15. štev. V Kranju, dne 16. aprila 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarsKI list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta S K, za droge države stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narocbe bros istodobne vpošiljatve naročnine se ne oiira. — Uredniitvo in upravni št v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer —— Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnica, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništva pa dopisi in novice. — Dopisi naj ss izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Ne skrunfmo lepote naše Gorenjske! i. Gorenjska stran se odlikuje po nenavadni prirodni lepoti. Ta lepota je mogočno vplivala na našo narodno pesem, pravljico, pa našla tudi krepkega izraza v delih umetnih pesnikov, katerim je tekla zibelka v tem romantičnem bujnolepem svetu. Divna pripovedka o Zlatorogu se je mogla poroditi le v okolici Triglavskega gorovja, katero gigantsko kipi v nebo in katero preveva posebna gorska poezija. In kolikokrat omenja preprosta narodna pesem Gorenjsko in poje o njenih belih cestah in mogočnih gorah. Pa naši umetni pesniki 1 Kajetan Huber slavi Bled in njegovo jezero z otokom kot »kinč nebeški"; Prešeren pravi o istem Bledu in njegovi okolici, da je .podoba raja"; dejanje njegove največje pesnitve, .Krsta pri Savici" se doigrava na idiličnem Bledu in v sanjavo mirnem Bohinju. Matija Valjavec Kračmanov navdušeno opeva .Storžičevo deželo" in globokočutni Simon Jenko poveličuje lepo »Sorsko polje". Res, lep je gorenjski svet in nenavadna poezija ga preveva. In kakršen svet, tak je tudi narod, ki prebiva v njem že dolga stoletja. Pokrajina je vtisnila svoj pečat ljudem, ki se v njej rode, pa ondi trpe, se vesele in legajo ondukaj v grob. Sirov na prvi pogled je značaj Gorenjca in oduren kakor rezki sever, ki tolikokrat tuli po naši gorenji strani. Trda skorja, dobro zrno! Pod hrapavo zunanjostjo se skriva prijazna, dobra, mila notranjost. Vso tisto milino in prijaznost ima v 'sebi ta notranjost, s katero se ponašajo naši travniki in polja, ko ozelene, s katero se ponašajo pobočja naših gora, ko se osujejo s planinskim cvetjem. Kraju odgovarja noša ljudstva, odgovarjajo mu njegove hiše, poslopja, zgradbe. Hiše so pri- lagodene okolici, potrebam in namenu. Le poglej star kmetski dom na Gorenjskem! Tesna, mala okna — dobro varstvo proti hudemu mrazu, kakor tudi vsa zgradba sploh, trdna izvečine lesena. Take zgradbe so cene, saj je lesa v bližini na razpolago, kolikor hočeš, pa močne in gorka okna krasa domaČe cvetlice: nagerlin, rožmarin, rožen -kravt, reseda i. t. d. Pa ne samo cvetlice, tudi lepa domača ornamentika krasi ta dom. Omrežje v oi nih ti kaže podobo srca ali te ali one domače cvetlice, na opažu vidiš zopet srce, ali križ, ali monštranco ali cvetlico. Koristen tak dom, pa tudi prijeten, poln ljudske poezije, ki ne kriči, ki je tem iskrenejša, tem globokejša. Stare kmečke hiše, naselbine dajejo okolici poseben kolorit, prijetno ozadje. Poderi te domove, pa si podrl in razdrt lepoto kraja, odvzel mu njegov značaj. Slovenec se je zavedal od nekdaj lepote svojega kraja. Pa je prišel tujec, ki je tudi dobro vedel ločii lepo od nelepega. Ustanovili so na Gorenjskem svoje naselbine briksenski škofje. Kje? Izbrali so si najlepše kraje; Bled, Bohinjsko jezero. Kako so znali lepoto in veličastvo narave uporabiti za svoje verske namene! Na blejskem otočku so postavili cerkev, ob robu bohinjskega jezera so sezidali svetišče sv. Janeza. Umetnost je znala ceniti in jo prilagoditi krajevnim razmeram duhovščina v srednjem veku. Tipični, značilni so tlorisi gorenjskih cerkvic s preddvorom ali prizidkom spredaj pred vhodom (Sv. Janez ob Bohinju, Žirovnica, Studenčice, Crn-grob). Sploh vse stare, lepe, skoraj v čistem go-tičnem slogu postavljene cerkvice po Gorenjskem imajo take preddvore, v katerih so našli prostora in zavetja ob neugodnem vremenu tisti vera ki, ki niso mogli priti v majhno, prenapolnjeno svetišče. Iz tiste dobe imamo tudi mnogo znamenj, ki so velike važnosti v stavbinskem oziru. Svet za cerkev so izbrali na najlepšem prostoru (Dražgoše, Sv. Janez ob bohinjskem jezeru, Bled, Crngrob i. t. d.). Večina naših cerkev in cerkvic iz stare dobe ima naravnost idilično, romantično lego. V odljudnih krajih so zidali cerkve le tam, ako se je šlo za to, da so se zatrle stare navade, da se je izkoreninilo staro versko bogoslužje, ki se je gojilo po takih samotnih, oddaljenih in hribovitih točkah. V umetniškem oziru prekašata vsa druga svetišča na Gorenjskem farni cerkvi v Kranju in v Radovljici. V novejši dobi pa je nastopila duhovščina, ki ni imela smisla in razuma za pravo cerkv.no umetnost, ki se kaže v stavbarstvu, ornamentiki, kiparstvu, slikarstvu i. t. d. Ti možje so začeli odstranjevati tipične cerkvene stolpe iz stare dobe, prezidavati in dozidavah' stare, v lepem enotnem slogu pozidane cerkve, z apnom zabeljevati častitljive slikarije iz nekdanjih vekov. To oskrunjanje naše Kranjske, zlasti Gorenjske po neukusnih, kraju neprikladnih cerkvenih stavbah se nadaljuje pred našimi očmi Po potresu je poklical Missia v deželo nemškega arhitekta Jeblingerja. Ta je temeljito pokvaril cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in sv. Vida v Šent Vidu nad Ljubljano in nesrečno sezidal novo cerkev v Črnučah. In božjepotna nova cerkev na Brezjah. Kaka lepa cerkev bi se bila dala zgraditi na idilični breški planoti! Postavili so pa nekako skrpucalo raznih slogov, skrpucalo na zunaj, skrpucalo na znotraj. Brez ukusa se je postopalo pri cerkvenih stavbah, prav tako tudi pri zasebnih zidanjih. Pojdi v Ljubljano in oglej si hiše okrog novega sodnega poslopja. Kje najdeš tu ukus, kje razumevanje lepote? Špisarji in dohtarji so nagro-madili ondi gručo na videz mogočnih, bahatih hiš, v istini so pa brez lepote. A v deželo je prišel secesionizera in špisar in dohtar sta šla za njim. PODLISTEK. Variatlo delec tat: veseli«© se igprenenbe! Konec. Različna redka telesa kakor radij, uran, polonij, aktinij, torij izžarevajo nevidne «, p, 7-žarke takozvane Becquerelove žarke, ki jih je Becquerel, francoski fizik, prvi opazoval leta 1896. Telesa z navedenimi svojstvi je gospa dr. Sko-dovska, omožena Curie, imenovala radijo-aktivna ter je tudi skupno z svojim možem našla prvino radij, katera se odlikuje po močni radijo -aktivnosti, — istotako je našla prvino polonij, ki te njej na čast tako imenuje, ker gospa Curie je bila — Poljakinja, lepa in duhovita, neumorno delavna žena, ki je iskala resnico in jo tudi našla. Praznujemo desetletnico njenega raziskovanja. Razloček med a, p, 7-žarki je ta, da se a-žarki jako težko z magnetom odklonijo iz prvotne smeri, dočim se lažje odklonijo p-žarki, 7-žarki pa vztrajajo v prvotni smeri, obenem 7 žarki najlažje prodirajo trdna telesa kakor svinec, aluminij. Katodove žarke proizvajamo v Crookesovi cevi, iz katere je zrak izsesan, s pomočjo indukcijskega aparata, zunaj cevi pa se razširjajo nevidni prodirajoči Rontgenovi žarki. Katodovi Žarki obstoje iz elektronov, ki so manjši kakor atomi prvin: eden elektron je 2000 del vodikovega atoma, ki je najlažji izmed vseh. Vsak atom torej obstoja iz več tisoč elektronov, ki tvorijo deloma notranjo strukturo atoma, deloma pa krožijo okrog strukture, kakor trabanti okrog planetov. Že dolgo je znana hipo-eza v kemiji, da so atomi zopet sestavljeni ali iz lažjih atomov, ali pa iz atomov ene in iste prasnovi. Omenjam samo francoskega kemika Proust, ki je mislil, da je vodik temeljna prasnov, iz katere so druge sestavljene. Radijo-aktivne snovi so dokazale, da se prvine z večjo atomsko težo pretvarjajo v prvine z manjšo, na primer radij z atomsko težo 225 se pretvori v helij z atomsko težo 4, da celo v trivijalni svinec. Angleški fizik Rutherford je prvi pred 10 leti dokazal potom poizkusov ta stavek. Iz jako drage snovi nastane cena. Ali je tudi obratno mogoče? S tem smo zadeli ob stari problem alhemistov: najti skrivnostni »kamen modrih" ali življenski eleksir, s pomočjo katerega bi proizvajali iz manj vrednih kovin zlato, ali pa bi.zamogli celo življenje podaljšati. Recimo, da bi se posrečilo rešiti ta problem, vendar bi se ne izplačalo; kajti pomisliti moramo, koliko energije se izgubi, ako se radij izpremeni v svinec, obratno bi se morala ista energija pridati svincu, da bi se pretvoril v radij. Znano je, da izgubi 1 kg mdija v eni uri toliko toplotne energije, da bi i uty mogel 1 liter ledeno mrzle vode segreti do vrenja, 5 kg radija bi proizvajalo 1 konjsko silo. Obenem se nam vsiljuje mnenje: pretvarjanje radija je proces, ki ni podvržen temeljnemu principu fizike; da se energija po množini ne izpremeni, ampak samo pretvarja; kajti kljub temu, da se danna-dan izgubi, toliko energije iz radija, vendar ostane njegova teža stalna. Razlagamo si to protislovje na ta način, da se energija izgubiva po odtrganih elektronih in teh je v enem atomu na tisoče, torej se sicer že manjša prvotna teža, vendar tako počasi, da je nemogoče to Izgubo konstati-rati. Eden miligram radija bi se šele v 50 milijonih letih popolnoma razkrojil na posamezne elektrone. Na vprašanje, kaj