamnosek
Franc Vetorac iz Stran)
in se še v nadalje priporoča vsem  odjemalcem.
Vsem občanom in svojim odjemalcem čestita za krajevni praznik, 9. junij in se priporoča za nadaljnja  naročila  apnar
Mina UrSit Iz Strani
Čestitkom za krajevni praznik se pridružuje   tuđi   kovaški   moj »ter
Andre| Balanttt
in se v nadalje priporoča  vsem svojim naročnikom.
Medved nad dolino Bistričice
Pred pričetkom maja se je nad dolino Bistričice pojavil medved — ropar. V tem lovnem revirju so našli v kratkem osem raztrga-nih in razmesarjenih ovac, po grešan ih pa je še več.
Lovcj menijo, da je kosmati-nec prihlačal z Gorenjske in da je tišti, ki je mesaril po bohinj-skih hribih; da je šel preko Ko-roške in nazaj mimo Krvavca v hribe nad Bistričico. Prvič so ga tu zapazili pred pričetkom maja, a se je kasneje premaknil in spet vrnil.
Takoj je bil sklican zbor lov-cev. Pogon na krvoločneža so do-ločili na petek, 13. maja. Zbralo se je 35 lovcev domaće lovske družine iz Stanovice, Kamnika, Komende in gojitvenega lovišča »Kozorog«. Z gonjači vred jih je bilo blizu 50. V obliki podkve so zaprli širok teren od Blata preko Zlatne in Sušavske griče do vrha Pokovša. Od roba do roba je bilo dobro uro hoda. Najprcj so stopili v akcijo gon jači — okoliški kmetje in za njimi  lovci. Pogon
je trajal dve uri, vendar medve-da ni bilo več na tem sektorju; spet se je premaknil. Lovci so ostali praznih rok.
Kakih posebnih lovskih doživ-Ijajev med tem pogonom nišo do-živeli. Našli so svezo medvedovo sled, ki po veli kosti šap kaže, da kosmatinec ni kar si ga bodi in ga lovci cenijo približno na 250 kilogramov.
Domaćini pravijo, da gre ver-jetno za tistega medveda, ki ga od časa do časa videvajo na štajerski strani, tam nekje pri Lu-čah. Premakne se namreč zelo naglo, saj napravi v eni noći kar do 40 km.
Kaj nameravajo za naprej?
Ovce ga izred.no mikajo in pri-vabljajo. Zato ovce na pašo, več lovcev pa istočasno na prežo in kar takoj v akcijo, brez mobilizacije še drugih.
V razgovoru z lovcem Tonetom Terseličem, ki je predsednik Lovske družine v Stahovici, in Dragom Prelesnikom je bilo moć zve-deti še nekaj zanimivosti.
Še dva odlomka iz zbadljive lovske pesmi, prehrane na lovskem občnem zboru v Stahovici:
Tinček naš največji je junak,
tak od nas ne more biti vsak,
v prikupni  krošnji  breze obsedi,
pod  njim  na  vse  pretege  prašič  zarenči.
Lovec gleda strt na vse strani,
zastonj ozira se, pomoći od nikoder ni,
na tleh pa grozni, strašni potepuh
lovske rekvizite ogleduje kot nepoklican ogleduh.
Niko naš za vsako stvar se smeje, in to, tako za prazen nič, brez meje. V  hrib   brez  vsakega   oddiha težko In neprestano piha, zato pa  pri počitku kislo zelje in kloboso zmeraj  rad  pomelje. In tak, kot naš je ta silak, takšen res ne  more biti vsak, kar mu puška z zajcem ne opravi, ročno, spretno ga kar sam obglovi.
Po D. P.
lovci iz Stahovke z uplenjenim jelenom
Lovišče te lovske družine spada med srednjegorska lovišča z 2.300 ha lovne površine ali 10 ha na 1 lovca. V lovni sezoni 1965/66 je družina uplenila kar 28 škodljivih zvitorepk — lisic, od teh 18 kožuharic v zimskem času, 10 pa v letnem. V tem revirju je bilo nekaj vider, najhujših uničevalk rečnih rib. Vidre nikakor nišo bile »v dobrih odnosih« z ostro-okim lovcem Tinetom Uršičem, ki je odstrelil štiri ob Bistrici v mesečnih nočeh.
Gozdne srnadi so v tej sezoni uplenili 25 komadov in prav toliko zajoev. V svoji lovski govo-rici in s hudomušnim nasmehom je lovec Drago pojasnil, da sta se pogona na medveda udeležila lovec Stane, ki je sicer specialist v lovu na lisice, in Tine, posebno oster v lovu na divje prašiče. Zaradi teh dveh bi jim bil bolj naklonjen »dober pogled« z »veliko ognja«.
Divji prašiči so prehodni gostje predvsem v okolici Kališa nad Crno. Lepe, a vendar razburljive
spomine nanje ima lovec Tine, ki jih je imel nekoć v svoji blizini, rekel bi, skoraj druščina, kar osem. Drugi lovci ga »pikaj*«, da so se tedaj ustrašili drug dru-gega; prašiči so jo ucvrli v gošča-vo, njemu pa ni bilo treba ob takem številu obiskovalcev iskati zavetja v krošnji simpatične in pripravne breze.
Ob zaključku razgovora še to-le:
Kako je s starim pikrim ljudskim pregovorom, ki zbada lovca in pravi:
»Slab lovec — ena kravica iz štalice, dober lovec — dve?« Lovec Drago pravi: »S tem zbada-jo lovce samo nevedneži ali ćelo zoprneži. Sam nisem eden naj-boljših lovcev, glej, pa sem ćelo eno kravico kupil.« — »Pa to na račun lova?« — »Tega pa ne smem trditi, če ne, bi še ti stopil med  lovce.«
Tako je bil zaključen razgovor nekaj dni po pogonu na medveda, ki »ni še pal, pa bo pal«.
-ne
KAMNISKI    OBCAN
3
Nekaj misli odružbeno-ekonomskem izobraževanju
KAMNISKI    OBCAN
(i
Đelavska univerza je v pretcklem obđobju posredovala vscm delovnim organizacijam 38 programov za izvedbo seminarjcv z najaktualnejšo tcmatiko s podroćja družbeno-ekonomskega izobraževanja. Realiziranih pa je bilo le pet programov v nekaterih delovnih organizacijah. Kje so vzroki za tako majhno zanimanje za to vrsto izobraževanja?
Razgovori s strokovnimi sodelavcl so pokazali nekatere pomanj-kljivosti >n vzroke. Med poglavitnimi vzroki so pred vscm, kot se je pokazalo, tile:
1.  odgovorni    ljudje   v   delovnih organizacijah pogosto s posla-nimi   razpisi   in   programi   ne seznanjajo samoupravnih orga-nov in posameznikov;
2.  programi posameznih seminar-jev naj bi bili vedno prilago-jeni potrebam posameznih delovnih   organizacij   ali   panog.
j   Pri  sestavi  programov  je  na-
tančneje  določiti:
— splošne in konkretne pogoje ter na podlagi tega naloge ustreznega seminarja: kaj moramo nuditi predvsem slušateljem in kaj naj seminar predvsem doseže; — izbor, obseg in globino tematike: okvirna vsebina to-vrstnih seminar jev mora sloneti na občedružbenih iz-hodiščih; za vsako delovno organizacijo pa so potrebna posebna izhodišča, ker so njene potrebe in problemi največkrat specifični;
3.  za izdelavo ustreznih konkret-
nih programov moramo točne-je spoznati posamezne đelovne organizacije   in   njihove  druž-beno-ekonomske probleme   Zato moramo v bodoče v pred-časne    razgovore    v    delovnih organizacijah   vključevati   zla-stj  tište predavatelje,  ki bodo na seminarjih obravnavali  teme,  ki so za  delovno organizacijo najbolj  aktualne in perece. Sele po razgovorih s pred-stavniki    samoupravnih    orga-nov,   političnih   organizacij   in strokovnih  služb   lahko  s   po-močjo  predavateljev  dokončno oblikujemo konkretni program. Več moramo razmišljati tuđi o usklajevanju obsega programa s časom, ki je na razpolago za seminar.  Zgoščevanje obširne vse-bine  v   ozko   odmerjeni   časovni okvir  pomeni,   omejiti  se  le  na površno  informiranje.  Po takem seminarju ne moremo pričakova-ti pozitivnih premikov v delovni organizaciji.   Informativno   lahko
podamo le teme, ki so manj bi-stvene za delovno organizacijo, bistvene teme pa ne moramo ob-ravnavati poglobljeno, ker vklju-čujejo spreminjanje ali oblikovanje pogledov in odnosov do konkretnih vprašanj, ki so za delovno organizacijo življensko po-membna.
