213. Številka. v DuNiaiii, v četrtek. 19. septembra 1907. XL. leto. LOfENSU N khaja vsak "dan ivećer, IzlmSi nedelje In praznike, ter vella po potu prejeman za avitro-oonke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtrieta D K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za manjano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 k, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 k, za pol leta 11 k, za četrt leta 5 k 50 h, za en mesec i k 90 h, - Za tuje ueteie toliko vee, kolikor znaša poštnina. - Na naročbo ■rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, ce se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvoić frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravnlstvo je v KnafloviH ulicah št 5, in sicer uredništvo v I nadstrn upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Jttesefaa priloga: „Slovenski tehnik"* Uredništva telelon it 34, Posamezne številko no 10. M. Siouenci na kongresu svobodnih mislecev v Prnji od 8. do 12. septembra 1.1. Poroča A. Aškerc. I. Povrnivsi se te dni iz Prage sem zvedel, da je »Slovenec« pisal nekaj o nekaki >snioli«, ki sem jo bajda imel na kongresu svobodnih mislecev. Pokazala se mi je dotična številka ljubljanskega klerikalnega dnevnika Ln videl sem, kako se trudi »izvirni« dopisnik pokazati, da je bil moj nastop v Pragi nekaj, kar je sumljivo podobno — Masen. Razume se samo ob sebi. da mi ne prihaja na um, odgovarjati »Sloveli ee\ i m« napadom zaradi svoje osebe. Že zdavnaj vemo, da je s katoliškimi žurnalisti težko polemizirati. Pa tudi vredno ni. Ne odgovarjam torej zaradi sebe, nego zaradi ideje, katero sem zastopal v Pragi in pa zaradi tega, ker sem govoril v imenu vseh slovenskih svobodnih mislecev. Malo jih je sicer še med nami takih ljudi, ki bi vedeli ceniti pomen svobodnega mišljenja, še manj takih, ki bi si upali svoje prepričanje javno pokazati, ali ipak jih je nekaj. Število teli ljudi narašča od dne do dne. Najboljši del naše mladiakademske ne je v svobodomiselnem taboru. In v imenu vseh takih rojakov sem govoril na praškem kongresu dvakrat. Cisto naravno je, da je katoliška in reakcionarna stranka obrekovala svetovni svobodni kongres, ker ga ni mogla preprečiti! Ne bom razpravljal o tem. kako se je intrigiralo proti kongresu; ne bom opisaval kongresa samega, saj izide posebna spomenica v več jezikih, in v tej spomenici bode zabeleženo vse, kar se je govorilo in godilo na Žofinskem otoku od 8.—12. septembra. Tri momente naj poudarim. Prvi moment je ta, da se je pred kakimi 27. leti sploh bila ustanovila v Bruslju mednarodna svetovna zveza in zaveza vseh tistili ljudi, ki ne priznavajo več versko-dogmatiškega naziranja o svetu, o človeku in njegovem položaju na zemlji ter o družabnem življenju. Ta mednarodna svetovna zveza ne pri poznava črezna- turnega »razodetja«, nego priznava samo človeškemu razumu in njegovim znanstvenim pridobitvam vodilno avtoriteto v vseh vprašanjih tega Sveta. Pravi svobodomislec je m o-n i s t, on vidi v vseh prikaznih, tako v prirodi kakor v zgodovini narodov in v zgodovini človeškega duha samo evolucijo. Vse je produkt razvoja — tudi pojem o bogu. Razne vere so produkt zgodovinskega razvoja. To je jasno dokazala primerjajoča znanost. Pravi svobodomislec torej ne dopušča, da bi poglavar kake verske skupine določal še dandanes, kaj je resnica in kaj je zmota! To vprašanje rešujejo znanstveniki vsak v svoji stroki. In splošno mnenje znanstvenikov o kakem pojavu je resnica za gotovo dobo, dokler dokaz velja. Duh človeški pa ne miruje in morebiti je erez sto let že zmota, kar se je smatralo poprej za resnico. Absolutne resnice pozna samo aritmetika. Svobodni mislec išče resnice v prirodi, v zgodovini, v socialnem življenju. Verski dogmatik pa se bana, da resnico že ima! Naravno je, da so se svobodni misleci morali združiti v eno moderno »občino« ali družbo. In naravno je, da se skušajo po vsem svetu razškropljeni somišljeniki bližati drug drugemu, spoznavati se in delati propagando za svoje edino pametne nazore. Svobodni misleci hočejo osvoboditi posameznika, kakor družbo od anahronistnih spon raznih verskih skupin (cerkev), hočejo, da bi se uveljavile znanstvene pridobitve v v z g o j i , v šol i , v d r u ž a b-n e m in državnem življenju. Najvišji cilj svobodomiselnega svetovnega gibanja je: olepšati človeške-m d i n d i v i d u n in n a r o d o m eksistenco na tem planetu! H n m a n i t e t a je vzor svobodomiselnemu gibanju. »Liberte, egalitč, Fraternite« v najlepšem pomenu besed je deviza svobodomiselcev . . . Drugi važni moment je ta, da je zboroval svetovni kongres svobodnih mislecev letos v A vs t r i j i, kjer še zmerom velja konkordat. To se pravi: za. cerkev samo ne velja, pač pa za državljane. Praški kongres je naredil velikansko vrzel v trdnjavo, ki se ji pravi: avstrijsko ultrai lon-lanstvo! O tem je »Slovenski Narod« pisal lf>. t. m. v svojem uvodniku. In tretji važni moment je ta, da smo na 14. svetovnem kongresu svo- ! hodnih mislecev v Pragi bili zastopa-j ni tudi skoro vsi Slovani, in med i njimi častno tudi mi Slovenci, j Tudi mi Slovenci! Ali je mogoče? Ali so res nekateri tako »globoko padli«, da so se udeležili — notabene brez dovoljenja kakega »knezoško-fijskega ordinarijata« -— svetovnega svobodomiselnega kongresa v Pragi! Živa resnica! Pozabili smo bili tisti, ki smo bili šli na rajski Žofinski otok, da se mora »pravi« Slovenec klanjati do tal [»red cerkvenimi avtoritetami in poljubovati rimske sandale! Vse to pa smo bili pozabili in zato brizga na nas katoliški dnevnik svojo jezo! Vedeli smo, da nas bode klerikalni dnevnik napadal in obrekoval; vedeli smo, dei bomo zastopali samo majhno manjšino svojih rojakov, ki nam morda niti hvaležni ne bodo, da smo jih zastopali v Pragi; vedeli smo, da kake posebne pozornosti kot Slovenci ne moremo zbujati na svetovnem kongresu — in vendar smo bili šli! In ni nam treba biti žal! Ni nas treba biti sram svojega nastopa; kajti grdo zavijanje in navadna laž je, kar je pisal »Slovenec« o nekakem fiascu, ki bi ga bil napravil Aškerc na kongresu. Kdor je bil na kongresu navzoč, mora priznali, d a s m o i m e-1 i skromni Slovenci na n j e m uspeh, in to lep, časten moralen uspeh! Ker bo »Svobodna Misel« itak natančneje poročala o nastopu Slovencev na kongresu, omejujem se samo na najbistvenejše stvari. Kongres je bil svetoven, ker so bili zastopani na njem do malega vsi evropski narodi in tudi obe Ameriki. Kongres je zboroval v Pragi in vodila ga je češka sekcija svobodne misli. Cehi so imeli v rokah vajeti, in ker so Cehi Slovani, zato so hoteli, da se dostojno predstavimo na tem kongresa prvikrat tudi vsi Slova-li i. To se je zgodilo. Dočim pa so se pripravljali za take kongrese drugod po vee let, opravili so ta posel Čehi v par iiitv-ecili. Premagati so morali velike ovire. In v tako kratkem času niso niti slutili, da uspeje kongres tako krasno, kakor je uspel v resnici. Referati so bili razdeljeni med zastopnike različnih narodov, in tudi meni se je podelila častna naloga, da naj govorim v imenu Slovencev. To sem vedel že v Ljubljani. In zato sem sestavil poročilo, o katerem nisem vedel, ali ga bom mogel vsega pročitati Oglašali pa so se novi in novi referenti. Čimbolj se je bližal kongres, tem večje zanimanje, tem več delegatov, tem več referentov. Vsak je hotel priti na vrsto. Ako bi bil hotel vsak referent poročati obširno, moral bi bil trajati kongres še enkrat tako dolgo. Ko sem videl, koliko govornikov je že oglašenih k vsakemu posameznemu predmetu, sem videl tudi na samem kongresu, amega sebe — po zobeh. Sani pripoveduje, da sem bil izvoljen za častnega predsednika kongresu. Ko bi me bil kongres kot skromnega Slovenca pretiral, bi me ne bili izvolili za častnega predsednika In bi ne bil sedel ob predsedniški mizi med češkimi, nemškimi, francoskimi, italijanskimi, španskimi, poljskimi in ameriškimi delegati. Ko smo otvarjali kongres dne 8. septembra, sem kot Slovenec prišel na vrsto takoj za Francozi — kar je gotovo častno za nas, kakor je bilo *) Svojih rojakov niti ne maram tukaj našteti po imenu, ker bi jih ^Slovenec** še derunciral zaradi njihove udeležbe na kongresu. LISTEK. Neko) besed o novodobnih popotnikih m izlet na Cetinje. (Konec.) Ob kukurikaiiju perutnine, mi-javkanju mačk in riganju osla sem se šetal tretje jutro že ob pol petih pred pošto. Kaj lepo se je glasil v to odhodnico kos nekje gori nad metropol itn nsko cerkvijo. Zdanilo se je bilo, ko smo se ob petih odpeljali. Sne-govi Lovčena so zabliščali v solnčnih žarkih. Moj sopotnik je bil mlad go-spodek, Srb iz Zagreba, ki je bil nameščen za stenografa v skupščini, pa se je vračal domov, ker na Cetinjn ni bilo vee posla zanj. Pravil mi je, da ga je v sušen posetil brat, ki se je vrnil potem v Kotor peš po tisti stari črnogorski poti, v katero sem se bil tudi jaz zagledal. Pisal mu je brat iz Zagreba, da je prišel k morju brez čevljev, s krvavima nogama in na pol mrtev. V duhu sem se zahvalil tistemu psu, ki me je bil tako neznansko na h ru lil pred cetinjsko vojašnico in me s tem odvrnil od one težavne pešpoti. $e dva druga sopotnika sta sedela v diližansi, oba Črnogorca. Eden — voznik Marko ga je imenoval Krivokapiča — je bil v črnogor- ski obleki, silen in brhek, drugi je nosil delavno frankovsko obleko. Ta je delal pri zidarjih, kakor .je rekel, 20 let izven Crnegore. In i sicer povedal, da je socialen demokrat, pa po njegovih nazorih sem ga prištel tej stranki; časih me je celo obhajala misel, da tiči v tem čokatem nezado-\ol jnežu srednje postave in togotne-ga obraza pravcat anarhist. Že njegova tuja obleka, tako redka na Urni gori, je pričala, kako se je odtujil domovini. Ti trije: Marko, Krivoka-pič in socialist so začeli drug drugega ponujati s cigaretami in kmalu so se zapletli v živ pogovor o ustavi, o duhanskem monopolu in o črnogorski bedi sploh. Socialist ni našel, kakor je pri teh ljudeh navada, nič dobrega na domačih tleh. O Črnogorcih je trdil, da so neuki ljudje, tla jim je edino Bog vse, vse drugo jim je malo mar, da vse beži iz dežele, kjer je črn narod in črna je zemlja, njegova postelja in nikdar ne bo bela. Iz njegovih besedi je zvenela puhla samozavest človeka, ki je šel po