je elektrika, nam elektronova teorija sledeče odgovarja: elektrika obstoja iz brezprimerno majhnih negativnih delcev, negativen električen tok je tok elektronov; istotako obstoja najbrž pozitivna elektrika iz majhn h delcev, ki pa so na navadno materijo vezani in imajo velikost atomov. Elektroni kakor tudi delci pozitivne elektrike so v vsaki materiji in nekateri fiziki že smelo trdijo, da navadna materija obstoja samo iz navedenih delcev. Kakšna izprememba v nazorih fizikov — in veselimo se je i Dosti je še nejasnega, vendar vsak hip spravi nekaj novega na dan, veda gre zmagovalno svojo pot. Človek teži za tem, vse pojave, kolikor mogoče si razlagati; kajti nebrojni pojavi ga silijo, svoj spomin ekonomično vporabljati, Še ene ponesrečene cerkvene stavbe ne smemo pozabiti! To je nova farna cerkev na Bledu. Zanjo so si izbrali moderni, gotični slog. Bolj nepri-kladna misel jih ni mogla obiti! Na griču stoji starinski blejski grad pod gričem se mu pa smeje gotična cerkev. Tako postopanje je pest na oko umetnosti. Nova cerkev na Bledu ne odgovarja ljubkosti tega kraja, dasi je samonasebi prav lepa zgradba. Isto velja o raznih vilah na Bledu, zgrajenih v vseh mogočih slogih in neslogih, samo v takem ne, ki bi odgovarjal lepoti kraja in tisto še povečeval. Tako nam potvarjajo lepo našo Gorenjsko duhovniki in zasebniki. Za pastirjem gre čreda, pa naj jo tudi pelje v prepad. In tako ljudstvo samo skruni prirodne bisere iz nevednosti in pomanjkanja dobrih zgledov! Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Ljudevita Gaja. Po predavanju dr. Franceta llešiča v Narodni čitalnici v Kranju dne 4. marca 1910. 4. Katere navdušene Ilirce nahajamo v tisti dobi na Gorenjskem? Prvi je ovsiški župnik Jožef Zemlja. Prebiral je tako vneto Gajeve novine, da je znal vsebino vsake številke na pamet. Po zgledu Prešernovega •Krsta pri Savici" je zložil Zemlja v stancah 41 kitic obsegajočo povest v pesmi .Sedem sinov"; snov za to pesem je vzel iz povesti v nevezani besedi .Sedem sinov Mikičevih", katero je priobčila Gajeva .Danica" 1. 1835. Značilna za pesnikovo mišljenje je zlasti prva kitica njegove obsežne pesmi; glasi se: Ak zgodbo čudno v sladkim tvojim kremlji prepeval, dragi domorodic, bom, ki lastna bližni je slovenski zemlji, naj odpušenja milost zadobim; v spomin si Horvat, Čeh kot Kranjlc jemlji, de vsih Slovencov edin le je dom; vse nas je ena kdej rodila mati, dojila z enim mlekarn, Bog ji plati 1 Drugi navdušeni Ilir je bil duhovnik Lovro Pintar, doma iz Selc na Gorenjskem. Bil je domači učitelj v Turnovi grofovski rodbini v Radovljici, potem župnik v Breznici in naposled v Preddvoru nad Kranjem. V Radovljici je občeval z mladim Lovrom Tomanom iz Kamne gorice; v Preddvoru je cesto zahajal na graščino Turn k Urbančičevim, kjer so imeli ljubko hčerko Jo-sipino. Brez dvoma je vplival na Tomana, takisto tudi na mlado Josipino ; morda jo je baš on tako navdušil, da je Josipina, pozneje žena Tomanova, prijela za pero in otvorila kolo slovenskih pisateljic. Da so se Gorenjci zanimali za razmere na Hrvatskem, nam priča tudi dejstvo, da so 1. 1848 zbrali lep znesek in ga poslali za vojsko, ki jo je nabiral Jelačič. Zanimivo je tudi vedeti, da je Stanko Vraz potoval po Gorenjski in nabiral ondi narodnih pesmi z napevt. Bilo je to leta 1841. Oglasil se je najpreje pri dr. Crobathu in Prešernu v Ljubljani, se odpeljal s Crobathom v Kranj in prišel odtod v Naklo, kjer je bil gost gostoljubnega, dobrosrčnega župnika Blaznika. V Naklem se je napotil v gostilno in dajal dekletom in fantom za vino, da so mu peli narodne pesmi; zlasti neki moški, ki je izpočetka stal tih ob strani, mu je zapel množico pesmi, povedal veliko pripovedk, ko mu je bilo vino razvezalo jezik. Obenem z Vrazom je prišel v Naklo tudi ruski profesor Sreznevskij, ki je tedaj potoval po slovanskem jugu. Sreznevskega je imel župnik Blaznik za ruskega špijona, kakor nam poroča v svojem dnevniku ta dobrodušni duhovnik. Dalje časa se je Stanko Vraz mudil na Bledu. Dajal je fantom za vino in ti so mu rade volje prepevali narodne pesmi. Stanka so imeli nekateri blejski fantje za Miha barona Zoisa, ki je tudi večkrat prihajal na Bled, kupoval fantom pijače in ljubkoval z nekim blejskim dekletom. Podobnost med Zoisom in Vrazom je bila pa menda samo ta, da sta imela oba bradi in da sta dajala oba fantom za vino, seveda vsak iz svojega tehtnega vzroka. Slovenska dekleta in žene so mehkočutnemu Stanku Vrazu tako ugajale, da jim je posvetil lepo pesem v .Djulabijah" (110—114., III.), v kateri slavi lepoto in kreposti Kranjice: Krasna je Gorenjska,' Krasna je Gorenjka, kad kiikiom upravlja; kad se raju krece,*) Krasna, u kolievci1) Krasna, u bjelini kad čedo uspavlja; u crkvu kad šeče;&) Krasna je kraj vatre") i kraj kolovrata, Krasnija t dražja od srebra i zlata. Krasna je Gorenjka na stanu planinskom, Gorske Vile pjesmom kad budi slovinskom. Krasna, kad na polju Ijeti srpom vlada, II pojuč kad rani') na vodiču mlada. Krasna, kada šuti,") il šapče il zbori: Ko angjeo u nebu, ko Vila u gori. Čije god, Gorenjke, oko vas vidilo, Njemu se deveto nebo otvorilo; I ja kad pomislim na čas tolkih dika, Srdce mi uzigra kano trepetljika. ') kolievka — zibelka; ") vatra — ogenj, ognjišče; ') raniti — zjutraj iti; 4) kreče *= se suče; 5) šeče = gre; ") šuti — molči.___ _ Gospodarski del. Tsdenski šojam t Kranju dna U. aprila 1910. leta. — Prignalo se je: 116 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 6 domača teleta, — hrvaških telet, 25 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13—, proso K 7-50, rž K 9-, oves K 8—, ajda K 750, repno seme, K • fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K 2*— za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 62-—. Poučni listek. Sodišča ii mladino. Pred leti je minister pravosodja dr. Klein predložil državni zbornici načrt o ustanovitvi posebnih sodišč za mladino, po katerih bo sojena mladež do 18. leta. Zadnji čas so se jela pri nas ustanavljati društva za varstvo otrok, pred kratkim je ustanovljeno tako društvo tudi v Tržiču. Pomudimo se danes nekoliko pri teh mladinskih sodiščih. Zanimivo je, da je ta načrt posnetek ame-rikanskih zakonov, ker tam imajo že skoro celo desetletje mladinska sodišča. Mladinska sodišča so bila ustanovljena v letu 1899 v Ameriki v državi Illinois; danes obstojajo mladinska sodišča v 22 amerikanskih državah, kar jasno priča o njih prospešnosti. Mladinska sodišča so popolnoma samostalna, vodi jih posamezni sodnik strokovnjak. Pred nje spadajo prestopniki do 18. leta. Sodnik sodi po lastnem razumu in spoznanju in ne po paragrafih. Mladi prestopniki se ne smejo kaznovati z ječami. Sodniki so izobraženi pravniki, poznavajoči življenje, in dobri vzgojitelji. Tudi sodnijske forme se ne uporablja. Sodnik je tu vse prej oče, kakor pa strog pravnik. Sodišče se nahaja v posebni hiši, ki niti po ureditvi ne spominja navadnih sodiških poslopij. Vse je tu sodnik sam, ki noče kaznovati, marveč vzgajati. Ali istočasno se sili na to, da se kaznujejo odrasli, ki so zapeljali deco k prestopku, zato sodnik obsoja brezskrbne starše, brezvestne gostilničarje in druge. Sodnik more obsoditi dete ali v poboljševalnico ali pa jo pusti v rodbini pod nadzorstvom. V poboljševalnico pošlje sodnik otroka, ako izgubi vse zaupanje v otroka, ako izgubi vse zaupanje v očetovsko hišo. V tem slučaju pošlje dete na deželo v kmetijsko kolonijo, kjer je življenje trdo ali zdravo. Otrok tu odloča sam o,svoji usodi — s tem kakor se obnaša. S takšno poboljševalnico se utrjuje volja, zvišuje sebespoštovanje, dete se ohrani. Kjer je le malo upanja v poboljšanje, vrne se otroka rodbini, ali tu sodnik zaukaže, da se pazi na otroka in se ga nadzoruje. Otroku se da varuh, ki je poseben uradnik, ki stalno obiskuje otroka, ter ga popelje vsak teden enkrat k sodniku. To službo vrši navadno kaka gospa (honorirana do 240 K mesečne plače). Čim vzorneje se otrok obnaša, tem krajši je nadzor, v nasprotnem slučaju mu grozi po bolj -ševalnica. Roditeljem se gre za to, da se otrok poboljša, ker v poboljševalnici morajo zanj plačevati. Ako so bili sami obsojeni v globo, odpusti se jim ta, ako se otrok poboljša. Kako dobro so se obnesla ta mladinska sodišča, svedočijo številke. Prej je zapadalo novim kaznim 50%* sedaj 10 •/„ da celo samo 2'/0. Imajo pa tudi gospodarsko ceno. Prihrani se denarjev, ki so se prej brezplodno izmetavali za mladinske kaznilnice, ki so bile vse prej na škodo in pogubo, nego da bi bile prinaša e poboljšanje. S tem velikim napredkom vzgoje obvaruje Amerika 90—95 odstotkov mladeži pred pro-pastjo ter se tako iznebi mladinskih prestopnikov. Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca44 po Vseh gostilnah in liVarnan! kar se na ta način doseže, kolikor mogoče veliko število pojavov z istim naravnim zakonom pojasniti. Dva splošna zakona sta nam znana: 1. zakon o stalnosti materije, 2. zakon o stalnosti energije, ki pa vendar ne zadostujeta za razlago vseh prirodnih prikazni. Te si moramo potom hipotez ali podmen razlagati, ki pa niso stalne, ampak vaakojakim izpremembam podvržene, kar znači nepopolnost našega znanja. In ravno ta nepopolnost nam dela naravoslovje mikavno, zanimivo in vsakdo je poklican, delati v prospeh te vede, prinašati kamenčke k ponosni palači naravoslovja. Veda prinaša našemu duhu vedno večje zadovoljstvo, obenem pa deluje v praktičnem smislu, ker daje povod marsikaterim iznajdbam z namenom: olajšati in osladiti naše življenje, ga varovati nasproti sovražnim silam narave. - V mladem cvetju. Roman. Dalje. VII. Mali Milanček je ravno odložil svoj abecednik in potegnil Osolčta za roko, da bi skupaj nekoliko poskočila po travniku, ampak kakor je bilo videti, učitelj ni bil nič kaj zadovoljen s tem predlogom in Milanček je moral po svojih igrah sam, dočim je legel Osole v senco visoke lipe, ki je stala skoro ob poti, na koncu grajskega travnika, Vroče julijsko solnce je pripekalo, da je bila zemlja kakor posuta s puhtečo žrjavico; vse je venelo ob tej silni vročini in željno čakalo blagodejnega dežja. Ampak prav nič ni kazalo, da bi se vreme izpremenilo; nebo je bilo globoko in čisto od vztočja do zapada, kakor ogromen baldahin nad trudno zemljo. Osole je ležal pod košato lipo in gledal na vas, na one tri zidane hiše, najlepše v Zapolju, tam ob okrajni cesti--- Počasi so romali mimo njega vsi dogodki, ki jih je doživel v tem trimesečnem bivanju v Zapolju in moral si je priznati, da jih ni bilo malo, a kaj še krije bodočnost — ?... Tako v negotovosti živeti dolgo ne bo več mogoče, moral bo prejalislej podleči sili srca, ker ona, s katero je stanoval pod eno streho, je prijadrala skrivnostno zopet v njegovo srce — vsa obdana od razkošnih sanj in da se je postavilo pred njo deset ljubkih Mink s svojim nagajivim pogledom, bi ostala ona še vedno lepia. V početku je pač zatiral ta čut, ker je sodil, da se je Ana vsa predrugačila, da ne računa nič več s srcem, ampak le z umom in premetenostjo, kar se mu je zastudilo in zgabilo. A s časom je uvidel, da se je morda varal, ker vsaj napram njemu je izkušala biti vsa kakor nekdaj, dasi se mu je včasi nekako odtegovala, a tudi temu je zadnji čas, posebno po izletu na Kršno iskal vzroka le v sramežljivi plahosti... Da bi ji povedal, kar je sklenil povedati ji že pred osmimi leti, pa se je skoraj bal, ker slutnja, da vsa ta njena udanost le uljudnost pod krinko — je siknila cesto v srcu kakor strupena kačica: .Nikar!" Ker kakor je bil Osole po svojih poštenih nazorih prepričan, da ga Ana pred osmimi leti, ko mu je šepnila ob r&zstanku, da ji je bil več kakor prijatelj — ni ljubila, ampak le igrala grdo komedijo, tako je dvomil tudi, da bi ji sedaj, ko je njeno srce že morda udano vse drugačnemu razkošju kakor pa ljubezni iz ljubezni in nagona samega brez predsodkov in uva-zevanj — mogel obuditi v njej to sveto čuvstvo. Dvomil je, a obupal ni, ker ako je premišljeval natančneje, si je moral priznati, da je Ana napram njemu vsa drugačna, kakor bi mu bila kaka druga v teh OKOliščinah in razmerah, saj mu je brala vsako željo že iz oči in ni imela moči, da bi mu odgovorila osorno, ako jo je kaj indi« rektno zbadal s postamim Tonetom. In cesto se je zazdelo Osoletu, ko je sedela tako poleg njega in ga prosila samo s pogledi, da bi mu udana in brez ugovora sledila bogve kam ... A potem se je dvignil v duši zopet dvom, ki mu je porodil drugo sliko — Minko. Dalje prih zalite Ciril-MctodoVc irižbe! I. priloga „Gortnlcu" Štev, 15 g |.1910. . Naša sveta dolžnost je, da skrbimo za svoje zdravje, ^ In sedaj prehajamo k tretjemu krivemu nauku, ki izkuša danes zmešati mladino. V utini zveni prav zapeljivo pesem o -»prosti Ijubezii*, o zvezi dveh človekov, ki te, nate popolnoma neodvisna in tudi gospodarsko do cela drug od drugega neodvisna edinole s srčnim oagaenjem držita skupaj in ki bosta svojo združitev takoj razdrla, kakor hitro bo uga.nit sveti egenj ljubezni med njima! Ta peiem zveni tako visoko in plemenito! Pa verujete zdravniku. Celo v tej resno in pošteno mišljeni obliki m ta pesem goljufive, pogubne sanje. V ust h nizkih sanjačev pa je velika beseda zopet samo laž in hinavSCina, namenjena, da obesi čez lastno nizkotnost fin plaSček. Visoki cilj telesne združitve moža in žene je sad! Mladi človeški zarod, ki naj naprej poganja in uspeva, ki naj se topi in naj se veseli v trpko-sladkem življenju kakor mi; z vedno pomlajeno močjo vedno na novo prerojen! Te zveze proste ljubezni pa nosijo že vnaprej znak nerodovitnosti na čelu. Kajti vestne ljudi bo držala skupaj dolžnost izreje otrok, tudi ako je pijanost ljubezni že zdavnaj minila in — in to je mnogo važnejše! Ves lepi načrt se mora, ako pridejo otroci, izjaloviti vsled tega, k erprevelika večina mater ni fizično zmožna, da bi prenalala poleg bremena materinstva in vzgoje otrok tudi ie breme samostojnega zaslužka. Saj je vendar za ženo omikanih stanov v današnjih časih le prepogosto materinstvo samo nekaj takega, kar presega njene moči. Na zdrav in krepak narod bi mogli potem Se veliko manj ra-čuniti. V uSesih zdravnika, ki ie ne sme izgubiti v oblakih sanjarstva, ampak mora predvsem vztrajati na trdnih tleh resničnosti, je torej vse govoričenje o prostituciji žene v zakonu in o potrebi njene emancipacije iz seksualne sužnjosti v zakonu v svrho povzdige spolne nravnosti, prav tako pretirano klepetanje kakor sentimentalno sanjarjenje histeričnih žensk o svetosti ljubezenske opojnosti. Ako bi vas imela kdaj nad vladati, tovarSi, ta vrsta feminizma, potem vam priporočamo kot izvrstno zdravilo, ki bo spravilo zopet vas želodec v red, krepko delo Schopenhauerjevo: »Metafizika spolne ljubezni*. Kakor malo upošteva to delo neizčrpno kulturno vrednost pristnega ženskega bitja, je vendar užitna hrana za možke. Kar se pa tiče namišljene prostitucije one žene, ki iiče v zakonu zase in sa svoj zarod varstva in h rane pri možu, tako ravna ona iz naj-naravnejSega in najupravi Cenejšega nagona, ker je narava sama na oba spola razdelila dolžnosti pri spočetju in pri izreji zaroda. Ne oplemeniti se spolno življenje s tem, da povzdignemo njegovo ravnanje v orgije — inako bi tudi bile samo orgije čuvstva! — ampak s tem, da postavimo živalski nagon v službo viSje č'oveške osebnosti, v službo socializizanja našega najnotrajnejšega bistva in spočetja zdravega, vrlega in plemenitega rodu. Tak visok skupen namen edino oprosti moža in ženo vse nizkosti. Kjer sta si zakonska tovariša pri delu za oplemenitenje človeštva v sebi in v svojih otrocih, odpade popolnoma vprašanje, kdo izmed njiju daje in kdo jemlje. Oba sta vendar samo oskrbnika zaklada, ki je last višjega gospoda! Popolni razvoj pravih ženi, teh naj plemenitejših cvetov na drevesu človeštva, more le uspeti, ako jih mi možje kot hčere in sestre, kot žene in matere zvesto gojimo in zanje skrbimo. Ako rabite žensao samo kot orodje vaše razuzdanosti, jo neozdravno ranite do dna srca ali pa jo pahnete navzdol, morda v najglobjo propalost Varujte se torej tudi pred takoimenovanim »razmerjem*. Začetek se zdi krasen in poetičen, toda konec je ostuden in nizkoten! Dalje prih. Dopisi. Trilške novico. Veselica .Sokolova". In zopet se je napolnila prostrana dvorana naiega .Sokola". Takrat je posegel naš .Sokol" že malo dalje; priredil je poleg igre tudi ples, pri katerem je sviral oktet slov. filharmonije v Ljubljani. Začetek je bil ob sedmih zvečer napovedan, a ker je bilo lepo vreme, napolnila se je dvorana šele okolu pol osme ure. Igrala se je dvodejanka .Išče se odgojnik", ki je uspela, če se vpošteva razne neprilike, s katerimi se je bilo boriti pred uprizoritvijo, jako dobro? Vse vloge so bile v dobrih rokah, kajti, dasiravno je igra težka, vendar so vsi igralci pogodili misel pisateljevo, in igra se je razmotavala gladko, enakomerno. Pohvalno omeniti bi bila igra Valentine, ki je s prisrčno naivnostjo rešila svojo nalogo in pa igra Estele, ki je pri vsej kratkosti vloge vendarle podala lepo sliko mlade, malo lahkomišljene, a zveste žene. Pozdraviti smo imeli tudi priliko par novih mladih moči na našem odru. Nastopali so sigurno, samozavestno in prepričani smo, da si je v njih naš Sokol pridobil marljive in dobre gledal ške moči. Igra je bila naštudirana dobro, vendar pa bi želeli, da bi se v bodoče, kadar se priredi take vrste veselica, izbirale krajše igre. Mlada kri je že taka, da rajše sama .igra", kakor pa gleda. Pa brez zamere! — Po igri se je pa šele razvilo pravo življenje. Ko da bi pogledal v kaleidoskop, tako je migljalo vse in v vseh barvah po dvorani. Hitro mize notri, stole naokoli — in v par tre-notkih se je že naslajal mladi svet v naročju Ter-psihore. Vedno živahnejše; vse smelejše so se sukali pari in nekatere zapoznelce je pozdravilo milo jutro. A nekaj moramo omeniti posebej kar dosedaj še ni bilo na nobeni veselici: g u 1 j a ž. Da, guljaž, ali ne mislite, da nagaden — rekel bi pri prosti guljaž — ne, guljaž, čegar vonj bi predramil samega kralja Matjaža, ki spi že toliko stoletij, in katerega bi si privoščil sam sveti Peter, če bi še hodil po svetu. To je špecijaliteta špe-cijalitet! Gospod urednik, pridite in poizkusite, pa se Vam ne bo nič mudilo iz Tržiča! Eden edin glas gre po Tržiču, da je bil guljaš izvrsten, in da je imel samo eno napako, — da ga je bilo premalo. Hvala našemu kuharju! — Veselica