Osnovni cilj družbeno-ekonomskega izobraževanja je, da v okviru tovrstnih seminarjev uspo-sablja člane samoupravnih orga-nov za uspešno reševanje nalog in problemov, s katerimi se bodo morali spoprijeti v svoji mandat-ni dobi.
Nakazali smo nekaj smeri, po katerih borno morali v bodoče usmerjati dejavnost tega področ-ja izobraževanja. Omeniti pa je, da Đelavska univerza nima ved-no odprtih vrat v nekatere delovne organizacije in to prav liste, ki bi jim družbeno-ekonomsko izobraževanje lahko samo koristilo. Imam vtis, da prav te delovne organizacije, ali bolje rečeno po-samezniki v teh delovnih organi-
zacijah, namerno ali »slučajno« zapirajo vrata družbeno-ekonom-skemu izobraževanju. Zgodi se pa tuđi, da programi izobraževanja, ki jih posreduje Delavska univerza delovnim organizacijam, obtiče v predalu posameznika, zato je razumljivo, da samoupravni organi na svojih sejah o njih ne razpravljajo. Menimo, da ni povsod vzrok le pomanjkanje fi-nančnih sredstev, namenjenih za izobraževanje. Morda tiči vzrok le bolj v prej omenjenih vpra-šanjih, morda tuđi v preveliki intenzivnosti dela v teh delovnih organizacijah, kar nam zatrjuje-jo nekateri tovariši, ki delajo ludi na področju izobraževanja. In-tenzivnejša proizvodnja zahteva intenzivnejše izobraževanje, takc-mu izobraževanju pa moramo slediti ob podpori solidnega dela samoupravnih teles pospešena in kvalitetnejša proizvodnja.
Izobraževanje in proizvodnja sta nujno povezani v medseboj-ni vzročni odvisnosti.
B-o
»Svit« bo odprl lastno trgovino
V Kamniku, našem turističnem kraju, se iz leta v leto zaustavlja vedno več domaćih in tujih turistov.
Vas pod Kamniškim vrhom
Po lepi dolini Bistričice in nato v hrib, priđeš v 3 km od Stahovice oddaljeno vasico Slevo tik pod Kamniškim vrhom. Nekateri Kam-ničani vedo zanjo po prijetnih iz-letih, ker v njeni bližnji okolici med modrimi cveti encijana in drugim gorskim cvetjem uživajo ne-deljske dneve.
Vas Slevo je med vojno veliko prispevala k narodnoosvobodilne-mu gibanju. Bila je prehodna točka med gorenjskimi partizani in borci kamniškega območja. V vaši je bila stalna kurirska zveza. Vđakdo je dobil tu zatočišče, zvezo za naprej
žah in kosih naneso seno iz se-nikov, ki čepe v hribovitih seno-žetih.
Nad 400 let so vaščani nosili vodo
v škafjfo na glavah in kanglah v rokah od izvira, blizu 900 m odda-ljenega od naselja. Ob Ietošn.jem praznika dela se jim je izpolnila dolgoletna želja: na ta dan so od-prli svoj Iastni vodovod. Otvoritvi 6ta prisostvovala in odprla pipe preds. Krajevne skupnosti France Kregar in predsednik občinskega odbora SZDL Vinko Gobec. Oba sta ob slovesnosti, ko so vaščani dali obračun svojega dela, v svojem- na-
Skupina vaščanov z gosti pred Tončkovo hišo na Slevem
in bil postrežen, čeprav so se vaščani sami zelo skromno preživlja-li. Peščene njive jim kljub skrbni obdelavi skopo odmerjajo poljske pridtlke. V glavnem se preživJjajo z živinorejo. Poleti pasejo govejo živino in ovce po planinskih paš-nikih, za zimo pa vaščani v mre-
govoru poudarila moč ljudi, ki pri-mejo za delo v skupno korist. Vred-nost novega vodovoda je 2,584.380 S dinarjev. Krajcvna skupnost Kam-niška Bistrica je prispevala za cement, cevi in betonsko železo 1 mi-lijon 042.380, vaščani sami pa z delom, raznim materialom in pre-
vozi 1,542.000 S dinarjev. Glavno zaslugo za izgradnjo vodovoda je imel vaščan Slavko Prelesnik, po domače Tončkov Slavko. Seveda so sodelovali prav vsi od najmlajšega do najstarejšega vaščana, sposobne-ga za težka dela. Izredno lepo solidarnost so pokazali tuđi ljudje iz Rosednjih vaši Zakala in Bistričice, ki so jim pri delu priskočili na po-moč.
Ob napeljavi vodovoda so mislili prav na vse potrebno. Ker je bila vas zelo oddaljena od kakršnega-koli vodnega izvira in težko dostop-na iz doline, so sredi med hišami in gospodarskimi poslopji zgradili požamovarnostni hidrant ter nabavili tako dolgo gasilsko cev, da ob požaru lahko žo sami brez Čakanja na pomoč drugih uspešno posredu-jcjo. Slavko Prelesnik in Martin Zupin sta go.stom s ponosom in zadovoljstvom pokazala, kako so z novo pridobitvijo pripravljeni za požar.
V razgovoru z vaščani dobiš vtis, da se vas ne bo širila, saj si sta-rejši in mladi, sproti ko doraščajo, poiščejo v dolini delo in svoj za-služek. Zemlja je peščena in skopa, doma ni kruha za vse. Iz ene .same niše se jih vsak dan vozi v službo kar devet. Z dela se vaščani vra-čajo pozno popoldne vsi utrujeni in zaprašeni. Ženske doma gospo-dinjijo in večinoma tuđi gospoda-rijo. Pravijo. da ne bodo ostale samo pri pipah, po katerih jim voda priteka v hise in hleve, ampak že mislijo, kar je hvalevredno, tuđi na kopalnice.
Pozno v noč je na praznik dela, 1. maja 1966, v Tončkovi hiši ob tej vaški slovesnosti utihnila harmonika. Vas Slevo pod Kamniškim vrhom bo zaživela novo, lepše življenje.                                Be-na
Veliko od teh se zanima za lepe spominčke, za nekaj posebnega, kar bi jih spominjalo na naše lepe kraje.
2e dalj časa se v »Svitu« ukvar-jajo z mislijo, da bi odprli lastno trgovino. Prej je bilo mišljeno, da bi bil del take trgovine v »Slatnici« kjer je sedaj trgovina s tehničnim materialom. Do te trgovine torej te-daj ni prišlo. Sedaj razmišljajo v »Svitu«, da bodo uredili v ta namen majhen lokal, a tako, da bo ustrezal prodaji, da bosta notranjost in zu-nanji videz privlačila izbirčne kupce tako keramičnih spominčkov kot raznih drugih okrasnih predmetov za izpopolnitev kmečkih in dnevnih sob ali posameznih prikupnih stanovanj-skih   kotičkov.
Doslej v Kamniku nismo mogli kupiti kvalitetnih »Svitovih« izdelkov, kot so npr.: majolike, krožniki in druga okusna dekorativna keramika s starinskimi in zgodovinsko zanimi-vimi motivi, moderni gumbi vseh vrst iz raznih snovi, razna čistilna sredstva za gospodinjstvo in politura za vzdrževanje motornih vozil.
