>
Cd Z gibanjem do drugačnega pouka
^ Štefka Brodar
^ oš Nove Jarše
S Ana Klemenč
oš Žirovnica
Barbara Smrekar
^^ oš Polje
Johann Laco
oš GornjiPetrovci
Gibanje je sposobnost, ki je človeku dana z začetkom življenja. Kako pomembno je za preživetje in kakovostno življenje, se zavemo šele, kadar je iz različnih razlogov onemogočeno ali okrnjeno. Gibanje je v procesu učenja že od rojstva dalje ključno. Močno je povezano z delovanjem možganov, česar se premalo zavedamo, č eprav strokovni delavči v šolah in vrtč ih o tem vemo razmeroma veliko. Na področju gibalnega razvoja je za razvoj otrok odločilno spodbudno okolje, še posebno v času, ki ga živimo in v katerem pogosto prevladuje sedeči način dela. Razumevanje uč enja in poučevanja v povezavi z gibanjem zagotavlja spodbudno u čno okolje otrokom vseh starosti. Ravnatelji moramo kot pedagoški vodje spodbujati uspešne oblike učenja. U činkovitejše učenje, boljše pomnjenje in večjo motivačijo za delo lahko dosežemo z gibalno dejavnostjo kot didaktično metodo. Gibanje aktivira miselne pro ese, zato mora biti del vsakdanjega dela ne le pri pouku športa, ampak pri vseh šolskih predmetih. Gibanje v razli čnih oblikah omogoča zdrav razvoj, ki vodi do kar najboljše zmogljivosti otrok, in ravnatelji smo odgovorni za to, da zagotavljamo ustrezne pogoje in usmerjamo strokovne delavče k takim oblikam pouka, ki vključujejo tudi gibanje.
Ključne besede: gibanje, možgani, u čenje
V okviru projektnega dela v programu Razvoj ravnateljevanja smo se v skupini ravnateljev odlo čili da bomo spremljali učne dosežke učen čev v povezavi z njihovimi gibalnimi sposobnostmi, ob upoštevanju rezultatov raziskav o delovanju možganov.
Med nedavnimi odkritji o delovanju možganov je tudi ugotovitev, da imata gibanje in telesna vadba ključno vlogo pri učenju in pomnjenju. Gibanje in vadba pove čata izlo čanje nujno potrebne snovi - v možganih nastajajo či nevrotropični faktor/nastajajo čega nevrotropičnega faktorja ali bdnf. Ta protein podpira preživetje obstoje čih nevronov in spodbuja rast novih, pomemben je za
vodenje 1I2016: 49-68
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann Laco
formiranje dolgoročnega spomina. Gibanje in vadba poleg tega izboljšujeta razpoloženje in krepita kognitivne procese (Sousa 2013).
V predšolskem obdobju se v človeških možganih razvije več kot 70% povezav med možganskimi celicami. Te povezave imenujemo sinapse. Natančneje, do petega leta starosti se vzpostavi približno 50%, do sedmega leta 75% ter do 12 leta starosti 95 % sinaps. Seveda so možgani organ, ki je vse življenje zmožen prilagajanja, vendar se v otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje učenje oziroma uresničevanje bioloških potencialov. Ker je število sinaps pomembno za razvoj miselnih zmožnosti, je otroka v procesu razvoja sinaps koristno spodbujati z igralnimi dejavnostmi, ki jih otrok sicer izvaja spontano, denimo ko se vrti okrog lastne osi, skače na mestu, preskakuje, se plazi, dejavno preživlja čas v naravi... (Juriševič, Rajovic in Drgan 2010).
Namen in cilji projektnega dela
Naša skupina ravnateljev bi rada s svojim prispevkom spodbudila k razmišljanju o vodenju za učinkovito učenje. Menimo, da s spodbujanjem načrtnega in sistematičnega uvajanja sprememb lahko kot vodje pomembno vplivamo na delovno kulturo in usmerjenost na področja izboljšav v šoli.
Cepravpri oblikovanju usmeritev, vizije in razvoja zavoda sodelujejo vsi deležniki, ima ravnatelj kot pedagoški vodja pomembno vlogo pri zastavljanju in sprejemanju dolgoročnih razvojnih ciljev. Njegova naravnanost se prenaša na strokovne delavce, posledično pa na učni proces in učenje. S svojim pristopom do uvajanja izboljšav lahko ustvarja pozitivno delovno klimo in zagotavlja materialne pogoje za njihovo izvedbo. Ravnatelj s svojo pozitivno naravnanostjo do sprememb, s spremljanjem in opazovanjem pouka postopoma ustvarja razvojno naravnano klimo, ki vodi do trajnejših sprememb oziroma izboljšav v procesu učenja.
Novejša spoznanja o učenju so nas prepričala, da lahko z izboljšanjem učnega okolja in tehnik dela v vrtcu in šoli povečamo notranjo motivacijo in učinkovitost učenja. Uporaba gibalnih dejavnosti kot didaktičnega sredstva oziroma oblike dela pri vseh predmetih, uporaba aktivnih metod dela in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo sodoben pristop k poučevanju in vzgoji, povečujejo motivacijo za delo in največkrat ustvarjajo pozitivno delovno klimo. Dobro počutje in varno delovno okolje omogočata, da so učenci bolj pozorni, bolj vztrajni, poveča se
5o
Z gibanjem do drugačnega pouka
tudi njihovo zanimanje za učenje. Strokovni delavci, ki sledijo novejšim spoznanjem o učenju, svoj način poučevanja pogosto prilagodijo in spremenijo v skladu z ugotovitvami. Spremembe niso hitre, da do njih pridemo, pa morajo tudi strokovni delavči usvojiti ustrezne metode dela.
Ravnateljev prispevek k razvijanju spodbudnega učnega okolja se kaže v različnih segmentih vodenja:
•	spremljanje pouka in delovnega pročesa v vrtču s poudarkom na spodbujanju strokovnih delavčev k uvajanju takih oblik dela, ki vklju čujejo tudi telesno dejavnost;
•	motiviranje strokovnih delavčev za izobraževanje, ki razvija kompeten če, potrebne za uvajanje takih oblik u čenja, ki vklju čujejo telesno dejavnost;
•	zagotavljanje delovnega okolja, ki omogo ča telesne dejavnosti ne le pri športu, ampak tudi pri drugih predmetih.