je uspela v vsakem oziru, tako v gmotnem,. kakor v moralnem, saj ta zadnji še daleč presega prvega. Bilo je na veselici vse, kar čuti s Sokolom, brez najmanjšega nesoglasja, kakor ena sama velika družina. Odboru je na tej prireditvi samo častitati, mi pa bi želeli, da bi Sokol v čim najkrajšem času zopet priredil kaj enakega. Le naprej za solncem! Na zdar! Prvi poraz naših Nemcev. Predpre-tečeno nedeljo so bile volitve v okrajno bolniško blagajno. To je sicer samonasebi malenkostno, no, za nas, ki zasledujemo težke boje tržiških Slovencev za svoj obstanek, vendar tolikega pomena, da zabeležimo to volitev, zlasti ker je bila okrajna bolniška blagajna do letos nemška domena. Nikdar nikomur ni prišlo niti na um, da bi se samo upal takniti v odbor — letos pa je izpolznila iz nemških rok. Volitve so bile razglašene, a vladalo je isto mrtvilo, kakor druga leta. Šele v soboto popoldne so delavci sami začeli malo mešati, no, v nedeljo pa je bila sijajna zmaga na vsej črti. Oče Mally, pruski Goeken in drugi, ki so bili vajeni, da so druga leta bili izvoljeni soglasno, dobili so letos po en glas. Žalostno je kimal naš Julče opoldne proti domu, jezno je pušil Mally cigareto na cigareto, zastonj se je pridušal Jurij Bathelt — vse ni pomagalo nič — pripoveduje se, da so imeli vsi trije jako slab tek pri obedu. No, čudno pa tudi ni, saj jim je pretresel strah pred bodočnostjo vse kosti, in končno obležal v želodcu, kjer bo počakal do jeseni, ko jim bo zapel mrtvaški zvonček tudi pri občinskih volitvah. Tako je! Na svidenje! Naši zdravniki. Tržič, ki je tako srečen, da je veleindustrijalno mesto, ima tudi pri zdravnikih precejšnjo srečo, za katero bi ga lahko za-vid li vsi drugi kraji. Osrečujeta nas, ali pa one-srečujeta, dva zdravnika, ki sta menda za trdno sklenila, da održeta stari narodni pregovor: brez zdravnika ne umrje nihče. Silita namreč ljudi, da morajo mreti brez zdravnikov. Vidim Vas, gospod urednik, da neverjetno majete glavo, zato naj po-hitim, da Vam dokažem resničnost svojih trditev. Najprej generalije obeh obsojencev. Eden Vam in nam dobroznani in slaboglasni ptič se zove dr. Mano Jagodiz, doma iz lepe Radovljice na Gorenjskem, drugi pa dr. Otto Hawlina, za katerega }>a nihče ne ve, odkod ga je prinesel veter. Prvi e okrožni zdravnik, drugi pa blagajniški zdravnik. Prvi bi lahko zdravil, pa noče, drugi bi pa rad, pa ne more, ker ga ni nikoli v Tržiču. S tem, mislim, sem zadostno pojasnil vso situacijo, sedaj pa k obtožbi sami. Na Velikonoč ponoči je pozlilo nekemu strojarskemu pomočniku Ku-naverju. Napadli so ga hudi krči v želodcu. Mati njegova hiti vsa preplašena k edinemu zdravniku Jagodizu. Še nekaj! Kunaver je bil član okrajne bolniške blagajne, in moral bi ga pravzaprav zdraviti Hav/lina. Hawlina pa je odšel na počitnice in naprosil za svojega namestnika Ja-godiza. Takoj tu opozarjamo blagajno, da je to protipostavno. Če blagajniški zdravnik odide, skrbeti mora za zanesljivega namestnika, Jagodiz pa sploh ni namestnik, še manj pa zanesljiv. Dobro I Fantova mati pride torej klicat Jagodiza ob štirih zjutraj. Zdravniku pa, ki je po našem mnenju vendar zato tu, da pomaga bednemu človeštvu, se ni niti ljubilo vstati. Uboga žena je* odšla brez pomoči k svojemu bolnemu sinu, ki se je zvijal v groznih bolečinah. Ob petih se napoti obupana mati zopet k zdravniku. Po preteku pol ure je prišel in ji napisal recept, kar tako na njene zmešane besede, k bolniku samemu pa ni hotel iti. Razume se, da zdravila niso pomagala nič in mati Kunaverja ga je šla klicat po šesti uri zopet. A zopet zastonj. Šele ob pol-osmih je prikrevsal k zadnjemu vzdihu, ki ga je napravil Kunaver na tem svetu. Vprašamo, ali ni to brez vestnost P Kje pa je tisto državno pravd-ništvo, ki napiše obtožnice za eno klofuto po cele f>ole, takihle vnebovpijočih zločinov pa ne vidi? n kaj je bilo Kunaverju? Vsi sodijo, da se mu je blato zasučilo, in to naj bi bilo pri vseh takih bolnikih vzrok smrti ? Sicer pa ta slučaj ni osamljen. Takoj drugo nedeljo so bili zopet trije težki slučaji. Ljudje so jokaje iskali po Tržiču zdravnika, ta pa se je pri rujncm vincu dobro zabaval v P. O srečen Tržič, še v nebo boš moral brez zdravniške pomoči! Poklicane faktorje prosimo, da se savzemo za nas, slavni deželni odbor pa iskreno prosimo, da nas čimpreje reši te zdravniške mizerije. Ii loške okolice. Mlečna pravda, katera se je vršila prejšnji teden pri sodiSču v Škofji Loki, se je iztekla dobro za kmete. Oproščeni so bili vsi kmetje, katerih je bilo nad 200 ovadenih po nekih uradnikih iz Gradca, češ, da so pošiljali v loško mlekarno nesnažno in vodeno mleko. Kot izvedenec je bil poklicna cesarski svetnik in ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire, ki je dokazal, da kmetje pri sedanjih gospodarskih razmerah ne morejo dajati v mlekarno boljšega mleka in da je v tem ozira ravno dolžnost mlekarne, da mleko pripravi za konsum. Tako je prav, da je vendar enkrat pravica na kmetovi strani. Novo cesto, za katero že dolgo moledujemo io ki bo Sla po bližnjici na kolodvor, ao pričeli meriti te dni. SploSaa želja je, da bi se isto pričelo res v kratkem graditi. V daljno Ameriko se je te dni zopet odpeljalo osem oseb iz tukajšnje okolice. Pravijo, da je sedaj tam bolje, zato sili vse tja. Čudno se nam zdi, zakaj se vsakemu dovoli iti čez lužo, ker na drugi strani prepovedujejo selitev. Šest mesecev zapora je dobil lSletni France Štiglic pri deželnem sodišču v Ljubljani, doma iz Puštala pri Škofji Loki, ker je pred pustom v neki gostilni par gostov s bajonetom osuval. Ga bo že pamet srečala! Novice lz selške doline. V Selci h je neki maziljen »Orel*, po imenu Janez, dobil srčno bolezen ter iSče zdravila pri Ka-lanovi UrSki, na katero ima baje največ zaupanja. Gospodu Tomažu pa menda vse to nič ne ugaja in ima morda strah, da bi ne bilo potreba enkrit iti za botra. Toraj, gospod Tomaž, le pozor, ker sam Škofje že večkrat pridigo val: «Slamain ogenj*, cegenj in slama*. O tej zadevi bomo že Se nekaj več v kratkem izpregovorili, ako bode želel »Domoljubov* dopisovalec iz naSe doline. Ta dični Janez je pa tudi fizično napredoval in ni izključeno, da ga bode sam Šimena proglasil za atleta. V Železnikih so občinske volitve pred durmi in gospod fajmoSter so že začeli groziti s peklom in vragom. Veliko nas je mnenja, ako pride na dan občinskih volitev nag iz pekla, da bode Valentina pobasal prvega, ker ima gotovo že največ zaslug. Zavedni Železnikarji se pa vraga in pekla boje prav toliko kakor fajmoltra. Le Se naprej, naj se mož repenči na prižoici. nam je prav in njegovi jezi se bodemo le posmehoval!, ker aat bn sploh ujeziti ne more. Ge bode prižnico podrl, mu bodemo pa novo napraviti in Se okovan" jo bodemo lahko, da bode bolj brez skrbi skakal. Slovensko bralno društvo, ki je sedaj v rokah samih naprednjakov, sijajno napreduje in to župnika Marčiča silno jezi, nas pa veseli. Valentina in drage klerikalce zelo skrbi, da bi Zelezai-karji ne zvedeti, kako se je delam minula tri 3 leta z občinskim denarjem in koliko se ga je po nepotrebnem porabilo. Ljudstvo mora Se pred volitvami vse zvedeli, ker zato bodemo poskrbeti naprednjaki. V železniško Marijino družbo je vstopilo zopet nekaj devic. Ena bolj starejših, »Mar-tinkova Mica», pa mora vedno poditi snubače, ker se nikakor noče ločiti iz deviškega stanu. Najbolj priden in ljubeznjiv vdovec je pa Blažek na Racovniku in dobro bi bilo, da bi mu g. Valentin preskrbeli kako boljšo polovico in če g. Valentin za nobeno ne vedo, pa svetujem Štimovcovo Micko, ker Ie ta bi bila najbolj primerna za njega. »Domoljubov* dopisovalec naj nikar ne zameri, da je ta teden le malo v »Gorenjcu*., ker vedno nimamo časa premišljevati in pisariti, saj gre vsak rad včasih na razvedrilo in Se g. Valentin pa Strajnar sta Sla pred Stirnajstimi dnevi v Bohinj na potico. Tisti teden pa je praznoval tudi »Domoljub*, ker ni prinese! nobenega dopisa iz nase lepe doline. Razvedrila je pač na gotove časa sleherni potreben. Kajne? Radovljiške novice. V pondeljek, 11. t. m. smo pokopali prerano umrlega posojilniškega uradnika Petra Praprotnika v najlepši moški dobi 28 let Pogreb je bil nad vse sijajen, kar dovolj jasno priča, da je pokojnik vžival vsestransko zaupanje radovljiškega prebivalstva in okolice. Ker je bil pokojnik zvest član .Sokola", izkazal mu je le-ta tudi zadnjo čast v polni meri. Poleg domačega .Sokola" je prihitel tudi .Sokol" z Bleda in Kamnegorice. — O žalostni smrti tega nadebudnega moža se je vnela med ljubljanskima dnevnikoma cela vojska. Resnici in javnosti na ljubo izjavljamo tu, da sta to tragično usodo provzročili na eni strani hudomušnost, a na drugi strani vročekrvno s t. Znano je bilo vobče, da je bil ran j ki jako hudomušen in v tej svoji navadi je nahrulil tudi tukajšnjega gostilničarja Iv. Kleindiensta, a ta ga je po nesreči tako udaril po nosu, da je priletel z glavo ob zid, a potem je padel na tla in tu je dobil tako poškodbo, da je umrl po preteku 14 dni. V koliko zadene tu krivda Iv. Kleindlensta, pokaže prihodnjost. Pokojniku blag spomin! Občinska seja mestnega zastopa se je vršila dne 11. t. ni. ob 6. uri zvečer. — O mestnem