svetu in nabral nekaj fraz, pa misli, da ni več neuk in črn. Krivokapič mu je zdržano kimal, s prezirnim smehom na licu molče zroč na zasneženo skalovje in vijoč svalčico za svalčico. Voznik Marko je skraja z visoka gledal nanj, kakor bi mu ne bila všeč njegova obleka, ne njegova beseda. Ves drug se mi je zdel Marko nego pred predvčeranjim. Takrat je v de-žu in mrazu čepel na sedežu in tulil v gluho noč proti izseljevanju, ker je sedel za njim učen človek, profe- sor Sobajič, sam rodoljub, in pred takšnim je zavil svojo ljubezen do Crnegore v pesimizem; no danes, v to prekrasno jutro, je sedel žilav, živahen, čil in vzbočenih prsi pred Črnogorcem, ki je že odložil domačo obleko in hvalil vse tuje, in ni se mu zdelo primerno pred takšnim človekom prorokovati pogubo svoji domovini. Hladno je poslušal one nazore, ki so mu bili všeč. v tem ko je vsemu nevšečnemu in neumestnemu krepko oporekal, češ: ni še tako na koncu naša Črnagora. Nekateri nazori socialnega demokrata so se mi zdeli dobri, drugi neizpeljivi. Po njegovem mnenju naj bi se ogradilo Skadarsko jezero in obrežina nabija bi postala naj plodonosne jša zemlja na Balkanu; ob rekah Zeti in Morači, kjer je podnebje slično dalmatinskemu in italijanskemu, naj bi se nasadila vinska trta in južno sadje, pa tudi više v goratih krajih naj bi se izrabila in zasadila vsaka ruševina, ki tiči med skalovjem in poganja spomladi bujno travo. Država naj bi poskrbela, da se Črnogorce vse temeljiteje nauči rokodel stva, n. ju*, da bi bil takšen zidar kakršen je Lah, kateremu plačujejo po 4 K na dan, v tem ko domačin niti polovico toliko ne zasluži. Na nekem kraju ob naši cesti je hotel imeti sredi skalovja cementarno, opekarno in apnenico, na kar mu je Marko ogorčen razložil,da je govoriti lahko, a delati je težko, da je za vsako tovarno treba mnogo denarja, pred vsem pa drv ali premoga in vode in odjemal- cev, fla zaradi nedostatka teh stvari nikdar ne umre stati tovarna sredi pustih skal. Naposled mu je Še očital, da na Ornigori najbolj brusijo jezike tisti ljudje, ki so se povrnili s tujine bodisi s šol, bodisi z dela, da vsi ti govore in vedno nekaj hočejo, pa sami ne vedo kaj in nikjer ne najdejo mej svojim željam. Divje in z velikim zaničevanjem so švigale voznikove oči po socialistu in razsodil sem sam v sebi, da bi rodoljubni Marko vsakega klevetnika Crnegore najrajši telelmil v kakšen prepad, mimo katerih je peljala naša cesta. Krivokapič je stal na njegovi strani: enkrat je rekel, da kamen rodi le kamen, in drugikrat, da nikdar ne zrase na Lovčenu pšenica. Tako sem bil še poslednjo uro svojega bivanja na črnogorskih tleh priča razburjenja, ki v zadnjih časih tako mogočno giblje in ziblje s tem ubožnim ljudstvom. Bog ve, koliko vojne in socialne politike se bo še razmotrivalo na tej cesti, predno mine za Črnogoro doba niučeništva! Ali ji nova ustava kmalu prinese srečo in blagostanje, ali samo neslogo in neplodne notranje boje, ali se ustavnost sploh kdaj utrdi na tej zemlji in tako okrepi, da požene lep cvet in dober sad, o tem je razsodba še nemogoča. Ako hodiš na visoko goro polno skal, razpoki in in tajnih kotov, ne moreš je vse naenkrat spoznati; vsakokrat zazreš še nekaj novega na njej, kar ti je bilo doslej nejasno; strmiš v nepristopne prepade in na razrite robove in nič ne veš, kaj se skriva tam: tako še nič pravega ne vemo, kaj se skriva v zanimivi in častiti črnogorski kneževini. Na poti s Crnegore sem ob najlepšem vremenu v polni meri užival razgled, ga popotniki ne morejo preliva lit i, skraja razgled nazaj na divje razoru no, štramljasto in roglja-to pokrajino not do Skaderskega jezera, potem nepozabni, edini razgled na slikovito in členkovito kotorsko zatoko ter na široko morje. Na avstrijski strani sem hotel Krivokapič u pokazati, da umemo tudi na Slovenskem laziti po gorah. Ko je bil Marko ustavil pred banom, da napoji konje, sva s Krivokapičeni, pustivši ovinke poštni kočiji, udarila peš naravnost navzdol, kjer sva pod seboj videla bele cestne črte eno nad drugo. Mislil sem, da pridem dosti pred pošto zdolej na cesto, kjer počakam in si privoščim razgled na divno ohmor-je. Dvakrat sva skočila s podzidane ceste na ruševje in dveh strminah sva drla navzdol:' "Krivokapič skoraj kakor divji kozel, jaz skraja tudi gibčno, iskaje na skalnatih tleh mehkih ruševin za stopaj. Prni Črnogorec se je venomer oziral ter mi, boječ se za moje noge, klical: »Polako! Polako!« Na tretjo strmino, kjer ni bilo videti nič ruševin, pač pa trnje, je bilo treba s ceste po visokem kame-nenem podstavju. Moj kažipot je skočil kakor bi nič s poti na skalo, v tem ko sem jaz vrgel površnik naprej in potem oprezno plezal za njim. Prišel sem v golo pečevje in tam sem moral polahko, kakor mi je klical častno za Daše »Sokole«, tla so dobili na zletu 4. darilo. Ko se je podpisaval protest zoper anahronistični -svllabus«, sem bil kot Slovenec med petorico ali šestorico tistih, ki se jim je dal podpisati ta protest , med Jugoslovani samo jaz. Ko se je ol> sklepu kongresa v četrtek, dne 12. septembra predsednik reške sekeije, g. Mvslik, zahvaljeval javno raznim delegatom za udeležite v in sodelovanje, imenoval je ob burnem ploskanju eele dvorane tudi skromnega Slovenca Aškerca. Tako se ne postopa, Če se hode koga bagatelizirati! Generalni tajnik svetovne zveze svobodne misli, monsieur Fur-nemont. je v sklepnem govoru imenoval tudi nas Slovence, in Nemec Zenker se je takisto spominjal slovenske delegacije na kongresu. Dokazal sem torej, da Slovenei nismo bili na kongresu ni kakšna »tpiantite negligeable«, nego, da smo častno zastopali svoje svobodomiselne rojake. In v spomin na svetovni kongres v Pragi sem dobil tudi jaz kot delegat in referent krasen album »Stara Praha«, obstoječ iz sto umetniških fotohromotipijskih slik. Ta. album stane v knjigotržtvu 120 kron. Kar so dosegli naši »Sokoli« na mednarodni telovadni tekmi, to je dosegla slovenska deputacija na svetovnem kongresu svobodnih mislecev: predstavili smo svoj narod širnemu svetu, seznanili smo Slovence s tujimi narodi in jih opozorili na svoje kulturno življenje in na svoje borbe za eksistenco in svobodno misel. Torej dva velika uspeha v Pragi v enem letu! To je takorekoe začetek, da smo na svetovnih shodih izmenjali svoje »vizitke« z velikimi narodi. »Sokolih so pokazali in dokazali, tla smo tudi Slovenei telesno čil in za starogrško pagansko telesno vzgojo navdušen, torej moderen narod, mi pa. ki smo zastopali svoje rojake na svetovnem svobodomiselnem kongresu, smo za-svedočiii. da tudi naš narod hrepeni po idealni duševni svobodi, ki jo kategorično zahteva naša doba; pokazali smo slovenski delegati na tem sijajnem kongresu, tla smo do grla sili nadležnega, vsiljivega in anahroui-stičnega jerobstva predpotopnih »svllabiisarjev«! * Naj obreknjejo naši nasprotniki praški kongres kakor jim drago, njihova jeza priča najbolj, tla ima ta kongres velikanski pomen na nadalj-ni razvoj svobodomiselnega gibanja po svetu. Misli in plodovite ideje so se kar bliskale v sijajni dvorani na Žofinu. Bil je izreden užitek poslušati duhovite razprave. V taki družbi šele spoznaš, kako krasen je človeški duh, najvišja nam empirično znana inteligencija v vsemiru. spoznaš, kako krasna je svobodna človeška misel! Očitali so nasprotniki kongresu, da se na njem ni izpregovorila nobena nova misel. Ti modrijani pač ne vedo. da govorijo bedastoće. Ti modrijani so pozabili, da žive sami sredi naše dobe, ki jo od vseh strani osvetljuje, oploja znanstvena misel. »Novih' misli torej ni moglo biti na kongresu, ker je vsa miselna energija njegova bila že sama ob sebi sinteza modernega mišljenja in modernega naziranja o svetu. Le oblike, v kateri so se javljale misli na kongresu, so bile nove in temperament, s katerim so prihajale misli na dan, je bil svež in goreč. A zanimive so bile misli, izrečene na kongresu samo zato. ker so moj Črnogorec. Začel sem se bati za svoje ude. prihajalo mi je vroče. Po-Časno in po vseh štirih sem lezel po pečinah navzdol, meta je površnik pre«l seboj .Nič nisem imel časa in oči, da bi pogledal, kako je Krivokapič tekel prek ostrega skalovja vkljub svoji dolgi halji in šibkim opankam. Zabredel sem v hodeči? trnje in boriti sem se moral ž njim za površnik. Pad bi bil dohitel črnogorskega beguna, da ne bi slabo sodil o mojih telesnih zmožnostih, pa naglica ni bila dobra. Padel sem na robatem kamenju. ki me ji- do krvi oprnsnilo na roki. > Kj. kosmata kapa« sem si mislil, »s tem se pa ne moreš kosati! Bog ve, če si nisi pretresel možganov.« In ko sem se ogledal, kje sem, je Krivokapič že globoko pod menoj vpil: »Polako! Polako!« Ves upehan in razmrcvar-jen sem prišel na cesto s poštno kočijo vred. Les h Krivoknpiču se pridi mestni turist učit, kako se hribo-lazi. Ko sem tisto popoldne v Kotoru stopil na parnik, da se odpeljem v domovino, je z menoj vstopilo do petdeset s culami otovorjenih Črnogorcev; med njimi sem spoznal nekaj tistih, ki sem jih videl pri Alekseju Lajno-viču na Cetinju in so bili namenjeni v Ameriko. Trudni in izmučeni so se razpoložili na krovu in trije ali štirje so zakrožili neko tožno monotonsko pesem. Ti so imeli grenke občutke prvih ur po ločitvi od svojcev že za seboj in u da ni v svojo usodo so str- bile s v o h o d n e , ker niso pasirale ] ce azure s y 11 a o usa r j e v. Nič ne de, če govorniki niso bili sani i diplomirani in puacirani znanstveni velikani, ki stoje v Maver je-vem konverzaeijskein leksikonu. Tudi ljudje, ki nimajo ravno »svetovnega« imena, imajo včasih več duha in več misli, nego kaka »priznana« avtoriteta. Sicer pa so govorili na kongresu štirje vseučiliški profesorji: tir. K rejci, Ghisleri, Hektor Denis in tir. Carmin, ki delajo svojim univerzam čast. Sam češki učenjak tir. Krejči je več vreden, ko vsi katoliški bogoslov-ski profesorji na svetu . . .! Kdor se je udeležil praškega kongresa, ga ne pozabi do smrti. Bil je ta shod veličastna manifestacija za najsvetejše, kar imamo na svetu: za svobodo človeškega duha. Svoboda misli je predpogoj svobodi besede in svobodi življenja. Pa tudi mesto samo, kjer se je vršil naš kongres.je bilo kakor ust var jeno zanj. Čudovita lega zlate Prage, zgodovinska »patina«, ki leži na vseh praških čeških spomenikih, svobodomiselni češki visokokulturni narod, ljubeznivost mestnega prebivalstva . . . vse tt> je bil krasen milieu, v katerem se je kongresistom dobro godilo! Živela svobodna misel! Živela zlata Praga! Deželni zbori. G r a d e e, 18. septembra. Predložen je bil proračun splošnega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1908., ki znaša 420.000 K, dočim je znašal leta H)0b\ še 2Sb\.