Zf. itariita. I tlnbllaii, w poitdilitk. 31. januarja 1916. XMX. leto. .Slovenski Narod* velja v Lfnblfanl "a flora dostavljen: celo leto naprej • . , . K 24 — pol leta . • • • • . 12-— četrt leta , • • • • • 6-— na mesec m • • • • » 2*— v upravništvu prejcman: celo leto naprej • 0 • . K 2?-— pol leta m .....|*w četrt leta . . . . . . 550 na mesec . ..••.190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Crcdafstvo: EnaCeva ulica sL 5 (v pritličju levoj telefon it 34. Uhaja vaak dan zvečer iivieaeel aetfelje la premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari. ——— PosaBtesaa što v lika velfa 10 vinar] e v. — Na pismeaa naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.' „Narodaa iiskaraa" telefon *L 85. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: fl za NomCijot . K 25-— eelo Teto skupaj naprej pol leta m m četrt leta m m na mesec - - 13 — 6-50 230 eelo leto naprej • « « K 3>-* za Ameriko ia vse druge deželen eelo leto naprej • • • . K 35.-? Vprašanjem fleie fnseratev se naj priloži za odgovor dopfsnfea aH znamka* CarLvziVito (spodaj, dvorišče levo), SaaHava oliea dL 9, telefon at&5* Lješ in Sv. Ivan zasedena. SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 29. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Naše čete so zasedle Lješ in jadransko pristanišče Sv. Ivana Medne. Vplenile so mnogo zalog. V Orni gori je položaj neizpremenjeno miren, iz raznih krajev dežele prihajajo poročila, da je priredile prebivalstvo četam slovesen sprejem. Orožja se je oddalo do sedaj skupaj s plenom z Lovčena pri glavnih zbirališčih: 314 topov, nad 50.900 pušk in 50 strojnih pušk. Stetfe še ni končano. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, i ml. PLEN V SV. IVANU. Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad.) •radno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. V Črni gori mir. V Sv. Ivanu Medni smo vplenili 2 topa, prav mnogo artiljerijske m urici je in velike zaloge kave in krušnih sadov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 29. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. ZAVZETJE L JEŽ A M SV. IVANA. Naše čete so zasedle Lješ in Sv. Ivan Meduanski ter se polastile s tem dveh važnih točk za nadaljno prodiranje v severni Albaniji. Z Lje-ša je na Drač in na Tirano le malo dni hoda in vsekakor so sovražne Čete, ki se nahajajo v teh dveh okrajih, skrajno ogrožene. Smatrati je torej, da se z največjo naglico umikajo na Valono, kjer so zgradili Italijani močne utrdbe in kjer se hočejo — ako jim pomagajo Francozi in Angleži — držati »do skrajnosti«. Vojaška poročila pravijo, da postaja Valona nekak drugi Solun, kar pač LISTEK. Zločin v Orcioaiu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) VL ućcoq si je najprej ogleJui stopnice in je posvečal posebno pozornost sledovom krvi. »Ah, ti nesrečniki,« je vzkliknil vselej, kadar je zagledal večjo krvavo liso. Ta detektivna nežnočut-nost je posebno ugajala županu Courtoisu, kajti mislil je, da se Le-coqu smilijo žrtve storjenega zločina. Toda župan se je motil, kajti Le-coq je, gredoč v prvo nadstropje, večkrat tudi zaklicali »Ah, ti nesrečniki! Previdni ljudje vendar ne za-mažejo cele hiše.« Prišedši v prvo nadstropje, se je detektiv ustavil na vrhu stopnjic, se ©zrl na vse strani in končno rekel: »To je gotovo, da v tem slučaju nimam opraviti z zločinci, ki jih že poznam,« »Kar je treba za podlago preiskovanja, to smo že opravili.« se je pomenja, da je mesto z okolico vred zelo utrjeno. Kaj pravi rimski črnogorski konzulat. Lugano, 29. januarja. (Kor. ur.) Razni listi poročajo, da je dobil rimski črnogorski konzulat ukaz, da pošlje vse v Italijo pnšedše Črnogorce na Krf. Konzulat izjavlja, da delegata (general Bečir in major Lompar), ki sta podpirala kapitula-cijsko pogodbo, nista bila dovolj av-torzrana. Večina črnogorskih vojakov da boj nadaljuje. Listi pa istočasno poročajo, da je bil general Martinovič od svojih lastnih vojakov ranjen ali celo ubit. Združenje Italijanov z Esadpašo. Zenova, 29. januarja. (Kor. ur.) »Matin javlja iz Rma: Nedvomno so se Italijani združili z Esadpašo, da z utrditvijo Valone in drugih juž-noalbanskih točk uspešno zadržijo sovražnika. Med Skadrom in Dračem. Lugano, 29. januarja. Italijanski listi poročajo, da so ceste med Dračem in Skadrom radi slabega vremena popolnoma neporabne. Reorganizac*ia srbske armade. Milan, 29. januarja. (Kor. urad.) »Secolo« poroča iz Soluna: General Sarrail je inšpiciral v spremstvu srbskega polkovnika Lešjanina nanovo sestavljene srbske bataljone v taborišču Zejtenlit, blizu Vardarja. En bataljon je sestavljen iz samih dijakov. Tudi na Krfu zbrani Srbi bodo prepeljani v Makedonijo, kjer bodo tvorili desno krilo zaveznikov. Po'et francoskih letal pri Solunu. Solun. 30. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas. Pri Pazali so izvršili letalci uspešen polet ter povzročili znatno škodo. Vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. ČETVFROZVEZNE ČETE SO ZASEDLE KARABURNU. Solun, 28. januarja. (Kor. irad.) Mornariški vojaki z angleških francoskih, italijanskih in ruskih vojnih ladij, ki se nahajajo v pristanišču, so se izkrcali na polootoku Karaburnu, kjer se nahaja grška trdnjavica. Posadka se ni prav nič upirala. (Karaburnu se imenuje polotok ob vhodu v solunsko pristanišče. Na njem se nahaja turška trdnjava, ki so jo Grki nekoliko modernizirali. — Op. ur.) Solun, 28. januarja. (Kor. urad.) Reuter. Izkrcanje na polotoku Karaburnu se je izvršilo pod zaščito ladijskih topov. Francoska pehota je obkolila trdnjavico in stanovanja v okolici ter je ukazala, da se mora prebivalstvo odstraniti. Aliiranci so nastopili tako, ker so smatrali, da j se trdnjavica ne sme nahajati v dru-j gih rokah kakor v njihovih, kajti j verjetno je, da dobivajo nemški pod-' morski čolni v bližini svoje zaloge. Milan, 29. januarja. »Corriere dela Sera« poudarja, da so se nahajali med izkrcanimi vojaki tudi mornarji z italijanske križarke ^Piemon-re« in z ruske križarke »Askold« ter polaga na to dejstvo posebno važnost, ker so se italinianske in ruske čete tokrat prvič udeležile operacij na grških tleh. Bern, 30. januarja. »Agence Havas« javlja: Ententine čete so zasedle trdnjavico na polotoku Karaburnu, ne da bi se bila grška posadka upirala. Pač pa je poveljnik vložil protest. Grško posadko so aliiranci odstranili. Grška zastava pa je na trdnjavi ostala. Nove francosko-angleške nasilnosti. Berolinski listi javljajo iz Haaga: Ententa je sporočila grški vladi, da namerava organizirati na otokih Sredozemskega in Egeiskega morja deset oporišč za svoje torpedne flo-tilje. Angleži aretirajo Nemce na Kreti. Rim, 30. januarja. (Kor. urad.) »Agencia Štefani« javlja preko Aten: V Rethvmo na Kreti se je izkrcal oddelek Angležev ter aretiral nemškega državljana Walterja Maseter stanuje v nekem tamkaiš hotelu. Italijani na otoku Rodu. Preko Bukarešte poročajo: Do-sedni nepotrjene vesti pravijo, da so izkrcali Italijani na otoku Rodu dve diviziji. Novi vpoklici na Grškem. Lvonski »Progres« javlja: Grška vojna uprava je vpoklicala 50 tisoč rekrutov iz letnikov 1889., 1890. in 1891. pod orožje. Ti rekruti so bili prej za vojaško službo nesposobni, pa pri ponovnem pregledovanju spoznani za sposobne. POLOŽAJ V ROMUNIJI. Sofijski poročevalec »Berliner Tagblatta« dr. Lederer poroča, da se položaj v Romuniji poostruje. Agitacija četverozveze postaja vedno živahnejša in ustvarja razmere, ki dajejo centralnim državam misliti. Romunska vlada je slabotna in tako se razvijajo dogodki v gospodarskem in vojaškem oziru neugodno. Centralni državi ste nakupili v Romuniji 50.000 vagonov žita in krmil, toda intrige entente ustvarjajo