proračunu kakor tudi o računskem zaključku pretečenega leta poroča občinski odbornik T. Šušteršič, ki predlaga, da se da tako županstvu, kakor tudi blagajniku absolutorij. O proračunu samem prihodnjič več. G župan dr. Vilfan prebere na to pismo, ki ga je pisal iz odbora izstopiva! odbornik J. Vurnik, ki naznanja, da izstopa vsled bolehnosti in se zahvaljuje za kole-gijalnost, ki jo je vžival v mestnem zastopu. Dalje poroča župan, da je deželni odbor dovolil najeti 30.000 K za kanalizacijo. — V občinsko zvezo se sprejme tri prosilce, odkloni se neka Erošnja za zvišanje prispevkov. — V naborno omisijo se volita meščana Mulej in Megušar. Burka .Moč uniforme" se ponavlja v nedeljo, dne 17. t. m., in sicer kot ljudska predstava že ob 4. uri popoldne ob znižanih cenah, namreč sedeži 50 v, a stojišča 30 v. — Ljubitelji zdravega humorja se vabijo, da posetijo to predstavo. Nikomur ne bode žali Naš .Sokol" je napravil v nedeljo svoj prvi letošnji peš-izlet, in sicer Kamnagorica - Dobrava - Podnart - Radovljica. Udeležba je bila prav povolina in izlet zanimiv. Grozen požar je uničil dne 15. m. m. celo vas Brdo v neposrednji bližini Radovljice. V petek je nenadoma švignil rdeči petelin iz hiše posestnika Olifčiča ter mahoma vžgal sosednje hiše in gospodarska poslopja, tako da je bilo v kratkem, še predno so prihitele sosednje požarne straže in okoličani na pomoč, uničenih sedem hiš in okoli deset gospodarskih poslopij. Ker je bila večina prebivalstva Brda na polju, se ni dalo skoro nič rešiti in ogenj je grozno gospodaril. Ponesrečenci so rešili edinole to, kar so imeli na sebi. Obleka, živež, hišna oprava, poljsko orodje, a tudi mnogo živine je bilo žrtev ognja. A obubožani prebivalci Brda objokujejo tudi eno človeško žrtev. Žena posestnika Ažmana, videč, kako neusmiljeno dela ogenj, je z največjo pogumnostjo hitela reševat živino; toda pri rešitvi se je sama ponesrečila. Udri se je nanjo goreč strop in le zavesti svoje hčere se ima zahvaliti, da ni ostala v ognju. Ta jo je vso gorečo potegnila iz ognja, a revica je bila tako strahovito ožgana in opečena, da je v groznih bolečinah popoldne okoli 5. ure, previdena z zadnjo popotnico, umrla. Čast junaški ženi i Na pogorišče so prihitele požarne brambe z Bleda, Radovljice, Begunj, Ribnega, Kamnegorice, Mošenj in Krope. Rešiti se je dalo le dve hiši in dve gospodarski poslopji. Beda je velika. Ljudje so potrebni nujne podpore. Na pomoči Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Z Jesenic. Veliko komedijo so uprizorili klerikalci pretečeno nedeljo na Jesenicah v delavskem domu seveda na katoliški podlagi po § 2. »Slovenec* je pisal, da so jih zgnali vkup do 1000. Ako je pa človek pogledal le na eno oko, jih je pa videl polovico manj, a če je vzdignil glavo malo viije, pa še toliko ne, ker so mu iz vidika ušli otroci. Seveda, če pa odštejemo le ženske in kaplane ter fajmoštre, potem se ono število precej zmanjša. Govoril je sam vodja, seveda na podlagi g 2 one stranke, ki ima vso Kranjsko v žepu. Halo 1 Privoščil si je najprej radovljiškega glavarja Zupneka. V pokoj ga pošilja. Seveda počakal bo še, da gre najprej Bieaertb, potem pride Zupnek. Čudno 1 Javna tajnost je, da so Zupneka ravno klerikalci postavili na to mesto, sedaj pa ta zahvala. Menda je to plačilo, ker tako pridno razganja liberalno zalego, prepoveduje «Mladost* ter se ©giblje narodno -naprednih gostilo in narodaonaprednih prireditev. Da je dr. Šušteršič dalje odstavljal ministre, klofuta 1 njemu uepodložne tovariša poslance in sploh reševal najtežja politična vprašanja, je umevno. Da ni pozabil pohvaliti svojega vpliva na Dunaju, ni treba posebno omenjati. In župnik Skubic je mre-varil tudi glavarja, morebiti mu prepočasi dela načrt za novo cerkev?! Kaj 1 P* Gereut Čebulj hoče pa imeti kar osemrazrednico. Šolska postava na Kranjskem, kolikor je nam znano, ne pozna osem« razvodnic, pač le lestrazrednice tedaj hoče gerent Gebulj sedmi in osmi razred najbrže ohraniti za se, da se bolj izobrazi in mogoče izpodrine Se Gostin-čarja ali Pogačnika. Omenjamo Se to, da se je dr. Šušteršič pripeljal v avtomobilu, menda ni bil le deželni, temveč Lončaričev. Je treba biti post r e 11 j i v. Kadar pride zopet SušterSič na Jesenice, smo prepričani, da nas takrat obišče kar z balonom. Mogoče je vse. Komedija je bila izborna. g 2 Iti O ja !?! Il Ljubljane. Pri 7. topničarskem polku v Ljubljani se je včeraj 15. t. m. popoldne obesil v shrambi za seno topničar Matija Fele, doma od Sv. Jurja pri Zidanem mostu. Imel je v oskrbi konje nekega stotnika in vso krmo za štabni hlev in je pri tem poneverjal oves. Ko mu je v prepiru eden tovaršev žugal, da ga naznani, šel je na hlev v shrambo in se obesil. Žalostno, ker je to v teku enega leta že četrti samomor pri polku. Pred osmimi dnevi se je ustrelil na postelji ob budnici četovodja Viktor Travnicsek, rodom Slovak, baje radi kazni, ki bi jo moral nastopiti isti dan. Reform ljudske šole. Zborovanje delegatov komiteja za reformo ljudskega šolstva. Dunaj, 10. aprila 1910. Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemške-avstrijske učiteljske zveze, društva «Freie Schule» in Socialno-pedagoškega društva komite za reformo ljudske šole. Ta komite si je postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega Šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega Šolstva is da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega Šolstva v naprednem smislu. Komite za reformo ljudske Sole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil poizvedbe najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite) ima že 3000 izpolnjenih vpra-šalnih pol, katerih statistiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv material. Komite" pa je v spoznanju, da bi pozvedbe o razmerah ljudskega šolstva le v nemških delih Avstrije z ozirom na skupni smoter ostale samo nepopolno dele, stopil v dogovor z drugimi avstrijskimi narodnostmi. Tu so prišle v prvi vrsti v poštev nenemSke učiteljske organizacije, ki so za to novo gibanje pokazale veliko zanimanja in so se na povabilo komiteja tudi takoj lotile dela, kjer so si pridržale popolno avtonomijo. V nedeljo, dne 10. aprila t. 1., so se torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih organizacij vseh narodov, da pod predsedstvom docentov dr. Rudolfa Goldscheida in dr. Gustava Scheua poročajo o dosedanjih uspehih akcije in se posvetujejo o nadaljnem delu. Zborovanja so se udeležili: dr. Goldscheid in dr. Scheu (komite za reformo ljudske šole), Denk in Laog (Nem«ka-avstrijska učiteljska zveza), Enslein in Speiser (Freie Schule), dr. Goldmann, Schmiedl, prof. dr. Jerusalem, prof. Kopetzky in prof. Hartwig (Socialno-pedagoSko društvo, zadnji tudi kot zastopnik Društva za Šolsko reformo) in tajnik komiteja jur. Klammer. Kot delegat zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji je prišel tajnik Matija Hajny (Jankovice na Morav-skem), kot delegat Češke učiteljske Zveze Fr. Mo-vavec (Praga) in Jos. Snrtta (Praga), kot delegat Moravske učiteljske zveze Al. Valenta (Svabenice), kot delegat Poljske učiteljske zveze Staaislav Palka (Bohnija) in Henrik Kanarek (Krakov), kot delegat Rutinske učiteljske zveze Aleksa Hajdukiew.cz (Lvov), kot delegat Zveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev E. Gangl (Idrija), kot delegat Dalmatinske učitelj javlja iz Peste, da bo po informacijah v kregu Kotsuthove stranke same prišlo izmed tedanjih 164 poslancev, ki so somišljeniki Kossuthovi, komaj njih polovica v parlament. * V Srbiji je sklenila vlada sezidati moderno tovarno za puške in topove. * Nemiri v ruski vojašnici. Časniki poročajo iz Odese, da je došlo v neki vojašnici do velikih izgredov nezadovoljnih rezervistov. Razbili so okna in vso opravo. Ker častniki niso mogli sami divjakov potolažiti, so poslali v drugo vojašnico po pomoč. Rezervisti pa so zaceli na došle vojake streljati, vsled česar so ti odgovorili tudi z ognjem. Na obth straneh je bilo poprej več mrtvih in ranjenih, prodno se je posrečilo doseči red in mir. * Angleško brodovje na Sredozemskem morju. Iz Londona poročajo: Vlada zahteva z ozirem na naraščanje avstrijske mornarice, da se angleško vojno brodovje v Gibraltarju pomnoži za 11 vojnih ladij in 4 križarke. Novost! V tisku je In izide začetkom drugega tedna v založbi tiskarne Iv. Pr. Lampreta v Kranju 2. snopič „Ueč luči" Zbirka prav potrebnih, poučnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo, pod naslovom Kako naj sina oprostim uojaške službe In drage uažnejSe določbe glede uojaške dolžnosti. Novičar. Šuitcreieev shod m Jesenicah. Vrhovni poglavar S. L. S., dr. Šušteršič, se je minulo nedeljo potrudil na Jesenice, kamor so ga vabili naprednjaki in zavedni delavci že večkrat, naj se vendar enkrat pokaže javno. Pa mislite, ljudje božji, da je prišel? Ne! Pripeljal se je z avtomobilom prečastitega deželnega odbora kranjskega, kjer dominirata mali Lampek in vitez rmenih hlač, Jarc. Vodja najmočnejše stranke na Kranjskem je imel potemtakem strah pred kakimi neljubimi demonstracijami, če se pripelje z vlakom. In res, na kolodvoru ga je čakalo par sto ljudi. Na lepakih je stalo črno na