~>r>:>> K, leta 1905. pa samo 145.500 K. Vložene predloge in peticije so se izročile odsekom. Celo v e e, 18. septembra. Deželni odbor je predložil poročilo o delitvi občine Spodnji Dravograd v trško in okoliško občino. Okoliška občina se bo imenovala Ojstrica (Kien-berg) ter obsegala katastralne občine Kozji hrib, Gorico, Sv. Duh, Ojstrico. Št. Lovrenc, Pabenstein, Vič in Velko. Pretilog se je izročil juri-dično-političnemu odseku. Z a ti e r , 18. septembra. Posl. H i a n k i n i je predlagal, naj se povodom cesarjevega jubileja pomilo-ste vsi emigranti, ki so iz kakršnegakoli vzroka prišli v konflikt z vojaškimi zakoni. Nadalje je predlagal, naj se prizna veljava na zagrebškem vseučilišču napravljenim študijam. K temu predlogu so govorili še poslanci dr. T r e š i č - P a v i č i č , K 1 a i č , Prodan in Italijan dr. Salvi, nakar je bil sprejet soglasno, namreč tudi z italijanskimi glasovi. Brno, 18. septembra. Moravski deželni zbor se bavi že drugi dan s šolsko debato. Nemci pozivajo vlado, naj nastopi proti Cehom, da ne bodo vplivali na starše, naj ne vpisujejo svojih otrok v nemške šole. Posl. Bera n je dokazoval, da je deželni šolski svet nemško strankarski. Kritikoval je tudi med Cehi in Nemci sklenjeno spravo. D u n a j , 18. septembra. V deželnem odboru izdelujejo nov načrt deželnozborske volilne reforme, in sicer se ustanovi le nova splošna kurija s poslanci. Nagodbena pogajanja. D u n a j , IS. septembra. Minili ister zunanjih del baron A h r e n -i h a I je prevzel posredovanje med avstrijskim in ogrskim stališčem v nagodbi. S posredovanjem poskusi že v najkrajšem času. — Glasilo mini- meli čez valovito neznano morje. Niso ostali dolgo brez tovarišev po revščini: v Dubrovniku so se jim pridružili Dalmatinci in dalje gori ob obrežju sem bil povsod, kjer je pristal naš parnik, priča srce pret resu joč i 11 prizorov: stopali so na parobrod mladeniči, možje in starci, da se odpeljejo v daljne kraje za kruhom, a na obrežju so jokali žene in otroci solze bridkega slovesa. Zamišljen v njih trpko usodo sem se oziral na te siromašne popotnike 'k razreda. Kolika razlika meti njimi in popotniki L razreda! Tu večinoma brezmiselno pohajkovanje ženskih in nemoralno brezdelje moških, s katerim se ponašajo, pa bi se ga morali sramovali, ko bi imeli čut za pravičnost; tu sedita v prijetni senci široko in ošabno razmehkuženost in izobilje; a tam na o. razredu stojita mrki trutl in tihi obup, tam povešajo težke glave mučenik] dela ter Izpostavljajo žilaste tilnike pekočemu solncu in nanje gleda s kršne obali mučni glatl in rezka, solzna skrb. Vse gre dandanes v da leki svet: eni Iščejo na poti zdravila za razmehčane živce in razvedrila za dušo, obolelo v pohotnosti in razkošju, druge žene lakota in revščina iz zemlje, ki nima kruha za nje. Vrnite se kdaj, vi drugi, krepki in srečni v staro domovino z novimi, zdravimi, za naše pokrajine primernimi in izvedljivimi načrti in nazori! Pri vas je naše srce in naša ljubezen. Podlinibarski. stra zunanjih tlel »Fremdenblatt« poroča iz Budapešte, da se ogrski ministri zbero k ministrskemu svetu, kakor brž se vrne minister Andrassv z Dunaja, da se dogovore o nadaljnih korakih glede nagodbe. V ogrskih političnih krogih so uverjeni, da se bodo pogajanja nadaljevala v začetku meseca oktobra v Budapešti, ker mora 10. oktobra ogrska vlada stopiti pred parlament ali z gotovo nagodbo ali pa z akcijskim programom za slučaj, da se pogajanja razbijejo. Državni proračun. D u n a j , 18. septembra. Državni proračun za leto 1908. še vedno ni dogotovljen, ker zahteva finančno ministrstvo skoraj v vseh oddelkih čitanje večjih zneskov, in sicer bi rad finančni minister izčrtal okroglih 100 milijonov kron. Edino proračunu trgovinskega ministrstva je pritrdil finančni minister v polnem obsegu. Ustavne garancije na Ogrskem D u n a j , 18. septembra. Ogrski minister zunanjih tlel grof A n d r a -ssv je bil danes v avdijenci pri cesarju in prestolonasledniku poglavitno zaradi ustavnih garancij. Cesar je namreč ministru izrekel željo, naj zasliši tudi mnenje prestolonaslednika, ker se pri ustavnih garancijah gre za omejitev pravic krone, kar bo za bodočnost dinastije odločilnega pomena. Vsekakor mora minister iz-poslovati tozadevno pretlsankcijo, da jo predloži parlamentu že v prvi seji, kakor je obljubil, sicer bi I>i 1 primoran otlstopiti. Volilna reforma na Ogrskem. B u ti i m p e š t a , 18. septembra. Minister notranjih tlel grof A n -drassy je opustil prvotno namero, tla bi svoj načrt o splošni volilni pravici predložil najprej municipijam iu posebni euketi, temuč predloži načrt direktno državnemu zboru, in sicer najpozneje meseca novembra. Načrt je že popolnoma izgotovljen ter temelji na principu, da ima volilno pravico vsak '24 let stari moški, ki zna brati in pisati. Volilci, ki so ab-solvirali srednjo šolo, se uvrste v poseben razred. Druga kategorija obsega take samostojne obrtnike, ki delajo s pomočniki. Ves načrt pa je izdelan tako. da zagotovi nadvlado madžarskemu elementu. Metropoliti obtoženi veleizdaje. Carigrad, 18. septembra. Turška vlada je obtožila grške metropolite v Drami, Bitolju in Graveni zaradi veleizdaje. Posebno hudo je kompromitiran dramski metropolit, ki so mu oblasti zaplenile mnogo pisem, iz katerih je razvidno, da je bil glavni vodja grške bojne organizacije. Razpošiljal je navodila občinam in učiteljem, zbiral denar za četo ter bil v stalni zvezi z grškimi konzuli. Sedaj pa je dobila turška vlada proti imenovanim trem škofom tako obte-žilnega gradiva, da obtoži vse tri zaradi veleizdaje. Dogodki na Ruskem. V a r š a v a , 18. septembra. Ker se množe napadi na industrijalce,proglašeno je nad celim industrijskim krajem ojačeno vojaško varstvo. Petrograd, 18. septembra. Pred vojnim sodiščem se je začela danes obravnava proti bivšim članom vojaškega revolucijskega odbora, ki je razširjal v armadi revolu-cijske spise. Obtoženih je 151 oseb, med njimi IS deklet. O ti e s a , IS. septembra. Na neki ladji v Črnem morju so prijeli dvajset za častnike preoblečenih roparjev, ki so se vozili v I. razredu ter so nameravali med vožnjo oropati ladjo. Varšava, 18. septembra. Po večdnevni obravnavi je obsodilo vojno sodišče izmed 24 oseb, ki so tvorile v Starahovcih bojni odbor poljske socijalistične stranke, devet delavcev na vislice, dva pa v osemletno prisilno delo. Japonska proti Kitajski London, 18. septembra. Japonski uradnik Nišisava je izobesil na kitajskem otoku Prat as japonsko zastavo ter proglasil s tem otok za japonsko posest. Pratas je skupina otokov severno Filipinov ter bo dogodek posebno vznemiril Amerikane. Severnovzhodno tega otoka je otok Formoza, ki so ga zavzeli Japonci po vojni s Kitajsko. Otoki Pratas imajo potemtakem za Japonsko važen stra-tegični pomen. Seveda ni izključeno, tla ne nastanejo vsled tega ostre inkriminacije z Zetlinjenimi državami. Japonska vlada izjavlja, da je Nišisava postopal na svojo roko, česar pa ji nihče ne verjame. Nišisava je otok takoj prekrstil na svoje ime. Punt v Maroku London, 18. septembra. Mule j H a f i tl ima armado lb\000 mož, ki so vsi moderno oboroženi. Zadnje dni je prispel glavni agitator v Sahari, Mael Ainin s 600 oboroženimi v Marakeš. V Rabatu je še vedno nemi rut), in Zidje ter drugi Evropejci še večino beže v Safi in Mogador. V Casablan-ci pa vlada nasprotno skoraj popolni mir. 48 Židov, ki so jih puntarji odvedli iz Casablanee, je bilo te dni odkupljenih. Pariz, 18. septembra. Ko nastane v Casablanci popolni mir, odide večina francoskega vojaštva domov, v Maroku pa ostane le francosko s špansko posadko, da opravlja policijsko službo. General Drude je odrini] z večjim oddelkom v pokrajine plemena Nedi - Umas, ki ni poslalo svojih zastopnikov v Casablaneo. General jih hoče prisiliti, da sprejmo njegove mirovne pogoje. Jocialna vprašanja. Zavarovanje proti brezdelnosti. »Cesarski statistični urad« nemške države je izdelal spomenico, v kateri se razpravlja o tem, kaj se je ukrenilo tlosedaj glede zavarovanja proti posledicam b r ezdelnosl i in kakšni uspehi bo se pri tem dosegli. Po uvodni razložitvi o ciljih in temeljnih pojmih zavarovanja proti brezdelnosti se v spomenici vsestransko opisujejo tozadevne uredbe inozemstva, potem se tolmačijo nemške uredbe in predlogi. Stvarni uspehi teh preiskav dokazujejo, da proti brezdelnosti ne zadostuje le zavarovanje, temuč se je treba oprijeti tudi zabranjujočih sredstev splošnega značaja (namreč ureditev proizvajanja, splošna gospodarska politika, povzdiga ljudske izobrazbe, ureditev razmerja glede vajencev itd.),nadalje pa tudi s posredovanjem razpoložljivega dela (zasilni delavci), dočim naj bi branilo zavarovanje le pred gospodarskimi posledicami, ki nastajajo vsled brezdelnosti. Iz tozadevnega razlaganja pa je tudi razvidno, tla se gre pri hipni brezdelnosti omejenih krogov v kmetijstvu za gospodarski pojav, ki ima nekaj rednega in zakonitega na sebi, ki ga je po dobi. trajanju in obsegu vsled daljšega opazovanja mogoče preceniti in s tega stališča bi se zava-. rovanju pač ne stavile nepremagljive za varovalnotehiiične ovire. Nadalje se kaže. da je nevarnost za brezdelno.