izvršitvi tozadevne pogodbe največje tezkoče in ogrožajo izvoz romunskega žita v Avstrijo in Nemčijo. V mnogo večji meri pa vzbuja vojaški položaj v Romuniji zanimanje sofijskih političnih in diplomatič-nih krogov. Akoravno v Romuniji do-sedaj ni bila odrejena splošna mobilizacija, se nahaja vendar osem desetin romunske armade pod orožjem in večina teh čet je koncentrirana ob romunsko-bclgarski ter romunsko-ogrski meji, med tem ko posadke ob besarabski meji niso bile ojačene. Del težke obrežne romunske artiljerije se nahaja še vedno na bolgarski in ogrski meji, kamor so jo bili že pred meseci prepeljali z obale Črnega morja. Jasno je, da vzbujajo te razmere največjo pozornost centralnih držav. Četverozveza ne taji, da hoče, v tre-notku, ko naj prične njena velika splošna ofenziva na vseh frontah, prisiliti tudi Romunijo in Grško, da se ji pridružita. Naravno bi se moglo pri teh razmerah pokazati za potrebno, zahtevati od Romunije, da precizira svoje stališče. Sredstev centralnim državam in njunim zaveznicam gotovo ne nedostaja in Angleži ter Francozi bi si morali le sebi samim pripisati, ako bi njihove metode proti Grški vsaj v tem oziru postale za centralne države mero-dajne. Kriza v romunskem kabinetu? »Pester Llovd« poroča preko černovic: Vsled dalekosežnih diferenc med posameznimi ministri je izbruhnila v romunskem kabinetu kriza. Stališče Bratianovega ministrstva se smatra za omajano, pričakovati je njegove demisije. Odločitve v romunski zunanji politiki ni pričakovati prej, predno se ne sestane novi kabinet. Vojna z Italijo. NA ITALIJANSKI FRONTI NI POSEBNIH DOGODKOV. Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. H 5 fer. fml. SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 29. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 26. j a n u a r j a. V Logarinski dolini je napravil sovražnik zopet napadalni poskus na naše pozicije pri Mori, bil pa je zopet vržen nazaj. V Suganski dolini so prodrli naši poizvedovalni oddelki isti dan do Mar- teinerja in so pregnali od tam sovražne oddelke v'Cadore in v Kar-niji. Artiljerijsko delovanje kakor navadno. Isto je bilo v Ziljski dolini jako intenzivno. Na višinah severo-zapadno Gorice so napadle sovražne sile zlasti na dan 24. januarja v varstvu goste megle pozicije na Kalvariji. Pred premočjo sovražnih čet so se umaknili lastni oddelki, da se odtegnejo uničenju, na kratkem frontnem delu iz prve črte v jarke druge črte. Ob teh so se razbili vsled krepkega odpora in jako ljutega protinapada naših čet, vztrajni in neprenehoma se vršeči napadi sovražnika, ki je imel zopet jako težke izgube. Na kraški planoti ljut artiljerijski boj, zlasti v odseku hriba Sv. Mihaela. 28. januarja. Posebno živahno artiljerijsko delovanje na mnogih frontnih deliji v Kamiji. Ob gorenji Soči je poskusil sovražnik zvečer 27. januarja po ljuti artiljerijski pripravi, pregnati ras iz naše ogrožene pozicije na malem Javorčeku. Trije sovražni napadi so bili odbiti zanj oglasil preiskovalni sodnik. »To je pa tudi očividno, da je Guespin vsaj sokrivec morilcev, če že ni sam morilec« Lecoq je zopet pogledal na sliko na roženi škatljici, prav, kakor da bi hotel njej zaupati, česar ni mogel povedati na glas. »Vidim, da leti velik sum na Guespina,« je po kratkem molku rekel Lecoq. »Zakaj pa ne pove, kje je prebil minolo noč? A ker je vse javno mnenje proti njemu, zato sem nezaupen.« V sobi se je detektiv vnovič ozrl na vse strani in potem vzkliknil: »Tepci! Živine! Tako se vendar ne dela! Če že ubiješ človeka, da ga oropaš, vendar še ni treba razbiti tudi pohištva. Spreten človek rabi fine vetrihe in druge take pripomočke, s katerimi se dela gladko in tiho. Nerodneži! Tepci, Lahko bi se reklo —« Detektiv je naenkrat umolknil in njegovi pogledi so švigali sem in tja tako naglo, da jim gledalci niso mogli slediti. »Hm... Morda pa le niso bili taki tepci, kakor sem mislil-« Po teh besedah je detektiv pokleknil in »otipal prostiračo. na ka- teri so ležale črepinje porcelanaste posode. »Prostirača je še vlažna, še jako vlažna; menda ni bil še ves čaj popit, ko so morilci pometali posodo po tleh. Po vlažnosti prostirače se torej ne da uganiti, kdaj je bil zločin storjen.« »Pač pa po uri,« se je oglasil župan, »in sicer prav natančno.« »Gospod župan ima prav,« je potrdil preiskovalni sodnik. »Ura je dokaz « »Ali pa tudi ne,« je menil oče Plantat. »Ura kaže na tretjo uro dvajset minut, mi pa vemo, da je bila grofica popolnoma oblečena, ko je bila umorjena. Kaj le mar ob treh zjutraj še bdela in čaj pila? To ni prav verjetno.« »Tudi jaz sem tega mnenja,« je dejal detektiv, »in zato sem tudi prej rekel, da morilci morda vendar niso taki tepci, kakor sem prej mislil. Pa saj bomo koj videli, pri čem da smo.« Lecoq je jako previdno vzdignil uro in jo postavil na kamin. »Na tretjo uro kaže. Ob tej nri vendar noben Človek ne pije čaja in ob tej uri tudi morilci ne gredo n« dela« Detektiv je odprl uro in je obrnil kazalo nazaj. Ura je udarila enajst. »Glejte — pa jih imamo,« je vzkliknil Lecoq. »Hoteli so zasledovalce spraviti v zmoto glede časa, kdaj so izvršili zločin. Ti ljudje torej mislijo in računajo.« »Meni pa to ne gre v glavo,« se je oglasil župan. »Čemu naj bi pa bili uro premaknili?« »Najbrž so hoteli vzbuditi mnenje, da je bil umor storjen šele potem, ko je že odšel zadnji vlak v Pariz. Ko se je Guespin ob devetih ločil od svoje družbe na kolodvoru, je hnel dovolj Časa, da je do desete ure prišel semkaj nazaj, izvršil umor in se potem z zadnjim vlakom peljal v Pariz.* Tako je bilo mnenje preiskovalnega sodnika, pa se oče Plantat ni strinjal, kajti rekel je: »Zakaj pa potem ni Guespin ▼ Parizu poiskal svoje družbe? Če bi bil to storil, bi bik) dokazano, kje se je mudil m bi bil morda vsak sum odvmien od njega.« Med tem pogovorom Je zdravnik dr. Geudron ves čas zamišljen sedel na edinem celem stolu, kar jih je bilo v sobi, ter Je naporno ugibal. zakaj je neki oče Plantat prebledel, ko je slišal ime zakotnega zdravilca Rebelota. šele besede preiskovalne-^ ga sodnika so prebudile doktorja Geudrona iz njegovih razmišljevanj. Vstal je počasi in rekel: »Uvaževati je še nekaj drugega. Morda je pa čas, kdaj se je zgodil umor, ugodna okolščina za Guespina, obenem pa potrdilo suma, ki leži na starem lovskem tatu.« »E, Guespin najbrž zato ni šel na svatbo, ker je bil razburjen in se je bal, da kaj izda.« Detektiv ni izrekel nikakega mnenja. Bavil se je samo z urr>, vmes pa sam zase mrmral: »Morilski vajenci! Prebrisani že, pa vendar premalo!« Obrnivši se končno k preisko* vaJnemu sodniku, je rekel detektiv: »Vse kaže, da se je zgodil umor pred polenajsto uro zvečer. Sicer p« to lahko spoznamo tudi po postelji. Stavil bi. da izgleda kakor da Je kdo ležal v postelji.« Vsi so stopili k postelji in detektiv je razmaknivši zaveso, zadovo-> Ijen vzkliknil: »Ali nisem prav uganil?« (Dalje prihodnji*,) s težkimi izgubami. Severo - zapadno Gorice so osvojile naše čete del pobočja, ki smo ga izgubili v noči na 25. jan. in so se tam vstalile. V tem odseku je bil včeraj samo artiljerijski boj, ogenj strojnih pušk in borba z bombami. S Kraške planote poročajo o drznem vpadu lastnega oddelka v sovražen strelski jarek južno-zapadno Sv. Martina. Nova Italijanska ofenziva? »Tagesanzeiger« poroča: Z italijanske fronte dohajajo poročila, iz katerih se da sklepati, da mislijo Italijani na tirolski in soški fronti pričeti novo ofenzivo. S to bi bil v zvezi tudi povratek kralja na bojišče. Za peto bitko ob Soči se pripravljajo Italijani baje že od oktobra dalje. Italijansko bojišče. Cadorna je odločen nasprotnik pritisku Anglije in Francije, da bi Italija poslala del svojih čet na Balkan; Cadorna hoče imeti zbrano svojo armado samo na fronti proti Avstriji. Dogodki preteklega tedna so pričali v njegov prilog, kajti bili so taki, da se je znova, po tolikih mesecih, zopet in zopet pokazalo, da italijanska armada ne more imeti nikakega upanja, da bi prebila avstrijsko fronto. 