Novo trgovino imajo namen urediti na Sutni, v Kidričevi 15, v pro-storih, kjer je imel »Svit« nekdaj svoje pisarniške prostore. Njeno no-tranjo ureditev načrtuje mestni arhitekt tov. Bojan Slegel, ki pravi, da bo to najlepša trgovina v Kamniku. Otvoritev predvidevajo še letošnjo jesen kljub temu, da imajo še te-žave s preselitvijo stranko, ki sedaj uporablja te prostore.
Kot kaže, borno lahko torej tuđi kamničani v bližnji prihodnosti kupovali  domače  izdelke doma.
Misel, ki so jo izrazili v »Svitu«, da je naša trgovina v Kamniku doslej premalo napravila za razvoj turizma, bo kar držala. Ni sicer zanikati, da smo jo precej modernizirali, ven-dar turisti v njenih poslovalnicah kaj posebnega in drugega kot v kaki drugi trgovini ne morejo kupiti. Zato so se odločili za svojo lastno trgovino.
Be—ma
a saaf list!
20 let mladinskega petja na soli Toma Brejca
Dvajsetič so se letos zvrstili na odru mladi pevci pod vodstvom zbo-rovodje Viktorja Mihelčiča ob vsa-koletnem koncertu na koncu šolske-ga leta. Dve desetletji dela, dve de-setletji uspehov. Lep jubilej mladinskega petja, lep jubilej dirigenta na istem  zavodu.
Zaprosili smo dirigenta Viktorje Mihelčiča, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
Kdaj sta bila ustanovljena pionirski in mladinski pevski zbor v Kam-niku?
Viktor    Mihelčič,    20-letni    dirigent
šol.    pevskih   zborov   osnovne   sole
»Tomo  Brejc«
Ko sem po osvoboditvi prišel leta 1945 poučevat glasbeno vzgojo na takratno kamniško gimnazijo, smo z našimi mladimi pevci nastopali na raznih proslavah in prireditvah. V maju 1946 pa sta pionirski in mladinski pevski zbor prvič samostojno nastopila na celovečernem koncertu. Naslednje leto smo naštudirali nov program in se udeležili tekmovanja gorenjskih mladinskih pevskih zborov na Bledu. Gostovali smo tuđi v Metliki, kjer so nas navdušeno sprejeli. Tako se je zlasti mladinski pevski zbor že prvo leto uveljavil in je nato na tekmovanju šolskih zborov   v   Kranju   dosegel   prvo   mesto.
Kdaj ste prvič sodelovali v Radio Ljubljana?
Na pobudo prof. Kalana smo že leta 1947 prvič peli v radiu, od ta-krat pa vsako leto. To je dalo zboru in dirigentu še večjo vzpodbudo za kvalitetno rast. Tuđi razna tekmovanja mladinskih pevskih zborov so ugodno vplivala na kvaliteto petja in zbirko kvalitetnih skladb.
Kje je zbor gostoval pod vašim vodstvom v dveh desetletjih delo-vanja?
Pogosto smo gostovali na pevskih prireditvah v kamniški in domžalski občini. Peli smo na Muljavi ob Jur-čičevl obletnici, gostovali v Litiji, na Reki in v Puli, kjer smo nastopali pred tisoč mornarji. Samostojen koncert smo izvajali v ljubljanski filharmoniji, dvakrat smo sodelovali ob prireditvi tedna matere in otroka v ljubljanski operi, ob proslavah mladinskih  delovnih   brigad   in   drugod.
In  v  Kamniku?
Vsako leto smo ob zaključku šol-skega leta nastopili na samostojnem koncertu kot gimnazijski pionirski in mladinski zbor, po reorganizaciji šol-stva leta 1958 pa kot zbora osnovne sole, ki se zdaj imenuje po Torru Brejcu. Na sporedih naših koncer-tov so se zvrstili skoraj vsi domači pomembnejši skladatelji, izdatno pa smo posegli, posebno v zadnjih le-tih, tuđi v svetovno glasbeno zakladnico in jo vključili v naš glas-beni  pouk  na  soli.
Ob tako lepem jubileju nas zanima tuđi nekaj statističnih podatkov.
V dvajsetih letih se ie v obeh zbo-rih zvrstilo več kot 2550 mladih pev-cev, kar je razumljivo. Vseh naštudi-ranih pesmi bo več kot 380, nasto-pov pa 425. V letih 1960—1964 je mladinski pevski zbor osnovne sole Tomo Brejc nastopil dvakrat na celj-skem mladinskem festivalu ter se že s tem uvrstil med najboljše mladin-ske pevske zbore.
K jubilejnemu nastopu veljajo mladim pevcem in njihovemu zavodu iskrene čestitke. Pesem iz mladih grl je kamniško občinstvo vedno z navdušenjem sprejelo, zato je hva-ležno mladim izvajalcem za prelepi vsakoletni    dar.    Dirigentu    Viktorju
Mihelčiču, ki že 20 let požrtvavalno vzgaja kamniški mladi pevski rod na istem zavodu in ki je slovenski javnosti poznan tuđi kot skladatelj pri-
srčnih otroških skladb in zanosn« pesmi »Naša domovina je svobod-na«,   iskreno   priznanje   in   zahvala.
Mladinski   pevski   zbor  osnovne   sole   Toma   Brejca
KAKO   VAR ČUJEMO
Podružnica Komunalne banke v Kamniku posveča veliko pozornost zbiranju hranilnih vlog, za-vedajoč se, da so to velika dodatna sredstva, ki v glavnem slu-žijo za kreditiranje potrošniških in drugih kreditov.
Hranilne vloge so se v tej podružnici povečale od 1. januarja do 30. aprila 1966 od 461 do 614 mili.ionov ali za 153 milijonov starih  dinarjev  (povećanje  33 %).
Vezane hranilne vloge nad eno
leto so po stanju zadnjega aprila narasle na 29 milijonov starih dinarjev. Za te vrste hranilnih vlog razpisuje banka poleg tega, da daje večje obresti. tuđi nagradna žrebanja z bogatimi nagradami. Pri zadnjem žrebanju, ki je bilo 19. maja t. 1., sicer Kamničani nišo imeli veliko sreće in so dobili le dve denarni nagradi, prvo  v   visini   30.000,   drugo  pa
Revija mladinskih pevskih zborov
V počastitev dneva mladosti, rojstnega dne predsednika Tita, je svet kulturnoprosvetnih orga-nizacij naše občine tuđi letos or-saniziral jn izvedel nastop otroških in mladinskih pevskih zborov kamniSkih osnovnih Sol in gimnazije. Vabilu k udeležbi se je od-zvalo deset zborov: pionirski pevski zbor osnovne sole pri zavodu za usposabljanje invalidne mladine pod vodstvom prof. Sande Vremšakove, pionirski pevski zbor iz Stranj pod vodstvom tov. Anice Meško, pionirski pevski zbor z Duplice, ki ga je vodil prof. Al-bin Weingerl, pionirski in mladinski pevski zbor iz Komende pod vodstvom Milana Potočnika, pionirski pevski zbor osnovne sole F. Aibreht, ki ga ie vodila M. Aparnik, mladinski zbor iste sole 7. vodjem prof. Samom Vremša-kom, pionirski in mladinski zbor osnovne Sole T. Brejc. ki ju je oba vodil Viktor Mihelčič ter letos ustanovljeni mladinski zbor gimnazije pod vodstvom prof. Srrlana  Ribarovića.
Treba je priznati, da so se zbo-ri za revijo temeljito pripravili, kar je seveda v prvi vrsti zaslugn mladih pevcev, prav tako pa tuđi niihovih požrtvovalnih dirigentov. Nastopali so disciplinirano in pre-oričljivo ter so zlasti nekateri iz-kazali zavidljivo raven svote pevske interpretacije. Težko bi bilo med   nastopajočimi   pokazati   na
najboljši zbor, vendar je treba priznati, da so s svojo množič-nostjo, odločnim nastonom, dosti težkimi skladbami in kvalitetnim izvajanjem ugajali zlasti pevski zbori stranjske osnovne Sole, osnovne Sole iz Most ter seveda oba zbora osnovne Sole T. Brejc. Mnogi so ugotavljali, da je bila letoS-nja revija glede kvalitete petja gotovo najboljSa doslej.