-i v posameznih poklicih zelo različna., v primeri s tem pa tudi potreba po zavarovanju proti posledicam ni enakomerna v vseh poklicih. Težkoče zavarovanja se pojavljajo predvsem pri določitvi in omejitvi pojma, katera brezdelnosl naj ima pravico do zavarovanja, še težja pa je kontrola pri izvedbi te določitve v prakso, kakor tudi pri ureditvi vprašanja, kedaj se tleh) mora sprejeti. Nekatere dežele so nastopile nekako srednjo pol med ustanovitvijo samostojnih obveznih blagajn za brezdelne, namreč sistem doki a-d e na obstoječe uredbe, bodisi delavskih zvez ali drugih organizacij, ki so si postavile za namen podpiranje v slučaju brezdelnosti. Napaka pri tej rešitvi pa je v tem. da se upošteva pri tem le tisti del delavstva, ki je organiziram) ali ima drugače dovolj inicijative, se samt) zavarovati. Ze-načenje neorganiziranih delavcev s tem. tla se jim priskrbe doklnde za hranilnico, se je izkazalo povsod težavno. Zavarovanje proti posledicam brezdelnosti s s a nt o p o m o č j o brc/ javnih sredstev se je skoraj v vseh deželah posrečilo za omejene delavske kroge, posebno v t o v a miški t> r g a n i z a c i j i. Delavci pa priznavajo le v omejeni meri samopomoč za normalno obliko zavarovanja proti posledicam brezdelnosti ter zahtevajo, naj bi stroške zavarovanja nosila c e 1 o k u p n o s t. Vsi predlogi so si edini v tem. da je obstoj in izpopolnitev tl e 1 a v -s k e g a posredova n j a velikega pomena za vsako obliko zavarovanja proti brezdelnosti. Razložitvi delavskega stanu v raznih deželah je ]K>-sv ečen drugi del spomenice. Predpogoj zavarovanja proti brezdelnosti je izkaz o delu in službi, ker more zavarovanje stopit i v veljavo le tedaj, ako istočasno ni bilo mogoče priskrbeti dela. Enakega pomena kakor za začetek podpore ali zavarovanja je tudi izkazovanje za konec zavarovalnega prispevanja, ker mora to prenehati, kakor hitro se priskrbi delo. Pri pretresovanju vprašanja, v koliko zadostuje sedanje stanje ali v koliko je sposobno za rešitev problema 0 zavarovanju za slučaj brezdelnosti, prihaja spomenica do zaključka, da pravzaprav kaj takega danes ni še nikjer, in da je treba šele izdelati, združiti in organično spojiti po-Samne oblike o izkazovanju dela, ker šele potem bodo dani predpogoji sa rešitev problema o zavarovanju za slučaj brezdelnosti. Bolezni v poklicih. Zelo važna točka v socialni skrbi za delavstvo je obramba delavstva pred b o 1 e z n i m i v pok M e u. Take bolezni so posledica zdravju škodljivega poslovanja v obrti in industriji ali proizvajanje gotovih, za fabrikate potrebnih predmetov, ki vplivajo Škodljivo na zdravje. Zabraniti bolezni v poklicu ni le v interesu delavcev, ki trpe pri t«*m telesno in kot skupina zaeno s podjetništvom tudi materialno vsled neugodnega vplivanja na finančni položaj delavskega zavarovanja vseh vrst, temuč tudi v interesu splošnosti, koje najvažnejša naloga je ohranitev za delo sposobnih ljudi z zdravim potomstvom. Razne drŽave, ki se zavedajo t«' svoje naloge ali važne dolžnosti, po s veča jo vsled tega zadnje čase podvojeno pozornost boleznim v poklicu pri delavstvu in njih posledicam ter izdajajo od časa tlo časa zakonodajne odredbe, tla se bolezni preprečijo, oziroma po možnosti odstranijo. Tej okolnosti se imamo zahvaliti, da zapade dandanes boleznim v poklica mnogo manj delavcev, kakor nekdaj, in ker bodo države v tem pogledu v zakonodajstvu še nadalje napredovale, je upati, da bodo v doglednem času take bolezni vedno redkeje ter se skrčile mi najmanjšo mero. Stadij bolezni v poklicu je postal nekaka specialna stroka, ki se ji posvečajo nekateri znameniti medi-cinci, posebno italijanski iti nemški, ki so ustvarili že obsežno strokovno literaturo. Meri temi učenjaki uživa posebno veljavo kot kapaciteta na tem polju prof. D e v o t o v P a v i -ji, ki je spisal knjigo »B o 1 e z n i tl e 1 a v c e v v p o k 1 i c u i n tl u -s t r i j e in obrt i«. V tej knjigi je zbral sistematično razne tozadevno razprave, ki so izšle v teku let v raznih strokovnih časopisih. O boleznih v poklicih vobče pripominja prof. D e v o t O, da so do zadnjega časa neprestano naraščale, in sicer v istem razmerju, kakor je naraščala industrija. Razširjanje starih, znanih bolezni pri posamnih poklicih se je v zadnjih letih omejilo, toda vsled novih industrijskih pojavov in neprestanih sprememb v starih, pojavljajo se vedno nove bolezni. Učinki nezdravih obrti se ne dado na kratko d »gnati. Te učinke je treba klinično in eksperimentalno opazovati, da se dobe s tem higienična in profilaktična sredstva. Zato je treba težiti za moderno higieno dela samo na onih temeljih, ki jih je podala fiziologija in jih ima podati patologija, čini se bo zavedala svoje socialne funkcije. Bolezni v poklicih se dele v šest skupin. Bolezni, povzročene po direktnem zastrupljeniu, so razširjene pri delavcih v industrijah, kjer se rabijo strupene surovine, kakor svinec, arzenik. baker, živo srebro itd., ali v (»hrtih, pri katerih se med delom razvijajo strupeni plini, kakor na primer pri izdelovanju raznih proizvodov iz kavčuka. V drugo skupino spadajo infekcijske bolezni, ki se pojavljajo pri delu. kakor artinomikoze in vrnnični prisad, ki se dobi pri kontaktu s kožami obolelih goved, tetanus in razne kožne bolezni. Tudi kuga spada semkaj, ker se ]K)javlja p« > kontaktu z inficiranim blagom. V tretjo skupino spadajo one bolesni, ki jih neposredno povzroča tlelo, krčna žila, obistne, srčne, trebušne bolezni itd. Tu sem spadajo tudi bolezni so- pil, ki jih povzročajo inhalacije prahu. Med neposredne bolezni v poklicu je prištevati pelagro, malarijo, revmatične in akutne pljučne bolezni. ker jih povzročajo krajevne razmere, v katerih opravljajo delavci svojo službo. Vse bolezni, ki izvirajo iz splošne depresije organizma, spadajo v šesto Skupino; povzroča jih pred« vsem prenaporno delo. Prvo mesto med temi bolezni zavzema jetika. Dnevne vesti. V Tjubljacv 19 septembra — Nacijonalizem v Ljubljani. Tekom četrtstoletja se je nekdaj nem-čurska Ljubljana prelevila v slovensko mesta Proces, ki se je izvršil, je bil popolnoma naraven. Napačno pa je, tla se zadovoljujemo s tem, kar smo dosegli, marveč treha bi bilo, tla nadaljujemo začeto delo vztrajno in z neizprosno energijo. V prvi vrsti je treba zatreti pojave narodne mlač-nosti in narodnega iiitliferentizma. Xi dovolj, če kdo priznava, da je Slo venec tn da pri volitvah voli s slovensko stranko ali rad ali nerad podpira nekaj slovenskih društev. Narodne dolžnosti segajo dlje. Pri Slo vencu mora biti vse slovensko. Zal,tla smo v zadnjem času imeli priliko opaziti nekaj prav neljubih pojavov. Spoznali smo nekaj rtulovin, ki hočejo veljati za slovenske, a govore s svojimi otroci samo nemško, spoznali smo precej ljudi, ki se štejejo med narodnjake in glasno trkajo na prsi svojega uarodnjaštva, vse svoje potrebščine pa kupujejo pri narodnih sovražnikih. Spoznali smo pa tudi precej dvoreznih nožev, ljudi, ki l vsako nogo stoje v drugem taboru. (Dalje v prilogi). Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 217.. dne 19. septembra 1907. Ce n. pr. slovenski trgovec prodaja »Sftdmarkine« vžigalice, je U> gotovo neodpustljiva brezznačajnost. Tudi taki slučaji so nam znani. Veseli nas pa, da je neki tak mož dobil zasluženo lekcijo. Prišli sta v njegovo prodajalno dve gospodični in nekaj kupili. V tem, ko so jim zavijali kupljeno blago, sta videli, da ima dotični trgovec, ki hoče veljati za Slovenca, v svoji prodajalni — Siidmarkine vžigalici1. Dotični gospodični sta dali primernega izraza svoji ogorčenosti in odšli, ne da bi vzeli, kar sta naročili in s trdnim sklepom, da več nc prestopita praga dotične trgovine. Naj bi ti vrli gospodični našli mnogo posnemovalk in posnemovalcev; le z brezobzirno odločnostjo se da zatreii narodna mlačnost in ugnati nemška ošabnost. Nemci že davno tako postopajo. Poznamo nekega Nemca, ki pretepe svojega otroka brez pardona, če ig-raje se z drugimi otroci spregovori slovensko besedo. Ni dolgo tega, kar so tri nemške punice v starosti 13 do 16 let stale pred neko slovensko trgovino in ogledovale izložbo. Ena teb punic si je hotela kupiti neko stvar in se je opravičevala napram svojima tovarišicama, da te stvari ni drugod dobiti kot v tej slovenski trgovini. Tedaj pa se je oglasila ena prijateljic, hčerka znanega nemškega zdravnika, in je rekla: »Ce bi jaz kako stvar šetako rada imela (ums Le-ben geni) se ji rajši odpovem, kakor da bi jo kupila v slovenski trgovini.« Tako vzgajajo Nemci svoje otroke, tak duh presinja kranjske Nemce, ki vsi žive od Slovencev in v t ti kili razmerah je res potrebno, da nadaljujemo nacijonaliziranje Ljubljane in sploh dežele kranjske z največjo brezobzirnostjo. Pripraviti je ljudi do tega, da bodo ne samo z besedami priznavali, da so Slovenci nego to dosledno in neizprosno dokumentirali z dejanji. — Klerikalci in socialni demo-kratje v Trnovem. Živahno politično gibanje, ki se je vsled Političnega in prosvetnega društva za K rakovo in Trnovo ravno v tem okraju krepko razvija, sili vsakega posamičnega človeka, da pokaže svojo barvo. Tu so jasno ločeni pristaši vseh strank. Vendar obstoj i ta zdaj v javnem življenju le dva tabora. V enem taboru so naprednjaki, v drugem pa skupaj klerikalci in socialni demokrati. Kar smo namreč prej opazovali, to vidimo sedaj jasno, namreč da so se rdeči so-drugi s črnimi sodrugi združili. Socialni demokrati sicer vedno pravijo, da so napredni in svobodomiselni, v resnici pa to vendar niso. Vsaj v trnovskem okraju igrajo žalostno politično vlogo. Hodijo le v klerikalno gostilno in se načelno izogibajo go-stilen, ki so v naprednih rokah. V Trnovem je le Kotnikova gostilna klerikalna in tu se Kristanovi in Dermotovi sodrugi brat i jo s klerikalci. No, to bi ne bilo nič značilnega, ali značilno je to, da tako socialni demokrati kakor klerikalci psujejo in napadajo naprednjake. Povej mi, bratec, s kom občuješ, in povedal *i boni, kaj si. Klerikalce in socialne demokrate silno jezi, ker jih je malo, a naprednjakov vse polno. — Usiljevanje nemščine. Naravnost brezobrazno je že, kako kranjska deželna vlada vsiljuje nemščino. Zdi se, kakor da so ti ošabni gospodje pri dež. vladi vsled svojega lenare-nja že kar pozabili slovenski ali pa sodijo, da jih klerikalno-nemška zveza opravičuje, vsiljevati trdim slovenskim občinam nemške dopise. Kaj si že vse dovoljujejo ti ljudje, priča naslednji slučaj. V občini Krtini pri Dobu bodo zidali šolo in sicer za večji okoliš. Stavbo bodo morali plačati prebivalci. Vlada pa je jako obširni proračun doposlala prizadetim županstvom v nemškem jeziku. V teb občinah ni nihče lako zmožen nemškega jezika, da bi mogel, umeti stavbinski proračun, ki kar mrgoli tehniških izrazov, izmed županov pa sploh nobeden nemški ne zna. Nekateri župani so morali najeti in plačati posebnega prelaga-telja, da jim je vladni proračun preložil na