2e osem mesecev naska-kujejo Italijani našo soško fronto, ali niti koraka ne morejo naprej. Naprej pa so prišle naše čete. Dva dni so se borili naši junaki in vdrli v važno sovražnikovo pozicijo in vjeli nad 2000 italijanskih vojakov. To je bilo v odseku pri Oslavju pri poziciji ob Fodgori. Tukaj kakor na Javorčeku, kjer so koroški domobranci pogumno naskočili sovražnika, so čutili Italijani, da naše čete ne znajo samo vrlo braniti svojih črt. ampak kadar pride ukaz za juriš, so istotako vrli napadalci. Skozi italijansko časopisje veje te dni velik strah pred avstrijskimi napadi. Nenavadno gorka zima je ustvarila zlasti za južno fronto na Tirolskem izredno ugodne razmere. Vse doline od Brennerja dol so brez snega, posebno nad »neodreŠeno« južno Tirolsko sije krasno solnce. Okoli Gardskega jezera, kjer že skoro vijolice cveto, kakor tudi v Suganski in Adižki dolini živahno delujejo letalci, ali italijanski letalci se jako boje našega obstreljevanja. V zadnjih dneh so odleteli takoj vsi po prvih strelih. Naši avijatiki vrše pridno svojo poizvedovalno službo. V kotlini pri Gardskem jezeru se vrše artiljerijski boji. Italijanske baterije na Altissimu, katere so sicer že obilo trpele vsled naših granat, streljajo še vedno na naše pozicije, tudi na našo visoko pozicijo na Ro-chet. ali škode ne napravljajo velike. Tuintam pade kak strel na mrtvo Rivo. Tudi v odseku Suganske doline deluje artiljerija, v Adižki dolini, 3koli Rovereta. se vrše sovražne akcije, ki jih pa naše čete sproti odbijejo. Položaj je za nas jako ugoden. Sveta Lucija. Iz vojnoporočevalskega stana: V poročilu italijanskega generalnega ^:aba z dne 25. januarja, katero smo sicer že popravili, govori Cadorna o italijanskih pozicijah pri Sveti Lu-ciii. vsled česar bi se domnevalo, da se nahaia Sveta Lucija v italijanskih rokah. V resnici pa se nahaja, kakor znano, ne le kraj Sveta Lucija, marveč tudi greben trigonometer 58S capadno Svete Lucije v naših rokah. Kraška črta, najhujša v tej vojni. »Corriere della sera* se ponovno brani proti napadom s francoske in angleške strani, pa pravi: Ali nimajo Francozi enake usode na bojišču kakor Italijani. Sedemnajst mesecev že leže nepremično v svojih strelskih jarkih. Ali se je čuditi, ako Italijani ob Soči še nismo storili odločilnega koraka, kakor se ga je poskusilo v Flandriji, v Artoisu, v Champagni, ob Drini in ob Dnjestru? Tako hude ognjene črte, kakor je kraška, ni nikjer drugje v tej vojni, fn od tam naj bi vzeli čete in jih poslali v Albanijo? Potem bi videli, kako hitro bi prodrli Avstrijci naše črte in vdrli v gorenjo Italijo. Ali ni potreba za Italijane, da razpolagajo z vsemi četami skupaj za slučaj, da bi Avstrijci s pomočjo Nemcev poskusili prebiti našo fronto s svojimi najsiinejšimi topovi? — Kakor se vidi iz glavnega vojnohujskaškega lista, je rešpekt pred našo južno-za-padno fronto v Italiji vedno večji! Italijanski kralj v skrbeh rad! Kalvarije. Preko Lugan poročajo, da Je italijanski kralj takoj odšel iz Rima, kakor hitro je izvedel o novih uspehih avstro - ogrskih čet v boju za Gorico. Odpeljal se je v navadnem vojaškem vlaku na fronto, da s svojo navzočnostjo zopet d& svojim četam poguma, ki se umikajo s tako važnih pozicij za Osla v jem in na, Kalvariji. Junaški čin koroških domobrancev na Javorčeku, Iz vojnoporočevalskega stana: Po bojih pri Oslavju je nastal na Goriškem precejšen mir, motijo ga le male akcije. Naša artiljerija je napadla dne 28. januarja popoldne nenadno italijansko pozicijo na južno-zapadnem obronku Javorčeka, Sovražnik je imel velike izgube m je zbežal. Zvečer je šel oddelek naših koroških domobrancev v porušeno italijansko pozicijo In je vjel enega stotnika in 82 mož berzaljerskega polka št. 12. Naše izgube so neznatne, sovražnikove jako velike. Kako se Italijani boje klica: »Žlvlo!« Kakorhitro je v jarkih na avstrijski strani bolj živahno in se začuje kak klic, se polasti Italijane strah, bojijo se napada, posebno pa hh prestraši krepak klic: »Zivio!« — Profesor Lovrič poroča z italijanskega bojišča, da so v jarkih izvedeli na dan IS. t. m., da je glavno mesto Crne gore v naš'h rokah. Krepak »Živio« je donel iz grl dalmatinskih in bosanskih junakov. Italijani so se sigurno prestrašali in mislili, da jih napadejo avstrijske čete na vsej fronti, pa so začeli streljati iz vseh topov, kar so jih imeli okoli na razpolago. Naši vojaki so peli, Italijani pa so streljali brez vsake potrebe. Francija in Anglija naj pomagata. Poročila iz Milana pravijo, da je italijanski kabinet sklenil, da naprosi Pran njo in Anglijo za ojačenje italijanskih čet v Albaniji, ker Italija nima na raznolacro čet. katere bi mogla poslati v Albanijo. — Tako torej! Francija in Anglija naj rošljeta v Albanijo potrebno število vojaštva, to je. Francija in AngT:ja. ki neprestano dolžita Italiio. da ne vrši svoje dolžnosti etede Balkana. Francija in Anglija, ki sta pričakovali, da bo Italija ni;ma pomagala z zarfosM-mi četami! Vidi se.na kako trW;h nogah je balkansko podjetje četvero-zveze. Kako se izpreminjafo govori ita!i]anskih ministrov. Ako se primerjajo govori italijanskih ministrov pred par meseci s sedanjimi, se vidi velika izpremem- ba. Salandra je na Kapitolu govoril ves goreč od gotove bližnje zmage, Barzilai v Neaplju, ali to je bilo še junija in septembra meseca, sedaj pa govore italijanski ministri preplašeno, v njihovih govorih ni nobene gotovosti več, nikakega upanja na zmago. Trda je vojna, težka, žrtve ogromne, potrebe velike, sovražnik močan — to poudarjajo sedaj ministri in govore o novih hudih naporih, o težkočah, o nevarnostih. Kaka razlika od »čudežnega maja 1915.« Italija — peto kolo četverozveze. Grški listi se bavijo vsled kapitulacije Črne gore s položajem v Italiji in z vlogo, katero igra v Čvetero-zvezi. »Embros« pravi, da Italija svojim zaveznikom prav nič ne koristi, marveč jim je v veliko oviro. Spravlja jih v zadrege in sitnosti. List meni, da bi četverozveze ne zadela škoda, ako bi Italija kakor Crna gora sklenila mir z osrednjima državama. — Po naše rečeno: Italija je »peto kolo - v četverozvezi. Briand v Italiji. ■Agenaa Stephani<^ javlja, da pride francoski ministrski predsednik Briand sredi februarja v Italijo. Z njim pridejo: minister Bourgeois, državni podtajnik Thomas, ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministra in štabni šef generalisima Joffrea. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Prefekta v Rimu in Milanu sta prepovedala maske po ulicah in prirejanje redut in plesov v letošnjem predpustu, da se prerrcčijo javni neredi. Angleški trgovinski minister Runciman ie londonskemu dopisniku Secola« v pogovoru v prav lepih besedah povedal, da je Angleški nemogoče, pomagati Italiji v gospodarskem pogledu. Italijani so prosili Anglijo, naj da 150 angleških parni-kov na razpolago za prevažanje premoga in drugega potrebnega blaga ali ang'eška vlada je prošnjo na kratko odbila in istotako preprečila j francoski poskus, da bi se najelo po- j tom neke londonske tvrdke večje število angleških ladij. Bombe na Pariz. Vo i n ODBITI RLSKI NAPADI. — ARTILJERIJSKI BOJI. Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nasprotnik ie obnovil včeraj čez dan svoje napade na mostni okop severozapadno od Uz!eczka. Vsi po-s?a:*T, polastiti «e okopa, so se ponesrečili vsled h-sbrosti braniteliev. Skoraj v vseh delih severovzhodne fronte Je ru«ka artiljerija deloma močno delovala. Tudi težki topovi so na raznih točkah sodelovali. Namestnik nače'nika generr iega štaba pl. H 6 f e r. fml SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 29. januarja. (Kor. urad.) Uradno se raztzlaša: Rusko bojišče. Mostni okop severozapadno od Lzleczka ob Dnjestru je bil danes zjutraj napaden. Hrabra posadka Je vrgla sovražnika nazaj. Polje pred (►kopom je posuto z ruskimi mrtvimi. Nad fronto ob Stripi ie prlplu!a vče-ra! sovražna letalska flofilji; od 11 ruskih letal je naša ariiljeriia zndela in uničila dve letali, tri pa prisilUa, da so se spustila za sovražno fronto na tla. Pri Berestianih ob Stiru so naše poljske straže zavrnile sunke močnejših ruskih poizvedovalnih oddelkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 30. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobenih dogodkov posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 29. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je splošno neizp*-eme-njen. Pri Bcrestianih so zavrnile av-stro-ogrske čete več ruskih napadov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 27. januarja. Nemška letala so zopet letala nad okolico Rige in Dvinska ter metala bombe. Jugozapadno Naročkega jezera so imeli na^-i poizvedovala uspešne spopade s sovražnikom. Neki naš poizvedovali oddcick je nemški oddelek presenetljivo napadel z bajonetom, ga pregnal v beg. mu prizadejal izgube ter vjel nekaj mož. Jurro - vzhodno od Kolkov so vdrli nasi poizvedovala, podprti od artiljerijskega oenja, v črte sovražnih predstraž. Ob Dnjestru, v okolici mostišča pri Uscieszku, smo napadli sovražnika z ročnimi granatami. Severno od Bojana, 15 kilometrov, vzhodno od Čr-novic, je zažgal sovražnik tri mine pred našimi jarki ter nas poskusil večkrat napasti. Naš ogenj pa ga je vrgel nazaj. Konec ruske ofenzive. »Temps« priznava, da se zdi, da je ruska ofenziva žal ustavljena. Zato pa se trudi veliki knez Nikolaj v Kavkaziji. da bi ga svet popolnoma ne pozabil. Car v Carskem selu. Petrograd, 30. januarja. (Kor. u.) Car se je povrnil v Carskoje selo. NAPETOST MED RUSIJO IN ANGLIJO. Iz Kodanja poročajo: Napetost v rr>zmerju med Rusijo in Anglijo se je zopet poostrila vsled kritike angleške vlade nad načinom ruskega vojskovanja. V ruski javnosti so pričakovali energičen nastop Anglije napram Turčiji, da se na ta način vres-ničijo ruske zahteve na Balkanu. Opustitev akcije ob Dardanelah in slabotnost postopanja pri Solunu sta izzvali povsod v Rusiji nevoljo. V Rusiji spoznavajo, da je upanje glede Dardanel in Carigrada splavalo po vodi in so tudi mnenja, da skupni nastop proti Perziji ne bo imel uspeha, tem manj, ker je položaj Angležev pri Kut el Amari zelo težaven. OBČUTEN PORAZ FRANCOZOV OB REKI SOMME. Berolin, 30. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Zapadno bojišče. Ob cesti Vimy-Neuville in južno od nje je trajal boj za posest pozicije, ki smo jo osvojili. Francoski napad je bil odbit. Južno Somme osvojena pozicija je 3500 m široka in 1000 m globoka. V ce!em smo vjeli 17 častnikov ter 1270 mož, med njimi nekaj Angležev. Francozi so poskusili slaboten protinapad, ki smo ga z lahkoto odbili. V Champagni je prišlo od časa do časa do živahnih artiljerijskih bojev. Na ostalih frontah Je megleno vreme otežkocalo streljanje. Proti večeru so pričeli Francozi pri jasnem vremenu živahno obstreljevati našo fronto vzhodno od Pont a Mousson. Prodiranje sovražnih pehotnih oddelkov smo brezuspešni. Vrhovno armadno vodstvo. * m * SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berclin, 29. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Severozapadno od pristave La Folie (severovzhodna od Neuvilla) so naskočile naše čete sovraž. jarke v širini 1500 m, v jele 237 mož, med njimi 1 častnika ter vplenile 9 strojnih pušk. Pred zadnjič zavzeto pozicijo pri Neuvillu so se opetovano razbili francoski napadi, pač pa se je posrečilo sovražniku zasesti neko drugo vdrtino. V zapadnem delu Saint Laurenta pri Arrasu smo v naskoku vzeli Francozom neko skupino hiš. Južno od Somme smo zavzeli vas Friese in kakih tisoč metrov južnih pozicij. Francozi so pustili v naših rokah 12 častnikov in 927 ne-ranjenlh mož ter 13 strojnih pušk in 4 metcla min. Bolj proti jugu pri Ll-onsu je vdrl nek! naš poizvedovalni oddefek do druge sovražne črte. vjel nekai mož in se brez Izgub vrnil v svoje pozicije. V Champagni živahni artiljerijski boji in boli z minami. Ob višini pri Combresu je neka francoska razstrelba napravila malo škode na naših najspredneiših jarkih. Z ve-fiMmi izgubami se je moral sovražnik po poskusu, zasesti vdrtino. umakniti. Pri Apremontu so naši obrambni tonovi zbili neko sovražno legalo. Voditelj je mrtev, ooazovalec težko ramen. Zračni napad na Frei-burg v noči 28. t. m. je napravil le malo škode: 1 vojak in 2 civilista sta ramena. Vrhovno armadno vodstvo. » BOMBE NA PARIZ. Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas« javlja: V gosti megli se je pojavil v soboto proti 11. zvečer neki zeppelin ter vrgel na Pariz več bomb, ki so zahtevale precej mnogo žrtev. Na eni točki je bilo 15 oseb ubitih, na drugem kraju 1 mož in 3 ženske: ena hiša je bila razrušena. Tudi sicer je bilo napravljene mnogo materijalne škode. Lov aeroplanov na zeppelin je bil zaman. Do 1. ure ponoči se je nahajal Pariz popolnoma v temi. Dalje javlja Agence Havas: Megla je bila 700 do 800 metrov visoka in je slabila delo reflektorjev ter ovirala streljanje hranilnih topov. Več letal je ZepDelina lovilo. Ta je letal jako visoko. Prihod Zeppelina je bil javljen v Pariz ob 9. zvečer. Mnogoštevilno občinstvo na boulevardih je bilo bolj radovedno, kakor razburjeno. Vzlic alarmu niso prekinili predstav v gledališču. Brezuspešen lov na zeppelina. Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) »Le Journal« priobčuje pogovor z letalcem, ki se je udeležil lova na zeppelina. Letalec je izjavil, da izmed 30 paratov, ki so se dvignili 20 minut po alarmemu signalu, jih je pet srečalo Zeppelina. Niti eden se mu ni mogel približati in se spustiti v boj. Letalec je prepričan, da je podjetje letalske skupine motilo zeppelina v izvršitvi njegove akcije. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 26. januarja popoldne. V Artoisu trajno artiljerijsko delovanje v odseku Neuville - St. Vaast. Tekom noči smo izvršili napad, s katerim smo prepodili Nemce iz neke vdrtine vsled eksplozije prejšnjega dne. Med Sommo in Avro, južno od Chaulnesa, so obstreljevale naše baterije sovražna taborišča pri Hatten-courtu in razdejale opazovalno postajo pri Parvi'lersu. Z ostale fronte ni ničesar poročati. 26. januarja zvečer. V Belgiji smo uspešno obstreljevali I zadnjo noč sovražne jarke in strelske ' jarke v pokrajini pri Steenstraatu, i kjer smo konstatirali premikanje čet, I V Artoisu je sovražnik čez dan raz-i strelil v bližini ceste v La Folie (severo - vzhodno od Neuville - St. Vaast) več min in zasedel vdrtine. V bližini pota iz Neuvilla v Thelus pa smo prepodili sovražnika iz vdrtin, ki jih je bil zasedel. Živahno delovanje topov v nekem drugem delu tega odseka. V okolici Roveja so uničili naši topovi in topovi v strelskih jarkih zapadno od Lancourta neko sovražno delo, ki je je moral ta zapustiti. Naše patrulje so mogle tam vdreti ter odnesti od Nemcev zapuščeni materijal. Zadnjo noč je neki Zeppelin metal nekaj bomb na vasi pri Fpernavu, ki pa so napravile le malonomembno škodo. Zeppelina je oddelek naših obrambnih topov na avtomobilih takoj začel obstreljevati ter se ie zrakoplov vrnil v sovražne črte. Zapadno od Pont a Moussona smo uspešno obstreljevali sovražne okope pri Pretrskem gozdu s težkimi topovi. 