Lfto LXIV_Poitntna pi.gan. t gotovhi_ V Ljubljani, v sredo, dne 21. oktobra 1936.	Štev. 242 a	Cena 1.50 c
ms£ovESEcm
Kopitarjevi ul.6/111 ^	^	^^^^ jeva 6. telefon 299
Telefoni orednlitvai dnevna služba 2050 — sočna 299*. 299* in 205«	-:--Izhaja veak dan «jntraj, razen ponedeljka in dneve po praznika
Ljudski denar ljudstvu
V	sedanjih časih krize gre lrda za denar, pa ga obrnemo irikrat, predno ga izdamo. To velja posebno za našega kmeta, ki trpi zaradi nizkih cen svojih pridelkov in drugih proizvodov svojega gospodarstva. Zal pri teh nizkih cenah nima vse koristi končni potrošnik kmetovih proizvodov, ampak ostane marsikaj na poti od kmeta do končnega potrošnika v rokah včasih tudi nepoklicanih in nepotrebnih posredovalcev. Zato ni čudno, če so baš naši podeželski ljudje pri svojih izdatkih malo bolj skopi, kot se meščanom zdi potrebno in koristno. Zato je tudi v naših podeželskih občinah potrebno gledati na občinsko gospodarstvo nekoliko drugače kot v mestih.
Kjer imajo občine kaj industrije, ki dela na svojem območju, tam že še nekako gre, ker se izbije nekaj pri dokladah več ven. V mestih in trgih, kjer je znatna trgovina in promet, obenem pa tudi industrija, se davčno breme ne občuti tako težko kot v onih podeželskih občinah, kjer vse občinsko gospodarstvo temelji na dokladah na neposredne davke, torej na zemljarino, in le na redkih nekaterih drugih davčnih virih. V takem položaju je zahtevati, da se čimbolj varčno gospodari z ljudskim denarjem, ki prihaja v obliki doklad in drugih občinskih dajatev v občinsko blagajno. Tu je najhvaležnejša naloga za občinski odbor, da s sredstvi, ki so mu na razpolago, gospodari tako, da se najbolj plodonosno potroši denar, ki je vendar sad tolikega truda naših pridnih kmečkih rok, pridobljen s težkim delom, ki ni prejelo pravega plačila, ko je kmet prodajal sadove svojega dela in svoje zemlje. Ravno pri občinskih volitvah je prilika, da izvolijo oni možje, ki bodo gospodarili z občinskim denarjem tako, da bo prišel v korist vsej občini.
Ne smemo pa zahtevati od naših bodočih občinskih mož, da gospodarijo vsaj tako dobro z občinskim denarjem kot s svojim. Od njih moramo zahtevati več, kajti upravljanje tujega denarja in premoženja. Kajti tuj denar se mora upravljati bolj tenkovestno kot laslni denar. Navsezadnje, če kdo ne zna gospodariti s svojim premoženjem, pa zaradi tega propade, mu še lahko kdo poreče, saj je njegovo. Toda če gre za tuj denar, posebno pa za denar tolikega občestva, za javen denar, potem je potrebno zahtevati od onih, ki z njim razpolagajo, da trikrat premislijo, predno odobre ka.kšen izdatek. Nočemo s tem priporočati komurkoli, da naj zavlačuje poslovanje občine iz gole čmoglcdnosti, toda previdnost je pri izdajanju javnega denarja vedno na mestu.
Zadnja leta smo v nekaterih občinah slavnega jNS-arskega gospodarstva videli toliko stvari, ki nasprotujejo zahtevam, ki smo jih zgoraj navedli. Vemo, zakaj se jc teko godilo. Ljudje so prišli na vodstvo občin ne po trdem boju, pa tudi ne najboljši, ampak le oni, ki so bili všeč režimu. Če pa niso čutili nobene odgovornosti pred ljudstvom, je tudi niso čutili pri upravljanju in zapravljanju ljudskega denarja. Manjkalo jim je tudi krščanskega čuta odgovornosti in dolžnosti, ki je že marsikogaT obvaroval pred tem, da bi lahokomiselno delal izdatke v svojem in javnem gospodarstvu.
Kaj moremo reči o onih, ki so šli v svojem upravljanju ljudskega premožena celo tako daleč da niso samo izdajali denarja za manj koristne namene in potrebe ali celo za popolnoma nepotrebne stvari, ampak so celo javni denar skušali spraviti na tako pot, da bi čimprej prišel do njih. Marsikdaj je mogoče res kdo zamenjal svoj denar s tujim in je porabil enega kot drugega zase, pa potem javni denar vrnil zopet pravemu namenu. Res bi kdo dejal, da se tu lahko zalisnejo oči, toda, kaj pa, če se takemu možu zgodi enkrat, da mu zmanjka tudi svojega denarja, kako pa bo potem kril tuji in javni denar, ki ga je že potrošil. Zato morajo občinsko gospodarstvo voditi samo ljudje čistih rok in težke vesti, ki vedo ločiti svoje od tujega, posebno pa še od javne imovine, kar je v prvi vrsli denar naših občin.
V	naši občinski upravi vedno bolj naraščalo posli. Vedno več poslov prevaljuje država na manjše enote, vedno več dela imajo naši župani, tako ne morejo več sami tako sodelovali pri občinski upravi in morajo pisarniško delo prepuščati uslužbencem. Če je država dala toli!<o poslov občinam, bodo morale občine tudi zahtevati od države več razumevanja in podpore za svoje posle. Kajti gospodarska kriza je zajela naše podeželje vse drugače kot mesta in obubožanje našega krnela se ne sme nadaljevati. Zato bo tudi naloga naših ljudskih mož, izvoljenih iz liud-stva, da bodo z vsem poudarkom zahtevali od države ono, kar nam Sovencem gre, eno, kar nujno potrebujemo za naš gospodarski napredek, brez katerega bomo padali vedno nižje.
Tudi na lo je treba misliti, ko bodo v nedelio občinske volitve, ki bodo dole občinam nove dobre gospodarje, da bodo tudi vedeli, kako morajo zastopali interese ljudstva, ki jih je izvolilo. Naši župani so najodličnejši predstavniki našega ljudstva in njih beseda mora biti resna in tehtna ter v zvezi z vsem narodovim hotenjem.
Kako je bilo v prejšnjih časih, le preveč dobro čutimo še zdaj na lastni koži. Po toliLih grehih v našem javnem življenju,, ki smo jih podedovali od prejšnjih režimov, se pravi delati naravnost čudeže, če se hoče spraviti gospodarstvo zopel v pravi tir. V marsikakšni občini bo Ireba veliko pomesti in začeti nova pota. In prav je, če novi pravi zastopniki našega ljudstva sodelujejo s sedanjo vlado, ki si je zastavila isti cilj, kol si ga je zastavilo naše Ijudslvo: napravili zopet red v vsem našem gospodarstvu od najmanjše skupnosti državljanov pa do cele države.