slovenski jezik. Občina Krtina pa je sklenila, da vrne vladi njen proračun z zahtevo, naj ji ga napravi v slovenskem jeziku, k t nima denarja, da bi ga proč metala samo da bi za svoje slabo delo itak sijajno plačana deželnovlndna gospoda mogla lenobo pasti. — Samo nemške uradnike menda imajo na postaji na Jesenicah. \ nedeljo so imeli službo štirje uradniki, izmed katerih nobeden ni znal niti besedice slovenski. Slovensko občinstvo, ki ga je bilo polno na kolodvoru, je zaman zahtevalo v svojem jeziku voznih listkov, službujoči uradnik ni hotel poznati slovenskih postajnih imen. Ljudje so se pritoževali in glasno zahtevali, naj se jim pošlje uradnika, ki bo vešč slovenskega jezika. Da se njihovi zahtevi ni ligo dilo, je naravno, saj so bili v službi« sami taki uradniki, ki ne znajo ali nečejo znati niti besedice slovenski. Opetovano smo že protestirali proti postopanju železniške oprave, ki na- stavlja na naših tleh, kjerkoli ji je le mogoče, nemške uradnike, ki vsled neznanja jezika absolutno niso spodobni za službovanje na Slovenskem. Kakor pa vse kaže, so pritožbe slovenskega občinstva in časopisja popolnoma brezuspešne, zato pozivamo slovenske poslance, naj store svojo dolžnost in železniško upravo prisilijo, da bo na naših slovenskih tleh nastavljala samo take uradnike, ki so vešči slovenščine! — Kaj je s »čudežem« na Brezjah? Glasovi o »čudežnem« ozdravljenju na Brezjah so potihnili. »Slovenec«, »Domoljub« in »Bogoljub« molče sedaj, saj so dosegli svoj namen. Brezje je prišlo na glas, da se gode tam čudeži in nevedno lahkoverno ljudstvo drvi sedaj trumoma na to božjo pot ter žrtvuje na oltar čudodelne Matere božje svoje težko prislužene novčiče, ki izginjajo nato i »rez sledu v nikdar polni malhi pre-Častite duhovščine. To se je hotelo doseči s »čudežem« in ker se je ta premeten načrt tako lepo posrečil, vzdržujejo naši klerikalni listi pra-znoverno ljudstvo molče v veri na ta čudež«, dasi vedo sami bolj kakor kdo drugi, da ni ta »čudež« ničesar drugega, kakor navadno sleparstvo in goljufija. Seveda vera v ta »čudež« je za gotove duhovne gospode in za cerkev na Brezjah dragocen zaklad, zato bognezadeni, da bi kdo dvignil goljufivo kopreno, ki tajinstveno zakriva »čudoviti« dogodek na Brezjah. No, mi nimamo vzroka, da bi šli na roko duhovnim gospodom in jim po-magali držati ljudstvo v praznover-stvn, zato hočemo brezobzirno razgaliti sleparstvo, ki se je uganjalo in se še uganja s »čudežem« na Brezjah. Predvsem bodi konstatirano, da dekle, ki je bila baje čudežno ozdravljena, nikdar ni bila tako bolna, kakor se je pripovedovalo in kakor se je pisalo po klerikalnih listih. Kakor se nam poroča iz povsem zanesljivega vira z Gorenjskega, je bila ne mnogo časa preje, ko se je zgodil čudež«, pri zdravniku dr. G. neko dekle, mu kazala nogo in ga prosila, naj ji da spričevalo, da je neozdravljiva. Ker dr. G. tega ni hotel storiti, iiu je, kakor se nam sporoča, obljubljala vse mogoče, ako ji izpolni njeno zeljo. Ker se zdravnik le ni dal omehčati, je odšla in nekaj časa nato se je bliskoma razširila vest po deželi, da je v cerkvi na Brezjah na čudi žen način ozdravela neka mlada ženska, ki je bila neozdravljivo bolna. Če je bila ta »ozdravljenka« identična z onim dekletom, ki je pri dr. G. iskala spričevala, ne bodemo preiskovali, ker nam bo to pač razložil — »Slovenec«. Ce pa bo škofov list molčal, bodemo pa govorili mi! Za sedaj ima besedo »Slovenec«! — Iz Gornje Savinske doline se aam piše: Prof. dr. Verstovšek mora imeti bore malo opravka na gimnaziji v Mariboru, sicer bi ne imel časa se ob začetku šolskega leta klatiti okrog po klerikalnih shodih. V nedeljo, 15. t. ni., je bil na shodu novoustanovljenega klerikalnega društva v Mozirju ter je od kaplana Gosaka zbrane klerikalne podrepnike navduševal za tisto puhlo in hinavsko krščanstvo, ki ga nosijo vedno na jezika taki klerikalni voditelji, kakršen je bas prof. Verstovšek. Ni še dolgo od tega. ko je bil ta mož najhujši liberalec, ko mu je bila vsaka druga beseda »črnuh«, sedaj pa se je na mah prelevil, ter je postal ultra klerikalec. Pravi vzrok tega gotovo čudovitega spreobrnjenja pa je njegovo neskončno hrepenenje po mandatu. Poučevanja na gimnaziji se je ta izborni profesor in velik prijatelj mladine ž«' naveličal, zato si misli, ako postane poslanec, dobim dopust, vlečeni celo svojo dosedanjo plačo, živim brez vsakega dela in imam poleg tega še dobre in mastne dijete. To so tista krščanska načela, ki so liberalnega profesorja privedla v klerikalni tabor. Ker pa spoštovani g. profesor dobro ve, da razsodni ljudje vso to njegovo hinavšcino poznajo, zato se tudi nikjer med nje ne upa. Tudi v Mozirju se rji nikjer upal očitno pokazati, temveč s«' je prav na skrivnem priplazil ter prav tako zopet hipoma odlazil. Le nekateri so ga baje videli, kako jo je mahoma od-kuril v družbi tistega njega celo vrednega božjega namestnika, ki drugega ne zna, kakor povsod med ljudmi delati in vnemati zdražbo in sovraštvo. Kot jako domišljav profesor že tudi sanja o tistem plačilu, po katerem tako hrepeni in katero se nadeja že pri prvi priliki sprejeti za svojo veliko značajnost in res požrto-valno in nesebično delovanje. Od klerikalnega društva, ki ga je g. profesor počastil s svojo velečastito navzočnostjo in kojemu načelu je vrli kozjebradec, se pa z vso gotovostjo nadeja, da bode že pri prvin volitvah zanj vse svoje moči zastavilo ter mu pomagalo, da dobi mandat, po katerem njegovo domoljubno srce tako močno hrepeni. Slava vam, vrlozna- čajni g. profesori — Iz politične službe. Okrajni komisar g. Mihael pl. Zois v Radov- ljici je dodeljen v službovanje centralni komisiji za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. — Šolske vesti. Zaradi bolezni je dobila dopust gospa Ivana Beg-P r a p r o t n i k , učiteljica na osem-razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Na njeno mesto je imenovana za suplentinjo absolvirana učiteljska kamlidatinja gdč. Marija Sodnik. Iz gledališke pisarne. Tenorist slovenske opere, gospod Stanislav Jastrzebski je dovršil svoje študije v Milanu pri profesorjih Gio-vanniniju in Guaniju in v Be-rolinu pri profesorjih Schirmannu in Garrisonu. Pel je doslej v Varšavi skozi tri sezone, dalje kot gost v Moskvi, Vilni, Minsku, Kijevu in Odesi. Njegove najboljše vloge so Cani o („Glumači"), F au s t („Faust"), Turi d d u („Cavalleria rusticana"), Trub ad ur („Trubadur"), Don Jose („Carmen"), Cavaradossi („Tosoa"), J on tek (nHalkau), Štefan („Strašni dvor"), Flis („Flis"), Janko („Prodana nevesta") itd. Kritika mu brez izjeme priznava obsežen, plemenit glas in poudarja njegov eleganten nastoo in okusno igro. Žensko telovadno društvo y LJubljani vljudno naznanja, da je redna telovadba ob sredah in sobotah ob 6. zvečer v „Nar. domuu. — Pri mednarodnem šahovskem turnirju v Karlovih varih je dobil Slovenec Milan Vidmar iz Ljubljane šesto darilo v znesku 600 K. Vseh daril je bilo 12. Znasi klerikalci agitator Ras- berger, ki je bil svoječasno restav-rater pri Hafnerju, je bil te dai pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen radi goljufive kride na 1 mesec za-pv ra. ,,Svobode" 2. številka je te dni izšla. „Svoboda" izhaja 15 vsakega meseca v Celju in je glasilo svobodomiselnega narodno-na-prednega dijaštva. List smo priporočali v izdatno podpiranje slovenskemu občinstvu že, ko je izšla prva številka; veseli nas, da lahko to priporočilo z vso pravico ponovimo da nes, ko je izšla druga številka. Z veseljem in zadoščenjem beležimo, da vsebina „Svobode" dokazuje, da se nahajajo mladeniči, ki so si nadeli nalogo organizovati narodno napredno dijaštvo, na pravi pot« in da bo njihovo delovanje uspešno, ako se bodo ravnali po načelih, ki jih razvijajo v „Svobodi". „Izobrazba in delo", to geslo so si napisali na svoj prapor dijaki, ki se zbirajo okrog „Svobode". Slično geslo ima, Če se ne motimo, tudi narodno radikalno dijaštvo, da torej med slovenskim naprednim di-jaštvom obeh sfcraj pravzaprav ni nobenega bistvenega razločka več. Nesoglasje, ki loči obe struji drugo od druge, bo sčasoma, kakor se kaže, postalo tako neznatno, da se ga bo dalo z lahkoto premostiti, ako bo le količkaj dobre volje na obeh straneh. In če se bo v doglednem času posrečilo odstraniti vsa nesoglasja, bo to vsa napredna slovenska javnost pozdravila z odkritosrčnim veseljem. Zato moremo le pohvalili pametno stališče, ki ga je v tem oziru zavzela „Svoboda", ki piše med drugim: „Z veseljem jemljemo na znanje pohvalne besede radikalnega glasila o naši struji z upanjem, da pride morda vendar enkrat do ožjega stika med nami . . . Pamet na obeh straneh — in zgoditi se zna nekaj, kar bi razveselilo ves slovenski narod !u — Vsem somišljenikom priporočamo „Svobodo" kar najtopleje, naj jo podpirajo z izdatnimi gmotnimi prispevki in naj agitirajo zanjo v krogu svojih znancev. Živahno gibanje, ki se je pojavilo med narodno naprednim di-jaštvom, ne sme zaspati, treba ga je negovati in podpirati moralno in gmotno. Naj stori torej vsak napredni Slovenec svojo narodno in strankarsko dolžnost. Najmanj, kar se sme od vsakogar zahtevati, je, da se naroČi na „Svobodo". Tri krone, kolikor znaša naročnina, premore vsakdo. Naročnino in vse druge prispevke je pošiljati na naslov: Uredništvo „Svobode" v Celju. Za ljudske knjižnice so nadalje dai ovali slov. akad. fer. društvu „Gorotan" : G. Jože Zmajev v Celovcu 6 knjig (Mohorjevih); g. Frauce Štele, zborovodja „Lire" v Kamniku, 2 zvezka dr. Tavčarjevih povesti ; nekdo je poslal v prosveto slov. življa na Koroškem 70 kron; g. Vekoslav From, učitelj v Radin cih, 11 knjig (5 Mohorjevih). Prisrčna hvala! Cenjene rodoljube prosimo, da nam ne pošiljajo knjig Družbe sv. Mohcrja, ker jih ne moremo porabiti za ljudske knjižnice, prosimo pa več denarnih sredstev in dobrih knjig. Prispevki naj se blagovolijo poslati podpisanemu Za slov. akad. fer. društvo „Gorotan": iur. Rafko P etri 5, tč. predsednik na Lešah, p. Prevalje. K I. kranjskemu gost lnlčar- skemil shodu Po končanem zborovanju v torek dne 17. t. so se ude-ležniki razšli po raznih gostilnah na obed. Največ se jih je podalo v hotel „Ilirija", kjer so se mnogi udeležili banketa. Preden so sedli k obedu, se je dala vsa družba še