Po končani reviji je Svet kulturnoprosvetnih organizacij občine Kamnik podelil vsem pevovod-jem nastopajočih zborov v znak priznanja posebne  diplome.
UREDNIŠTVO   —   RAZNIM   OR-GANIZACIJAM IN  DRUŠTVOM
Družbenopolitične in delovne organizacije, društva ter razne samoupravne organe vabimo k sodelovanju s Kamniškim ob-čanom.
Kadar menite, da je potrebno javnost naše občine seznaniti z vašo dejavnostjo. pišite v naš list ali pa nas povabite na razgovor, seje, zasedanja in sestanke. S takim načinom sodelovania borno popestrili naš lokalni list.
Sporočila, vabila in članke po-šiljajte na »Kamniški občan« — Delavska univerza Kamnik, Fuži-ne 10.                          Uredništvo
20.000 starih dinarjev. Naslednje nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog bo septembra v Kamniku. Predviđene nagrade so: en traktor z vsemi kompletnimi pri-ključki, 5 pralnih strojev, 2 hla-dilnika, 2 televizorja, 10 koles, 10 tranzistorjev in deset mikserjev. Upajmo, da bodo imeli tokrat kamniSki varčevalci več sreče. Čim večje bo število vlagatc-ljev z vezanimi hranilnimi vlogami 2.000 novih dinarjev na odpovedni rok 1 leto, tem večja je možnost za večje število dobitnikov izžre-banih nagrad.
Poleg vezanih vlog ima banka po svojem pravilniku organizirano posebno varčevanje za nakup, gradnjo, dograditev in obnovo sta-novanj na podlagj lastne udelež-be varčevalca k posojilom v te namene. Varčevalcem te vrste varčevanja bo banka po zaključku varčevalne dobe odobrila ugodne kredite od 50 do 300 % od privarčevanega zneska. O podrob-nostih tega varčevanja je »Kamniški občan« že poročal. — Stanje teh posebnih hranilnih vlog je od tedaj do danes zelo naraslo, saj znaša privarčevani znesek 140.000 novih dinarjev. Na te vloge bo banka varčevalcem te vrste odobrila 120.000 novih dinarjev kredita za stanovanjsko izgradnjo. Pri gradnji bodo ti torej razpoia-ti v skupni visini 260.000 novih dinarjev.
Vse to kaže, da sta obe vrsti, tako varčevanje z vezanimi vlogami kot namensko za stanovani-sko gradnjo, vzpodbudni in izred-no ugodni za varčevalca in tuđi za banko. Dosedanje vlaganje teh dveh vrst varčevanja kaže, kot menijo v banki, da bodo vloge do konca leta narasle na 1 milijardo starih dinarjev.
Občan, vključi se tuđi ti v ra/,ne vrste varčevanja z vezanimi hro-nilnimi vlogami, pa se boš lahko udeležil nagradnega žrebanja, ki bo v Kamniku septembra 1.1.
D.K.
KAMNISKI    OBCAN
7
]AVN-\ TRICUNA O IZOB?AZEVAN.'U  IN  VZOOJI  V  KAMNIKU
KAMNlSKI    OBCAN
KJE SO VZROKI.
DA  40  ODSTOTKOV OTROK  NE  DOKONČA OSEMLETKE
Kamniška krajevna organizacija SZDL nadaljuje s prirejanjem za-nimivih pogovorov — javnih tribun o aktualnih družbenih vprašanjih v občini. Po prvih dveh javnih tribunah, med katerimi je prva obsegola preveč vprašanj, druga pa je bila že bolj konkretna, o stanovanjski problematiki in urbanizmu, so na pobudo občanov tokrat dali na dnevni red izobraževanje in vzgojo.
Takoj na začetku velja ugotoviti, da v dokaj razgibani razpravi nišo prevladovala vprašanja v zvezi s financiranjem, čeprav je bilo govora tuđi o tem, pač pa je bilo največ pozornosti namenjene učnovzgojnim procesom  in  učnim  uspehom.
Podatek, da kar 40% vseh otrok, ki v naši občini obiskujejo osemlet-ko, le-te ne dokonča v osmih letih, nikakor ni nov in tuđi ne značilen samo za našo obćino. Moral bi nas zaskrbeti. Bolj kot nas je doslej. Samo po sebi se poraja vprašanje: kje so vzroki? In: ali imamo sploh kake ankete oziroma studije s tega pod-ročja in kdo bi moral za to poskr-beti?
Udeleženci tribune, med njimi je bilo precej prosvetnih delavcev, so se lotili predvsem prvega vprašanja, Navajamo   nekaj   misli.
Slavko Frbežar: Na učni uspeh učenca vplivata med drugim pre-zgodnji vpis in premajhno nadzor-stvo staršev nad otroki. V kombiniranih oddelkih osemletke je še 14 odstotkov vseh učencev. Ob koncu šolskega leta 1966/67 borno pred-vidoma ukinili vse višje oddelke na podružničnih šolah, učence pa pre-usmerili na centralne sole. Morali bi se več pogovoriti o odnosih med starši in solo. Le 60—70% staršev obiskuje    roditeljske   sestanke.
Ivan Justinek: Precej otrok umsko ni sposobnih za dojemanje učne snovi. Morali bi dosledno izpeljati kategorizacijo učencev in videti, kdo spada v posebno solo. Več poudar-ka je treba dati predšolski vzgoji in otroškemu varstvu.
Stanka Baloh: Nedavno testiranje na Zavodu za zaposlovanje v Kamniku je pokazalo, da je bilo med testiranimi otroki, učenci osemletke, 13% nadpoprečno, 57% poprečno in 30% podpoprečr.o inteligentnih. Znano je, da so normalno ti od-stotki 25:50:25. Resiti je treba vprašanje, kako omiliti prehod od raz-rednega na predmetni pouk, saj v 5. razredu zaostane največ učencev.
Starši bi morali bolj skrbeti za vzga-janje  delovnih   navad   pri   otrocih.
Simo Cregorčič: Kjer sta zaposlena oba roditelja, starši res ne morejo dosti vplivati na otrokov razvoj. Kje je vzrok, da nekateri učenci, ki v Kamniku nišo imeli uspeha, dobro uspevajo na strokovnih šolah v Ljubljani?
Stanka Baloh: Napak bi bilo za to kriviti zgolj prosvetne delavce. Vzrok je   treba   iskati    predvsem   v   otroku
samem in njegovi nadarjenosti in sposobnosti za dojemanje določene rnovi.
Dr. Milan Kirn: Premalo pozornosti posvečamo zdravju svojih otrok. V občini imamo nadpoprečen odsto-tek obolenj kože, ust, prebavil, sla-bokrvnosti itd. Več skrbi bi bilo treba nameniti osebni higieni in zdravi   prehrani  otrok.
Zvone Verstovšek: Ne verjamem, da so podatki o inteligenčni stop-nji otrok v naši občini točni. Verjetno ne odstopamo dosti od normalnega razmerja 25 : 50 : 25. Niti ni točna ugotovitev, dana na občinski kon-ferenci SZDL, da absolventi kamniš-ke gimnazije rta visokih šolah ne uspevajo. Podatki kažejo, da je preko 300 maturantov naše gimnazije uspešno končalo visoke in višje sole 62 %, medtem ko je republiško po-prečje   40%-
Srećko Rot: Sredstva, namenjena za materialne izdatke, za opremo in učila, so dokaj majhna. Razmerje med osebnimi dohodki in material-nimi izdatki bo letos 87 : 13. V skladu za financiranje šolstva ni sred-stev za  amortizacijo.
V občini je zaposlenih 45% žensk, vzgojno varstvene ustanove pa lah-ko sprejmejo le 3 % varstva potrebnih  otrok.