Danes se izvafa v naši banovini toliko lavnih •lel kot še nikoli v naši državi ne. F.dino doba bivšega kranjskega deželnega odbora v zadnjih Iclih pred vojno sc da primerjati s sedanjo delavnostjo naše banovine, pa tudi države. Država je d čil a velike vsote za javna dela v naši banovini pa iih bomo še morali zahtevati. Kajti še veliko poslov nas čaika, še veliko rok je brez dela, šc veliko naših ljudi živi od dobrole posameznikov, od dobrote skupnosti
Vsem tem ljudem dah kruha, trositi Ipidski denar ljudstvu v korist, lo naj bo vodilna misel, ki naj vodi naše Ijudslvo ob tako velikem in važnem dogodku, kol so nedeljske občinske volitve.
Zasedanje Narodnega predstavništva	ffUCI UCCttiO
tako v senatu kakor v skupščini
V senatu
Belgrad, 20. okt. m. Danes ob 9 dopoldne je bilo otvorjeno redno jesensko zasedanje senata. Od 91 senatorjev se je udeležilo seje 87, tako, da so manjkali samo 4 senatorji. Seji je prisostvoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ter ministri dr. Anton Korošec, Meh-med Spaho, dr. Milan Vrbanič in dr. Gjuro Jankovi?.
Govor senatorja Hribarja
Po določbah poslovnika je seji predsedoval najstarejši senator Ivan Hribar, ki je imel daljši govor. V začetku svojega govora se je Ivan Hribar spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra I. Nato pa je pohvalil delo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, zlasti delo na okrepitvi Male zveze. Zelo nas je razveselila vest iz Bukarešte, jo dejal senator Hribar, da je bil tam sklenjen sporazum glede petrolejske koncesije, na temelju katere bomo dobivali iz lastne rafinerije bencin in njegove podizdelke derivate. Še bolj je vse Jugoslovane razveselila vest, da so zunanji zunanji ministri Male zveze sklenili na konferenci v Bratislavi tesno sodelovanje na gospodarskem polju. Senator Hribar je nato zagovarjal ustanovitev carinske unije med državami Male zveze, ki bo postala tako velesila s 684.061 kv. km ter z nad 50 milijonov žilavega in hitro množečega se prebivalstva. Nato je Hribar dejal: Kar se nas Slovencev tiče, stojimo in tudi pademo z Jugoslavijo. To pa ne samo zato, ker nam to narekujejo naša čustva, temveč tudi zato, ker se dobro zavedamo, da izven Jugoslavije ne pomenimo ničesar. Za ravnokar nevedene besede hočem navesti primer: Letošnjo poletje jc praznoval slovenski narod v Mariboru spomin na nekdanjega labmlskega (iavntinskega) škofa Antona Martina Slomška, moža. ki se je kot vplivni cerkveni knez oh obupnih narodnostnih razmerah v Avstriji izkazal za velikega rodoljuba in najstarejšega čuvarja pravic svojega naroda. Predvojne politične razmere in osebna skromnost tega redkega, samo svojemu visokemu poklicu in pa skrfii za blagor svojega naroda živečega moža. so krive, da njegovo delo izven Slovenije v naši državi ni tako znano, kot hi to zaslužilo. Zato mi ne zamerite, ako vam ga s kratkimi citati iz mnogoštevilnih njegovih književnih del predstavim. Pisatelj bi z vseini željami svoje plemenite duše pozdravil danes naše odrešenje in Jugoslavijo, če bi doživel današnje dni. Njegov citat:
»Ljubite svoj rod in spoštujte svoj jezik!« Tako se je Anion Martin Slomšek obračal k svojim rojakom. »Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi, kakor pošten ženili za čast in poštenje svoje neveste. Kadar pa svoj materin jezik zataji ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve koliko škodo si dela. Materin jezik je najdražja dota. ki smo jo dobili od svojih starih, skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim. O ljubi lepi in pošteni slovenski materin jezik, tebe hočemo kot najdražji spomin svojih starišev hvaležno spoštovati in ohraniti, za svojo čast in lepoto skrbeti po pameti kolikor premoremo. v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga. v slovenskem jeziku naj-rajšo učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. Želim kot hvaležni sin svoje ljube matere da. kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo tudi slovenska moja poslednja.«
Nato senator Hribar graja, da se slovenščina v uradnem jeziku ne uporablja toliko, kakor bi se mogla. Istotako graja, da se na vagonih ne nahajajo slovenski napisi in da se slovenski napisi
odstranjujejo celo na železnicah v Sloveniji. Svoj govor je končal s pozivom, naj se vsi Jugoslovani zedinijo okrog prestola našega mladega kralja Petra II.
Volitve
Potem je g. senator Ivan Hribar pozval senatorje, naj izvolijo novo predsedstvo senata. Tajnik Juraj Kotur je imenoval posamezne senatorje, ki so pristopali k mizi, pri kateri so sedeli skrutina-tor.ji. Postavljeni sta bili kakor znano dve kandidatni listi. Nosilec liste delovnega kluba je bil dr. Želim Mažuranič, nosilec drugo liste pa dr. Ljubomir Tomašič.
Volitve so trajale pol ure. Nato je senator Ivan Hribar objavil rezultat volitev Glasovalo je vsega 87 senatorjev. Od tega je dobil kot predsednik Velimir Mažuranič 48 glasov, kandidat kluba JNS dr. Tomašič pa 39 glasov. Na temelju tega je bil za predsednika senata za leto dni izvoljen dr. Velimir Mažuranič.
Za podpredsednika senata je glasovalo istotako 87 senatorjev. Dobili so Milan Simonovi? 46 glasov, dr. Miroslav Ploj 44 glasov, dr. Kara Meli-medovič 43 glasov in dr. Uroš Krulj 41 glasov. Za podpredsednika sta torej izvoljena Simonovi? in dr. Miroslav Ploj.
Za tajnike pa so bili izvoljeni: Juraj Kotur (46), dr. Mirko Cerkvenac (44) in dr. Gustav (>re-gorin (44).
Nato je senator Hribar čestital dr. Velimir Mažtiraniču na izvolitvi. Novi predsednik dr. Mažuranič je' burno pozdravljen imel kratek nagovor, v katerem je poudaril potrebo senata za ureditev razmer v državi.
Seja senata jo bila zaključena ob 11 dopoldne in bo prihodnja sklicana pismeno.