27. januarja popoldne. V Artoisu ponoči živahen artiljerijski boj v odseku Neuville - St. Vaast. V bližini ceste Neuville - La Folie smo še nadalje zasedali pozicije in vdrtine, v katerih se je bil sovražnik ustalil. Našli smo številne sovražne mrtvece ter smo nekaj sovražnikov vjeli. V Argonih smo uspešno razstrelili dve mini, eno pri Haute Che-vanebes. drugo v okolici Vauquoisa. 27. januarja zvečer. Naša artiljerija je čez dan na celi belgijski fronti delovala. Naš uničevalni ogenj na nemške strelske jarke, nasproti Boesinghu med Steenstraatom in Het Sasom, ie provzročil pri nasprotniku veliko škode. V Artoisu, vzhodno od Neuville - St. Vaast, je skušal sovražnik s protinapadom zopet vzeti vdrtino, iz katere smo ga bili tekom noči prepodili. Odbili smo ga popolnoma. Severno od Aisne so razdejali naši topovi iz strelskih jarkov sovražna dela pri Ville au Bois. V Argonih se je minski boj nam v prilog nadaljeval med višino 28." in Haute Chevanches. Zažgali smo dve mini. Sovražnik je imel težke izgube v boju, ki se je razvil za zavzetje vdrtine. katere robove imamo mi zasedene. Neki naš dalekosežni top je obstreljeval neki sovražni transport, ki Je prihajal v Manqiennes. severo - zapadno od Etaina. Belgijsko poročilo. 27. januarja. Na obeh straneh artiljerijsko delovanje, zlasti južno od Dixmuidna. Bombni boj se nadaljuje v smeri na Fahrmanns-haus. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 26. j a n u a r j a. Srečali smo 27 nemških letal in napadli tri privezne balone. Dve letali in dva balona smo prisilili, da so se spustili na tla. Naši aeroplani so se vrnili nepoškodovani. Snoči so bombardirali Nemci okolico Loosa in metali pri Hulluchu in Cuinchvju ročne granate. Danes se je obstreljevanje v okolici Loosa nadaljevalo. Nemška artiljerija je nekoliko delovala med Fromellesom in Yser - Maquartom. Naša artiljerija možnarjev v strelskih jarkih je krepko odgovarjala. 27. j a n u a r j a. Nasproti Gi-venehvju smo zažgali mino in bombardirali več točk sovražnih črt. Sovražna artiljerija je delovala pri Loosu, Armentieresu in Ypresu. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Angleško novačenje. Od 16. decembra naprej se je baje zglasilo za vstop v vojsko 113.987 neoženjenih. Angleški delavci za vlado. Delavska konferenca v Bristolu je z 1,405.000 glasovi sprejela predlog, ki dovoli delavskim zastopnikom vstopiti v koalicijski kabinet. Drugi predlog, da naj zastopniki delavske stranke v koalicijskem ministrstvu ostanejo isti, ki so delavstvo zastopali do sedaj, je bil sprejet z 1,127.000 glasovi. Anglija in pošta. Iz Amsterdama poročajo: Zadnji teden so Angleži vzeli 5 holand-skim in 7 danskim nevtralnim parni-kom vse poštne pošiljatve. Štiri nevtralne parnike z živili so spravili Angleži v angleška pristanišča, da jih preiščejo. Iz Stockholma: Angleška vlada je izjavila, da je pripravljena, poga-iati se glede švedskih pritožb proti angleški blokadni politiki. Belgijsko ministrstvo. Belgijsko ministrstvo se je zopet pomnožilo. Kralj je v velikem belgijskem ministrskem svetu zaprisegel nove ministre ter poveril ministru Vandervelde vodstvo intendanture, Avielii ekonomska vprašanja zunanjega ministrstva in Davignonu sa-niteto. Hvmans ostane na čelu londonskega poslaništva. ladja brez svarila ne potopi, marveč prej preišče in če se izkaže pravičnost potopitve, potopi šele, ko so potniki in moštvo na varnem. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 31. januarja. Dardanel-ska fronta. Dne 28. januarja je oddala neka križarka na okolico Sedil Bara 20 strelov, nakar se je umaknila. Z ostalih front ni nikakega važnega poročila. tero bi mogla Amerika zadeti enten-to, — nenevtralna. Opozoril je na razsodiške pogodbe, ki silijo Zedi-njene države, da reši svoja sporna vprašanja z Anglijo potom razsodišč. V privatnih razgovorih pa je tudi priznal, da je ameriška trgovina z nevtralnimi državami za Časa vojne mnogokratno večja, kakor kdaj v normalnih časih in da Amerika vsled teh kupčij ogromno bogati. Iz ameriškega senata pa poroča »Frankfurter Zeitung«, da je 12 senatorjev silno napadlo vlado zaradi izvoza orožja in municije ter da so predložili tozadevno spomenico z enim milijonom podpisov. Razne poliMčne vrti. — Dogodki v Lausanne. Iz Berna poročajo: V noči od 28. na 29. januar je prišlo v mestu zopet do nemirov. Policija in vojaštvo pa sta zbrano množico, med katero se je nahajalo mnogo sumljivih elementov, vselej razkropila. Ob 1. ponoči je vladal zopet mir. = Luksemburški kabinet. Sestavo novega luksemburškega kabineta je prevzel državni svetnik Vannerus. Izprememba v holandskem kabinetu, Holan'dski finančni minister Traub je demisijoniral. ker je zbornica sprejela socijalistično predlogo Ticde davka na pokojnine, da naj se izloči iz zakona o starostnih rentah. Njegov naslednik je de Meester. Hrvatski sabor. V svoji sobotni seji je zaključil hrvatski sabor generalno debato o rodbinskih podporah za deželne uradnike in nastavljence ter je spre-iel predlogo tudi v specijalni debati v drugem branju. Prihodnjo sejo bo sklical predsednik pismenim potom. roti iz primi Iml Promocija. Dne 31. januarja t. 1. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. c. kr> namestniški koncipist Fran S v e t e k od okrajnega glavarstva v Gorici. Promet za privatne poštne ovoje v Gorico je zopet dovoljen, in sicer brez navedbe vrednosti, do teže 5 kilogramov na nevarnost odpošilja-telja. Čas, dvigniti naznanjene, na pošti pridržane ovoje v Gorici, je določen na tri dni; ako naslovnik ne vzame poŠiljatve v tem roku, se more pošiljatve vrniti brez naznanila na kraj. kjer so bile oddane. »Ščava«. «>Edinost« poroča, da je pri okrajni krušni komisiji v ulici Conicoli v Trstu neki član komisije zmerjal goriško begunko Marijo Fer-fo!jo s »ščava«, ker je govorila slovensko in ji je prepovedal, govoriti slovensko! V teh časih še taka italijanska nesramnost! Proces proti izdajatelju >Picco-la« Teodorju Majerju. Izdana je razsodba, ki odbija tožbe nastavljencev, ki so zahtevali plačo za ves čas vojne, kakor jim je bila obljubljena. Ute-vanje navaja, da so bile osobju odpovedi službe po prokuristu A. Rocco podane popolnoma redno, za upravno osobje pa nima nobene veljave obljuba službe ob vseh razmerah. Samo dunajskemu poročevalcu »Piccola*. Viberalu. mora plačati uprava 900 kron honorarja za julij, avgust in september lanskega leta. Kromeriž, kjer se nahaja sedaj goriška umobolnica, je prijazno mestece v ravnini ob Moravi, šteje približno 15.000 prebivalcev češke narodnosti. V mestu je lep velik grad olomuškega nadškofa z velikim parkom, prostija s kanoniki (ustanovlj. 1262). Umobolnica je zelo velik, moderno in krasno zidan zavod, ki je crostoljubno prevzel goriške bolnike. Hvaležni moramo biti državi, ki je prevzela stroške za oskrb bolnikov ter s tem olajšala deželi v teh časih veliko breme. Sedaj je bilo tukaj nekaj krasnih, uprav pomladanskih dni; doslej smo še brez snega, — vendar je tukaj zima baje ostra. V okolici je tudi nekaj goriških beguncev, ki so tu prav zadovoljni, kakor se to čuje. Seveda si želimo vsi skorajšen povratek v domovino. Dnevne vesti. — Dalmatinci pri prestolonasledniku. Dalmatinska deputacija, ki se mudi na Dunaju, je bila sprejeta v soboto tudi od prestolonaslednika nadvoj. Karola Franca Jožefa. Na homagijalen nagovor deželnozbor-skega predsednika dr. Ivčeviča je odgovoril prestolnl naslednik z IJu-beznjivimi besedami ter je zlasti pohvalno omenjal hrabrost dalmatinskih polkov. — Po avdijenci a* Je šla deputacija poklonit v dunajski rotovž. — »Službeni Jezik« pri c kr. .državnih železnicah. časopis čeških železniških uradnikov naznanja: Ukaz c kr. železniškega ministrstva z dne 29. dec. 1915, št. 46.946/6 b), pravi: Imenovanje manipulantk za oficijantinje, slug za poduradnike, imenovanje poduradnikov in slug za višje kategorije, imenovanje pomožnih poduradnikov in slug za definitivne in konečno imenovanje delavcev za delavniške pomočnike in de-lavniške mojstre, je v bodoče dopustno le, ako obvlada v poštev prihajajoči sluga, poduradnik. delavec službeni (i. e. nemški) jezik v besedi in pisavi. — Imenovanje. Gospod Josip B e k š, c. kr. davčni oficijal, sedaj črnovojniški narednik, je imenovan za poročnika-računovodjo. — V ruskem vjetništvu, in sicer v Semipalatinsku v Sibiriji, so med drugimi tudi trije Slovenci, namreč Avgust L u 1 i k iz Ajdovščine, A. S e d e j iz Gorice in S t e I e iz Ljubljane, ki ves čas, kar so v vjetništvu, niso dobili še nobenih vesti od sorodnikov. Tako je posneti iz pisma nekega drugega vjetnika. — V ruskem vjetništvu se nahaja od meseca aprila 1. 