fotografirati, da dobi vsak trajen spomin na prvi kranjski gostilničarski shod. Vsled aranžiranja k slikanju se je banket pričel šele ob 3. popoldne. Okoli Vs 5. vstopi ljubljanski župan in državni poslanec g. Ivan Hribar, kar je izzvalo gromovit pozdrav viharnih živio klicev in ploskanja. S prihodom g. župana se je pričela vrsta napitnic. Prvi napije načelnik g. Tosti državnemu poslancu in županu stolnega mesta Ljubljane g Hribarju, zahvaljujoč se mu za brez plačno prepustitev dvorane ter za sodelovanje pri .zborovanju. Ta na-pitnica je bila pozdravljena s frene-tičnimi živio klici. Takoj se oglasi g. župan in izjavlja, kako ga veseli taka izborna družba, omenja zborovanje, o katerem je slišal, da je bilo zelo živahno, želi, da bi ta skupnost mnogo izdala in naj bi vse najbolje uspelo, za kar se potegujejo. Pohvali ljubljansko zadrugo osobito njenega nad vse delavnega načelnika gosp. Tostija, želi vsem gostilničarjem najboljših gostov in pa, dasi smo vsi zavedni kristjani — prav malo krstov (v kleti), naj se drže le tega, da bodo točili vedno najboljšo kapljico ter dvignil čašo na zdravje vseh zbo-rovalcev I. gostiiničarskega shoda. Gospod Fajdiga iz Kamnika se zahvali načelniku ljubljanske zadruge za započeto akcijo, kajti kal vsega gibanja je došla iz Ljubljane. Obžaluje, da ni bilo ne enega klerikalnega poslanca blizu; to so tisti, ki pravijo, da so ljudski zastopniki, a briga za ljudstvo jim je le na jeziku. Zato čast edinemu udeležniku poslancu g. Hribarju! čestita Ljubljani na tem možu, vsa dežela gleda nanj, drugi pa so zamudili čas, da bi jih mi spoštovali. Napije v prvi vrsti na čelniku zadruge in vsem Ljubljančanom, kateri so izvojevali zmago. G. K en da porabi priliko g. županu potožiti, da je magistrat z naredbo, da se morajo koncerti že ob 11. ponoči končati, prizadel prijateljem glasbe hud udarec; Ljubljana je napredna, naj se ne ravna po 200 let starih postavah, naj ostane, kot je bilo poprej, da ne bodo nas tujci zasmehovali, da smo malome3tni. Gosp. župan odvrne, da ga veseli, da se g. Kenda zavzema za umetnost in moderno, pojasni pa, da je naredba naperjena le proti razbijajočim orke-strijonom, proti iepi godbi pa se ne bo postopalo tako strogo, naj Je na roČi cenjenim tovarišicam in tovarišem, naj goje bolj umetniško glasbo. Gosp. Franchetti omenja, da je bila ta akcija potrebna, kar dokazuje tako velika udeležba iz dežele in drugih krajev; kot načelnik deželne zveze obrtnih zadrug na Kranjskem si dovoljuje udeležnike shoda iz Istre, Goriške, Štajerske, Dolenjske, Gorenjske in Notranjske najprisrčneje pozdraviti. Gosp. L i b i s c h, zastopnik goriške zadruge, pravi, da mu srce veleva, da mora spregovoriti, ker prizuati mora, da tako urejene zadruge si š* mislil ni; pohvali delavnost naČelnikovo in želi, da bi imeli v Gorici takega. Bog ga ohrani še mnogo let! Zahvali se iskreno za izkazano ljubeznivo prijateljstvo, katero so izkazali LjubljanČanje goriškim delegatom, zahvali se tudi županu, ki se je udeležil zborovanja in še posetil banket ter kliče najpresrč-nejši živio Ljubljani. — Odposlanec iz Opatije pozdravlja v imenu tovarišev v Opatiji ter želi, da bi se tudi državnega kongresa v Opatiji dne 16. okt. po možnosti udeležili. Gosp. Franchetti nazdravi drju B:odigu, katerega delovanje kot zadružnega inštruktorja je v resnici pri-poznanja vredno. Ta se zahvali in omenja, da prepotuje večinoma vse slovenske dežele, povsod najde najboljše ljudi, samo eno napako imajo, da so preskromni, da premalo hvalijo svojo krasno slovensko deželo, premalo reklame je med gostilniškim stanom. Želi, da bi se tudi druge obrti na Kranjskem razvile tako, kakor so razvite v severnejših deželah monarhije. Gosp. Avg. Z a j c nazdravi ženam, katere se enakovredno trudijo v obrti; gosp. Tosti najstarejšim in prvotnim sotruduikom zadruge gospodu Beliču in Zajcu Alojziju. Ko Še nestor slovenskih humoristov gospod H o lz nazdravi ude-ležnikom kongresa, se ofioijalni del konča. Napivalo se je še vsestransko in navduševalo za zapričeto akoijo. Vrli Nabrežinci podprti z domaČimi pevci so prepevali. Ljubljanski sekstet je izborno in neumorno igral in žel zasluženo pohvalo. Udeležniki so ostali do pozne noči skupaj, kar je dokaz, da je bil banket izboren, vina vseskozi pristna in najboljša, kar vse dela gospodu Novaku Čast in najboljše priporočilo. Važno za vinogradnike. Samo-čiste vinske droži za povretje vinskega mošta se dobivajo na kmetijsko-kemiČnem preizkuse v ališču za Kranjsko v Ljubi j a ni. Cevka samoČistih droži stane 24 v, s pošiljat vij o in z navodilom o uporabi pa 30 v. Pravilno uporabljene samoČiste droži' povzročijo hitrejše in čistejše ki penje (vretje) vinskega mošta, vsled česar se vino hitreje čisti in dobi boljši okus. Obratno ravnateljstvo o. kr. priv. Južne železnice na Dunaju je trgovski in obrtniški zbornici, ki je opozorila na izredno živahen promet, naznanilo, da bosta brzovlaka št. la in 2a na progi Dunaj Ljubljana in obratno, ki bi morala po dispoziciji v voznem redu voziti le do 22. in 23. septembra t. 1., ostala v prometu do 30. septembra t. 1. Shod čebelarske podružnice na Vrhniki. V nedljo, 22. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši na Vrdu pri gospodu predsedniku podružnice Fur-lanu čebelarski shod. Predaval bo o umnem čebelarstvu g. Ant. Likozar, nadučitelj iz Ljubljane, člani, kakor tudi prijatelji čebelarstva se vabijo, da se shoda v obilnem številu udeleže. Domača gostilniška zabava. V nedeljo zvečer je prišlo 15 fantov z Jezice, Male vasi, TomaČevega, črnuČ in Spodnjih Gamelj v Lovše-tovo gostilno v Snebrjah. Pred polnočjo je začel Andrej Jakopič z Jezice razsajati in ko so ga mirili, padli so JežiČam po Saeberčanih s stoli in s kozarci po gostih, ki so pobežali ali se skrili pod mizami. Gostilničar ima G0 K Škode, ker so divjaki vse razbili, kar jim je prišlo v roke. Izpod Šmarne gore se nam piše: Prišel je jesenski čas, turistom bode zaprta pot do daljnih planin in zadovoljiti se bodo morali z izleti na gore v ljubljanski okolici, od katerih je najbližja in vsled krasnega razgleda najpriljubljenejša Šmarna gora. To goro pohaja vsako leto na tisoče romarjev in izletnikov. Vsakdo bi si torej mislil, da mora biti na Šmarni gori za izletnike vse najboljše preskrbljeno. Cerkev, ki pripada župniji vodiški in ima veliko premoženje, je zanemarjena, gostilna pa, ki jo oddaja župnik, v jako slabem stanju. Okna so strohnela, šipe razbite, vna-njih oken sploh ni, mize in stoli, oziroma klopi polomljene, tla menda iz 1. 1754 taka, da se desk ne vidi. Ali bi ne bilo mogoče napraviti nekaj novih miz, klopi in stolov, popraviti okna in nabaviti nove posode za gostilno, za katero se dobi precejšnja najemnina? Od najemnika, ki je od danes do jutri na gori, se tega pač ne more zahtevati. Smrten padec. V Hribcah pri Moravčah je padel 591etni kočar Valentin Završnik z oreha, ko ga je tresel in se pri tem ubil. Še nekaj o državni železnici. Poroča se nam z Goriškega: Jako veliko se je dosedaj že pisalo o tej železnici, toda še vedno se godi polno nepravilnosti in je vsaka pritožba utemeljena. Na postajah državnih železnic se pač ne vidi in ne Čuje drugo kakor — blažena nemščina. Tako misli n. pr. vratar na postaji v Gorici, da ima samo nemške potnike in radi tega ni potrebno, da bi se posluževal slovenščine pri napovedi, kam da vlak odpelje. Tudi konduk-terji z največjo težavo imenujejo kako postajo v slovenskem jeziku ter imajo sploh navado, da nahrulijo kmeta v popolnoma pohabljeni nemščini, kaj da hoče in kam se ima obrniti. V železniških vozeh dobiš ali samonemške, ali pa nemško-česko-francoske napise in pojasnila za potnike. In to na železnični progi, ki skoraj izključno po slovenski zemlji teče ter ima pretežno veČino potnikov iste narodnosti. Kako more ubogi seljak potem dotično tiskovino razumeti? Pa se nekaj: Ob nedeljah je navadno jako velik pritisk ljudstva, ki se pelje na različne kraje. Že v Gorico se pripeljejo vlaki nabasano-polni potnikov, a tu jih pa zopet čaka vse polno. In mesto da bi se sedaj v Gorici privesiio par novih vozov ter pomislilo, da se bode ljudstvo zvečer vrnilo, ter se bodo vozovi zopet potrebovali, se natrpa ljudi ne samo v že itak prenapolnjene vozove, marveč še celo — Čujte in strmite — na terasah pred vhodom (torej zunaj voza) morajo stati. Ali ni to zoper varnost življenja in ali ni to sploh postavno prepovedano? Ker ima pa ta proga, kakor znano, mnogo predorov, mora tak potnik pri vožnji skozi predore vse polno dima požreti in se s pepelom, ki ga izpuha lokomotiva, ves zamaže. Plačati pa mora ravno toliko, kakor drugi potniki! Najlepše prizore se vidi zvečer, ko se ljudje vračajo domov; treba iti samo na tak kolodvor izven Goriee, pa opazovati, kako se ljudje trgajo in pehajo, da bi dobili vozne listke. Ker je toliko ljudstva, ne more uradnik pri najboljši volji vsem postreči ter se mora veliko od njih brez listkov odpeljati ter imajo mnogo sitnosti med vožnjo. Radi tega si dovoljujemo vprašati slavno direkcijo, zakaj ne uvede takoimenovanih „tour-retour-listkovu, ki bi kakor potnikom, tako tudi uradniŠtvu mnogo truda in sitnosti prihranili. Tudi se blagajne pred odhodom vlaka prehitro zaprejo, tako da človek, ako pride par minut pred odhodom vlaka na kolodvor (kar se zgodi, ako se zanaša na javne ure), ne more listka dobiti, ter mora, ako gre brez njega na vlak, kazen plačati. Tudi bi bilo priporočati, ako bi se k blagajnami postavili koga od železničnega osobja, ki bi pri tem velikem navalu ljudstva pazil na to, da bi se samo z ene strani do blagajne hodilo, ne pa da rijejo ljudje z obeh strani tja ter ne more potnik, ki je listek kupil iz gnječe ven, ali se pa na pol zmečkan skozi pririje. Treba nujne odpornoČi!! Ljudska knjižnica v Mata jI vasi« Dne 8. t. m. je bila otvoritev te ljudske knjižnice. Pri tej priliki predaval je g. Avgust Dell Lin z, stud. jar. iz Hruševja o pomenu ljud skih knjižjaic ter g. Fran Gombač, dež. komisar za vinstvo in sadjarstvo, o umetnem gnoju in sadjarstvu. Obema kakor tudi vsem, ki so pripomogli do ustanovitve knjižnice, se je zahvalil gosp. Milan Znideršič ter izročil knjižnico g. nadučitelju Antonu Peganu v varstvo in upravo. Knjižnica šteje preko 200 knjig