K izvolitvi dr. Ploja
Izvolitev dr. Ploja za podpredsednika senata z enim glasom večine ne more prav nič zmanjšati pivo veliko zmago vlade v senatu. Glavna bitka se je vršila za predsednika, dočiin se na ostala mesta ni polagala večja važnost, ter je dr. Ploj dobil. en glas večine edin« zaradi osebnih ozi-iov, nikakor pa ne kot član kluba senatorjev JNS, kajti isti senatorji, ki so glasovali za dr. Ploja, so glasovali istočasno za predsednika senata dr. Mažuraniča kot -izrazitega predstavnika vlade in delovnega kluba je dobil večino v razmerju 48 proti 39, dočim je bil dr. Ploj za podpredsednika izvoljen le v razmerju 44:43, torej z lastnim gla-
som. Ker se je dr. Ploj tega zavedal, je dal svoj položaj podpredsednika senata klubu senatorjev JNS na razpolago češ, naj klub sklene, ali naj on svoj položaj obdrži, ali pa ga odloži. Iz razumljivih razlogov pa so pristaši dr. Ploja vztrajali pri tem, da ostane v senatu kol podpredsednik dr. Ploj.
Volitev stalnih odborov
Belgrad, 20. oktobra, m. Danes ob 17 je bila seja delovnega kluba senatorjev. Na seji so razpravljali o volitvah v stalno senatne odbore. Izvoljen je bil kandidacijski odbor, ki bo pripravil kandidatne liste. V ta odbor je bil med drugimi izvoljen Franc S m ode j.
Kakor izvemo, bo prihodnja soja sklicana pismeno za soboto, 24. oktobra ob 9 dopoldne. Seja narodne skupščine bo sklicana za isli dan ob 11 dopoldne.
Nov klub v senatu
Senatorji, ki so izstopili iz senalorskega kluba JNS, so se združili v poseben klub in že zaprosili predsedništvo senata, da jim določi klubske prostore. Do sedaj so v tem novem klubu senatorji Kosta Timotijevič, Svetozar Toinič, Jovan Altiparinakovič, Jovan Aleksič, Džafer Sulejnia-novič, M. Popovič.
Klub JNS
Belgrad, 20. oklobra. ni. Danes popoldne je bila seja senalorskega kluba JNS, na kateri je bil izvoljen za predsednika Dakn Po|>ovič na mesto odstopivšega predsednika Kosle Timotijeviča. Za podpredsednika pa je bil izvoljen senator Ivan Pucelj. Na seji je klub iz razumljivih razlogov zavrnil ponudile senatorja dr. Ploja, da je pripravljen odstopili kot podpredsednik senata.
Senator Stankovič umrl
Belgrad, 20. oktobra, m. Danes po seji senatorjev je umrl na svojem stanovanju v Miloša Velikega ulici senator inž. Jovan Stankovič. Ko se je vrnil s seje senatorjev, mu je poslalo slabb.
Inž. Stankovič jc bil rojen leta 1859 v Zaje-čaru. Študiral je tehniko v Belgradu. potem pa v Draždanih. Bil je slar radikalni borec ler gradbeni minister v Pnšičevem kabinetu. Kot profesor belgrajske tehnike je napisal več znanstvenih knjig.
Seja narodne skupščine
Belgrad, 20. oktobra, m. Danes ob 10 dopoldne je bila seja narodne skupščine, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo za tekoče poslovno leto. Sejo je otvoril kot najstarejši poslanec Stevan Jankovič. Za začasne tajnike so bili imenovani poslanci Gajšek, Sokič in Nenadovič. Predsedujoči Stevan Jankovič je imel krajši govor, v katerem je poudaril dolžnosti, ki jih imajo danes narodni poslanci. Spomnil sc je Nj. Vel. kralja Petra II. ter kneza namestnika Pavla, katerima je narodna skupščina priredila burne ovacije. Narodni poslanci so z enominutnim molkom počastili tudi spomin velikega kralja Aleksandra Zedinitelja.
Nato so bili imenovani skrutinatorji. Na sejo so prišli tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec. Mehmeil Spaho, Juraj Jankovič in dr. Milan Vrbanič, ki so jih poslanci živahno po-zd ravljali.
Po „uspelem shodu" gg. senatorje v
Bananina in Kramerja v Vaijevu
Banjanin Kramerju: »Kateri vrag naju je zmotil, da sva sklicala javen shod, ko bi lahko vse opravila med štirimi očmi, kakor dosedajl« (Politika)
Volitve
Predsedujoči Stevan Jankovi-; je ob 12 razglasil izid volitev, ki je sledeč: za predsednika je glasovalo 297 narodnih poslancev.
Od tega je dobil Stevan čirič 1!H> glasov, I li ja Mihajlovi? 56, drugi poslanci pa od 2 do 10 glasov. Praznih listkov je bilo 33. Na temelju tega izida je bi! za predsednika narodne skupščine izvoljen Stevan Čiri č.
Za podpredsednika je glasovalo 295 narodnih poslancev ler so dobili: Franjo Marki? 192 glasov, Voja Cvrkič 179, Kadisav Vučetič 186, Ivan Mohorič 00, drugi pa manjše število glasov. Praznih listkov je bilo odanili 35. Na temelju tega so bili izvoljeni za podpredsednike narodne skupščine: Franjo Marki?, Voja Cvrki? in Radisav Vu-?eli?.
Za volitve tajnikov je bilo oddanih 307 glasov. Od tega so dobili: dr. Andrej Veble 193, Todor Živkovič 193, Dragan Damič 194, Dragomir Stojadinovič 194 ter Jurij Pozderac 193 glasov. Ante Kovač je dobil 61 glasov, drugi poslanci pa le manjše število. Na temelju tega so bili izvolicni za tajnike: dr. Andrej Veble, Todor Živkovič, Dragomir Stojadinovič in Jurij Pozderac.
Predsedujoči Stevan Jankovič je čestital nato novoizvoljenemu predsedniku narodne skupščine Stevanu Ciriču ter je povdaril veliko večino, s katero je bil izvoljen.
Predsednik narodne skupščine Stevan Cirič se je nato zahvalil s kratkim govorom narodnim poslancem v imenu vsega narodnega predstavništva za ponovno izvolitev. Na koncu je dejal: »Spomi-njajoč se onih težkih dni, ko sem se moral truditi in uporabiti vse svoje sile, da sem mogel ostati objektiven, ve vam danes zahvaljujem za to, ker ste mi s svojim zaupanjem dali novih moči. Prepričan sem, da bom te svoje moči lahko koristno porabil za delo v narodni skupščini.«
Ob 12 je bila seja narodne skupščine zaključena in bo prihodnja sklicana pismeno.