Povzeli smo le nekaj misli iz pes-tre razprave, ki je opozorila na šte-vilna odprta vprašanja na področju izobraževanja in vzgoje. Eno po-manjkljivost pa je imela: preveč je bilo ugotovitev, premalo pa pred-logov, kako bi se stvari čimprej popravile in izboljšale. Kljub temu pa lahko rečemo, da so taki javni pogovori prava pot k hitrejšemu re-ševanju problemov in bi jih bilo treba pripraviti še pogosteje.
F. S.
Kritika na račun prevoza šolskih otrok
Na posvetovanju predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij naše občine, ki ga je imel 20. maja občinski odbor SZDL, je tajnik krajevne organizacije iz Spitaliča oštro kritiziral način prevoza šolskih otrok iz tega kraja in Mot-nika na osemletko Vransko.
Otroci jz teh dveh šolskih oko-lišev obiskujejo osnovno Solo od 5. do 8. razreda na Vranskem. Na prevoz z avtobusom morajo čakati ob glavni cesti že ob 5.45; najbolj oddaljeni imajo do avtobusnc postaje blizu uro hoda, tako da morajo zjutraj vstajati skoraj ob štirih. StarSi pravijo, da takega odnosa "Ljubljana transporta« do prevoza njihovih otrok ne razu-mejo, kajti na Vranskem morajo čakati na pričetek oouka knr rive uri. Menijo, da občinska skupšči-na plačuje v popolnosti vse obveze do prevoza otrok. Pravijo pa tuđi, da taisti avtobus hitro obrne, tako da tik pred »Celjanom« pel ie spet. nazaj skozi Tuhinjsko dolino. Konkurenco med avtobus-nimi podjetji razumemo, ne strini amo pa se, da bi morali na ta račun trpeti naši otroci. Ko so o tem razpravljali na sestankih v Spitaliču in Motniku, so sklenili,
da odgovorna predstavnika obeh krajevnih skupnosti zadevo rešita neposredno pri »Ljubljana transportu«. Kot trdi tajnik krajevne organizacije SZDL Spitalič, sta tu že posredovala, toda brez uspeha; ostalo je pri starem.
Menimo, da bi se to vprašanje moralo resiti takoj na kakršen-koli primeren način. Kako dose-danji način prevoza vpliva na otrokovo delo v Soli in učenje doma, ni treba omenjati.
Prevoz šolskih otrok iz Tuhinj-ske doline so kritizirali tuđi prcd-stavniki drugih organizacij SZDL. Tako trdijo, da šoferji šolskih av-tobusov dovolijo n. pr. ob sema-njih in tržnih dneh vstop tuđi drugim patnikom, otroke pa sti-snejo, da so natrpani kot vžigalice v škatli. Tuđi nadzor nad otroki v avtobusih je premajhen. Ce šol-ski avtobusi nimajo sprevodnika, bi moral redu v njem posvetiti več pozornosti šofer sam, o tem pa bi morali spregovoriti, tuđi starši doma in prosvetni delavci v soli. Tako pa se otroci v avto-busu ćelo pretepajo in govore ta-ke, da bi odrasli zardeli. Tega si-cer na posvetovanju nišo posplo-
ševali, pač pa poudarili, da po-samezni šoferji skrbe za red v avtobusu,   nekateri  pa  prav  nič.
Nujno bo treba urediti tuđi ča-kanje otrok na avtobus po kon-čanem pouku v Kamniku. Nekateri imajo 4 ure pouka in čakajo na sovozače, ki so v soli 5 ur, vsi se pa odpeljejo z istim avtobusom. AH se ne bi moglo urediti, da b; imeli ti otroci nekje primeren prostor, kjer bi delali dnma-če naloge, namesfo da se potikajo po avtobusni postaji in obmeta-vajo z aktovkami.
Na posvetovanju so bila obrav-navana tuđi učnovzgojna vprašanja, vendar ne obširno.
Predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL so ob zaključku predlagali občinskemu zboru, naj skliče posvet, ki bo na-menjen samo tej temi, in povabi k sodelovanju celotni občinski svet za šolstvo, kulturo in telesno kulturo, zavod za prosvetno pedagoško službo, zastopnika občin-ske skupščine in zdravstvenega doma.
V. D.
Gaudeamus igitur...
V torek, 24. maja, so dijaki četr-teaa razreda kamniške gimnazije že štirinajstič v zgodovini zavoda zapeli •'Gaudeamus — veselimo se«. Zapustili so šolske klopi, se poslovili od šolskih prostorov in profesorjev ter izročili svojim rtaslednikom ključ, ki odpira   znanje   najvišje   učenosti.
Ker ie letos zaključno orireditev motil dež, so se zbrali v avli tretjeqa nadstropja. Ob navzočnosti staršev in zastopnikov občinstva je z obi-čaino svečanostjo poteklo slovesno dejanje obvezne rotacije. Tretješolci so morali z zajetno vrečo kovancev odkupiti ključ učenosti, svojim pred-hodnikom pa so izročili še vrečo soli kot simbol modrosti, ki jim bo potrebna, da bodo uspešno opravili zaključni izpit, maturo. Nato so maturanti v sprevodu obšli mesto in vrgli v vodo simbol nevolje in slabih uspehov. V soboto so se veseli za-vrteli   na   maturantskem   plesu,   13.
juniia pa jih caka težka preizkušnja zaključnega   izpita.
V četrtem razredu je bilo ob koncu šolskega leta 36 dijakov od 65, kolikor se jih je pred štirimi leti vpi-salo v prvi razred. Od teh je bilo 13 dijakov in 23 dijakinj. Četrti raz-rorl ■(? usrJGŠnr« iHelal^ 35 riii^c n\i 97.3 %. en dilak on ima nonravni izoit. Z oriličnim usoehom jih je iz-delolo 6 (Marija Albreht, Janez Ben-kovič, Marjeta lamšek in Pavla Lah iz Kamnika, Vladka Brumen iz Dom-žal in Jožica Benda iz Menqša), s prav dobrim 10, z dobrim 15 in z zadostnim   4.
Učenci tretjega razreda gimnazije so odšli 30. maja na 14 dnevno delo v proizvodnji. Razdelili so jih po tovarnah v kamniški in domžal-ski  občini.
I. Z.
Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale je v korist Izselje-niške matice Kamnik-Domžale priredil v petek, dne 3. junija 1966, ob 20. uri v »Domu« v Kamniku
VEČER RESNE IN  ZABAVNE GLASBE,
na katerem so nastopili godalni orkester pod vodstvom tov. Ja-kj'aa Ćerneta, klavirski trio, r.bor kitor pod vodstvom tov. Tomaža Ha ljeta, harmoni^erski zbor pod vodstvom tov. Majde Golob in narodno-zabavni ansambel s pevci pad vodstvom tovarila Pavla Kosca.
Spored tega koncertnega večera je bil namenoma sestavljen iz dveh delov. Skupine, ki so nastepale v prvern delu, so sđ nam predstavile z doli skladateljev resne glasbo, v drugem delu pa se nam je predstavi! narodno-zrv'jcivni ansambel, ki nas je popeljol v svet narodne pesmi, tište pssmi, ki jo naši izseljenci v tujini naj-raje  poslučajo  in  prepevajo.
Odbor  IM
8
Šahovska prireditev v Komendi
Na pobudo najstarejšega šahista v Komendi Alojza Ocepka je bilo sklenjeno, da se proslavi 20-letnica obstoja šahovske sekcije v Komendi in da se v ta namen povabi vele-mojstra Bruna Parmo, ki naj odigra s šahisti iz Komende in okoliških sekcij simultanko. Organizacija pri-reditve je bila zaupana predsedni-ku  šah.  sekcije Jaku  Kernu.
Priprava za prireditev je terjala veliko dela in skrbi. Pridobiti je bilo treba okoliške sekcije za sode-lovanje, pridobiti velemojstra Parmo, povabiti častne goste in ne nazadnje urediti tuđi prostor za odigranje si-multanke. Poskrbeti pa je bilo treba tuđi za pogostitev povabljencev in   šahistov.