leposlovne in znanstvene vsvbine. Nesreča. V Roženperku pri Trebnjem je mlatilni stroj odtrgal roko do zapestja Dietnemu sinu posestnika Matije E o g 1 j a. Skala je padla na 63letnega železniškega delavca Antona B r o -bana iz Mokronoga, ko je blizu Mirne tolkel kamenje v kamnolomu. Bd je na mestu mrtev. Umrl je v Starem trgu pri Ložu ondotni poštar g. Viktor V a d n o u, zaveden narodnjak. Blag mu spomin! Iz Planine se nam piše: Dogodek, ki se je pretekli mesec pripetil na neki veselici v našem trgu, je dal pDomoljubovemu" dopisniku iz Logatca povod, da je mcgel zopet en krat stresti klerika no škodoželjnost in sovraštvo na ondotnega župaua. Ne pride nam niti na um braniti g Mu!leya, kateremu je ta četudi čudni fenomen rkatoliškea ljubezni do bliž njega brezdvomno toliko mar kakor lanski sneg, ako ne še manj, ali dogodek sam zasluži po našem mnenju pozor* nost od docela druge strani, kakor pa zaradi tega, da jo je enkrat oholi in izzivajoči Nemec po svoji lastni krivdi skupil od slučajno navzočega g. Mull'iva ml Šiandal prve vrste je namreč za Pianino, da si upa pri tegnent tujec izzi ati popolnoma mirne in dostojne slovenske družbe. Wiu dischgriitzevim uslužbencem raste sploh greben v zadnjem času kakor mladim petelinom. Pa saj ni čuda, ko imajo navdušene zagovornike in prijatelje med tržani samimi. Imena za danes zamolčimo, dasi bi vedeli mnogo zanimivega povedati o prokleti narodni mlačnosti naše Planine. Obžalujemo le, da niso navzoči gostje izzivače, predvsem nadutega Schla derja z mirnejšim, a zato bolj ladikal-nim sredstvom poučili, kako se ima vesti tujec proti domačinu, oziroma kaj zahteva olika od vsaj nekoliko izobraženega človeka. Postavilo naj bi se ohole germanČke pred vrata ter dalo vsakemu še par zaušnic za slovo in prepričani smo, da bi jim tudi na ta način za vedno prešlo veselje motiti Slovence v njihovi zabavi. Gosp. Schlader si naj blagovoli enkrat za vselej zapisati za svoja visoka ušesa, da: „Kdor išče, ta najde!u V Ameriko je pobegnil! kakor poročajo nemški listi, Anton Zock, solicitator pri notarju Kolšku v Šoštanju. Oškodoval je baje graški denarni zavod „Selbsthilfsgenossen-schaftu za 1200 kron in za manjše vsote „Olepševalno društvou in „Narodno godbo" v Šoštanju. Za Šoštanj-ske Slovence je to hud udarec, ker bodo Nemci brez dvoma slučaj Zock izrabljali kot agitacijsko sredstvo proti slovenskim politikom. Narodna čitalnica v Slovenjem GradCU. Na izvanrednem občnem zboru dne 12. septembra je bil izvoljen: Predsednikom g. Jakob Bla-žon, podpredsednikom g. Frane Pečnik, tajnikom g. Franc Pich-ler, blagajnikom g. Vladimir Fer-jan, knjižničarjem g. Karo 1 Barle, gospodarjem g. Josip Druškovič, za odbornike g. Lovro Vavpot, g. Ivan Kac in g. Jak. Vrečk o. Kazalo se je za to volitev še precej zanimanja in je samo upati, da bo odbor dano mu nalogo vestno in temeljito izvrševal. Z ustanovitjo ljudske knjižnice se bo čitalnični delokrog v vsakem oziru povečal in zato pa nuj se vsak Član Čitalnice istotako potrudi, de se bo novemu odboru delo olajšalo. Brata je zabodel. V Hrastju na Štajerskem je 231etni tesar Peter Schauperl zabodel v trebuh brata, s katerim se je prepiral. Obsojen je bil pred mariborskimi porotniki na 6 let težke ječe. Šopek jablaninega cvetja nam je poslala gdč. Zofka Waišel, nad-učiteljeva hči iz Hi ušice v Istri. Samomor 161etne deklice. Blizu Poreč ob Vrbskem jezeru se je vrgla pod vlak 161etna lepa hčerka dunajskega tovarnarja Lafaire. Vlak je nesrečno deklico prerezal čez prsi. Samomor je izvršila vsled hude ner- voznosti. Semenj. Dne 18. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 171 volov, 111 krav in telet, skupaj 282 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev. Tatvine. Včeraj je dosedaj še neznan tat odprl na Rimski cesti št. 11 s ponarejenimi ključi šupo in omaro in pokradel prevozniku Jožefu Korit-n i k u 26 K denarja. — Delavcu Fran-eetu Pišotu je bila ukradena v baraki kranjske stavbne družbe« srebrna ura z verižico, vredna 20 K. — Včeraj dopoldne so bile v »Rokodelskem domu« v Koinenskega ulicah st. V2 ukradene podobarju Matiji Gregori-nu suknene hlače, vredne 24 K, in črni cižmi, vredni 14 K; urarskemu pomočniku Adolfu Stockerju pa cela sivkasta obleka, vredna 48 K, srebrna pozlačena oklopna verižica, vredna 10 K, in zlat obesek, na kojem je na eni strani podoba sv. Barbare, na drugi pa vrezano besedilo: »Zur Er-rinnerung an den Durchschlag des VVocheiner-Tunnels«, . vreden 14 K. Tat je prodal obleko pari Marinarjih. Pogreša se od '2. julija 3(netni delavec Jožef Oerk, rodom iz Borovnice. Navedenee je velike, močne postave, rumenih las in brk, je bil pri odhodu oblečen v črno obleko in črev-1 je na zadrgo ter je imel s seboj 20 K denarja. V Gorici je zapustil svojo ženo s I4mesečnim otrokom, ne da l>i ji povedal, kam misli oditi. Bati se ji', da bi ne bil kje izvršil saniouiuora iz žalosti, ker mu je meseca maja umrla triletna hčerka in je bil od takrat dalje vedno zelo melanholičen in je večkrat jokal z;i svojim otrokom. Izzvala je vihar. K pod tem naslovom včeraj poriobeeni notici se nam pojasnuje, da je ona krojačeva žena polila, ko je šla ven po svojih opravkih, le vrček piva in da je vso afero baje zakrivil mož, ki je preje, kakor že večkrat, sani popival, potem se je pa doma znosil nad ženo, katera se bode dala, sedaj, ker je mož nepoboljšljiv, ločiti. Zatekel se je dne 1(5. t. in. v Žalni pes baronice Roze Codellijeve pl. Fahnen feldove. Pes je šotske ovčarske pasme, (koli-pasma) Ima precej dolge noge, veliko glavo.dolge rumene dlake, vreden 120 K. Kdor ga je vjel in ga da nazaj, dobi dobro nagrado. Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila zlata očala na ko-šeenem držaju. — Posestniea Mana Semenova je izgubila srebrno moško uro, vredno 16 K. — Šolski učenec Emerih Drofenik je našel svilnat solnčnik. — Trgovec g. Makso Lav-renčič je izgubil pozlačen ščipalnik, vreden 20 K. — Ga. Terezija Mlakarjeva je izgubila rjavo denarnieo, v kateri je imela nekaj čez 2 K denarja. Drobne novice. — Bjom- pride kmalu na Ogrsko, da neznosne razmere med Slo- so n prouči vaki. — Dunajski konzervatorij sapodržavi. V ta namen se je že sestavila komisija, ki naj stvar prouči. — Napad na banko. V Mon-treuxu sta dva tujca — baje Rusa — ustrelila blagajnika banke, ko jima je menjaval bankovce. Potem sta iz-ropala blagajno ter zbežale Na begu sta obstrelila štiri osebe, ko so ju lovile, a končno so le oba prijeli. — Nemški prestolonaslednik je postal major. — ..upan Lueger se je vrnil na Dunaj ter zopet prevzame županske posle. — Praški župan dr. Groš namerava baje že prihodnji mesec odstopiti po dopolnilnih volitvah. — Zaradi razžaljenja veličanstva so zaprli v Pragi vodjo čeških socijalnih demokratov Dvcraka Knjižeunost. — »Glasbena Matica" v Ljubljani je izdala o 85. društvenem 4etu 1906/7 izvestje, ki je je sestavil društveni predsednik prof. Anten Štritof. Vsebina je sledeča : I. Splošni podatki o društvu. II. Zapisnik o rednem občnem zboru. III. „Glasbena Matica" kot glasbeno-literarni zavod. IV. „Glasbena Matica" kot glasbena šola. 1 Uči-teljstvo. 2. Učni načrt. 3 Imenik gojencev po abecednem redu. 4. Imenik gojencev po predmetih, razredih in učiteljih. 5. Statistika glasbene Šole. 6. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. V. ^Glasbena Matica" kot koncertni zavod. 1. Sodelavci pri koncertih. 2. Koncertni sporedi. 3. Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora. 4. Statistika pevskih vaj pevskega zbora. VI. „Glasbena Matica" kot glasbena knjižnica. VII. Društveno vodstvo. Telefonsko m Brzojavni poročita Dunaj, 19. septembra. V javnosti se širijo vesti, da je bilo pri na- godbenih pogajanjih tudi govora o kreiranju jugoslovanskega ministrskega portfelja. Ogrski ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je baje zahteval od barona B e c k a , da se naj to vprašanje odloži z dnevnega reda vsaj dotlej, dokler ne bo konflikt med Ogrsko in Hrvaško končan. Takisto je tudi baje ogrska vlada izrazila svoje pomisleke proti temu, da bi bil v slučaju, da postane vprašanje o jugoslovanskem ministru aktualno, imenovan kak hrvaški poslanec. Po informacijah na kompetentnem mestu te vesti ne odgovarjajo resnici. Pri nagodhenih vprašanjih nista Beck in Wekerle imela niti časa niti volje razpravljati o vprašanju, ki nima z nagodbo prav nobene zveze. Mogoče pa je, da bo v doglednem času ministrski svet razpravljal o tem vprašanju, s čimer pa še ni rečeno, da bi bil ta portfelj že tudi kreiran. Dunaj, 19. septembra. »Reiehs-post« javlja iz Berolina, da je tamkajšnji avstrijski konzulat izplačal grofici Larisch 2 0.0000 mark. da bi ne objavila svojih razkritij z avstrijskega dvora, kjer je v 80. letih živela in bila priča raznih sedaj se s kopreno pokritih dogodkov. Dunaj, 19. septembra. Cesar je danes zaprisegel predsednika najvišjega sodišča tir. pl. R u b e r j a. Dunaj, 19. septembra. Sodi se. da dobi avstr. vlada že v kratkem povabilo z ogrske strani k nadaljevanju nagodbenih pogajanj. Ta pogajanja se bodo najbrže pričela 1. ali 2. oktobra v Pešti. Dunaj, 19. septembra. Danes se je tu otvori 1 ti. mednarodni kongres zoper jetiko. Kongres sta pozdravila minister baron II i ene rt h in podžupan dr. X e u m a v e r. Jutri sprejme predsedstvo kongresa eesar. Rim, 19. septembra. »Giornale d' [tal i a« javlja, da nameravajo modernisti, ki se nečejo pokoriti papežu, osnovati družbo, ki bo izdajala knjige in brošure, pisane v moderni-stiškem smislu. Najprvo izide papeževa ineiklika s primernim komentarjem v laškem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku. Budimpešta, 19. septembra. V klubu neodvisne stranke je imel n;i-ueni minister A p po n y i jrovor. v katerem je naglašal, da bi bila naravnost blaznost, akt* bi Ogrska zahtevala samostojno državno banko, ker bi to dovedlo državo na roh gmotnega propada. Budimpešta, 19. septembra. Minister notranih del Andrassv je Mioči po svojem povratku z Dunaja konferiral v narodnem kazinu s S z e 1 1 o ni in A p p o n y i j e m. Zatrjuje* se, da se mu je posrečilo dobiti pri cesarju dovoljenje, da se predloži zakon o ustavnih garancijah parlamentu že v prvem tednu zasedanja. Budimpešta, 19. septembra. Poslanec M a d a r a s skliče 9. oktobra v stanovanju svojega sina konferenco onih poslancev, ki niso zadovoljni S politiko neodvisne stranke. M a d a-ras hoče ustanoviti novo stranko in misli, da bo k tej stranki pristopilo okoli 20 poslancev« ___ Slovenci in Slovenke! Ne zabite družbe so. Cirila In Metoda! Se dobi povsod t neobhodno potrebno zobno Creme vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave. * Cacacr J^ivjUcrp Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 13. septembra: Karolina Kadleik, me-hanikova žena 33 let. Jetika Dne 16. septembra: Ivan Krasove, delavec, M It t, Vulons1 capit. Fractnra bax. Jakob Omejc, tesarski pomočnik, 23 let JLegar. V hiralnici: Dne 1 6. Beptembra: Fran PovŠ, zidar, 53 let, Hemiplegia post. Apoplexiam. Dne 17. septembra: Lidovik Čokorda, Žagar, 80 let. Catarrb. intes. tin chron. Meteonlositno poročilo. r-.ft.