Zadružna zveza v Splitu
in odpis 12 mili<onov
Belgrad, 20. oktobra. AA Zadnje dni so se v nekaterih tukajšnjih dnevnikih pojavili glasovi, da je kraljevska vlada odpisala dolg Zadružni zvezi v Splitu v znesku 12 milijonov Din. Kakor izvemo na pristojnem mestu, kraljevska vlada o tej slvari doslej šc ni sklepala. Zato so glasovi o <xlpimi tega dolga netočni. Če na bi se ta dolg odpisal, bi se moglo to izvršili samo po zakonodajni pot i, kakor sc jc to zgodilo pri nedavni sanaciji Zveze hrvatskih kmetiskih zadrug v Zagrebu.
Dunajska vremenska napoved: padavine, v višinah sneg, močni scvcrnozapodni vetrovi, temperatura bo padla, čez dva do tri dni sneg tudi v nižinah.
Azana je že pobegnil
Ma f,inšpekcijskem potovanju** v Barceloni
Barcelona, 20. oktobra. AA. Havas: Predsednik republike Azana ie prišel v Barcelono sinoči ob 20 in se takoj podal v palačo generalidada. V njegovem spremstvu je bil prvi svetovalec katalonskega parlamenta Taradellas, ki mu je šel nasproti skupaj z več ministri. Delovni minister madridske vlade je bil že nekaj dni v Barceloni. V predsednikovem spremstvu je bil tudi general Masquellet, načelnik vojaške hiše predsednika republike. Dasi o obisku predsednika Azane ni bilo ničesar objavljenega, se je vendarle zbrala pred palačo velika množica ljudi, ki je vzklikala: Živela republika, živela Katalonija! Nasproti mu je prišel predsednik generalldada Companys in oba predsednika sta se objela, nakar sta odšla v pisarno Companysa, kjer sta ostala dalje časa v pogovoru. Azana je obiskal Barcelono, da se tako osebno zahvali Kataloniji za pomoč v borbi za republiko. Azana bo začasno stanoval v palači predsedstva katalonskega parlamenta. O njegovem obisku je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Predsednik je s svojil potovanjem po Kataloniji začel vrsto uradnih obiskov patriotom, ki se bor« za Španijo. Njegov obisk je naravno veljal Barceloni in Kataloniii, ki je že od 19. julija v prvi vrsti borbe za republiko. Na vsej svoji poti je bil predsednik sprejet z vzkliki »živela republika in živela Španija«. Objem obeh predsednikov na stopnišču palače generalidada bo ojačil nerazrušljive veži naših narodov v njihovi borbi za svobodo.
Kako so osvobodili Oviedo
Madrid, 20. oktobra, b. Oviedo je končnove-ljavno osvobojen od stodnevnega obleganja astu-rijskih rudarjev. Poražene vladne čete so se umaknile proti Gijonu, kjer se hočejo postaviti v bran. Bržkone pa jih bodo tudi tukaj bele čete strle, ker jim že stojijo za hrbtom. Prva pomožna kolona belih čet je prodrla v mesto v soboto popoldne ter je pričela čiščenje mestnih ulic, ki je bilo končano včeraj zvečer, ko so vladne čete končno prenehale z vsakim odporom in zbežale v neredu proti Gijonu. Že v soboto zvečer se je sestal poveljnik bele kolone Alfonzo s polkovnikom Arando, ki je vodil posadko v Oviedu. Srečanje je bilo prisrčno in polkovnik Aranda se je zahvalil rešitelju z besedami:
»Samo en teden še in bilo bi konec vsega. Primanjkovalo nam je hrane in municije in da niste prišli ob zadnji uri, bi bil Oviedo Izgubljen in z njim tudi mi. Rdeči miličniki so za časa obsedanja vrgli na mesto nad 10.000 težkih granat in nekaj sto min. Poleg tega so vladna letala zmetala na mesto nekaj sto težkih bomb, ki so povzročile strašno 'kodo.«
Pomorska bitka pri Malagi
Na morju pred Malago pa je prišlo do bitke med rdečo križarko »Iaime I.« in dvema b?l ma kri-žarkama. V borbo so se vmešala tudi letala belih čet, ki pa niso mogla zadeti rdeče križarke. Streljanje z obeh strani je trajalo nekaj ur, toda borba je bila brezuspešna z ene in z druge strani. Vladnim ladjam je uspelo, da so ušle v Atlantsko morje.
Včeraj so bela letala bombardirala letališče v Malagi in ga končno uničila. Pri tej priliki so uničila tudi nekaj vladnih letal, ki so se morala spustiti tamkaj pred napadom lovskih aparatov nacionalnih čet. V zadnjih dneh so bele čele sestrelile osem vladnih letal.
Za Madridom - Katalonija
London, 20. oktobra, b. Na vprašanje inozemskih časnikarjev, če bo general Franco zadovoljen s padcem španske prestollce, je general Franco
jasno in odločno odgovoril, da se s tem ne bo zadovoljil, temveč hoče na to takoj udariti proti Kataloniji. Če osvobodimo samo polovico Španije, to ne bo nikakršna svoboda, ker bo rdeči teror še naprej skušal vladati med španskim narodom. Zaradi tega je potrebno, da popolnoma stremo in uničimo boljševlške metode, ki se jih poslužujejo od vseh Špancev najbolj Katalonci. Saj so Kata-lonci oni, ki so napravili največ strahot in zločinov nad mirnim ljudstvom. Mi gremo naprej, dokler tudi Katalonija ne bo osvobojena rdečega terorja.
Zmaga belih pri Huesci
Burgos. 20. oktobra, c. Nacionalistične čete, ki se bore v Huesci, so danes izvedle zelo močan izpad skozi obroč, ki ga tvorijo okoli trdnjave katalonske čete. Nacionalistične čete so prodrl« skozi obroč do Santa Hilarije in si tako ustvarile zvezo z ostalimi nacionalističnimi utrdbami v Aragoniji.
Madrid, 20. oktobra, c. Na severu Madrida pri Siguenci že od zjutraj traja huda bitka. Podrobnosti o izidu bitke še manjkajo.
Nacionalisti zelo ostro napadajo na odseku fronte pri San Martinu de Valliglesias.
Umor dveh škofov
Bilo je mogoče izvedeti podrobnosti o grozotnem umoru škofov iz Almerije in Guadixa, ki so ju pomorili komunisti. Škof iz Guadixa je bil prepeljan na neko ladjo z mnogimi drugimi ujetniki vred, kjer je moral pometati palubo. Z mučenjem so komunistični stražniki hoteli škofa prisiliti, da bi Boga preklinjal. Končno so ga odpeljali na suho zemljo in ustrelili pred očmi velike množice, nato pa so truplo sežgali.