Naglo se je približal 8. maj, dan proslave. Velemojster Parma je rad ustregel prošnji. Tuđi odziv šahistov drugih sekcij je zagotavljal ljubiteljem   kraljeve   igre   veliko   prireditev.
Končno 8. maj! Nedelja zjutraj. Zunaj dežuje. V dvorani prosvetnega društva pa šahisti marljivo priprav-Ijajo še zadnje, kar je potrebno za začetek proslave. Vsak hiti in dela brez besed. Le slabo vreme jim dela skrbi. »Da nam le ne bi to šmen-tano vreme vse pokvarilo«, zagodr-nja nekdo. »Če se nismo ustrašili slabega vremena takrat, ko smo se gnali s kolesi na šahovske prire-ditve, nas tuđi danes, ko se vozimo z avtomobili, ne srne skrbeti«, daje pogum   drugi.
Nekaj čez osmo so začeli priha-jati prvi gosti in šahisti. Med prvimi je prišel predsednik obč. odbora SZDL Vinko Gobec. Sledili so mu šahisti iz Kamnika, Podgorja, Dup-lice, Godiča in ćelo iz Mengša in Cerkelj. Prišel je tuđi predstavnik Delavske univerze Vinko Dobnikar, za njim pa predsednik obč. šah. od-
bora prof. Ivan Zika. Tuđi ustanovi-telj šah. sekcije Ivan Jezbinšek, ki sedaj živi v Ljubljani, se je z veseljem odzval povabilu. Prišlo pa je tuđi veliko drugih Ijubiteljev šaha, med njimi največ mladine. Zanimanje za to jubilejno komendsko prireditev je bilo resnično veliko. Obisk je presegel vsa pričakovanja. Nekaj po 9. uri je prišel tuđi velemojster Parma. Dvorana je oživela. Vsi so  bili  srečni  in veseli.
Proslavo je otvoril predsednik sekcije Jaka Kern. Pozdravil je vse na-vzoče in se zahvalil za tako lep obisk. Nato je v svojem govoru ori-sal kratko zgodovino šaha v Komendi. Posebno pa je poudaril, da je namen simultanke vzbuditi pred-vsem zanimanje in veselje do šahovske igre  pri  mladini.
Na govorni oder sta stopila tuđi predsednik obč. šah. odbora prof. Ivan Zika in predsednik obč. odbora SZDL Vinko Gobec. V svojih go-vorih sta podcrtala pomen in vlo-go, ki jo šah odigra v kulturnopro-svetni  dejavnosti.
Za tem je predsednik sekcije Jaka Kirn v imenu komendskih šahistov podaril darilo za trud in zasluge pri razvoju šaha v Komendi ustano-vitelju sekcije Ivanu Jezersku. Darilo šahistov je dobil tuđi najstarej-ši, še aktivni član Alojz Ocepek, ki velja za najboljšega in najbolj po-žrtvovalnega šahista. Za zasluge se je obema lepo zahvalil in jima če-stital. Navzoči so jima s ploska-njem  izrazili  vse  priznanje.
Končno je prišel težko pričakova-ni trenutek, pričetek simultanke. 39 šahistov je nestrpno čakalo prve poteze. Vsak je imel najboljše želje, če že ne vse doseči, vsaj častno izgubo. Važno je boriti, se vztrajati, najvažnejše   pa   je   sodelovati.
Novice iz kamniškega muzeja
2e nekaj časa kamniški muzej uspešno sodeluje z Radio-Televi-zijo Ljubljana pri oddajah zani-mivosU Kaleidoskop, ki jih pripravlja in vodi Drago Kocjančič. Kaleidoskop je na sporedu vsak četrti četrtek od 19.45 do 20. ure.
Kamnik z okolico ima vršio za-nlmivosti, zanimivih ljudi, pokli-cev, kulturnih spomenikov. Doslej so posneli za Kaleidoskop: izdela-vo   in   slikanje  majolik  v   Svitu,
listino z Malega gradu (oddaja je bila na sporedu 5. maja), Penta-tovh iz kamniškega muzeja, mo-stički  žepnih ur iz 18. in 19. sto-
Pri   snemanju   podokenskih   poiic   v Kamniku
Mostiček«  ure  iz  18.  stol.
letja iz kamniškega muzeja, kartografa Selana pri delu, cilraša Vidmarja iz Podgorja. V programu pa je še nekaj oddaj, ki jih bodo pripravili v mesecu juniju.
XXX
Razstava »Kamnik v stari po-dobi in fotografiji« je bila skupaj z razstavo »Škofja Loka v stari pod obi« prenesena v Kranj.
Na 39 deskah se je bfla neusmi-Ijena borba, z vsako minuto zanimi-vejša, pa tuđi srditejša. Prvi so kmalu položili orožje, nišo vzdržali, za borbo nišo bili dovolj pripravljeni.                                                      ,
Prvi, ki je prisilil Parmovo vojsko k pogajanjem za mirno rešitev in podelitev točke, je bil najstarejši podgorski igralec Vidic. Za njim se je vpisalo na desko rezultatov še 6 igralcev, ki so dosegli po pol točke, nato še igralec s Podgorja, Ivan Ja-godic, Z Duplice Berginc in mladi igralec Bavčar, ki je posebno pri-jetno presenetil in požel odobravanje. Pol točke je odnesel tuđi igralec iz Cerkelj, Ciperle. Doma pa sta ostali dve polovički. Dosegli sta ju Znidar   in   Plevel.
Prav do konca pa je morala tuđi Parmova vojska utrpeti poraz. Za-dal ga ji je komendski borec Rudi Ocepek.
Veselja med ljubitelji šaha ni bilo ne konca ne kraja. Zaključek simultanke. ki je trajala preko 5 ur, je  bil  res lep.
Rezultat:   7   remijev   in   1   zmaga.
Vsem ljubiteljem šaha bo ta prireditev ostala v lepem spominu. Če pa bo prireditev dosegla, da bo mladina vzljubila to lepo igro in se vključila med šahovske borce, je uspeh popoln.
MRTVI POTOK PŠATA
Clovekova neodgovornost in površnost pri delu je pripomogla, da je bilo uničeno petletno požrtvo-valno delo ribičev v potoku Pša-ta. Zastonj je ves trud, ki so ga vložili člani ribiške družine »Bistrica« iz Domžal, da so življenje v delu tega potoka temeljito spre-menili. Nekdaj naseljen s kleni, se je vse do zastrupitve vode po-našal z lepimi žlahtnimi ribami (salmonidi).
6. maja je pozno popoldne Pša-ta od Komende do Topol doživela prvič v svoji zgodovini uničenje svojih prebivalcev. Vse, od ponos-nega kralja naših voda — sulca do vitke postrvi, je doživelo ne-nadni konec. Upreti se ni rnogel niti trdoživi klen. Življenje v tem delu potoka je popolnoma zamrlo.
Strupeno škropivo za uničenje plevela je uničilo vse, kar je bilo v vodi  živega.
Ali bi ne bilo koristneje, da bi bil tega strupa deležen plevel na polju, kot da je nekontrolirano odtekal med prebivalce bistrega potoka? Ali bodo prišli nekateri naši Ijudje do spoznanja, da je treba vsako zaupano jim delo iz-vrševati vestno in s polnim čutom odgovornosti? Kdo naj jim opra-viči nevestnost? Skoda, ki znaša težke milijone, je bila povzročena zaradi neupoštevanja navodil o ravnanju s strupom.
Cepnav bo nastalo škodo Agro-komibinat ribiški družin; porav-nal, potok Pšata v tem delu ne bo kmalu oživel, pretekla bodo leta, vložiti bo treba veliko truda in kriti veliko stroškov, da se popravi, kar je bilo storjenega v nekaj urah.
Krivca ne obtožujejo samo mrtve ribe in nemi potok, pač pa vsi ribiči in vaščani ob Pšati.
M.Z.