-v ud morjam »06. gradnji moni tlak 786'Of .septembra j Gu opazovanja Stanje barometra v mm 3.» 11 Vetrovi Nebo 18. 9. m. 742 9 13 5 al. svzh. pol. oblaS. 19 7. 4. 7447 92 brez vetrn o jasno • ». »op. 743 9 16 4 sl-jvzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura: 141° nor* aale 14 5 . — Padavina ▼ mm 0 0. 96 10 98 15 €660 116 90 9225 110 45 98-60 m 60 99 86 98 25 96-96 60 99 — 1C2 60 97-50 96 75 99 26 98 60 99 76 99 90 98 296 60 96 3° 98 S5 96 80 116-40 92 95 11065 09 3J 102-100-86 99 25 96*20 97--- 100-- 1(3 60 98 50 97 76 100-26 99-60 100*78 99 7* 297 50 100 25 Borzna porodila. L|nbllanaka „Kreditna Danka v L|ubl|ani" Uradni kurai duu. borao 19. septembra 1907. IMesoooJ f fisji. 4*1*/, majski rtnti.... rtV, arebrna renta . . . 8. avstr. kronska renta. . I „ zlata , . . , strika kronska renta . f*t , zlata „ . #•/« posojilo dež. Kranjske •*/■•/• posojilo mesta Spije! •*•/. - . Zadar **/■*/• sos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . ¥u češka dež. banka k. o. ff* m n n t 0. •V/, "st. pisma gal. dei. hipotečne banke . . frfSft pest. kom. k. o. z 10«/0 pr...... •/,•/, zast. pisma Innerst hranilnice..... •¥.*/• zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . f'/§•/• z- Pis- °8r- niP- btn •ji,*/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... fty//0 obl. češke ind. banke 1^, prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . F/, prior. juž. žel. kup. V/» avstr. pos. za žel. p. e. Srečke. Srtcke od 1. 18607, . . . H8 76 W* a od 1. 1864 ... £40 — 244 I tizske...... 143 26 145 25 . zem. kred. I. emisije 268 60 274 60 , II. . 269 fO 275 tO B Ogrske hip. banke 237 75 ?43 lb m srbske a frs. 100*— 99— 104'— „ turške...... 82 15 183 15 Ajullika srečka . . . »to 2**50 Kreditne , . . f34-75 442 75 iaomoške , ... 90- 88'- Krakovske . . . 89 60 93 60 Ljubljanske , ■ • . 60-— 64- Avstr. rdeč. križa , ... 46" 60 47 50 Ogr. m m 9 ... 27 15 29 16 Sudolfove m ... 63- 67 — Šalcburške » . . Ub 88*60 Dunajske kom. 9 . . 446 f 0 454 ću Delclae. južne železnice .... Oržavne železnice . . . A.vstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke . Ogrske , m Živnostenske „ Premogokop v Mostu (BriL\; Mpinske montan . . , Praške žel. ind. dr. . . -< 24 septembra 1907. ar.98 3 Od visok« c. lir. vlade dovoljeni privntni učni zavod za urezGuanJe In šivanje oblek Ime Sehlehan v £iubijani, Židovske ul ec 1. Učenke se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. n e dopoldne. ?i6?—l Proda|a krojev po meri. Pisarna za informacije o oseh vojaških uprašanllh, potrjena od pristojne oblasti, daje vsa potrebna navodila, zadevajoča vojaške posle, napotnje in jemlje v popolno oskrbo in pouk one mladeniče, ki bi se radi po § 65 brambnega zakona usposobili za enoletne prostovoljce. Natančnejša nstmena in pismena navodila daje v Zagreba TMLm 31 i ni o 3i4i_3 Kapucinska ulica štev. 11. SUKNA Tvor niske cene. in modno ,ev Maso za obleke priporoča lirma Karel Kon tvornica za sukno v Jtttmpolcn na Češkem. Vzorci Iranko. Ad št. 11.370/1907 S170—1 Izšla je knjiga KORISTKA. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v poluproteklom času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza iasa Moedheimovega gledališkega rav- . nateljstva. Cona broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobiva se „Narodnni knjigarni" ln prt kaiigetršoib, % Pozivno na tukajšnji razglas radi vložitve ponudb za izvršitev dovozne ceste k postaji nad „Vrdom" se razglaša, da je podpisani deželni odbor dobo za izvršitev te ce*te podaljšal do 31. majnika 1908. Nove ponudbe, ki morajo biti sicer opremljene v smisla prvega razglasa, je predložiti podpisanemu deželnemu odboru do 27. septembra i I. ob 12. dopoldan. J)eželnt odbor kranjski y Cjubljani, due 18. septembra 1907. Cesarja Franca Jožefa I. V Ljubljani, Bleiweisova cesta. Novo poslopje. Šolsko leto 190718 se prične dne 4. oktobra s slovesno službo božjo. Za I. razred nanovo ustanovljenega liceja bode vpisovanje dne 27. septembra od 9. do 12. nre dopoldne. Deklice, t*i bočejo vstopiti, naj se osebno zglasiio v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Za sprejem se zahteva prvič, da so že dopolnite 10. leto, dnuič da napravijo sprejemno izkušnjo P" določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vzporednic. Sprejemna izkušnja bode 28. septembra ob 8. uri. Pri vpisovanju je plačati 4 K sprejetnnme o 4 K prispevka za učila. Za I. letnik višje dek iške šole bode vpisovanje dne 28. in 29. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Oglasiti se je osebno v spremstvu roditeljev ah njih namestnikov ter izkazati z izpričevalom (Šolskim naznanilom) za 8 razred ljudske! ozir. 3. razred meščanske šole m s krstnim listom o dopolnjenem 14« letu« Vplačati je 8 K spreiemnine in prispevka za učila. Za de&lice, ki še nimajo dovolj g0i, bode sprejemna izkušnja dne 30. septembra. Za II. in III. letnik se je osebno zglasiti dne 30. septembra ter plačati 4 K prispevka za učila. — Ponavljalni izpiti se morajo opraviti do dne 2. oktobra. Za pedagoški tečaj, namenjen izkljaČno le absolventinjam višje dekliške Šole, se je oglasiti dne 30 septembra dopoldne V trgovski tečaj se bode vpisovalo dne L Oktobra od 9.-12. nre. Sprejemajo se v prvi vrsti absoiventtnje višje dekliške šote, v dragi pa tudi deklice z dovoljno šolsko izobrazbo, *&o ao dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. — Sprejemni izpit bode dne 2. oktobra. Vsa natančnejša pojasnita daje ravnateljstvo. V Ljubljani, dne 13. septembra 1907. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole in dekliškega liceja. m* hm S. i e> <5 Poslano! Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu Št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si boČe prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago splob vse, kar je sedaj v zalogi, IO do 15°|o popusta od računa izvzemši šolske knjige in zvezke. P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodliČnejŠim spoštovanjem 2^89—8 FR. IGLIC trgovina s papirjem in galanterijo. lo. mm s s r s m m\\ m ji S % m mi r 5 46 2211 Popolna razprodaja pri Ernestu Sarku DvSIr|£- 3 3133 4 13o čudovito ni^skili cenah! -^g Prva domaČa slouenska pivouarna G. AUER-jevih dedičev —.---------— v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 P»tanovl|ena leta 1854. »riporoša slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje HT Izborno Številka telefona 210. w i«j«iirijMlll| W«WIIWVW WW V ■ Mšmm 4012 129--- - marčno pivo v sodcih in steklenicah. | Hi H BBESDI IF" Podpisani se usojam javiti vtlecenjenemu občirstvu v Ljubljani in ^ na deželi, da sem si nabavil nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo premoga ira dr* v«# Z velespoštovanjem JVtartin Camperl 2450-9 Ljubljana, Kolodvorska ulice st 3L m Razpis službe. Podpisano Županstvo razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo 1600 K. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, obsegajoč ves kobariški sodni okraj, cepljenje koz in mnogo drugih postranskih zaslužkov. Ponudbe naj se dopošljejo na tukajšnje županstvo ćlo 15 o3sto"bra, t. 1. Županstvo v Kobaridu, dne 15. septembra 1907. 3134 2 Knjigarna RLE1HMAVR & BAMBEM i 3 dijaki se sprejmejo no stanovanje in hrano. Marije Terezije cesta st i, III. nad. V najem se odda prodajalnica z vso opravo, eventualno se tudi prepusti trpvii z ml Ipm nod ugodnimi pogoji. Trgovina je tik farne cerkve v jako prometnem kraju na Dolenjskem. Na željo se Odda tudi gostilna s koncesijo. 3id9—1 Ustne ali pismene pomnije na naslov: Ivan Pnngerčič, krojač na Slemenu, p. Bučka na Dolenjskem. m 1-3 šolsko mladino! največja izbira deških oblek, svršnikov, veslaških jopic in dežnih ovratnikov Že od gld. 2a50 naprej.; *g Takisto: dekliške obleke, kostumi, jopice, paletoti, plašči in dežni ovrat niki že od gld. 2*50 naprej. Brezkonkurenčno nizke cene! 0. gernatovič v Ljubljani, jffestni trg it. 5. H v Ljubljani, Kongresni trg 21 priporoča svojo popolno zalogo vseb na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knn$ najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. perilo priznano najboljše domače delo m dobiva pri 8100—3 C. J. Hamannu v Ljubljani, Mestni trg 8. Perilo po meri se izgotavlja prav hitro. Točnim plačo-valcem prodajam perilo tudi na mesečne obroke. Učne knjige za use srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druse šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah 3068—7 priporoča . Schwentner v Ljubljani rešernove ulice štev. I f& vl^ v^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ v5 Anton Sare v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste. Inuenturna prodala dokler Tt>o It t a j naloge po silno znižanih cenah. Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti. Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju. Svetlolikalnica Ljubljana! Kolodvorske ulice šiev. 8. Svetli blesk ovratnikov in manšet daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snaži jo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za bar prevzemam vse jamstvo. . ^ Obilega obiska prosi z °dlj*nlm spoštovanjem Halon Sare* 3058—6 §8S--*— ((jg Trgovina s papirjem, Cjubljana, Jurčičev trg 3 pisalnimi in risalnimi potrebščinami. J Z Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas to Pnitoi leniak. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". M/X