belem, da bo shod javen, a se vendar klerikalci niso upali prirediti javnega, vsakomur pristopnega shoda, temveč dični dr. Šušteršič je govoril — po § 2. — pri zaprtih vratih. Šef največje in najmočnejše stranke na Kranjskem je nastopil v senci — bajonetov. Pred nekaj leti tega ni bilo treba. Takrat je isti dr. Šušteršič oblastnejše nastopal na javnem shodu na Jesenicah. Takrat je izpraševal navzoče: Povejte mi le en javni lokal, kjer imajo na mizi »Slovenski Narod". (.Baje" je bilo takrat, po .Slovencu'1 povedano, prisotnih nad 3000 ljudi.) In v resnici takrat razen dveh, treh zasebnih hiš nisi dobil v nobeni gostilni na mizi našega prvega slovenskega dnevnika. Pa časi se izpremin-jajo ... Danes se čita na Jesenicah — lahko trdimo —na tisoče antiklerikalnega časopisja. Verjamemo, da je bilo navzočih na shodu par sto zapeljanih in nerazsodnih krae-tičev iz daljnega Bohinja, pa z visokih Rovt, ali inteligentnih, razumnih ljudi je manjkalo na dr. Šušteršičevem shodu, da bi mu povedali v brk, kar mu gre, temu večnemu kandidatu za ministrski portfelj. Najbolj značilno pri vsemu shodu se nam je zdelo, da se je prečastni g. župnik jeseniški skobacal nad radovljiškega okrajnega glavarja, kateri je vendar od temena do peta najboljši pospeševatelj klerikalizma v radovljiškem okraju. No, g. Župneku, kolikor ga poznamo, bo vsled tega zlezlo srce v hlače. Sicer pa: Sic transit gloria mundi. Nam je prav. Le naprej, uboga gmajna I Občinski odbor mosta Kranja je v svoji redni seji dne 15. aprila L 1. po odobritvi sejnega zapis* niks z dne 11. marca t 1. št. 45?: 1. dovolil draginjsko doklado učiteljici Mariji Rooss. 2. sprejel v občinsko zvezo c. in kr. poročnika Dušana Venca. 3. sklenil priporočati prošnjo g. Rajka Ma-renčiča za podelitev koncesije za prodajo žganih opojnih pijač v h Si St 22 S. p. 4. Priporočati prošnjo Marije Lužar za podelitev koncesije za obrtno posredovanje služb. o. Odklonil prošnjo g. Franca Merzlikarja iz Strahinja za prodajo navad- nega perila ob tržnih dnevih v Kranju. 6. Sklenil na dopis deželnega odbora kranjskega z dne 31. marca 1910, St. 19.537/09, da mestna občina ne prevzame troškov za prekoračenje proračuna, ki bi nastalo vsled naprošenih podaljšanj vodovoda, sploh nobenih drugih troškov, razen do katerih je zavezana na podlagi deželnega zakona ter da se županstva občin Predoslje, Šenčur in Voglje izjavijo, ako hočejo doti fine občine te podaljša ve izvesti na svoje trofike. 7. Članom v upravni odbor tuk. mestne hranilnice se izvoli g. Fran Jezeršek, posestnik v Kraniu hšt. 165, na kar župan zaključi sejo. Čujte, slovenski kmetje l Minister dr. VVeiB-kirehner je z ozirom na strah pred Hallevjevem komet, o katerem smo že parkrat pisali, izdal naredbo na deželnega predsednika kranjskega in dalmatinskega, s katerim se naroča, naj se s primernim poukom v šoli in s prižnic pomiri ljudstvo. V Dalmaciji imajo ponekod nepoučeni ljudje menda tak strah pred tem kometom, da prodajajo pred .koncem sveta" vse svoje imetje in zapravljajo denar. Ni nam znano, Če so tudi na Kranjskem ljudje res v strahu pred Hallevjevem kometom, kakor sodijo oblasti. Mogoče je to že, saj je na Kranjskem še dosti krajev, kjer žive ljudje v največji duševni temi, kjer ničesar ne bero in so udani takemu, od gotovih ljudi skrbno negovanemu prazno verstvu, da bi se Človek razjokal nad temi ljudmi. Sicer pa je čisto gotovo, da vlada vzlic vsej nemški kulturi med nemškimi kmeti v mnogih krajih ravnotako praznoverstvo, kakor pri nas. Da ne bo ostal naš narod v duševni temi, delajmo, da ga umstveno in kulturno povzdignemo, da ne bo več treba izdajati ministrstvu takih, za naš narod tako malo častnih ukazov, kakršen je ta zaradi Hallevjevega kometa. Nemika hranilnica kranjska ? Ljubljani, v kateri imajo slovenski kmetje še mnogo denarja naloženega, je imela svoj občni zbor dne 12. aprila. Čistega dobička je imela ta hranilnica 274.604-52 K. Od tega je darovala samo za nemško šolstvo 60.000 K, za slovensko seveda niti knofa, za nemško gledališče 40.000 K, za slovensko nič. Ta nemška hranilnica je darovala 43.000 K samo klerikalcem in 25.000 K ljubljanskemu škofu za nove orgije v stolni cerkvi. Sedaj razumemo škofovo pismo 22. septembra 1908 in pa priporočilo v .Domoljubu". Torej le donite, mogočne šenklavške nemške orgle 1 Škandal I Cestni odbor is skladovnl okraj Kraaj je imel nedavno sejo pod predsedstvom svojega načelnika, g. Franca Strupija. Navzoči gospodje: France Strupi (načelnik); Henrik baron Lazarini (načelnikov namestnik), Janez Barle, Ciril Pire in Janez Zabret, odbornik). Načelnik poroča o denarnem stlinjtt'' ^*^.';t^/-'T3dh pričelo daniti, čemu so hoteli dobiti klerikalci na lanskem občnem zboru društvo v svojo pest. V ipomln peiniko-rojako Antona Modvoda priredi narodna čitalnica v Kamniku v nedeljo, 17. L m. v dvorani društvenega doma slavnostni večer. Na sporedu je petje, slavnostni govor (go-gori g. Fr. S. Finžgar), petje, deklamacija in Anton Medvedova igra: Cesar Friderik III. na malem gradn in živa slika: Slava pesniku 1 Začetek točno ob sedmih zvečer. Soja o. kr. okraj. iol. iveti v Radovljici se je vršila dne 11. aprila 1.1. Navzoči vsi udje. Predsednik naznani vse rešitve, ki so se relile predsedniškim potom od zadnje seje. Priporočilno se odstopi prošnja prebivalcev sv. Lucija nad Begunjami c. kr. dež. šol svetu, da ustanovi tam eno-rozrednico. C. kr. okraj, šol. svet se izreče, uvaža-vaje nasvete deželnega odbora in c. kr. dež. šol, sveta, soglasno, da naj se ustanovi na Jesenicah šestrazrednica s potrebnimi vsporedai-cami. Za Bled se priporoča vsporednico h tretjemu razredu. Pripoznajo se petletnice učiteljicam: Dam-janovič inPrevc, Koroška Bela; Wurner, Bled ter učiteljem: Sedlak, Jesenice, Semrl, Lesce, in Vrezec, Ribno. Odobri se več proračunov kakor tudi več nadzornikih poročil, a učiteljici Ani Božičevi, Kamna-gorica se izreče pismena pohvala za vspešno poučevanje, Imenuje se krajni šol. ogleda v Kamni-gorici, župnik Ažman. Slednjič se povoljno reši neko prošnja za podporo. — a. Kaj po tO? Družba sv. Cirila in Metoda je razpečala lani od 1. januarja do 31. marca 210.700 narodnih kolekov, letos pa v isti dobi samo 114.000, torej 96.800 manj. Kaj pa tof! Orkester <&loga», ki je položil v Kranju prvi kamen za C ril Metodov obrambni sklad, je tudi to pot pokazal svojo požrtvovalnost s tem, da je pristopil kot deležnik stavbeni zadrugi «Narodni dom*. Ta na! vrli orkester naj služi vsem drugim društvom in meščanstvu v zgledi Knjižica Prosvete v Ratečah pod vodstvom marljivega nsduč. Zupančiča joka dobro vspeva. Ljudstvo pridno čita in rado segs po knjigah, i Nočni viski la aedeljskt inrlstavskl se z 1. majem kakor čujetno zopet vpeljejo na progi Je-senice-Trbiž, kar jo pripisovati krepki pazljivosti in trudu dolinskih županov in skupnemu delu naših poslancev. Kranjskogorsko podružnica C. M. dražbo je imela v nedeljo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo več vrlih sodelavcev kranjskogorske podružnice iz Rateč pod vodstvom nadučitelja Zupančiča in župana Jalena in katerega so posetili tudi zastopniki sosednje mojstranške in jeseniške podružnice. Na občnem zboru se je volil nov odbor in sklenilo, da podružnica pristopi k obrambnemu skladu z enim kamnom. — Veselica, ki se je nato vršila, je bila jako zabavna vsled lepih pevskih točk kranjskogorskega moškega zbora. Posebno pozornost je zbudil komični trospev cTriperesna deteljica* (Oljšak, Rus« Stegnar) in tudi nastop dveh ljudskih cigank (gdč. Črnilec in Robič). Pri prodaji srečk sta posebno marljivo sodelovali gdč. Pečar ia Klofutar. Veselica je imela z zbirko Ra-tečanov in Kranjskogorcev tudi lep gmoten vspeh. V složnem narodnem delu naprej do zmage! Kraojsks gen In nameravane novo teles -nloe. Občinski svet v Kranjski gori je že pred časom sklenil na predlog prvega občinskega svetovalca Al. Petermana, naj so pozivlje pristojne oblasti in tozadevne interesente, da naj se gradi nameravana železnica Sveta Lucija-Bovec mesto do Trbiža-Belapeč skozi Trento-Pišnico naKranjsko-goro. Kakor se nam je poročalo, je to zadevno pred kratkim posredoval pri deželnem glavarju Fr. pl. Šukljeju kot predsedniku kranjskega deželnega železniškega sveta, občinski odbornik Kranjske gore g. Peterman. G. deželni glavar pl. Šuklje je obljubil, da se bo o tej zadevi natančno informiral ter potem ukrenil potrebno v prid nase Kranjske gore, ki je kot ena najskrajnejših točk na Kranjski proti Koroški zelo ogrožena od nemškega kapita-; lističnega navala. Želimo Kranjskogorčanom veliko uspeha in poživljamo gospode, ki imajo opraviti z načrti novih želer.nic na Kranjskem, naj se ozirajo na njihove želje in naj pri korakih, ki jih bodo tozadevno naredili, povdarjajo, da je ta zveza tudi z vojaškega strategčnega stališča mnogo bolj pripravna. Obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda je doslej vpisanih 675 kamenov. Nesreča. Andreju Jeklarju po domače Klemenu iz Koprivnika v Bohinju je dne 2. aprila poginila triletna, lepa kobila. Uboga žival ni mogla striti. Škode je gotovo do tisoč kron. Ko je žival pogin jala, vspeia se je po koncu, padla nazaj in pri tem zlomila gospodarju