DROBNA KRONIKA
V   Ljubljani   je   umri   zdravnik dr.  Janez  PreseJ,  star  komaj 48 let.   Pred   vojno   je   bil   izvrsten kamniški   športnik   in   alpinist.   V moštvu    Kamnika   je    igra I   tuđi prvo hokejsko tekmo na kamniš-kem  drsališču.
o
Pri Trojici v Slovenskih goricah je umri p. Salezij Glavnik. Po osvoboditvi je z velikim trudom in strokovnim znanjem uredil kamniško frančiškansko knjižnico, ki je zdaj zaščitena kot kulturno-zgodovinski spomenik.
o
Pred poslopjem kamniške ka-varne so izkopali in odpeljali cisterno za bencin, ki je bila v zemlji še od ukinitve bencinske črpalke.
o
V   Kersnikovi   ulici   na   Zapriš-kem  polju  so ob kopanju  jarka za vodovod izkopali okrog 70 cm visok   mejni   kamen   z   nemskim napisom, da je še do tod segala korporacijska posest mesta Kamnik.  Mejnik so prenesli v muzej.
o
Dohod v zdravstveni dom ob Ljubljanski cesti so že izravnali in zastavili široko stopnišče, ki bo vodilo s ceste. Vso zemljo so z buldožerji spehali v smeri proti novemu šolskemu poslopju. Tod bo kasneje nastal park.
o
Solska pot išče očeta. Takega, ki jo bo posipa! in vzdrževal, saj od dovršitve novega šolskega poslopja ni videla lopate, čeprav po njej od sejmišča do tovarne vozijo tuđi kamioni. Pod težo to-vornih vozil so se udrle tuđi le-sene mostnice na brvi čez potok Mlinščico. Potrpežljivo čakamo, kdaj bo kak kamion obtičal v strugi. In nazadnje, kdo bo očisti I strugo Mlinščice, ki se je že toliko dvignila, da bo voda kmalu drla  čez brv?
o
Skale se kopičijo ob lesenem mostu v Novem trgu. Mar je to znak, da bodo popravili jez, ki je še na pol porušen? Nekaj skal so že zmetali v strugo, da so za-varovali lani zgrajeno betonsko steno, ki jo je voda izpodkopala in je obvisela v zraku. Zaradi poškodovanega jezu na desnem bregu se je namreč vodni tok usmeril proti betonski steni. Če jo bo porušil, bo v nevarnosti poslopje klavnice. Vodna skup-nost prepoćasi izvršuje zavaro-valna dela in kamničani upravi-čeno negodujejo.
o
Od srede maja je odprt planinski dom na Smrekovcu na Menini in bo stalno oskrbovan do oktobra. Ali ne bi Planinsko društvo organiziralo izlet na pre-lepo Menino?                      J. Z.
OBVESTILO
Kino Dom Kamnik obvešča ce-njene obiskovalce, da smo od sjbote, 28. maja dalje, v času kinopredstav uvedli nadzor nad prevoznimi sredstvi.
Strelsko prvenstvo tekstilcev v Krdnju
kamniSki   obCan
Na pobudo sindikatov tekstilno industrije Slovenije je bil ustanovljen odbor za vsakoletno organizacijo strelskih tekmovanj tekstilcev.
V preteklem obdobju je bilo že 9 takih tekmovanj v strelja-nju z zračno puško. Dobri strelci, delavci tekstilnih tovarn Slovenije,   so   se   prvič   pomerili   leta
Čigavi so najdeni predmeti?
V skladišču oddelka za notra-nje zadeve Skupščine občine Kamnik so naslednji najdeni predmeti:
Kolesa:
Modro moško kolo, že odrgnje-no, št. 568728; moško crno kolo znamke ROG, št. 58 b; zeleno moško kolo ROG, št. 192865, s polomljenim* pedali; modro moško kolo znamke ROG, št. 430440; zeleno moško kolo znamke ROG št. 93237; črno-zeleno kolo znamke ROG, št. 046095; crno moško kolo znamke NSU — brez številke; zeleno moško kolo znamke ROG, St. 000331; zeleno žensko kolo znamke TOURING, št. 1093-96; žensko crno kolo, št. 148754, brez znamke; moško kolo sive barve, št. 528562, brez znamke; moško crno kolo, št. 109639, brez znamke; moped COLIBRI; moško kolo modre barve, št. 416106; moško kolo zelene barve, št. 0889-C: moško kolo znamke ROG — TOURING, št. 367921; moško kolo crne barve, št. 84562; žensko kolo crne barve, št. 238713; žensko kolo temno sive barve, št. 15324; sivo moško kolo znamke ROG, št. 121248; crno moško kolo, št. 431561; žensko kolo rjave barve, št. 9015229; moško kolo čme bar-
ve, št. 090415; moško kolo znamke SPORT, št. 61412168; žensko kolo znamke DIAMANT, brez številke; moško kolo znamke ROG -TOURING, št. 118710; moško kolo znamke ROG-SPORT, St. 639858; moško kolo znamke ROG-SPORT, št. 170373; moško kolo znamke ROG-SPORT, št. 33424; moškOi kolo znamke MARKON, št. F-8284; moško kolo znamke ODIM,, št. 29959; moško kolo znamke ROG-TOURING, št. 99537; moško kolo znamke ROG-TOURING, št. 41715; žensko kolo> zelene barve, brez številke; moško kolo znamke ROG-SPORT, št. 151364; moško kolo ROG-SPORT, št. 84; moško kolo znamke ROG-SPORT, št. 103167; žensko kolo znamke ROG, št.  312346.
DRUGI   PREDMETI
Moška delovna obleka, sive barve; moška zapestna ura, ruske znamke; moška zapestna po-kvarjona ura, znamke DARWIL; dvoje očal s koščeno oblogo; kle-šče za merjenje lesa (m:!) moška zapestna urai, znamke KIROVSKI; aktovka s srpom, brusilnim kam-nom in dvema steklenicama — ena z žganjem, druga z neugotovlje-no snovjo, denarnica, šal in us-njena rokavica.
KAMNIŠKA KRONIKA
i
ZA  MESEC  APRIL  196G
ROJSTVA
Cibašek Florjan, Potok 9 in Sušnik Stanka, Gozd št. 5.
POROKE
Dacar Alojz iz Vel. Hriba, oro-djar, star 22 let in Spruk Vera z Gozda, delavka, stara 17 let; Drolc Milan iz Kamnika, klju-čavničar, star 28 let in Vidmar Matilda iz Kamnika, uslužbenka, stara 23 let; Janežič Jože iz Ljubljane, delavec, star 25 let in Grebene Veronika iz Ljubljane, delavka, stara 36 let; Janežić Florjan iz Crne, delavec, star 23 let in Maleševac Eva iz Crne, delavka, stara 26 let; Lavrić Peter iz Podgorja, strojni ključavnićar, star 26 let in Hribar Bernarda iz Žej pri Komendi, trgovska pomoćnica, stara 22 let; Marčec Ivan iz Crne, student rudarstva, star 23 let in Janežič Franćiška iz Crne, delavka, stara 19 let; Osol-nik Jožef iz Poljan, šofer, star 27 let in Sušnik Hilda iz Smrečja, strojna pletilja, stara 24 let; Pod-gornik Jože iz Gorenje Tribuše, žičničar, star 26 let in Kern Mar-jana iz Kamniške Bistrice, kuha-
10
»►kamniSki obCan« glasilo ob-
činskega odbora SZDL Kamnik — Urejujc uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, lektor Marija Grzinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — I/ha.ja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužinc 10 — Tiska tiskarna »Ko-čevski tisk« v Kočevju
rica, stara 19 let; Praštolo Boško iz Praštal, BIH, delavec, star 27 let in Koncilija Marija iz Suha-dol št. 58, deiavka, stara 17 let; Rudić Dragan iz Duplice, delavec, star 26 let in Slapar Antonija iz Duplice, delavka, stara 38 let; Slapar Franc iz Sp. Palovč, mi-zar, star 29 let in Matjan Marija iz Markovoga, uslužbenka, stara 22 let; Spruk Viljem iz Sp. Stranj, ključavničar, star 28 let in Cest-nik Mihaela iz Mekinj, delavka, stara 18 let; Sterlekar Anton s Križa št. 38, šofer, star 28 let in Stiftar Marija iz Solčave št. 50 — Mozirje, delavka, stara 17 let; Tišler Jiinez iz Tržića, Ko-roška c. 40, delavec, star 37 let in Žbogar Frančiška iz Tržića, Koroška c. št. 36, delavka, stara 48 let; Urbanija Ciril iz Rado-melj, strojni ključavničar, star 27 iet in Lužar Marija iz Ljubljane,  uslužbenka,  stara  19  let.