Podobno mučeništvo na neki ladji z ujetniki je moral pretrpeti tudi škof iz Almerije. Tudi ta je bil pozneje prepeljan na suho zemljo, nakar so ga komunistične ženske in miličniki peljali skozi celo mesto na morišče. Tu je bil usmrčen z bodljaji z nožem. Njegovo telo je bilo popolnoma razrezano in nato še pomendrano. Končno so ga polili z bencinom in zažgali. Begunci pripovedujejo, da je na podoben način bilo umorienih mnogo uglednih meščanov, ki se niso soglašali s komun, diktaturo.
London svari Moskvo
London, 20. oktobra, b. Pod naslovom »Madrid v nevarnosti« je izšel davi v »Timesu« uvodni članek, v katerem se pisec bavi z bodočo odločitvijo v španski meščanski vojni v zvezi z grožnjami sovjetske Rusije, da zapušča odbor za nevtralnost v španski meščanski vojni. »Times« pošilja resen ooomin na naslov sovjetske Rusije, da bi njeno aktivno vmešavanje v španske zadeve razburilo one države, ki so nasprotnega mnenja, kakor je sovjetska Rusija. Te države bi takoj, ko bi se Rusija intenzivno vmešala v špansko meščansko vojno in pričela podpirati vlado nri-kočile na pomot belim četam, kar pa bi bilo Moskvi le v škodo, kajti nobenega dvoma ni da bo pomoč iz Moskve prišla mnogo prepozno, če se vpošteva, da imajo one države v Evropi, ki simpatizirajo s španskimi nacionalisti, takorelcoč zgrajen most, po katerem bodo lahko naglo dobavile potreben vojni material.
Madrid, 20 oktobra, c. Danes ie imel poveljnik rdečih čet in poveljnik obrambe Madrida general Asccnsio več sestankov z Vojnim ministrom in poveljniki miličnikov iz okolice Madrida. Posvetovanja so trajala ves dan. Popoldne so v naglici začeli pošiljati ojačenja na odsek pri Escorialu. Močna ojačenja so bila poslana tudi na odsek pri Navalperalu. Tisti oddelki miličnikov, ki so sestavljeni iz premladih bojevnikov in jih tudi niso mogli oborožiti zaradi pomanjkan:a orožja, so vse oddelili za dela na utrdbah okoli Madrida.
Evropa - v skrbeh sprašuje
Kaj hoče Nemčija
Megla domnevanj o Cianovem obisku v Berlinu
Berlin, 20. okt. AA. (Havas) Danes opoldne 6e je pripeljal v Monakovo grof Ciano. Po kratkem postanku je nadaljeval vožnjo v Berlin v spremstvu italijanskega poslanika v Berlinu Agolia, ki «e je bil pripeljal zunanjemu ministru naproti v Monakovo. G. Ciano 6c pripelje v Berlin ob 19.48. Na anhaltski postaji ga bo sprejel von Neurath v družbi visokih uradnih osebnosti. Za bivanja v Berlinu ne bo italijanski zunanji minister stanoval v italijanskem poslaništvu, temveč v Grand-hotelu »Adlon« Unter den Linden.
Razgovori med grofom Cianom in von Neu-rathom se začno v sredo zjutraj in bodo trajali skoTaj dva dni. V sredo zvečer priredi v. Neurath uradno večerjo grofu Cianu na čast, v četrtek zvečer bo pa na italijanskem poslaništvu, velik sprejem.
Grof Ciano bo v petek odpotoval iz nemške prestolnice in se odpeljal v Berchtesgaden, kjer ga bo sprejel g. Hitler. V soboto bo g. Ciano odpotoval iz Nemčije in 6e vrnil v Italijo. Po končanih razgovorih med Hitlerjem in Cianom bo izšel uradni komunike.
V Parizu:
„ldeotoška skupna fronla proti boljševizmu
Pariz, 20. okt. c. Pariški listi nocoj zelo obširno koment! ajo prihod italijanskega zunanjega ministr.1, grofa Ciana v Berlin.
Nekoliko bolj jasen v teh komentarjih je nocojšnji uvodnik »Tempsa«, ki pravi, da je zelo verjetno, da je že ugotovljena skupna ideološka ironta obeh držav, to je Italije in Nemčije, člankar pa meni, dB je tej ideološki Ironti Moskva vendarle še nekoliko preveč odmaknjena in da sta se obe državi znašli na istem Ideološkem temelju samo v eni smeri, in ta smer je naperjena proti — Ženevi. Ideologija režimov v Italiji in Nemčiji trdi zase, da ona rešuje kulturne osnove evropskega kontinenta. Ta ideologija pa ne more prenesti ie-nevslce Zveze narodov, ki sta jo ustvarili Francija in Anglija, ki Imata demokratske režime, ki slo-aijo na načelih francoske revolucije in na načelih Rousseauove filozofije.
To ideološko skladnost med obema državama je lahko ugotoviti- Težje pa je, če hočemo to skladnost prenesti na Dolie interesov obeh držav
v evropski politiki. Tukaj pa zija med obema državama velik prepad, ker Italija in Nemčija smatrata srednjo Evropo in bližnji vzhod za torišče svojega lastnega gospodarskega in političnega razmaha.
Ideološko soglasje je važno, toda v politiki trenotnosti ne more mnogo pomeniti. Če torej Berlin in Rim poudarjata, da sta v skupni fronti, pomeni to samo, da je ta skupna fronta naperjena proti Franciji in Angliji. Skupna fronta teh dveh držav naj dokaže ostali Evropi, da je nezaupanje Francije in Anglije zaradi dogodkov v Ahesinijf in v Porenfu brez podlage. Če upoštevamo to zadnje dejstvo, moramo reči, da je to edina realna podlaga za presojo sestanka v Berlinu.
Pariz, 20. okt. AA. (Havas) V zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu poroča dopisnik »Journala« tole iz Berlina:
Pripisujemo neki pomen glasovom, po katerih bosta Italija in Nemčija izdali daljnosežen sklep glede na španske dogodke. V prvi vrsti gre za položaj, ki bi lahko nastal z morebitno kršitvijo nevtralnosti po Sovjetski Rusiji, nato za spor, ki bi ga utegnile odločiti razne ustavne odločitve katalonske vlade, ki, kakor kaže, želi prositi za protektorat neke sosednje države, kakor hitro bi general Franco zavzel Madrid.