Proučevanje odnosa med gibalno dejavnostjo in šolsko uspešnostjo je pokazalo, da je ena ključnih potreb učenčev ve čji delež gibanja v pro česu učenja (Peternelj 2007). Na šolah, s katerih prihajamo, so učenči telesno dejavni predvsem pri urah športa, izbirnih predmetih in pri interesnih dejavnostih, vezanih na različne športne zvrsti. Na eni od šol izvajajo projekt Zdrav življenjski slog, ki vklju čuje u čen če od 1. do 9. razreda. Projekt ni naravnan tako, da bi imeli učen či dodatne ure športa, ampak jim ponudi drugačne, bolj sproš čujo če oblike telesne dejavnosti, predvsem pa h gibanju in zdravemu na činu življenja spodbuja tiste otroke, ki so gibalno manj dejavni oziroma imajo primanjkljaje na podro čju motoričnih sposobnosti. Praksa na šolah, s katerih prihajamo, kaže, da so učen či pri predmetih, ki niso šport, le ob časno telesno dejavni pri obravnavi ali utrjevanju snovi. Ta ugotovitev velja tako za mlajše kot za starejše učenče. Opažamo še, da so otro či danes pre čej manj telesno dejavni, kot so bili otro či pred desetimi in ve č leti.
Gibanje je temelj za razvoj vseh podsistemov psihosomatskega statusa, zato bi morale biti gibalne dejavnosti v šoli kot didaktično sredstvo pogosto prisotne pri vseh urah pouka (Peternelj 2007). Premajhna telesna dejavnost je torej pomanjkljivost, zato bi radi poiskali na čin, kako pri otro čih po čelotni vertikali, od vstopa v vrte č do kon ča osnovne šole, spodbujati potrebo po gibanju.
U čitelji pri svojih učen čih vsak dan opažajo, da jim ure športa ponujajo zadovoljitev osnovnih potreb po gibanju, ključnih za
51
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
sprostitev med umskimi napori. To je še posebno izrazito pri mlajših, saj se v dnevih, ko na urniku ni športa, delovna vnema in pozornost v zadnjih urah pouka opazno zmanjšata. Pri starejših učen cih pa opažamo, da telesna dejavnost zmanjšuje tudi negativni u cinek neugodnih Čustvenih stanj.
Opazovanje učnega pro cesa in analize različnih učnih ur so pokazali, da se učen ci med poukom malo gibljejo. Ve čino časa se u čijo sede, kar hromi miselne pro cese in motiviranost za delo. U či-telji in vzgojitelji ugotavljamo, da je otroke vse težje motivirati za učenje. Vedno ve č jih ima težave s pozornostjo, koncentra cijo in vztrajnostjo. Za ublažitev oziroma odpravljanje teh težav je gibanje, kot ugotavljajo različni strokovnjaki, v pro cesu u čenja izredno pomembno. U cen ci, ki imajo vse ve čje težave pri zaznavanju in oblikovanju predstav, presojanju, sklepanju, pomnjenju in reševanju problemov, nujno potrebujejo učitelja, ki zna gibanje vplesti v čim več učnih ur.
Glede na informacije iz literature (Sousa 2013; Juriševič, Rajo-vic in Drgan 2010) o tem, kako delujejo možgani, izhajamo iz predpostavke, da bi učenci v različnih obdobjih izobraževanja dosegli boljše učne rezultate, če bi nam uspelo spodbuditi njihove gibalne sposobnosti tudi med učnim procesom po celotni vertikali. S sistematičnim uvajanjem različnih gibalnih tehnik kot metode učenja bi bilo učenje učinkovitejše, znanje trajnejše in posledično bi bila učna uspešnost večja.
Načrtovanje uvajanja sprememb:
•	Ravnatelj opazuje, beleži in analizira uporabo aktivnih metod dela v vrtcu in šoli; ugotavlja učinkovitost takega načina dela s preverjanjem zadovoljstva uporabnikov (zanimanje za delo, sodelovalno učenje, učiteljevo zadovoljstvo ob doseganju boljših učnih rezultatov), učnih rezultatov, lahko tudi s primerjanjem napredka pri dosežkih posameznih učencev na nacionalnem preizkusu znanja od 6. do 9. razreda.
•	Ravnatelj spodbuja sodelovanje med učitelji in delavci, zaposlenimi v vrtcu, sodelavcem posreduje informacije in navodila za nadaljnje delo.
•	Ravnatelj spodbuja izmenjavo izkušenj dobre prakse in medsebojne hospitacije.
•	Ravnatelj primerja stanje v oddelkih, kjer učitelj implementira aktivne gibalne metode in pristope, s stanjem v oddelkih, kjer te metode uporabljajo le občasno.
•	Ravnatelj zagotovi pogoje za ustrezno strokovno izobraževanje.
52
Z gibanjem do drugačnega pouka
•	Ravnatelj spodbuja didaktične metode in pristope, ki vključujejo gibanje, sodelovalno u čenje in ustvarjalno reševanje problemov.
•	Ravnatelj v letnem delovnem na črtu na črtuje oblike aktivnega preživljanja prostega časa v šolskih prostorih.
•	Ravnatelj spodbuja učitelje in vzgojitelje k osmišljenemu načrtovanju gibalnih pedagoških dejavnosti na prostem.
•	Ravnatelj usmerja strokovne delav če k temu, da telesno dejavnost v predšolskem in osnovnošolskem obdobju vsak dan vklju čujejo v delo, in s tem k ve čji učinkovitosti pri učenju in izboljševanju u čnih spretnosti in sposobnosti.
•	Ravnatelj spremlja, kako druga čno delo v razredu vpliva na učni uspeh manj uspešnih učen čev in na po čutje vseh učenčev pri pouku.
•	Ravnatelj spodbuja u čen če s slabšimi rezultati pri preverjanju motoričnih sposobnostih k ve čji telesni dejavnosti oziroma k vključevanju v športne dejavnosti ali v izbirne predmete s podro čja športa, vklju čevanje v dejavnosti za zdrav življenjski slog, če na šoli tak program poteka.
•	Ravnatelj organizira izobraževanje, ki starše ozaveš ča o pomenu gibanja in povezanosti med gibalno dejavnostjo in šolsko uspešnostjo.