SMRTI
Baloh Marija iz Podgorja, dru-žinska upokojenka, stara 75 let; Brlec Jožef iz Lasena št. 1, kmet, star 81 let; Iskra Marija iz Go-diča, gospodin ja, stara 80 let; Ko-bol Justina iz Kamnika, družin-ska upokojenka, stara 81 let; Ste-le Matevž iz Kamnika, posestnik, star 76 let; Traven Marija iz Tu-njiške Mlake, gospodinja, stara 68 let.
IŠČEM
Iščem lokal ali dvoriščni prostor   za   mirno   obrt   v   Kamniku.
Ponudbe pod »Precizna mehanika« pošljite na Ured. »Kamni-škega občana« (Kino »Dom« — Fužine 10).
1956 v Mariboru. Pokrovitelj in organizator tega srečanja so bile mariborske tekstilne tovarne.
Strelska ekipa tovarne Svilanit je doslej sodelovala na vseh tekmovanj ih in to vedno z dobrimi rezultati. Lansko prvenstvo je bilo v Polzeli. Ženska ekipa Svila-nita je tedaj prejela prehodni pokal, drugega pa v trajno last. Tako je tej ekipi, lanskoletni zmagovalki, pripadla organizacija letošnjega tekmovanja, ki je bilo 15. maja v osnovni Soli »Tomo Brejc« v Kamniku. V streljanju z zračno puško se je pomerilo 117 tekmovalcev, od tega 90 moških in 27 žensk iz 14 tekstilnih tovarn  Slovenije.
Najboljšc rezultate v moškl konkurenci sta dosegli ekipi In-duplati,  Jarše —  prvo  in  drugo
mesto. Tretje mesto pa je dosegla moška ekipa tovarne nogavic iz Polzele. V ženski konkurenci je dosegla prvo in tretje mesto ženska ekipa MTT Maribor, drugo mesto pa ekipa Svilanita.
V  moški konkurenci so dosegli najboljše      rezultate:      Zdravko Krajšek — Jarše — prvo mesto s   171   krogi,   drugo   mosto   Jože Karun   —   Polzela  —   s   168   in tretje mesto Martin  Kos — Rasica — s 168 krogi.
V  ženski konkurenci so dosegle: prvo mesto Mili Brezar — Kranj —  165  krogov,  drugo mesto Ju-sla Koša —  Maribor —  162  in tretje  mesto  Jožica  Strmec,   158 krogov.
Najboljšim strelcem so bila raz-deljena praktična darila. Strelci, ki so bili prvič v Kamniku, so se zelo pohvalno izrazili o prirodnih lepotah, ki obdajajo ta kraj.
-da
Štab  za   fluorografiranje  v  občini   Kamnik  objavlja
RAZPORED
FLUOROGRAF1RANJA — SLIKANJA PLJUČ PREBIVALCEV rojenih do 31. dec. 1942
Dan 27.6.
28.6.
29. 6.
30. 6.
1.7.
baza K-Dom   Kamnik
BREG   pri   Komendi pri   bivši   gostilni Sedlar
KOMENDA — Dom KOMENDA — Dom KAMNIK  —   K-Dom
KRIŽ — Gasilni dom SUHADOLE KAMNIK  —   K-Dom MOSTE
STRANJE  —   šola STRANJE —  šola
rz.7.
'5. 7.
5. 7.
6.  7.
TUNJICE
KAMNIK — Županči-
čeva
KAMNIK —- Županči-čeva
SREDNJA VAS Zadružni dom
BUČ
KAMNIK — Zupanči-čeva
KREGARJEVO — pošta LOKE   —   šola
SMARTNO
LAŽE — Zadružni dom TUHINJ — Kavsar
7. 7.
MOTNIK
KREGARJEVO— pošta DUPLICA
ŠPITALIČ KRIVČEVO
KAMNIŠKA  BISTRICA —   Kopišče SMARCA   —   Dom VOLCJI   POTOK CRNA — separacija NEVLJE —  šola PODGORJE KAMNIK   —   K-Dom
za   naselja   in   ulice
Medvedova,   Fužine,   Trg   talcev,   Gregorči-čeva, Japljevai   Levstikova,  Maistrova,   Novi trg, Jeranovo Breg,  Klane,   Potok,  Nasovče
Komenda,  Podboršt, Gmajnlca Komendska  Dobrava, Gora, Mlaka Pot na Poljane, Slandrova, Titov trg, Tom-šičeva,  Trg  svobode, 2ale, 2ebljarska, Tu-njiška, Prešernova, Košiše, Podjelša, Kette-jeva, Zduša Križ
Suhadole
Mekinje, Trobelno, Zg. Palovče, Sp. Palovče Moste, 2eje Godič
Kršič, Brezje, Vodice, Sp. Stranje, Zg. Stra-nje, Stolnik
Tunj.   Mlaka,  Tunjice,   Laniše Aškerčeva, Brejčeva, Čopova, Jenkova, Roz-manova,  Kajuhova, Kersnikova, Zupančiče-va,   Kidričeva,   Ljubljanska Kovinarska,  Jurčičeva,   Kranjska,  Sadnikar-jeva,   Miklavčičeva,   Mlakarjeva,   Murnova, Ogrinčeva,  Parmova,   Perovo,  Petruškova Podhruška,   Studenca,   Trebelno,   Poljana, Sovinja peć, Rožično, Markovo, Sela, Srednja   vas,   Znojile,   Poreber,   Hrib,   Vir,   Buč, Hruševka, Podbreg, Sidol, Prapreče, Ravne
Podgorska,  Podlimbarskega,  Pot 27. julija,
Rožičeva,   Svetčeva,   Sutna,   Trdinova,   Us-
njarska, Vegova, Zaprice, Streliška
Bistričica, Županje njive, Stahovica, Okroglo
Zubejevo,   Bela   peč,   Loke,   Potok,   Pirševo,
Snovik,   Vel.   Lašna,   Vaseno,   Vranja   peč
Gradišće, Kostanj, Smartno, Laseno, Veliki
Rakitovec, Pšajnovica, Mali Rakitovec, Ga-
brovnica
Laže, Stara sela, Stebljevk
Zg. Tuhinj,  Cirkuse, Crni  vrh,  Golice, Vel-
Hrib, Mali Hrib, Liplje, Češnjice
Motnik, Zg. Motnik, Zajasovnik
Klemenčevo,   Zakal,   Kregarjevo,   Zagorica
Bakovnik,  Bakovniška,   Bazoviška,   Blejčeva,
Mengeška, Prvomajska, Duplica
Špitalič,  Bela, Okrog
Gozd,   Kališe,   Krivčevo,   Podlom,   Podstu-
denec,  Smrečje,   Zavrh,  2aga
Komniška Bistrica
Smarca
Rudnik, Voleji  potok
Crna,  Potok
Nevlje, Vrhpolje,  Briše, Olševek, Tučna
Podgorje
zamudniki
Kjer ni imenovan kraj, kje je baza, je to na krajevno običajnem mestu.
Čas fluorografiranja bo naznačen tuđi na pozivu posameznika ter na letaku za vsako naselje in ulico.
Delovne organizacije vabimo, da zaposlenim omogočijo udeležbo. Fluorografiranje bo v glavnem popoldne od 13. ure dalje.
VABIMO vse občane, da se točno drže določenega časa zaradi ne-motenega dela ekip. — Osebe, ki nišo dobile poziva, zaradi slabe evidence stanovanja (preselitev in drugo), naj se kljub temu prijavijo ob dnevu fluorografiranja, za njihov kraj kar na določeni bazi.