Ne Nemčija ne Italija nimata ta trenutek določenega stališča o B a 1 e a r i h. Vsekakor bi se v primeru, če bi načrt katalonske vlade dobil konkretno obliko, ln bi madridska vlada, če zbeži v Barcelono, skušala s sovjetsko pomočlo novo ofenzivo proti Madridu, položaj takoj poslabšal.
Churchill roti
k oboroževanju
London, 20. okt. b. »United Press« poroča, da je angleška vlada zopet sprejela nekaj zelo važnih sklepov glede oboroževanja. Izjava Belgije, da hoče ostati nevtralna, nadaljnji pritisk sovjetske Rusije glede španske državljanske vojne in še drugi razlogi, so vlado prisilili, da čim hitrefe dvigne število svojega vojnega letalstva na tisto višino, ki ie poirebna za primer nenadnega izbruha vojne, Tnko bo vlada dala velike denarne pod I pore IpInUki industriji, rfradils bo celo nove tovarne za zgradbo letal in letalske municije Ker pa
Skubl, deželni glavar Koroške ?
Dunaj, 20. okt. (tel.) Kakor znano, je zvezni kancler dr. Schtuschnigg dosedanjega deželnega glavarja na Koroškem feldmarschalleutnanta Hiil-g e r t h a imenoval za vrhovnega poveljnika novo ustanovljene avstrijske milice. Mesto deželnega glavarja v Celovcu je s tem postalo izpraznjeno. Ker je to mesto zaradi slovenske narodne manjšine in obveznosti, ki jih je avstrijska vlada v mednarodnih pogodbah sprejela, silno važno in tudi de-likatno, govorijo v političnih krogih zelo resno, da bo na to mesto imenovan dosedanji predsednik dunajske policije dr. Skubl, ki je zaradi svojega
dolgoletnega službovanja v slovenskih krajih začasa avstTo-ogreke monarhije z narodnostnimi problemi zadosti vpoznan in se je dosedaj povsod Izkazal za zelo finega in nepristranskega uradnika. Njemu bi bila poverjena naloga, da pripomaga do pomir-jenja med obema narodnostima na Koroškem. — (Pomirjenje ni pravi izraz, kajti slovenska narodna manjšina je itak zelo mirna in mirno čaka, kdaj ji bo avstrijska država dala pravice, ki ji po božjem in naravnem pravu pripadajo in ki zanje jamči tudi podpis avstrijskega mirovnega zastopnika na mirovni pogodbi. Op. ured.)
- Domači odmevi
Da se ne pozabi!
List, ki pravi, da se je doslej vedno kavalir-sko in dostojno boril se imenuje >Jutro«. Kakšno je bilo to kavalirstvo in kakšna je bila tista dostojnost, naj znova jxikažejo nekatere cvetke iz leta 1933 |>red občinskimi volitvami
Isti dan, ko Slovenec ni smel prinesti niti navadnega poročila o lovu na divje svinje na Kočevskem, niti tržnih cen hmelja in našega sadja, je |>a »Jutro« v uvodniku prineslo velikansko huj-skarijo zoper vse slovenske ljudi. Članek je nosil naslov: »Odgovorite s krepkim odporom!« Tedanja JNSarska cenzura je to še isti dan začela izvajati. »Punktaši bi radi svojo nesrečno politiko |Hjdkrepiti z glasovi. Ni dvoma, da jim gre pri sedanjih občinskih volitvah za enake cilje, kakršne so imele v januarju njihove punktaclje... Punktaši bi se radi vgnezdili v naših občinah in od tu dalje širili svoj strup... Dobro je, da so volitve javne. Naj javnost ve, kdo ima danes v Sloveniji smelost, družiti se s punktaši. Proti terorju, ki ca punktaši tako brezobzirno in brezvestno izvajajo, jo treba odgovorili z energičnim in enako brezobzirnim odporom še to bi manjkalo, dn bi v dobi nacionalnega režima smeli punktaši brez kazni terorizirati nacionalne ljudi.
Kaj ne, kakšno kavalirsko je tako pisanje!
Drugi članek iste številke nosi naslov: »Zloraba slovenskega imena«. V tem članku je takoj prvi stavek zelo značilen za kavalirstvo gospodov, ki so takrat sedeli v senci JNS: jPoleg vere zlorabljajo punktaši v svoji volivni agitaciji zlasti tudi slovensko ime... Versko geslo samo morda ni več tako učinkovito kakor v nekdanjih zlatih časih slovenskega klerikalizma, zato je treba v soglasju z znanimi prevratnimi punktacijami poklicali na jKiiiioč še neko ^ogroženo slovenstvo . Nekdanja klerikalna stranka za slovenstvo nikoli ni imela nikakršnega smisla . Od|>orna sila našega naroda je pojemala v istem razmerju, kakor jo rasla na Slovenskem moč klerikalcev.. Tu stranka za slovenstvo nikoli ni imela niti besede. Protinarodni in protislovenski značaj klerikalne ideološke osnove... Tudi za občinske volitve so osramotili naše slovensko ime. . Na srečo upamo, da so nam to sramolo nakopali zadnjič, s Čimer pa ni rečeno, da se liodo lahko'ognili posledicam, ki se bodo z vso težo zružile na nje in na njihove priganjače.«
In junaki, ki so tako pisali, so jroskrb ;li, da nihče ni smel niti odgovoriti na pacenje resnice ter v obrambo naših najboljših mož ki so vse žrtvovali, da so slovenski narod dvignili na to visoko stopnjo kulture, da danes lahko stoji ob strani kulturnih narodov in da ni že davno- utonil v tujstvu. Pa recite, ali ni lako početje JNSarskih niogočnikov bilo res kavalirsko in pisanje »Jutra« dostojno!
JNSarska doba lela 1933 je najbolj žalostno poglavje zadnjih deseletij naše slovenske zgodovine! »Hvala Bogu, da je ta doba za nami k Tako bo moral vpričo navedenih citatov iz »Jutra« reči vsak nepristranski Slovenec!
Dva uspela sestanka JRZ v Celju
Celje, 20. oktobra.
Krajevna organizacija JRZ v Celju jo v teku 5 dni priredila za svoje člane dva sestanka, ki sta nadvse sijajno uspela
V petek zvečer s,e je vršil po dolgem času zopet v Domu redni članski sestanek, nn katerem je poročal glavni urednik •»Slovenca* g. dr. Ivan Ahčin o političnem položaju. Pri tem sestanku je hilo navzočih toliko mož in fantov, da so bili |>ro-stori, v katerih se je sestanek vršil, premajhni in so morali mnogi poslušati nadvse zanimiva izvajanja g. dr. Ahčina na hodniku. Dr. AliČin je v svojem več kot 1 uro trajajočem nadvse zanimivem in globoko zasnovanem govoru podal razvoj političnih dogodkov pri nas v zadnjem času.