1. Franc J a r c, enoletni prostovoljec pešpol-ka 47. Ker ne dobi nikega izvestja o svojih roditeljih, doma iz Doberdoba Št. 119, prosi vse znance, ki poznajo njihovo sedanje bivališče, naj jim sporoče naslednji njegov naslov: France J a r c, vojni vjetnik, Orlov, gubernija Vjatka, Rusija. — Zahvala Ljubljančanom. Slovenski vojaki telefonisti plan. pp. se vsem Ljubljančanom najtopleje zahvaljujemo za poslana božična darila ter obenem obljubljamo, da hočemo z orožjem v roki braniti lepo našo domovino do zadnjega moža. Dokler bodemo stali Slovenci na soški fronti, ne bodo Italijani zagledali lepe kranjske deže'e, še manj pa prekrasne Ljubljane. — Andrej Hribar, Jos. T r š a n, Josip J a m n i k in Slavko P o d m e v k. — Kdo kaj ve? Karel Markovi S, k. k. Notreservespital, Objekt IX, Kremsmunster. prosi sporočila o svojih starših, Blažu in Karolini Markovič, in o sestri Antoniji. — »Mornariško društvo.« Glasom uradnega izkaza je ljubljanska krajevna skupina »Avstrijskega mornariškega društva« ena najdejavnejših. To se zlasti zrcali v dejstvu, da se je njeno članstvo v poslednjih dveh letih podvojilo. Sedaj šteje ljubljanska krajevna skupina 809 članov in je ena najmočnejših provincijalnih skupin. Zančilno je. da ie večina članov pristopila po izbruhu vojne z Italijo. Očividno je. da spoznavajo bolj in bolj tudi najširši krogi, kolikega pomena Te dobro urejena mornarica. — Na Jutrišnji koncert crospoda Tlatka Balokoviča iz Zagreba posebno opozarjamo. S svojimi koncerti na Hrvatskem in pri nas (4. oktobra 1915) je že daroval mnogo tisočakov za vojnooskrbne namene. Vreden le popolnoma naše podpore. N'komur ne bo žal. Če poseti ta kon-cer. Sedanji program je še lepši nego zadnji. — Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca februarja 1916 razne predmete tako: razne zapone za konjske jermene, lesene žeblje, konjska česala in krtače, vrečice za viktualije, nahrbtmke in vrečice za prepečenec itd. Ponudbe s potrebnimi vzorci je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 15. februarja 1916, 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pozor! Obrtniki In trgovci se opozarjajo, da je jutri, v torek, dne 1. februarja, zadnji dan roka dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila in je naznanilo podati po stanju prejšnjega tretjega dne L j. od sobote, dne 29. januarja. Naznanilo je poslati v dveh izvodih, In sicer eno mestnemu magistratu, drugo pa c. kr. trgovinskemu ministrstvu na Dunaju (k. k. Handelsministerium, han-delsstatlstlscher Dienst, Wien, L, Biberstrasse 16). Komur so tozadevne tiskovine že pošle, jih dobi brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano). — Dolžnost naznanila. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je rok dolžnosti naznanila za kovine do 8. t m. Enako se morajo do 8. t. m. naznaniti dušik vsebujoče snovi in sicer po stanju z dne 31. januarja. Tudi ovčjo volno je naznaniti do 8. t. m. in sicer po stanju z dne 1. t. m. Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano). — V deželnem zakoniku, kos V., dobe interesenti vsa pojasnile razglasa c kr. deželne vlade sa Kranj- sko z dne 13. januarja 1916, št. 1217, tičočega se nedeljskega počitka za trgovine. Naredba je stopila v veljavo dne 15. januarja t. 1. — Preobrat pri kadilcih. Pri kadilcih, ki pušijo svalčice, se je zgodil velik preobrat. Ker ni nikjer več dobiti svalčic, so nekateri začeli pu-šiti smotke, drugi iz pip, nekateri so pa ostali trdovratni. Češ, če sedaj živim, ko sem kajenje opustiti moral, se bom pa sploh za vedno odvadil. In tako vidimo kadilce svalčic sedaj po ulicah s smotkami, pipami in s praznimi usti. Tarnanje je pa vendar še. — Krušne znamke za ješprenj in koruzni zrob. Z ozirom na razne pritožbe, da se prodaja ješprenj na krušne znamke, se opozarja občinstvo, da je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z dne 6. decembra 1915, št. 65.301, zaukazalo, da je prodajati ješprenj in koruzni zdrob samo na krušne karte. Vsled tega mora tudi mestna aprovizacija oddajati ješprenj in koruzni zdrob na krušne karte. — Krušne karte za ljubljansko okolico. Dne 4. februarja 1916 se prične preskrbljevanje občine Vič. Vna-njega Vodmata, Sela in Most od občine Moste ter vasi Zgornja Šiška istoimenske občine s krušnimi kartami. V to svrho se ustanovi posebna krušna komisija (X.) in sicer za občino Vič; poslovala bo od tega petka dalje pri Končanu v Rožni dolini. Deli občine Moste so prideljeni VIII. krušni komisiji ki posluje v mestni jubilejski ubožnici v Japljevi ulici. Vas Zgornja Šiška bo dobivala krušne karte pri VII. krušni komisiji v Spodnji Šiški. Krušni komisiji v Japljevi ulici (VIII.) in v Rožni dolini (X) poslujeta tudi ta teden v petek in soboto vselej od 8. zjutraj do 1. popoldne. Vse nove stranke iz novo-priklopljenih krajev, se poživljajo, da prineso s seboj seznam, oziroma listek onih oseb, za katere rabijo krušne karte. — Oddaja moke iz mestne zaloge. Pekom se bo nakazovala moka jutri, v torek, 1. februarja t. 1., trgovcem v četrtek 3. februarja t. 1., obakrat ob pol 9. dopoldne na magistratu. — Za peke In stranke! C. kr. deželna vlada je za Ljubljano izjemoma dovolila, da smejo peki zopet peči kruh iz testa, ki jim ga prineso zasebne stranke. Naredba je že v veljavi. — Brzovozni oddelek na glavnem kolodvoru. Počenši s 3. februarjem t. 1. uraduje brzovozni oddelek glavnega kolodvora v novozgrajenih prostorih nasproti Resljeve ceste. — Zadruga mesanev in preka-fevalcev v Llubiani je imela včeraj dopoldne pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Kozaka občni zbor, na katerem se je ta spomnil predvsem umrlih in padlih dlanov ter zadnje dni umrle ge. Štruklje ve. Poročilo zadružnega delovanja, ki se je tikalo večidel aprovizromranja in maksimalnih cen, se je vzelo na znanje in odobrilo tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje pri dohodkih in prenosu 7340 K 85 v končno stanje 5859 K 45 v kljub temu, da je podpisala zadruga 1000 K I. in po 500 K II. in III. vojnega posoula. — Za preglednika računov sta bila izvoljena dosedanja preglednika. Zastopnik obrtne oblasti mag. komisar g. VI. Breskvar in zastopnik zadružnega instruktorata g. Steska sta dajala nato razna pojasnila ter polagala zadružnim Članom na srce, da se strogo drže raznih predpisov in razglasov. Razvila se je živahna debata o dejstvu, da je deželni odbor sklenil dati erarju na razpolago veliko število volov, vsled česar je treba skrbeti za to, da bo tudi mesto dobilo vole ža aprovizacijo. Opozarjalo se je na dejstvo, da je deželni odbor poslal na deželo ljudi, zlasti župane, ki so bili v ta namen od vojaške službe oproščeni, ki sedaj begajo ljudstvo, češ, da so edino oni upravičeni kupovati vole in da zapade kazni, kdor proda komu drugemu." Tako postopanje je kaznivo in je dotične treba takoj ovaditi pristojnim oblastim. Enako kazniv slučaj se je zgodil s tem, da so sestavili nekje v bližini Ljubljane nekako komisijo, za kar seveda nobeden ni bil upravičen B in kupovali in zapisovali vole. Niti predpisov, ki so veljavni za mesarje in druge kupovalce, se ti ljudje ne drže in zgodilo se je celo, da so gotovi ljudje naravnost poživljali ljudstvo na bojkot gotovih, imenoma navedenih mesarjev. Pravilno bi bilo, če bi se to nakupovanje oziroma zapisovanje poverilo ljudem, ki so v mesarski stroki veščaki in ne poljubnim ljudem, ki ne poznajo predpisov ali pa iz drugih nagibov ne postopajo pravilno, bodisi, da so ti nagibi osebni, bodisi da hočejo koristiti le gotovi vrsti prebivalstva ali pa naj se nerednosti zgode tudi le iz velike vneme. Red mora priti tudi v to postopanje, sicer je lahko v škodo celokupnosti. Sklene se poslati tozadevno k županu deputacijo, da ukrene ali sam ali skupaj z deputacijo pri deželni vladi potrebno. Obenem naj Boji na morju. USPEHI NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV V SREDOZEMSKEM MORJU. Berolin, 29. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča 29. januarja: Neki naš podmorski čoln je uničil 18. t. m. angleški armirani transportni parnik »Marere« v Sredozemskem morju in 23. t. m. neki angleški parnik za prevažanje čet v Satanskem zalivu. Dne 17. t. m. ob 10, dopoldne je ustavi neki podmorski čoln 150 morskih milj vzhodno od Malte neki parnik za prevažanje čet v Solunskem zastavo in na sprednjem delu napisano Ime »Melanie«. Parnik se ie ustavil, signaliziral: »Ustavil sem se« ter poslal proti podmorskemu čolnu svoj čoln. Ko se je nato podmorski čoln približal, da pregleda paoirje parnika, so začeli s parnika s holand-sko zastavo naenkrat Iz več topov ?n strojnih mišk živahno streljali na podmorski čoln in so ga skušali povoziti. Podmorskemu čolnu se je posrečilo samo na ta nač?n. da se je hitro potopil, rešiti tega napada proti mednarodnemu pravu. Šef admiral, štaba mornarice. »Ali je to mogoče?« Pod tem naslovom poroča wa-shingtonski poročevalec »Kolnische Ztg.«: V januarski številki »North American Revievv« pripoveduje iz-dajatdj polkovnik George Harvev. ki se je nedavno vrnil z obiska ra Angleško, da mu je neki angleški lastnik ameriškega pokolenja povedal da je postavil 24 nemških vjet-nikov po vrsti in jih zapored brez velike naglice ustrelil, baje ker so bili angleški vojaki ranjeni od obrnjenih krogel. Harvey pravi, da je častrrk dobil za to ukor. — »Kolnische Ztg.<- pripominja k temu: Omenjeni vzrok za ta umor je laž. obrnjenih krogel sploh ni mogoče na ta način spraviti v puško in izstreliti. Napačne trdhve. Z ozirom na trditve sovražnega časopisja, da so imeli naši ali nemški podmorski čolni na otoku Krfu svoje oporišče, se z Dunaja uradno konstatira, da podmorski čolni centralnih držav sploh nimajo svojih onor'šč niti na Krfu, niti kje drugje v grškem vodovju. Japonske vojne ladje v Sredozemskem morju. Secolo« poroča, da priplove v kratkem močno japonsko vojno bro-dovje skuzi Sueški prekop v Sredozemsko morje in v Marseille, odkoder bodo spremljale več važnih tovorov. Potopljeni parnik?. Parnik »Appam« (7781 ton) z 200 potniki, pogrešajo Angleži že 11 dni. Med Madejro in maroško obalo je srečal neki parnik rešilni čoln tega parnika. Realni čoln je bil na spodnjem delu poškodovan. Angleški trgovski urad navaja, da je bilo od 4. avgusta 1914 do 31. oktobra 1915 od sovražnikov potopljenih 274 angleških pa mikov s skupaj 542.648 tonami, 16 jadrnic s skupaj 15.542 tonami in 227 ribiških čolnov S skupaj 14.104 tonami. Pailv Express«« poroča, da je Imel parnik »Appam«, ki je bil skoro brez dvoma potopljen, na krovu nemške voine vjetnike na potu iz Kameruna v Evropo. Afera »Lusltanija«. Nasproti inozemskim poročilom konstatira »Lokalanzeiger«, da do sedaj ni novejših uradnih poročil nemškega veleposlanika, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je afera zaradi »Lusitanije« med Nemčijo in Ameriko poostrila. Ureditev vojne podmorskih čolnov. Iz VVashingtona poročajo, da je državni tajnik Lansing te dni izročil angleškemu veleposlaniku Spring-Riceju, francoskemu veleposlaniku Jusserandu in drugim ententnim zastopnikom memorandum glede ureditve vojne podmorskih čolnov. En-tenta naj svojih trgovskih ladij ne oborožuje več, potem bo stavila Amerika Avstro - Ogrski in Nemčiji oredlog. da naj se nobena trgovska Boji v Kavkaziji. Carigrad, 28. januarja. ,Kor. ur.) Z uradne strani razglašajo: Ruski komunike z dre 26. januarja in prejšnji komunikeji so v poročilih o fronti v Kavkaziji neresnični in tendenciozno pretirani. Siia m zatajevanje, ki jo kažejo od 9. januarja nasproti premoči sovražnika naši vojaki v svojih pozicijah med rekama Aras in Id, dejstvo, da so prizadejali nasprotniku velike izgube, ne da bi bili dobili vsled snega in mraza pomoči s kril. dejstvo, da so bili na 4 zaporednih Črtah, kakor je bilo določeno, bitke, nadalje njih urejeno umikanje proti Erzerumu, vse to so čini hero-»zma, ki zaslužijo v analih vojne zgodovine častno omembo. Porazi, ki jih doživljajo Rusi od Časa do časa, in odpor, ra kateri zadevajo pri naših poziciji vzhodno od Erzeruma, so dokaz . 'njivosti ruskih komunikejev, ki so skušal slikati urejeno umikanje naših čet. — posledico naših pozicij —, kot divji beg. Trdno smo prepričani, da bodo naše moralično močnejše čete premagale številno in seveda tudi tu le začasno premoč Rusov. Danes se nahaja centrum naše armade 15 kilometrov vzhodno od Erzeruma. Drugod stojimo v svojih prvotnih pozicijah. Sultan nemški feldmaršal. Carigrad, 30. januarja. (Kor. ur.) Povodom svojega rojstnega dneva je imenoval nemški cesar sultana za feldmaršala nemške armade. Angleško poročilo iz Mezopotamije. General Townshend poroča iz Kut el Amare: Sovražnik je zapustil jarke na strani proti utrdbam Kut el Amare. ki gredo od reke stran, ter se splošno umaknil za eno miljo od okopov. General Av'mer poroča, da ie položaj čet, ki prihajajo na pomoč, neizpremenjen. Rusija in Perzija. Iz Carigrada poročajo, da se Rusi trudijo, izzvati v vseh pokrajinah Perzije, ki jih imajo sedaj v rokah, gibanje za odstavljenega šaha Mehmed A^ja. Na ta način hočejo razdvojiti Perzijce, kar jim pa ne bo nič pomagalo. Rusko poročilo iz Kavkazije. 27. januarja. V okolici Erzeruma smo preprečili poskušene napade Turkov ter jih več vjeli. V okolici Vie'r^erta se je vršila za nas srečna bitka s sovražnimi oddelki. Poraz vstašev v Maroku. Pariz, 29. januarja. (Kor. rad.) Asrence Havas javlja iz Taze t Maroku: Francoske čete so prese etile dne 27. januarja taborišče agitatorja ' dula Maleka ter so je popo* ^oma razdejale. Abdul Malek je po1 gnil. Amerika in Anglija. Iz VVashingtona poročajo: Senator Wa!sh je vzbudil v senatu pozornost s svojim predlogom, da naj Amerika opusti trgovino z zavezniki, razen če se vklonijo zahtevam Amerike. Glasom njegovih navajanj imajo angleški cenzorji zaupne instrukcije, da zabeležijo vsa trgovska naročila, o katerih izvedo iz zaplenjene pošte. Pod takimi pogoji je prekmorski promet omejen samo na take osebe v Evropi, katerim to Anglija dovoli. Iz VVashingtona poročajo nadalje: Predsednik Wilson bo baje poslal Angliji oster protest proti poostritvi angleškega nadziranja prek-morske trgovine ter zahteval, da se Anglija bolj ozira na pravice Zedi-njenih držav. Storil pa bo to, ne da bi pričakoval, ali upal in želel, da bi se Anglija vklonila. Wiison je celo mnenja, da bi bilo proti interesom Amerike, če bi zavezniki popustiti. VVilson je prepričan, da je Nemčija popustljiva samo, da razdvoji Anglijo z Ameriko in skuša to preprečiti. Kar ie spornih vprašanj, te bo Amerika rešila za Anglijo po vojni in takrat se bo to bralo v časopisih navidezno prav ostro, seveda samo z namenom, da se vrši cela ta igra samo za gledalce. Predsednik je že naglasa! nemožnost ostrega nastopa v stvareh, pri katerih je udeležena Anglija. Izjavil je, da bi bila prepoved - izvoza orožja, — edina stvar, s ka- opozori deputacija župana na potrebo hladilnice, ki bi se zgradila ob Ljub ljanici in ki bi gotovo tudi nesla. Pri odločitvi tovarne za led bi se dalo rešiti tudi to pereče vprašanje.. — Vplačevanje letnih doneskov. 