Pricakovani ucinek
Na učence in otroke v vrtcu. Ve čji delež gibalnih dejavnosti pri posameznih učnih urah in preko čelotnega učnega dne vpliva na ve čjo motiva čijo in bolj dejavno udeležbo v pro česu usvajanja in utrjevanja snovi; boljše so sposobnosti sodelovanja, dogovarjanja in reševanja problemov; učna uspešnost je ve čja, znanje pa trajnejše.
Za učitelje in vzgojitelje. Boljša usposobljenost za izvedbo gibalno bogatih ur pri podajanju in utrjevanju različnih učnih vsebin pri vseh predmetih, boljša didakti čna in metodološka usposobljenost; izkušnje in razvijanje sodelovanja in dela v timskem sodelovanju; razvijanje odgovornosti za analiziranje in spremljanje uspešnosti lastnega dela.
Za zavod. Izdelan kon čept vključevanja gibalnih dejavnosti v poučevanje različnih predmetov na različnih starostnih stopnjah, izboljšanje obstoje čih dejavnosti pri obveznem in razširjenem programu osnovne šole in vrtča; vzpostavitev boljše povezave med vrt čem in šolo.
53
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
Teoretična izhodišča
Vrte c ali šola sta prva družbena enota, v katero vstopa otrok. Naloga šolskega sistema je, da posreduje vnaprej jasno dolo cena znanja in da na otroke, u cen ce prenese družbeno veljavne norme in vrednote. Zato je pomembno strokovno in sistematično spremljanje napredka ucen cev na ucnem podro cju. Vrte c in šola morata z ustreznimi oblikami diferen cia cije, pri katerih je mogo ce upoštevati razlike v hitrosti in posebnosti otrokovega razvoja, omogo cati napredovanje na podrocju otrokove nadarjenosti in vplivati na hitrost napredovanja.
Primerjava ucnega uspeha z motoricnimi sposobnostmi in rezultati nacionalnega preverjanja znanja bi morala biti ucitelju v pomoc pri individualiziranem usmerjanju otrok k doseganju boljših ucnih rezultatov.
Ravnatelje, ki na šolah usmerjajo pedagoški proces in razvoj zavoda, bi radi s svojim prispevkom opozorili na povezanost med gibalno dejavnostjo in ucno uspešnostjo. Ravnatelj lahko kot pedagoški vodja vpliva na strokovne delavce šole, da se te povezave zavedo, to spoznanje upoštevajo pri organizaciji pouka in s tem namenijo vec casa gibanju in tako poskrbijo za vecjo ucinkovitost ucenja.
Odnos med gibalno dejavnostjo in šolsko uspešnostjo so pri nas in v tujini raziskovali razlicni avtorji in prišli do ugotovitev, da je šolski uspeh povezan z gibalno oziroma športno dejavnostjo. Gibalna dejavnost je temelj za razvoj vseh drugih podsistemov psi-hosomatskega statusa, zato bi morale biti gibalne dejavnosti v šoli kot didakticno sredstvo pogosto navzoce pri vseh predmetih (Pe-ternelj 2007).
J. Zurc (2006) je obravnaval vzorec 2023 desetletnih otrok. Prišel je do naslednje ugotovitev: Najvec odlicnjakov je gibalno oziroma športno dejavnih najmanj 2-3-krat tedensko. Boljša ucna uspešnost se pojavlja pri tistih ucencih, ki v prostem casu sodelujejo pri organizirani vadbi pod strokovnim vodstvom.
Cotic (2004) je na vzorcu 200 otrok prišel do naslednje ugotovitve: Med otroki, ki so telesno dejavni, in tistimi, ki niso, obstajajo statisticno znacilne razlike pri reševanju nalog, ki zahtevajo poznavanje in razumevanje pojmov in algoritmov.
V Hongkongu je Linder (2002) prouceval vzorec 1447 otrok in ugotovil, da višji ucni uspeh dosegajo tisti, ki so pogosteje in dlje gibalno dejavni.
Do podobnih ugotovitev, in sicer da je s programiranimi kinezi-
54
Z gibanjem do drugačnega pouka
ološkimi stimulansi mogoče vplivati tudi na razvoj intelektualnih sposobnosti učenčev, so prišli tudi Dwyer idr. (2001), ko so proučevali desetletne avstralske otroke.
Tudi pedagogika Montesori deluje po načelu, da je najprimernejši na čin otrokovega u čenja igra, ki je, če je pravilno izbrana, osnova za višje oblike u čenja in razvoj mišljenja. Z gibanjem se razvija inteligentnost, ob čutek za urejenost pomaga pri matema-ti čnem mišljenju, s fino motoriko se razvija govor.
Različne raziskave so pokazale, da je gibalna dejavnost ključnega pomena za čelosten razvoj otrok. Telesna dejavnost prav tako vpliva na učen čev čelostni razvoj in tako posredno na njegov kognitivni razvoj, ki vključuje intelektualne pro čese, kot so zaznavanje, oblikovanje predstav, presojanje, sklepanje, spomin, reševanje problemov, ki omogo čajo mišljenje, odlo čanje in učenje.
Gibalne dejavnosti so osnova za intelektualni razvoj in podlaga zanj. Vendar se je treba zavedati, da samo z urami športa ni mogo če zadovoljiti otrokove potrebe po gibanju, igri in sprostitvi med umskimi napori. Opravljenih je bilo veliko raziskav, ki so potrdile neposredno povezavo med gibalno dejavnostjo in šolsko uspešnostjo. Spodbujanje k telesni dejavnosti je pomembno in potrebno tudi za učen če z nižjo stopnjo prirojenih gibalnih sposobnosti, za tiste, ki zaostajajo v biološkem razvoju, in učen če s posebnimi potrebami.
Prav tako so ugotovili, da u čen či, ki so uspešnejši pri preverjanju motoričnih sposobnosti in imajo ugodnejše razmerje med telesnimi dimenzijami, praviloma dosegajo boljši učni uspeh.
Po različnih virih povzemamo naslednje ugotovitve:
•	Ce se u čen či gibljejo, so možgani bolj budni in pripravljeni za u čenje (Rajovi č 2012).
•	Možgani si bolj zapomnijo izkušnje, ki vključujejo čustva, zato bi strokovni delav či morali pri u čenju ustvarjati pozitivno čustveno klimo (Rajovi č 2012).