nogo. Res velika nesreča za družcol Zadnja številke «Koroioa» ima jako stvaren, a zanimiv uvodni čiantV o konzumu v Borovljah. Dolžnost vsakega rodoljubnega in naprednega Slovenca je, da se naroči na resnično edino narodni list na Koroškem, na —- »Korošca*. Imovitejše hite na Gorenjskem bi morale najbližji in potrebni list koroških Slovencev vse bolj podpirati, kakor doslej. Narodni Gorenjci, naprej 1 , Žalooten nasledek predpnstno veselice. V Rozmanovi gostilni na Korolki Beli se je 16. januarja t. 1. vršila predpurtna veselica, kamor je prišel tudi delavec Janez Rebernik. Ker je ta vsled preobile zavžite pijače nekaj sitnaril, so ga navzoči fantje iztirali v vežo in ga nekoliko obrcali. Končno je pa le na prigovor pametnejših odšel proti domu v Javornik. Kar opazi, da nekdo teče za njim, bil je fant Alojzij Tušar, videl je tudi, da je ta dvignil roko, da bi ga z neko rečjo udaril. V istem hipu je pa Rebernik s tako silo zamahnil z odprtim nožem nazaj, da je ostrina predrla desno sence in ranila možgane, vsled česar je Tušar po preteku 18 dni vsled gnojenja možganov umrl. Sodišče ga je zaradi prekoračenja silobrana obsodilo na lest tednov ostrega zapora. * Esiievev komet (Hallev — izgovarjaj Melle) se ob jasnih jutria že opazuje. Tuintam so ga te dni že videli. S prostim očesom se vidi na vzhodu kot velika zvezda, če se gleda s povečalnim steklom, se opazi od njega izhajajoča svetla proga. Dozdevno se oddaljuje od solnca. Videti bo le kratek čas na vzhodnem nebu pred vzhodom solnca in sicer tom bolje in dalje, čim bolj se bližamo maju, ko doseže največjo dozdevno daljavo od solnca. Ob jasnem obzorju, če ni, sopara v zraku, se vidi komet na vzhodu: Dne 16. aprila ob 3. uri 38 min. zj.; dne 20. aprila ob 3. uri 19 min. zj.; dne 24. aprila ob 3. uri 2 min. zj.; dne 28. aprila ob 2. uri 46 min. zj.; dne 2. maja ob 2. uri 33 min. zj.; dne 6. maja ob 2. ari 26 min. zj.; dne 10. maja ob 2. nri 23 min. zj. Za opazovanje s prostim očesom je najugodnejša doba od 1. do 10. maja. Komet se kaže ves čas skoraj točno na vzhodu. Najbolje se seveda opazuje s kakšnega višjega mesta, kjer je prosto obzorje. Če se hoče na vsak način gledati z daljnogledom, je najbolje vzeti steklo, kakršno se rabi v gledališču, ali pa sploh majhen daljnogled. O velikosti in svetlobi se sedaj Se ne more reci nič povsem natančnega. Po novejših računih se bo začel rep kazati šele po 20. aprilu; med 30. in 30. aprilom bo naraščal od velikosti tretjega do velikosti drugega razreda (da bo približno tako svetel kakor zvezde velikega medveda), začetkom maja dosete in prekorači velikost prvega razreda; največjo svetlobo dosete Sele po 18. maju as ve- černem nebu. Od 10. maja se komet zopet hitro približuje solncu. Dne 19. maja od 3. uri 22 min. do 4. uri 22 min. zjutraj prehiti mimo solnca in že drngi dan se pojavi zopet ne večernem nebu v svetlobi. Četvorčke je povila v Vedrijanu v soriških Brdih 26-letna Karolina Marini«, in sicer 3 dečke in 1 deklico; 2 dečka sta takoj umrla, deklica in 1 deček pa *ivita. TamoSoji duhovnik pa baje sedaj faranom razlaga, da je to — kazen božja, ker se v dotični hiši preveč preklinja. Da so Se med duhovniki taki — oprostite! — osli, bi kljub vsej duhovniški omejenosti težko verjeli. * VsJajs ? Albaniji. Carigrad, 11. aprila. Vojaške čete se zbirajo ob grobu sultana Mura t a. Vstaši so samo 2 uri oddaljeni. Carigrad, 11. aprila. Listi pišejo, da namerava vlada odposlali cel armad ni kor proti vstalem. Carigrad, 10. aprila. Priltinski poslanci so dobili poročilo iz vasi Podiva, v katerem izjavlja prebivalstvo, da je doslej plačalo vse od vlade predpisano davke, prosi pa, da se opuste vsi novi davki, ki so za siromašno ljudstvo neznosni. Zato so se zbrali pri Vranidolu. Po* veljnik čet je bil naprolen, naj potolaži z dobrimi sveti ljudstvo, ki bi se bilo tedaj mirno razSlo. Namesto tega je pa takoj dal naskočiti vasi, arti-Ijerija je povzročila silen požar in krvoprelitje. S koplje, 11. aprila. Poveljnik turških čet Ševk i To r ga t paša je ubit. Imel je z vodjami Arnavtov sestanek na Kosoven*. Ko je odbil njihove zahteve in napovedal najstrožje korake, je nenadoma počil strel in psša se je zgrudil. Carigrad, 14. aprila. Komisovski vali javlja, da uttaši stavljajo pogoje, da ustavijo boj. t-> Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave Ako spoznd, KI drži želodce zdrave I Najboljše krepčilo želodca potrebno v vsaki skrbni hlSll Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost . „ 4*80. Naslov za naročila t »FLORI AN", Ljubljana. L-— PonareUbe kaanjiv«. Helena Praprotnlk roj. Markelj, javlja v svojem in v imenu svojih hčerk Helene in Berte vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen preljubi soprog, oziroma oče, sin, brat i. t. d , gospod Peter Praprotnlk posojllniškl knjigovodja dne 9. aprila 1910 ob pol 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v Gospodu zaspal. 105 Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso dne 11. aprila ob pol 2. uri popoldne iz Predtrga na tukajšnje pokopališče in se tam polože k večnemu počitku. Sv. maše - zadušnice se bodo služile v domači župni cerkvi. V Radovljici, dne 10. aprila. Listnica uredništva. T. L.: Prosimo, le pošljite! Naprednjakl! Podplrajmo In širimo svoje časopisje tako, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki Ima dober ln zelo razširjen tisk. Zatorej berite ln naročajte »Gorenjca" I Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical našo ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro in teto, gospo roj. Gorjanc posestnico po dolgi, mučni bolezni pre-videno s svetimi zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob pol 9. uri v boljše življenje. Pogreb predrage rajnke bode v sredo, dne 13. aprila 1910 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše-zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. V Kranju, dne 11. aprila 1910. Žalujoči ostali. Zagrebški Jg^ ck oooooooooooooooooooooo fr0f lovarniško znamko priporocujemo kotpnznano r/ pridatek / x za kavo I Stev. 176/10 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tržiču, so po prošnji lastnika Ivana Smrekarja, kateheta v Ljubljani na prodaj po * javni dražbi cemMlifia vi. it. 4, k. o. Žiganjavas, razun travnika parcela št. 12, vi. it. O, k. o. Žigsu&Javaa ln vi. it. 187, k. o. Vojvodoiborlt, obstoječih osobito iz 4 travnikov in 22 gozdnih parcel za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 11.650 kron. Dražba se bo vršila dne 27. aprila 1910 pri tem sodišču. Ponudbe pod Vi izklicne cene se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na pro-, r dajno ceno. Dražbeno iz kupilo je položiti pri sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v Tržiču med uradnimi urami. 104 C. kr. okr. sodišče v Tržiču, dne 8. aprila 1910. Hranilne vloge se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk. AVstr. hranilna, Kreditna ia stavbena dražba reg. zadruga z om. poroštvom. Centrala Dunai, 6« Theobaldgaaa« 4. - Uradna kontrola. Domače hranlMoe se dobe zastonj. 103 52— 1 Prti Telefon 97 Ustanovljeno 1.1868 pogrebni zaVod ▼ Ljubljani Sodna ulica it. 1 prevzpma »spravljanja na mrtvaški oder in pogrebe on enajstih atepinjskih razvrstitvah, pričenii z najcenejšimi tarifnimi postavki, tako da se more ustreči najrazličnejšim razmeram in zahtevam. Prevaža mrliče v zunanje kraje ter oskrbnje vse tozadevne stvari po najnižjih tarifnih postavnih Ediaa zaloga za Kranjsko prve c. kr. priv. dunajske tvornice kovinskih rakev. — Največja zaloga imitiranih kevinskolesenih in preprostih lesenih rakev po čudovito nizkih cenah; cvetlični venci s trakovi in bres trakov, mrtvaške obleke i. t. d. — Glavno zastopstvo za Kranjsko mestne oaaarja Franca Jožt f« jubilejske zavarovalnice za življenje in rento na Dunaju, doslej edini zauaroualnl oddelek za pogrebe proti mesečnemu pl h če vanju premij. S to napravo se nudi vsakomur prilika, da si preskrbi brez nadaljne obremenitve svojcev brezplačen pogreb. Ce se s tem zagotovi tudi le preprost pogreb, tako se je vendar nsjposledojikrst izrazil čut ljubezni in pietete. Oprosti se s tem le sa življenja težke skrbi na vsakomur možen način. Pristop se izvrši lahko po enajstih kategorijah, Katerih vsaka posamezna tako natančno določa vse pogreba se tičoče stvari, da ae ni treba v primeru smrti nič več dogovarjati a pogrebnim zavodom, in zadošča poslati pisarni navadno naznanilo, ki potem tskoj odredi vse potrebno za dogovorjeni pogreb. 