154 let starega pogrebnega društva »Marijine bratovščine« in vpisovanje »ovih društvenikov se vrši na Sveč-nico dne 2. in 3. svečana od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer v društveni hiši v Hrenovi ulici št. 6. Maša za žive in mrtve člane tega društva bo dne 2. svečana t. L ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. — Za kozami sta obolela pekovski pomočnik Janez Lazar iz Šiške št 33 in perica Terezina Svete na Selu št. 47. Obadva so prepeljali v epidemijsko bolnico na Kodeljevo in so se izvršile najstrožje potrebne zdravstvene odredbe. — C. kr. avstrijska razredna loterija« Opozarjamo cenj. reflektante, da se vrši žrebanje 3. razreda V. c. kr. avstrijske razredne loterije že 15. in 17. februarja 1916. Cene srečk je, za: Vi 120 K, 7» 60 K, '/« 30 K, Vs 15 K. — Srečke za ta razred prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. — Izredna zima. 2e 140 let ni bilo na Kranjskem v mesecu januarju tako toplo, kakor letos. Tako zatrjujejo verodostojni strokovnjaki. Nekaj čisto izrednega je, da je letos že sredi januarja cvetela Daphna Blagavana. Gosp. Franc Ksaver Stare je na Jeterbenku pri Sveti Katarini utrgal krasne šopke te cvetlice. Noben planinec se ne spominja, da bi bila ta cvetlica že cvetela v tem času. — Včerajšnje vreme. V Oradcu dež, v Mariboru sneg, v Ljubljani pa megla. Tako pripovedujejo potniki. — Dve mladi lahkoživki, ena stara 15, druga pa 17 let, sta si v nekem hotelu v Spodnji Šiški najeli sobe s prehrano. Po preteku petih dni ju je na večer plačilna natakarica opomnila na poravnanje dolga, ki je znašal nad 50 kron, nakar sta ji deklici obljubili, da ji bodeta drugi dan vse plačali. A navihanki sta mesto plačila neopaženo izginili. Ena teh dveh je že pod ključem, druge ne bo težko izslediti. Vol se je »plašil. France Pavi, 15 let star hlapec, je gnal na Pre-vojah kupljenega vola domov v D. M. v Polje. Iz neznanega vzroka se mu je spotoma žival splašila ter vrgla fanta s tako silo ob tla, da si ie pri padcu zlomil desno roko. Nasledek neprevidnosti. Mariji Kuštner. 16 let stari služkinji pri mesarju v Kočevju, je iz neprevidnosti strelna priprava, ki se rabi za usmrčenje govede, padla na tla in se sprožila, kar je deklici povzročilo težko okvaro na očeh. Občni zbor podružnice »Rdečega križa« za ilirsko - bistriški sodni okraj se vrši v Ilirski Bistrici, hotel »Ilirija«, v sredo, dne 2. februarja 1916 ob 3. ponoldne. Ako bi ne bil občni zbor ob tem času sklepčen, se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Umr! je v Št. Vidu pri Grobel-nem na Štajerskem nadučitelj v pokoju gospod Matija Š u m e r, v starosti 72 let. Bodi vrlemu možu blag spomin! Cenjeni rodbini naše so-žalje! Umrl je v Gradcu deželnosodni svetnik Alojzij D o x a t, znan izza svojega delovanja pri okrožnem sodišču v Celju in pri okrajni sodniji v Kozjem. »Tajni sekretar.« Najboljši detektivski roman te sezije v štirih dejanjih. S tem res izbornim filmom se je pridobil Kino Ideal velikanski uspeh. Napet in zanimiv od začetka do konca. Ta film kakor tudi zelo smešna veseloigra: »Moje ime ie Spiesecke«, se danes zadnjič predvaja. — Jutri: »Edina laž«, izborna nravstvena drama v treh dejanjih z H. Weisse v glavni vlogi. — »Debela Berta«, izborna veseloigra v treh dejanjih z Ano MuIler-LIncke v glavni vlog!. Izgubila se je na Valvazorjevem trgu. Rimska cesta, Bleiweisova cesta v drevored siva usniata denarnica, okovana s srebrom. Najditelj *aj jo izvoli oddati v upravništvu :>SIovenskega Naroda«. Najdeno je bilo umetno zobovje. Izgubitelj je dobi v našem uredništvu. Razne stvari ♦ Šllselbur* — Orešek. Na carjev' ukaz se imenuje znana ruska trdnjava Šliselburg odslej Orešek. ♦ Za civilnega adlata c. in kr. vojaškega gubernatorja v Srbiji je imenovan sekcijski načelnik Tha-loczv, ki je svoje posle v Belgradu že prevzel. Sekcijski načelnik Tha-loczy je služil dosedaj v skupnem fi- nančnem ministrstvu, kjer je upravljal politične bosanske agende. ♦ Velike tatvine v praških knjigarnah. Praška policija je odkrila dobro organizirano tolpo tatov, ki so sistematično kradli v praških knjigarnah knjige ter jih izročali knjigarni Bočanku. ki Je imel v Mvslikovi ulici lepo urejeno knjigarno, sesto-Ječo iz samih ukradenih kniis. Tatinsko družbo je vodil knjigamiški sluga Erbst, člani so bili večinoma sfuge večjih praških knjigam. Kradlo se je na debelo in k Bočankovi je pripeljal Erbst časih en sam dan celi voziček kniig. Tatovi so dobro zaslužili, pri Erbstu n. pr. je našla policija 35.000 kron »prihrankov«. Vsa stvar je prišla na dan. ker je knjigo-tržec Bočanek začel nekega dne prodajati neko kniigo, ki jo sam založnik še ni M dal na trg. Vel:ke nraške založniške tvrdke so oškodovane za mnogo tisoč kron. gostilno Več pove posredovalnica Kovotnj, LJubljana, Dunajska cesta štev. 9. 389 Zaneslflfcma dmetu, beguncu se nfodao tdda v aijcm 3 johov veliko posestvo z vrtom Vprašati je v OradeeVegfi vasi 52, dnevao do deteoh zjutraj. 3 s Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »l^itelfski konvikt«: Na inicijativo gospodične učiteljice Drža-ieve je darovala družba pri »Novem svetu« 12 kron, počaSčeč s tem nje-reera bo*ra in mesto venca na krsto rajnemu ljubljanskemu »slavcu« gospodu Erženu. Srčna hvala! D3»iafnj list obsep 4 str?ni. Izdajate!! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I astnlna In tl 8. februarja. IŠČ3 slnžbe. Učiteljica ročnih del in vrtnarca v Ko s'rfcm prt Gor-ci, zdaj v Dobrem polju, pol okra] Kočevje, želi primerne službe. — Trzade-ne pnnudbe naj se posre na „ pfisredOTalnleo za goriške bea^noe" v L ubijani. 371 Klcdfšcor krepak, sol d- n, vo;aščine prest ter do* polnoma izur;en kolonijalnih strok, vstop takoj, se sprejme po oseb nem dogovoru ali pismeni ponudbi Trgovci in prekupovalci : Uojni Kreme - zrezlil : (Sriasa-Sreme-Schnltten) nepokvarljivo fino pecivo, nadi lep zaslužek 1 [ kartoa 33 kosov K 4- Razpošilja najmanj 3 kartone po poŠti. 3397 Brandi v Llnbljanl, pošta 7. Učenca sprejme takoj v tigovino mešanega blaga JTos. Osoliria Laški trg. 385 Proda se velika 384 Mm ter blagajna w\\M stelaža i tudi za trgorino primerna. Voraša se j v pisarni goso. dr. Vekoslava Kako v ca, Celje, Rotovška ulica. Spra^mem tako} lzveibanaga v veletrgovino Iv. H. HarteiMfl n s!. A. Tomaiič, LJubljana. M1S f ki je obenem sodar. Plača 12^— do 160— kron. S. Reisnery komisijonalna pisarna za vino, Zagrela Marije Valerile ulica 10. Slovenec, % avstrl'ikim vlšllm državnim Izpitom In daljšo prakso, ta sprejme y slnibo za samostalno opravo gozdno posesti 4200 oralov na Kranjskem, Nastop službe tako]. Poandbe s prepisi Izpričeval In z navedbo pogojev na| so vposTeJo na Hrvatsko eskomptno banko, Zagreba 374 ... upno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh od K 1-40 za kg naprej prlp.r.6« tr■*«!■. . po.t.l]Bim p.rf.M in pobom C. J. Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. FOZOatI Mereelaa kenknranea prinaša na trg za nizko aano napol aH nle eeiieeee blago. Tega perja ee drže pogoato oatanU meta in nesnaga, ki zvišale teto ter Metveao pripomore, da ae raxfi]e]e llšlnko in molil. 32 4