•	Gibanje in telesna vadba imata pri učenju in pomnjenju ključno vlogo, saj izboljšujeta razpoloženje in krepita kognitivne pro čese (Rajovi č 2012).
•	Sposobnost možganov naglo upada po poldnevu, zato je učenje v tem času težavnejše. Strokovni delavči bi morali takrat posebno pozornost posve čati izbiri strategij, s pomo čjo katerih bodo ohranjali pozornost učen čev (Sousa 2013).
•	Finske raziskave so pokazale na pozitivne povezave med uspešnim u čenjem ter razvojem motori čnih sposobnosti pri
55
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
ve c kot 8.000 u cen cih. Nekatere raziskave govorijo o tem, da tisti osnovnošolci, ki se veliko gibljejo ali so clani športnega kluba, kažejo boljše motorične sposobnosti in so manj nagnjeni k u cnim, govornim in vedenjskim težavam. Znanstvene raziskave torej kažejo, da promo cija športa in gibanja ne vpliva pozitivno le na zdravje, temve c lahko izboljša tudi osnovne kompetence, kot so hitrejše ucenje, boljše pomnjenje in višja stopnja kon centra cije (Konda 2015).
Telesna dejavnost igra v pro cesu ucenja izjemno pomembno vlogo. V otroštvu vpliva na dinamiko otrokovega gibalnega in intelektualnega razvoja. Vsakodnevna igra ter gibalne in športne dejavnosti omogo cajo biološko ravnotežje ter pravilno rast in razvoj otroškega organizma. Razlicne gibalne izkušnje pove cujejo gibalne sposobnosti in tako omogo cajo napredovanje na kognitivnem, so cialnem in custvenem podro cju osebnosti. Pouk športa je tisti del šolskega programa, s katerim nacrtno, strokovno in celovito vplivamo na ucenca, na njegov odnos do gibanja in zdravega življenjskega sloga. (Če je ta proces ustrezen, lahko mlade usposobimo, da sprejmejo šport kot vrednoto v vseh življenjskih obdobjih ter da znajo kriticno presojati razlicne negativne pojave v njem. Seznanjanje otrok z razlicnimi športnimi panogami omo-goca razvijanje gibalnih kompetenc in graditev pozitivnega odnosa do športne kulture in zdravega nacina življenja.
Redno gibanje vpliva na zdravje, delovne navade in vztrajnost za vse življenje. Še posebej pomembno je, da vec športnih dejavnosti v okviru šole zagotovimo predvsem tistim ucencem, ki imajo slabše motoricne sposobnosti. Z nacrtnim in sistematicnim strokovnim delom lahko slabše motoricne sposobnosti pozitivno preoblikujemo. Motoricna dejavnost in pridobljene motoricne izkušnje pomagajo tudi pri intelektualnem razvoju, zlasti pri mlajših otrocih.
Odnos med gibalno dejavnostjo in šolsko uspešnostjo so pri nas in v tujini raziskovali razlicni avtorji in prišli do ugotovitev, da je šolski uspeh povezan z gibalno oziroma športno dejavnostjo. Gibalna dejavnost je temelj za razvoj vseh drugih podsistemov psi-hosomatskega statusa, zato bi morale biti gibalne dejavnosti v šoli kot didakticno sredstvo pogosto navzoce pri vseh predmetih.
Kadar je podajanje ucne snovi prevec monotono, prevec dolgo-casno, premalo dinamicno, površno, nezanimivo, je neucinkovito. Tako podajanje ucne snovi je motece tudi za nadarjene. Ucenci se ob takem pouku zaposlijo z drugimi dejavnostmi in motijo uci-
56
Z gibanjem do drugačnega pouka
teljevo delo. Pri svojem delu opažamo, da je v našem osnovnošolskem sistemu premalo ur strokovno vodene telesne dejavnosti, da bi dosegli smernice za krepitev zdravja, ki priporočajo vsakodnevno vadbo. Med poukom učenci večino časa sedijo, kar hromi miselne pročese in motiviranost za delo.
Otrokom današnjega časa med šestim in desetim letom starosti upadajo gibalne zmogljivosti, hkrati se povečuje njihova teža. S starostjo otrok se zmanjšuje tudi število tistih, ki dejavno preživljajo prosti čas. Starejši otro či in mladostniki vse ve č pozornosti namenjajo nezdravemu življenjskemu slogu (ra čunalnik, televizija, telefon ...).
Z našim prispevkom bi radi opozorili na pomen aktivnega učenja - učenja v gibanju; gre za obliko dela pri vseh predmetih, s katero u čen čem omogo čamo u činkovitejše usvajanje znanja in hkrati razvijanje so čialnih veš čin in timskega dela.
Po izmenjavi mnenj in pogovoru smo sprejeli odlo čitev, da za analizo stanja na šolah, s katerih prihajamo, uporabimo podatke, ki jih že imamo na voljo, in sičer:
•	podatke o gibalnih sposobnostih in telesnih značilnostih učenk in učen čev (švk - športnovzgojni karton);
•	dosežke učenk in učen čev na na čionalnem preverjanju znanja (npz);
•	povpre čno o čeno učen ča pri predmetih, ki jih preverjajo na npz.
S povezovanjem in primerjanjem teh podatkov smo ugotavljali povezavo med stopnjo gibalnih sposobnosti, dosežki na na čionalnem preverjanju znanja ter šolsko o čeno. Vzore č učen čev iz štirih osnovnih šol je premajhen, da bi bilo mogo če ugotovitve posplošiti. Podatki, do katerih smo prišli, so nam bili izhodiš če za razmišljanje o uvajanju izboljšav pri učnih strategijah in spremljanju njihovih učinkov.
Uvedba (preizkus) in spremljanje strokovnih rešitev na šolah
Na šolah, s katerih prihajajo člani skupine, smo zbrali naslednje podatke za učen če 6. razreda v šolskem letu 2013/2014:
•	skupek vseh podatkov na športno-vzgojnem kartonu (xt-vrednost);
•	rezultate na na ionalnem preizkusu znanja (matematika, slovenš čina, tuji jezik);
57
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
•	zaključne o cene pri matematiki, slovenš cini, tujem jeziku.