101 8~* Zavarovalni pogoji so kratko nastopni: a) Pristopijo lahko vse osebe, ki so zdrave in niso prekoračile petdesetega leta svoje starosti, (Osebe nad 50 let se morejo sprejemati, če se puste zdravniško preiskati in če plačajo starostno razliko.) b) Vsakdo, ki pristopi, mora plačevati po kategoriji, ki si ji jo izbral, mesečni prispevek; najmanjše mesečno vplačilo znaia 40 vinarjev za 11. kategorijo in se zvišuje zs ostale kategorije na 70 vinarjev, kron 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 do 9. Vplačila so neodvisna od starosti, c) Ce nastopi smrt po poteku prvih 12 mesecev, tedaj je podjetje zavezano, da priredi popoten in ves pogreb po kategoriji, ki se Je Izbrala in določila, ne da bi se razen zapadlih rokov še kaj doplačalo, d) Če nastopi smrt pred potekom prvih šestih mesecev po pristopu, tedaj se povrnejo vplačani obroki in nima podjetje nobene obveznosti prirediti pogreb, e) Ce nastopi smrt tekom drugih šest mesecev po pristopu, tedaj Je podjetje zavezano, da priredi pogreb po poprej določeni nižji kategoriji, t) Po plačilu 180 mesečnih obrokov nI stranka več zavezana nadalje plačevati, fako da je izključeno vsako preplačilo pogreba. Pojasnila daje glavno zastopstvo, pisarna Sodna nllca štev. 1, vseh šestih okrajih Linbljane osnovale kjer so tudi prospekti na razpolago. — V priročnost p« n. občinstva se bodo razen zgoraj imenovane pisarne v podružnice, kjer se bodo »prejemala priglasila zavarovanj in napovedi pogrebov, stojišče podružnic" se bo v kratkem naznanilo. INGER šivalni stroji za ose le mogoCe širi oalne namene. :: Dobe le v vseh naših prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Krni It. 53, nasproti c kr. paste. F V dvorani hotela T ,Nova Pošta1 v Kranju. ■L V loboto la arado nov spored. Spored od 16. do 18. aprila i II pokrajini 6eorgl|a. Hoitalgla. Zlo pokopan. Presenefienia ljubezni. Spored od 20. do 22. aprila t. I.i Benetke o snegu zadnio zimo. OCetooo maščevanje. Smrt oolooda d' Engklen. Zidarji popraoljajo hllo. K obilni udeležbi vabi najuljudne.e ravnateljstvo. 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve ™ 24-7 prsne karamele a tremi lelkaml • kašelj • hrapavost, aasli&enost, katar, krčeviti in hripavi kaželj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiču. VeliKansHa zaloga vsake vrste po tovarniški ceni prodaja 18.tJ Anton Adamič KRANJ i; Glavni trg. rT)astir) doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sred stv« se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 89 12— Lekarnar T>nk6oxy, Ljubljana. Tónnies v Ljubljani tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vsa stroja za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. V Velasovem na Gorenjskem pil z romarske cerkve se odda r Dajem, eventualno iudi proda hišno poslopje s hlevom, iupo in vrtom. Poizve se pri Avg. Štamearju, uradniku banke „SIavije" v Ljubljani. iu— 2 KiKoli Več! ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpfer d*-li-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta, Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d. 55 40-10 najboljši lak za tla iz mehkega lesa Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 30 v. 6—5 ima vedno v zalogi tvrdka Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil ov lak za klobuke v različnih barvah. Frane Dolenz ¥ Sranjn. Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Ley. Ljubljana: Leskovic & Meden. Novo mesto: I. Picek. Postojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Humann. Škofja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. T 2S1 ii^ScbnV L $alor) _ Ljj tlbli S OS 5M- T«tr« e-3< pripone* lep« ¡3bero ==================== darr)5k¡b; dckli$k¡b 'O v otroejir) WobtikoLi. ^>opraO\\a toc^o ¡r> eco©- 3*M klobuki , ■ -=35g- Liedlo l> 3* log i.--• - ZZ J Matija Aiman ■ **™\ m nasproti klobučarja Ovčjaka naznauja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju wr za Izdelovanje mrtvaški!* krst ker je bila hiša onega prodana. 92 4-4 Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. mmmm MÍ1MÍ1IÍÍI»1«1^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica k s.ooo.ooo k. Stritarjeva ulloa štev. 2 ..................... Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu ln Sarajevu. Rezervni fond K 400.000. Priporoča promese na 4 »jo ne Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne 1. aprila 11., glavni dobitek 180.000 K, Sprejema vloge na knjižice iu na tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|i°|o. 7352-6 Slovenci, ne zabite drufbe SV. CIRILA IN METOPA Samo \ JI je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DE1TE v Berlinu, da ima veliko pralno moč, večjo nego milo ali milo in soda ne da bi kvaril perilo. 32 14—12 MinSos= pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje bliKtfo bcloto ter j« popolnoma brez duha. Zavitek V2 kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. IV*a debeloi L. Minlos, Dunaj, I. Molkerbastel 3. Zlate svetinje: tcrlin,Pariz, V«itd.. Najboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo Jzbtlovaitl) 0. Seydl rXjubljana, $pital.-Stritar.ul. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 52-11 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta J 7 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na cahtevanje tastout Glinaste peči 138 5244 Štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase in drage glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prve in največja tovarna pe6i In glinastih izdelkov v Ljubljani. ■■■■■■■■■■ muni il il 1111 □ 11 ■■■■■■■■■■ ■ ■ Električna gonilna aila. ■ ■ ToVarna oljnatih barV, talca in firneža Brata Čbtrt3 črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Cjsbljsss nasproti bot. .Union« Ustanovljeno 1842. ,52-32 Telefon 154. O00D0DDD0O Josip Pogačnik v Radovljici ================ krojaški mojster ...... i Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, franconkega ln brnskega a okna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specljaiis! t izdelovanju frakov li salonskih sukeoj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—6 Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52 20 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. 209 52—34 Bajrečja trgovina m Soreajskem. Rudolf Rus nrar v Kranju Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomnr brezplačno UstasoVljcflo leti 1885. Martinova oesta 20 jI PatiM Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne m%0) aaP®#®©5« železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—38 LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov. Bogati zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle-dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeo/Jallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po rasi/ •saj. ktodrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čantke trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. It spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. ¿a sodo: postelja, noina omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ôpeeijalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. 1,1. i i{( t-.i in Mi-ci. t « m:u ) i:-) .;nr-tj-i; ni ;tjt;i i ih ccccni i < uni) i;t ot (iijicmm * U :r h:mu;j m m.d r Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in 'pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri f Alojzij« VodniK« %2Z kamenarskem mojstru = ulica = i)i>i(:(!(;l;)l m II )!;{ ('):) M Konc. zobarski atelje ni M* Hran}« od sedaj nadalje samo v fjnMjani'- Konc. zobotehnični atelje O. Seydl 75 28-6 Prva tovarna naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Čkofjo Loko io Tržič pri gosp. F. v Kranju depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice sa p okus njo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu. wm- Pozor! -m* IzSia le knjižica „Cerkoene prlstofEHne ali Stolnlna" z dodatkom 9,Kako se določa kon-grua?" Cena 30 oln.; po pošta 40 oln. Dom se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranln._ J0S. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškova ulioa »t. -91. SlMeiG-oaetic ii koutrikclliko klio£tviičarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omresje, TSina vrata, balkoni, verande, stolpne krita, Štedilnike i. t. d Špecijaiiteta: 83 52 5 valjični zastori (Rollbalken). Loterijska srečka dne 10. aprila t. 1. Trst 89 28 70 74 68 Avstrljsicn ilkpeolaliteta I. vrste so svetovnoznani 87 12—5 Marioerievi inmeči limonsdni bonboni (z okusom malin, cilrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svriio priprave izvrstne brezalkoholne pijače. Ji _ « « 2*6 u m HI ss3 *r* i o ; r S 2. Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letn* poraba več nego (JO milijonov komadov. Lu-sin, parfinira dihanje. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermint-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje izvrstne kakovosti priporoča Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej - A. JHARŠNER ===== Glavna zaloga na Dunaju : Josip Katr, Vl.Jheobildgassu 4, zobozdrauniSbi in zobotehniSbi Edini : atelje ■ o Kranju tSSSi ii isti hiši, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacije vsak daD9 tudi ob nedeljah. 220 52-32 POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema. hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Beservna naklada isnaia : j jj no nnn 0 Denarni promat v latu 1908: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila so dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192 52-8? Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. lzvzemši nedelje ln praznike. Poštno-hranilnični račun centrale st. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.899. Izdaja konsordj «Gorenjcs». Odgovorni urednik Miroslav Ambrožič. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lsnprets v Kranju. 57