Včeraj zvečer je pa Krajevna organizacija priredila v vrtnem salonu hoteia Evrope družabni sestanek, ki je bil namenjen ministru g. dr. Kreku, ki se je mudil te dni v Celju. Vabilu odbora Krajevne organizacije se je spontano odzvalo toliko članov, da je bila velika vrtnn dvorana premajhna. Kar je mogel opaziti na prvi pogled vsak nepristranski opazovalec, je bila velika harmonija, ki je vladala prav med vsemi stanovi. Lahko bi rekli, da so bili |>rav enako zastopani delavci in kmetje kakor tudi uradniki, trgovci in obrtniki. Prav posebno se je pa opazilo, da se je v največjem številu udeležila seslanka mladina. Ko je stopil v dvorano minister g. dr. Krek, so mu navzoči priredili živahne ovacije G. ministra je nato pozdravil v imenu Krajevnega odbora predsednik g. Mihelčič, ki mu je sporočil naj nese pozdrav s tega le|>ega zborovanja voditelju Slovencev, notranjemu ministru g. dr. Korošcu. Nato se je za lepo pozdrave zahvalil g. minister, ki je zatem tudi v kratkih a zalo tembolj jedrnatih besedah podal sliko zunanje-poliliJnih in notranjepolitičnih razmer. Kljub temu, da je bil g. minister zelo utrujen od najiornega dela. se je rad odzval vabilu in številnim navzočim razložil najvažnejše politične dogodke.
Oba zadnja seslanka JRZ v Celju sta dokazala. da se nahaja stranka v našem tnestu v polje ta način oboroževanja prepočasen, se je angleška vlada odločila ludi za to, da bo nakupila večje število težkih letal in lovskih letal v Ameriki in na Nizozemskem. V vojaških krogih pravijo, da so ti ukrepi naravna posledica italijanskega in nemškega zračnega oboroževanja.
Snoči je govoril Winston Churchill v Kingfordu. Rekel je: Kaj želi Nemčija? Nemčija ieli svobodne roke v vzhodni ln južni Evropi. Anglija in Francija lahko skleneta najmočnejšo zvezo in prepustita svobodne roke Nemčiji drugod. Toda kaj bi to pomenilo? Dejansko bi to pomenilo eno najhujših vojn v zgodovini Evrope. To vojno pa je mogoče preprečili samo na ta način, da se vsi narodi, ki se zavedajo svojih obvez do mednarodne pravičnosti, močno oborožijo, da se prepreči katastrola in da ohranijo v veljavi mednarodne zak""', ki naj narode zaščitijo pred neizzvanimi napadi.
nem razmahu in da vedno bolj pridobiva na uglc du med vsemi stanovi.
Predavanse francoskega konzula v Ljubljanskem klubu
Ljubljana, 20. oktobra.
Nocoj je v Ljubljanskem klubu predaval francoski konzul v Ljubljani g. Remerand o francoskem kolonialnem imperiju. Predavateli je v zbranih besedah najprej orisal pomen francoskih kolonij za Francijo, ki je druga največja kolonialna velesila na svetu. Nato je orisal zgodovinski razvoj francoske kolonizacije. PolejJ gospodarskih momentov so bili merodajni tudi drugi razlogi, ki so povzročili francoskjp kolonizacijsko gibanje v 16. in naslednjih stoletjih, med njimi tudi avanturistično. Francosko kolonialno cesarstvo so v preteklih stoletjih ustvarili v prvi vrsti vojaki in mornarji, toda pri kolonizaciiskem delu ne smemo nikakor pozabiti misijonarjev, ki so v nekaterih kolonijah izvršili največje delo. Obširno je g. predavatelj orisal francoske kolonizacijske metode, ki temelje na tesnem sodelovanju z domačini, ki uživajo v največji meri državljanske pravice kakor Francozi. V francoskih kolonijah se v zglednem obsegu skrbi za šolstvo, zdravstvo in socialne ustanove, ki so razširjene vsepovsod ter so dosegle lepe uspehe. Francoske kolonizacijske metode se pri tem razlikujejo od kolonizacijskih metod drugih držav. Nadalje skrbijo Francozi tudi za razvoj prometa z odličnimi cestami ter železniškimi zvezami. Končno je g. predavatelj tudi podal gospodarsko sliko glavnih francoskih kolonij, podprto s številnimi statističnimi podatki.
G. predavatelja je uvodoma pozdravil predsednik kluba g. dr. Franc Windischer ki se je g. predavatelju tudi ob koncu zahvalil za njegovo odlično predavanje, za katero so ga številni poslušalci nagradili z živahnim odobravanjem.
Gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo
Dresdcn, 20. okt. c. Gospodarska pogajanja med jugoslovansko in nemško delegacijo so srečno prišla do konca. Konferenca strokovnjakov obeh držav je posebno ugotovila, da se izmena bla^a med obema državama zelo dobro razvija in v tej smeri je bilo izdelanih več važnih določil jvogodbe. Posebno važen pa je tisti del sporazuma, ki go-i vori o tem. da |e omogočena večja vsota zo potovanje nemških turistov v Jugoslavijo.
Uredba o gostilniškem osebju
Belgrad, 20. okt. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo uredbo o ureditvi plačilnega in delovnega razmerja pomožnega osebja v gostiteljski obrti. Težnja pomožnega osebja ie sklepanje kolektivnih pogodb z delodajalci. Toda uredba sama se ne bo spuščala v to vprašanje, ki se bo uredilo z uredbo o minimalnih mezdah, uredbo, ki bo prav tako v kratkem izdana.
Mojstrski izpiti
Belgrad, 20. okt. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo prizadetim obrtniškim organizacijam tole obvestilo:
Če 6e komisija za polaganje mojstrskih izpitov ne more sestaviti, obvesti o leni združenje obrtnikov dotičnega kraja svojo pristojno zbornico, ki takoj stavi banski upravi predlog, naj določi kandidatu drugo mesto za polaganje mojstrskega izpita.