Na podlagi rezultatov in obdelave podatkov smo skušali ugotoviti, koliko, če sploh, so boljše gibalne sposobnosti povezane z u čnimi rezultati.
Analiza podatkov
Po šolah smo primerjali že zbrane podatke za šestošolce:
•	rezultate meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti;
•	rezultate nacionalnega preverjanja znanja;
•	ucne rezultate.
Osnovna šola Polje
Rezultati meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. Ucenci 6. a oddelka so dosegli povprecno vrednost gibalnih sposobnosti 46,7, v 6. b oddelku pa je bilo povprecje 49,3.
Rezultati nacionalnega preverjanja znanja. Ucenci 6. a oddelka so dosegli boljši povprecni rezultat pri slovenšcini (za 1,94%), pri matematiki (za 2,4 %), pri anglešcini pa slabšega (za 0,65 %).
Učni rezultati. Ucenci 6. a oddelka so dosegli višje povprecne za-kljucne ocene pri posameznih predmetih, in sicer pri slovenšcini in matematiki, pri anglešcini pa je bil uspešnejši 6. b.
Povzetek. Preglednica 3 prikazuje povprecne vrednosti oddelka pri rezultatih gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti, nacionalnega preverjanja znanja in povprecni oceni razreda pri slovenšcini, matematiki in tujem jeziku.
Na podlagi rezultatov v preglednici ne moremo sklepati, da je višji povprecni xt v korelaciji z višjimi dosežki pri npz ter višjimi zakljucnimi ocenami.
Osnovna šola Žirovnica
Analiza rezultatov. Za obdelavo podatkov smo izbrali rezultate ucencev 6. razredov v šolskem letu 2013/2014. Lanska generacija šestošolcev je bila specificna, ker je imelo sedem ucencev od osemintridesetih odlocbo o usmerjanju, trije pa prilagoditve ocenjevanja zaradi svojih težav. Temu primerni so bili razmeroma slabi ucni rezultati, ce jih primerjamo z drugimi generacijami ucencev naše šole.
58
Z gibanjem do drugačnega pouka
preglednica 1 Rezultati na Osnovni šoli Polje - 6. a
Skupina	Št.	XT	A	Na č. prev. znanja			U čni rezultati		
				SLJ	mat	tja	SLJ	mat	tja
Deč ki	1	51,1	9,7	54	55	58	60	80	80
	2	47,8	6,4	14	22	-	40	40	40
	3	45,5	4,1	70	51	50	80	80	80
	4	37,6	-3,8	-	-	29	60	60	80
	5	35,6	-5,8	56	65	40	80	100	100
	6	35,4	-6,0	60	61	79	60	60	100
	7	34,1	-7,3	72	80	27	100	100	80
	8	34,1	-7,3	34	27	8	60	40	40
	9	-	-	56	49	85	80	80	80
	10	-	-	88	61	44	80	80	100
	11	-	-	68	73	77	80	80	100
	12	-	-	74	57	79	80	60	100
Dekliče	13	64,1	13,2	48	27	25	80	60	80
	14	60,8	9,9	78	82	71	100	100	100
	15	54,3	3,4	84	71	46	100	100	100
	16	52,8	1,9	60	57	31	100	100	80
	17	52,1	1,2	56	61	31	100	100	100
	18	51,3	0,4	56	49	38	100	80	100
	19	49,5	-1,4	66	49	52	80	80	60
	20	49,1	-1,8	56	29	15	80	40	80
	21	44,1	-6,8	78	53	67	100	100	100
	22	41,3	-9,6	50	29	27	60	60	60
	23	-	-	14	33	23	40	40	40
Povprečje		46,7		57,8	50,7	47,3	78,3	74,8	81,7
opombe Učni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 = 80%, 5 = 100%).
Rezultati meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. V oddelku a, kjer je manj učenčev s posebnimi potrebami (2), je povprečna vrednost gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti 55,8, v oddelku b, kjer je šest učenčev s posebnimi potrebami z odločbo in trije, ki imajo skupinsko učno pomoč, pa 49,1.
Rezultati npz. V oddelku a so pri slovenš čini dosegli za 1,4 to čke boljši povpre čni rezultat od razreda b, pri matematiki za 2 to čki, pri tujem jeziku (angleš čina) pa je bil razred b v povpre čju za 3,2 to čke boljši od razreda a. Pri tujem jeziku je v 6. razredu poudarek na komunika čiji, zato je boljši rezultat poslediča delovne klime v razredu. Oddelek b je zelo komunikativen in odziven, v oddelku a pa so u čen či bolj pasivni in jih je težko motivirati za pogovor.
59
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
preglednica 2 Rezultati na Osnovni šoli Polje - 6. b
Skupina	Št.	XT	A	Nae. prev. znanja			Učni rezultati		
				SLJ	MAT	TJA	SLJ	MAT	TJA
Dečki	31	59	8,6	66	35	42	80,0	80	80
	32	57,3	6,9	78	45	83	100,0	80	100
	33	57	6,6	80	71	38	100,0	100	100
	34	50,5	0,1	80	71	58	100,0	100	80
	35	48,6	-1,8	26	29	-	40,0	40	80
	36	47	-3,4	34	65	73	80,0	100	80
	37	45,5	-4,9	22	29	25	80,0	80	80
	38	44,9	-5,5	18	47	33	60,0	80	60
	39	43,5	-6,9	56	47	23	80,0	60	80
	40	-	-	36	55	48	60,0	80	80
Dekliče	41	57,9	9,5	70	55	50	80	80	100
	42	54,9	6,5	58	43	46	80	60	100
	43	54,5	6,1	84	69	73	100	100	100
	44	51,3	2,9	60	55	21	80	80	100
	45	50,6	2,2	64	57	52	100	80	80
	46	50,3	1,9	58	39	15	40	40	40
	47	48,5	0,1	74	47	71	60	40	80
	48	47,1	-1,3	42	43	58	60	80	100
	49	43,5	-4,9	50	37	54	60	40	80
	50	42,9	-5,5	62	55	60	80	80	80
	51	40,5	-7,9	86	67	56	100	100	80
	52	39,4	-9	48	27	23	60	40	60
	53	-	-	54	-	75	80	40	80
Povprečje		49.3		57.8	50,7	47.3	76,5	72,2	82,6
opombe Učni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 = 80%, 5 = 100%).
preglednica 3 Povprečni rezultati na Osnovni šoli Polje
Razred	XT	NPZ	Ocena
6. a	46,7	52,05	3,91
6. b	49,3	51,81	3,85
Ucni rezultati. Razlika med oddelkoma a in b je tudi pri povprečnih zaključnih ocenah pri posameznih predmetih, saj je ta v oddelku a pri vseh treh predmetih nekoliko višja kot v oddelku b. Povprečna ocena oddelka iz matematike, slovenščine in tujega jezika je v oddelku a 3,6, v oddelku b pa 3,3.
Povzetek. Pregledniča 6 prikazuje povprečne vrednosti oddelka pri rezultatih gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti, načional-
60
Z gibanjem do drugačnega pouka
preglednica 4 Rezultati na Osnovni šoli Žirovnica- 6. a
Skupina	Št.	XT	A	Na . prev. znanja			U čni rezultati		
				SLJ	mat	tja	SLJ	mat	tja
Deč ki	1	63,9	8,5	50	49	48	80	60	60
	2	59,9	4,5	50	67	33	60	80	60
	3	59,1	3,7	68	49	27	60	40	40
	4	57,1	1,7	44	37	40	60	60	40
	5	52,4	-3	42	57	63	60	40	60
	6	51,4	-4	74	73	65	80	100	80
	7	50,5	-4,9	86	57	92	80	60	100
	8	48,0	-7.4	54	43	17	40	40	20
Dekliče	9	67,6	11,4	76	65	42	100	80	80
	10	60,3	4,1	50	57	38	80	60	60
	11	60,4	4,2	-	-	63	100	100	80
	12	58,9	2,7	64	82	40	100	100	60
	13	57,8	1,6	40	49	23	80	40	80
	14	56,0	-0,2	72	-	75	100	80	100
	15	56,8	0,6	64	53	73	60	60	40
	16	53,9	-2,3	62	57	40	100	80	80
	17	52,1	-4,1	96	92	71	100	100	100
	18	51,5	-4,7	50	57	17	80	80	60
	19	49.1	-7.1	70	55	92	80	60	80
Povprečje		55.8		57.8	50,7	47.3	78,9	69.5	67.4
opombe Učni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 = 80%, 5 = 100%).
nem preverjanju znanja in povprečni oceni razreda pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku.
Na osnovi primerjave učnega uspeha in rezultatov povprečnih motoričnih sposobnosti zaradi premajhnega vzorča ne moremo delati zaključkov, čeprav se pri dekličah kaže korela čija, pri de č-kih pa izrazite povezave ni. Na osnovi primerjave z rezultati drugih šol oziroma ve čjega vzor ča bi bilo mogo če narediti konkretnejše sklepe.
Osnovna šola Gornji Petrovci
Analiza rezultatov. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v 6. razredu 15 u čen čev.
Rezultati meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. U čen či so dosegli povpre čno vrednost gibalnih sposobnosti 46,5.
61
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann Laco
preglednica 5 Rezultati na Osnovni šoli Žirovnica- 6. b
Skupina	Št.	XT	A	Nae. prev. znanja			Ucni rezultati		
				SLJ	MAT	TJA	SLJ	MAT	TJA
Decki	20	63,4	13	44	45	38	40	40	40
	21	63,3	13	70	69	77	80	80	60
	22	60	9,6	76	59	94	60	80	80
	23	56,4	6	26	33	20	20	40	20
	24	48,5	-1,9	74	13	79	100	100	100
	25	44,8	-5,6	84	78	98	80	100	80
	26	40,9	-9,5	50	41	19	40	40	20
	27	39,4	-11	68	69	79	60	60	60
	28	37	-13,4	72	53	52	60	60	40
Deklice	29	65,1	16,2	60	71	35	80	80	100
	30	58,1	9,2	70	59	75	80	60	100
	31	54,1	5,2	74	67	83	80	80	100
	32	47,5	-1,4	76	53	79	100	80	100
	33	45,9	-3	66	73	65	100	80	80
	34	45,6	-3,3	26	33	23	60	40	40
	35	45,3	-3,6	48	51	21	60	40	20
	36	43,1	-5,8	74	82	90	100	80	100
	37	42,1	-6,8	54	31	29	60	40	80
	38	42	-6,9	34	27	19	60	40	40
Povprecje		49.1		57.8	50,7	47.3	69.5	64,2	66,3
opombe Ucni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 : 80%, 5 = 100%).
preglednica 6 Povprečni rezultati na Osnovni šoli Žirovnica
Razred	XT	NPZ	Ocena
6. a	55.8	56,6	3.6
6. b	49,7	56,6	3,3
Rezultati npz. Rezultati učencev pri nacionalnem preverjanju znanja so razvidni iz preglednice 7.
Ucni rezultati. Ucni rezultati ucencev so v visoki korelaciji z rezultati nacionalnega preverjanja znanja.
Povzetek. Preglednica 8 prikazuje povprecne vrednosti oddelka pri rezultatih gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnostih, nacionalnem preverjanju znanja in povprecni oceni razreda pri sloven-šcini, matematiki in tujem jeziku.
Preglednica 9 prikazuje primerjavo med dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja ter zakljucnimi ocenami glede na xt v razlicnih razponih.
Primerjava dosežkov pri npz ter zakljucnih ocen glede na xt 62
Z gibanjem do drugačnega pouka
preglednica 7 Rezultati na Osnovni šoli Gornji Petrovci- 6. razred
Skupina	Št.	xt	A	Na c. prev. znanja			U cni rezultati		
				slj	mat	tja	slj	mat	tja
Dec ki	1	59,9	12,1	78	67	52	100	80	100
	2	50,3	2,5	30	41	52	40	40	80
	3	48,1	0,3	56	29	98	60	60	100
	4	47,8	0,0	48	82	98	60	80	100
	5	45,3	-2,5	12	41	92	40	60	100
	6	45	-2,8	52	39	75	60	60	80
	7	38,1	-9,7	70	92	96	80	100	100
	8	-	-	26	43	69	40	60	60
Deklice	9	56,4	11,2	64	51	40	80	60	60
	10	55,9	10,7	60	71	50	80	80	100
	11	43,5	-1,7	44	35	40	60	60	60
	12	40,8	-4,4	60	53	60	80	60	80
	13	40,5	-4,7	-	43	90	80	60	100
	14	34	-11,2	60	49	44	60	60	60
	15	-	-	44	67	69	80	100	100
Povpre cje		46,5		50,3	53.5	68,5	66,7	68,0	85.3
opombe Učni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 : 80%, 5 = 100%).
preglednica 8 Povpre čni rezultati na Osnovni šoli Gornji Petrovci
preglednica 9 Primerjava rezultatov na Osnovni šoli Gornji Petrovci
Razred	xt	npz	O ena
6.	46,5	57.4	3.7
			
Razred	xt	npz	O ena
6.	>39,9 40-49,9 50-59,9	68,5 69,1 64,3	4,3 4,0 3,8
pokaže, da korela cija ni v skladu s pri čakovanjem. Lahko bi sklepali, da med splošnimi povpre cnimi motoricnimi sposobnostmi ter dosežki pri npz in zakljucnimi o cenami ni korela cije. Vendar pa moramo biti pri sklepanju previdni, saj smo lahko za analizo uporabili le rezultate trinajstih ucen cev, kar je za posploševanje premajhen vzorec.
Osnovna šola Nove Jarše
Analiza podatkov. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v 6. razredu 34 ucen cev. V primerjavi s prejšnjimi leti u cen ci 6. a oddelka dosegajo boljši u cni uspeh kot ucen ci 6. b oddelka.
63
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
preglednica 10 Rezultati na Osnovni šoli Nove Jarše - 6. a
Skupina	Št.	xt	A	Na . prev. znanja			U Cni rezultati		
				SLJ	mat	tja	SLJ	mat	tja
De C ki	1	49,9	-0,8	66	82	60	80	80	80
	2	41,5	-9,2	52	45	15	40	40	40
	3	43,3	-7,4	90	96	85	80	100	80
	4	58,9	8,2	66	61	35	60	40	60
	5	63,1	12,4	84	82	54	80	80	80
	6	49,5	-1,2	54	61	77	60	60	80
	7	45,9	-4,8	72	78	83	80	100	80
	8	43,5	-7,2	62	78	88	80	100	100
	9	61,1	10,4	56	65	21	40	40	40
DekliCe	10	-	-	94	96	67	100	100	100
	11	51,2	-1,1	56	49	67	40	40	80
	12	51,5	-0,8	56	86	48	80	80	80
	13	-	-	58	76	38	60	60	60
	14	-	-	70	78	50	80	60	60
	15	64,5	12,2	86	84	38	100	80	80
	16	36,5	-15,8	36	45	10	40	20	40
	17	57,5		66	84	98	80	60	100
Povpre Cje		66,1		73,3	54,9	43,0	69,4	67,1	72>9
opombe UCni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 = 80%, 5 = 100%).
Rezultati meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. U Cen ei 6. a oddelka so dosegli povpre Cno vrednost gibalnih sposobnosti 51,3, v 6. b oddelku pa je bila ta 48,7.
Rezultati npz. U Cen ei 6. a oddelka so dosegli boljši povpre Cni rezultat pri slovenš Cini (za 11,5 %), pri matematiki (za 10,2 %) in pri angleš Cini (za 12,4%).
Učni rezultati. U Cen Ci 6. a oddelka so dosegli višje povpre Cne za-klju Cne o Cene pri posameznih predmetih, in siCer pri slovenš Cini za 0,4, pri matematiki za 0,3 in pri angleš Cini za 0,06. Ce primerjamo povpre Cje zakljuCnih o Cen pri vseh predmetih, je to v 6. a oddelku 3,5, v 6. b oddelku pa 3,2.
Povzetek. PregledniCa 12 prikazuje povpre Cne vrednosti oddelka pri rezultatih gibalnih sposobnosti in telesnih zna Cilnosti, na Cio-nalnem preverjanju znanja in povpre Cni o Ceni razreda pri sloven-š Cini, matematiki in tujem jeziku.
Sklepamo lahko, da je višji povpre Cni xt v povezavi z višjimi dosežki pri na Cionalnem preverjanju znanja ter višjimi zakljuCnimi o enami.
64
Z gibanjem do drugačnega pouka
preglednica 11 Rezultati na Osnovni šoli Nove Jarše - 6. b
Skupina	Št.	xt	A	Nac. prev. znanja			Učni rezultati		
				slj	mat	Tja	slj	mat	Tja
Dečki	18	44,8	-5,1	66	69	42	60	60	80
	19	50,1	0,2	78	94	75	80	100	100
	20	53,6	3,7	58	61	31	60	60	80
	21	37,8	-12,1	64	73	71	80	80	80
	22	43,9	-6,0	28	45	40	40	40	80
	23	57,0	7,1	56	84	27	60	80	80
	24	61,9	12	68	51	52	40	40	40
Deklice	25	52,3	4,8	26	57	29	60	40	40
	26	47,6	0,1	46	22	17	40	20	40
	27	-	-	60	47	-	40	60	60
	28	51,1	3,6	32	67	23	40	40	60
	29	50,6	3,1	88	98	94	100	100	100
	30	-	-	66	67	44	80	40	80
	31	42,0	-5,5	62	55	42	60	40	80
	32	-	-	-	-	-	80	100	100
	33	34,1	-13,4	22	33	8	40	40	40
	34	54.8	7.3	54	86	-	80	100	80
Povprečje		48,7		54.6	63,0	43.0	61,2	61,2	71,8
opombe Učni rezultati so izraženi v odstotkih (1 = 20 %, 2 = 40 %, 3 = 60 %, 4 = 80%, 5 = 100%).
preglednica 12 Povprečni rezultati na Osnovni šoli Nove Jarše
Razred	xt	npz Ocena
6. a	51,3	65	3,5
6. b	48,7	53,9	3,2
preglednica 13 Primerjava rezultatov na Osnovni šoli Nove Jarše
Razred xt	npz	Ocena
6. a <39,9	30,3	1,7
40,0-49,9	69,1	3,8
50,0-59,9	64,3	3,3
_>60,0_6^5_
6. b <39,9	45,2	3,0
40,0-49,9	44,5	2,7
50,0-59,9	60,9	3,7
>60,0	57,0	2,0
Preglednica 13 prikazuje primerjavo dosežkov pri npz ter zaključnih ocen glede na xt v različnih razponih.
Primerjava dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja ter
65
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
zaključnih o cen glede na xt pokaže, da korela cija ni visoka, saj so u cen ci 6. a oddelka dosegli najboljše rezultate v razponu xt od 40 do 49,9, ucen ci 6. b oddelka pa v razponu xt od 50 do 59,9. V 6. a oddelku so trije ucen ci z xt nad 60, v 6. b pa en ucene c, v nobenem od njiju pa niso dosegli najboljših uspehov niti pri nacionalnem preverjanju znanja niti pri zakljucnih o cenah, iz cesar bi lahko sklepali, da med splošnimi povpre cnimi motoricnimi sposobnostmi ter dosežki pri na cionalnem preverjanju znanja in za-klju cnimi o cenami ni povezave.
Skupna analiza
Primerjava dosežkov na na cionalnem preverjanju znanja, zaklju c-nih o cen in XT-vrednosti motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnostih pri ucencih 6. razredov štirih osnovnih šol ni pokazala povezave, na temelju katere bi bilo mogoce delati sklepe. Upoštevati je namrec treba dejstvo, da smo jo opravili na zelo majhnem vzorcu.
Kljub temu pa lahko zapišemo, da je za doseganje kakovosti v šoli smiselno upoštevati ugotovitve raziskav o delovanju možganov in pozitivnih vplivih gibanja na uspešnejše ucenje. Ravnatelji smo kot pedagoški vodje dolžni slediti smernicam sodobnega po-ucevanja in spodbujati inovativna ucna okolja.
Na eni od štirih šol so ucenje v gibanju zaceli kot metodo dela sistematicno uvajati v šolskem letu 2014/2015 po vsej vertikali. Pred zacetkom so za vse strokovne delavce pripravili izobraževanje, ki ga je vodila univ. dipl. fiziologinja. Na njem so ti poleg teore-ticnega znanja dobili tudi prakticne izkušnje. Gibalne oblike dela, s katerimi popestrimo pouk in povecamo motivacijo za ucenje, so v razlicnih nalogah preizkusili sami. Nekateri ucitelji so ucenje v gibanju takoj prenesli v razred in bili nad ucinki navdušeni. Vsi, ki so metode preizkusili v razredu, so prišli do podobnih ugotovitev. Porocali so, da so bili pri delu vsi ucenci aktivni, v njem so uživali in rezultati dela so bili dobri. Bolj dejavni so bili predvsem tisti, ki imajo ucne težave in se ob obicajnem delu pogosto ne odzivajo. Tudi vedenjsko moteci ucenci so konstruktivno sodelovali pri pouku.
Na zakljucni konferenci Zdrav življenjski slog 2013/14 so udeležencem predstavili zanimive podatke, ki so vsakemu pedagoškemu vodji lahko vodilo pri odlocanju o usmeritvah v ucenje uce-nja. V nadaljevanju navajamo nekaj poudarkov (Strel 2013):
• vsak otrok naj bi se s športom ukvarjal dve uri dnevno, obre-
66
Z gibanjem do drugačnega pouka
menitev pa mora biti taka, da zagotavlja izboljšanje telesne kondi čije;
•	v letih 1925-2012 se je povpre čna telesna višina 14-letnih de čkov pove čala s 149 cm na 171,6 cm, povpre čna telesna teža pa s 40 kg na 63,5 kg;
•	maš čobne čeli če pridobimo do 11. leta in nato živijo z nami do kon ča življenja;
•	pet ur športne dejavnosti na teden pomembno pomaga pri odpravljanju negativnih vplivov sodobnega načina življenja (ohranja primerno telesno držo, odpravlja ploskost stopal, odpravlja debelost, razvija splošno vzdržljivost).
Literatura
Cotič, M., J. Zurč in D. Kozlovič Smodlak. 2004. »Celosten pristop pri zgodnjem poučevanju: vloga gibalnih aktivnosti pri pouku matematike.« Pedagoška obzorja 19 (2): 32-46.
Dwyer, T., J. F. Sallis, L. Blizzard, R. Lazarus, and K. Dean. 2001.
»Relation of Ačademi č Performanč e to Physi čal Ačtivity and Fitness in Children.« PediatricExercise Science 13: 225-238.
Juriševič, M., R. Rajovič in L. Drgan. 2010. »ntc učenje: spodbujanje razvoja u čnih poten čialov otrok v predšolskem obdobju.« Gradivo za strokovni seminar, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Konda, B. 2015. »Kako motivirati za učenje.« Gradivo za udeleženče seminarja, Ljubljana.
Linder, K. J. 2002. »The Physičal Ačtivity Partičipartion: Ačademič Performan če Reationship Revisited; Perč eived and Ačtual Performanče and the Effečt of Banding (Ačademič Tračking).« Pediatric Exercise Science 14: 155-170.
Peternelj, B. 2007. »Vpliv osemletnega vzgojno-izobraževalnega programa z dodatno športno ponudbo na izbrane motorične in psiho-sočialne dimenzije ter učni uspeh uč enčev in učenk.« Doktorska disertačija, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.
Rajovič, R. 2012. Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sousa, D. A. 2013. »Um, možgani in izobraževanje: vpliv nevroznanosti na vede o izobraževanju.« Vzgoja in izobraževanje 44 (6): 29-32.
Strel, J. 2013. »Zdrav življenjski slog 2013-2014.« Gradivo za udeleženč e seminarja, Ljubljana.
Zurč, J. 2006. »Razlike v učni uspešnosti mladih šolarjev glede na gibalno aktivnost v prostem času.« Predstavljeno na 19. strokovnem posvetu športnih pedagogov Slovenije, Murska Sobota, 9.-11. november.
■ Štefka Brodar je ravnateljiča Osnovne šole Nove Jarše. stefka.brodar@guest.arnes.si
67
Štefka Brodar, Ana Klemene, Barbara Smrekar in Johann La co
Ana Klemenc je ravnateljica Osnovne šole Žirovnica. ana.klemenc@guest.arnes.si
Barbara Smrekar je ravnateljica Osnovne šole Polje. johann.laco@guest.arnes.si
Johann Laco je ravnatelj Osnovne šole Gornji Petrovci. barbara.smrekar@guest.arnes.si
68