Po čl. 9 pravilnika o polaganju mojstrskga izpita ne morejo postati člani komisije osebe, pri katerih je bil kandidat zaposlen tekom leta pred izpitom.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 20. okt m. Napredovali so v VII. pol. skupino: Erjavec Frar.c v prosvetnem ministrstvu v Belgradu; na ljudskih šolali: v Sodražici Klein-dienst Lovro, v Ljubljani Svetil Ljudmila, v Lipovcih Gumilar Frančiška, v Št. Rupertu pri Mariboru Jaut Adela, v Ljubljani Kraft Ana, v Lo-i gatcu (okraj Šmarje pri Jelšah) Legar Miroslav, | v Ljubljani Cernelj Olga, v Mariboru Krebelj Marija, v Dolenji Nemški vasi (okraj Novo mesto) 1 Srpan Ana, v Mariboru Jesili Štefanija, v Sorici i Vindišnian Terezija, v Črnučah pri Ljubljani Vi-šer Ana, v Dravogradu Golja Marija, v Šmartnu ob Palci Hudales Judviga, v Dolu pri Litiji Bnjec Iva, v Dolnji Bistrici (okraj Dol. Lendava) Križ-j man Angela, v Marenbergu Kolar-Majcen Gabrijela, v Sv. Tomažu pri Ptuju Tomaže] Matej, v Vavtl vasi pri Novem mestu Kulovec Viktorija, v Novi Štifti (okraj Gornji grad) Pistotnik Iva. v Rakeku Šerman Matilda, v Sv. Andražu pri Ptuju Draksler Elizabeta, v Rreznici (okraj Radovljica) Rejr Gabrijela, pri Sv. Marjeti (okraj Laško) Le-skovic Martina, v Grosupljem Čuk Ladislav, v Polhovem gruden Štnkelj Vida, v Mariboru Dojčlno-vič Vlasta (učitelj), v Studencih pri Krškom Pe-čnrič Boris, v Vranskem Ivančič Mnrija, v Rele-čali (okraj Škofja Loka) Dielrich Marijn, v Spodnji Sv. Kunigundi Pahor Angela, v Podbrezjnh (okraj Kranj) Soban Marija, pri Sv. Trojici pri Kamniku Lešlan Avgust, v Dupljah (okraj Kranj) Zupančič Gabrijela, v Črnomlju Martelanc Hernie-negilda, v Zgornjih Pirničaii (okraj Ljubljana) Keržin Frančiška.
★
Hitlerjeva št'rilcih a
Berlin, 20. okt b Na Hitlerjev ukaz bo z dne 18. oklobra uvedena v Nemčiji gospodarska šlirilelkn, ki bo pa posegla ludi v enolno vodstvo vseh nemških sil na raznih drugih področjih. Za diktatorja štirilelke je imenovan general Goring, ki mu je podrejena vsa državno uprava in ki dobiva vse pravice izdnjanja uredb z zakonsko moč;o Goring jc postal s leni druga osebnost v novi Nemčiji.
t
Sargov Kalodont zoper zobni kamen bo pomagal -da zob prehitro Vam ne bo omagali
DOMAČ I IZDELEKl
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Največja slovenska župnija dobila novega župnika
Ljubljanski škof dr. Rožman jc z dekretom z dne 19. oktobra t. 1. imenoval za novega mestnega župnika pri Sv. Petru v Ljubljani g. Alojzija Košmerlja, stolnega vikarja v Ljubljani.
Novoimenovani mestni župnik je, dasi še mlad, Ljubljančanom dobro znana osebnost. V Ljubljani deluje že osem let. Bil je dobro leto kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, zadnjih sedem let pa je vrkar pri ljubljanski stolnici. Tu si je zlasti kot izvrsten stolni pridigar utrl ugled med širokimi sloji meščanov. Bil pa jc tudi katehet na mestnih osnovnih in sredinjih šolah in je tako poznan tudi med mladino.
' Novi župnik se je rodil dne 25. julija 1899 v I Sodražiei na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obisko-| val na domači šoli, nakar so starši nadarjenega dečka poslali na ljubljansko gimnazijo. Srednjo šolo jc posečal na drž. klasični gimnaziji, ki jo je vso dovršil z odličnim uspehom, nc izvzemši mature leta 1918. Kot sedmošolec je bil leta 1917 poklican v vojake, kjer jc hil 18 mesecev. Po odlično dovršeni oficirski šoli v Lipnici na Zg. Štajerskem je postal kadetra aspirant, a na fronti ni bil. Ko ga je ob razsulu narodna vlada v Ljubljani oprostila vojaščine, je jeseni leta 1918 vstopil v ljubljansko bogoslovje, ki ga jc posečal štiri leta in dovršil na teološki fakulteti zopet z odličnim uspehom. V duhovnika je bil posvečen s 40 svojimi tovariši dne 29. junija 1922 v ljubljanski stolnici in pel nato novo mašo dne 2. julija v Sodražiei. še isto leto je bil poslan za kaplana na težko in obširno župnijo v St. Rupertu pri Mokronogu, kjer je z veliko vnemo in z lepimi uspehi deloval tri leta in pol. Nato je bil poslan na bližnjo gorato župnijo Trebelno, kjer jc bil dve leti in pol. Skof dr. jeglič, ki je poznaj odlične sposobnosti mladega kaplana, ga je zato poklical v Ljubljano Najprej k Sv. Petru in nato k stolnici. Dasi je bil pri Sv. Petru le 15 mcsecev, se je vernikom tako priljubil, da so si ga po smrti župnika jankota Petriča cnodušno zaželeli za župnika. Pri stolnici pa jc opravljal od novembra 1929 dalje službo vikarja, 5 let službo kateheta na zasebni dekliški osnovni šoli v Lichtenthurnu, 2 leti službo veroučitelja na III. drž. realni gimnaziji in dobra 4 leta službo stolnega pridigarja. Tu ga jc — dasi komaj 37 letnega — zadela čast in odgovorna služba mestnega župnika župnije Sv. Petra.
Novemu mestnemu župniku k imenovanju iskreno čestitamo. — Poznamo njegove odlične lastnosti in vrline, zato lahko upamo, da bo kos težki in odgovorni službi, ki ga čaka. Želimo mu obilo božjega blagoslova, ki ga bo kot župnik največje župnije v škofiji (27.000 duš) zares veli1 ko potreboval. Bog, pastir in vlaoar vseh vernih, naj vodi vsa njegova pota v časni in večni blagor izročenih mu duš.
Kako se je Jutrova JNS bala resnice
Kako so plenili „Slovenca" — Kaj je tedaj bilo protidriavno
V nedeljski številki »Jutro«namiguje, da ne more odgovarjati »Slovencu« iz raznih razlogov. Eden razlog je ta, »da nam izvestne okoliščine za-branjuijejo celo stvarne in veledostojne replike.« »Tako se izgovarja »Jutro«, glasilo tiste JNS, ki leta 1933 »Slovencu« ni dovolila niti tega, da bi smel z eno samo besedico omeniti občinske volitve..Danes se »Jutro« lahko mirno razpisuje in polemizira s »Slovencem«, medtem ko se pred tremi leti »Slovenec« niti ganiti ni smel ter na najbolj divjo »Jutrovo« laž ali psovko ni smel odgovoriti. Pri tem je »Jutru« na vso moč pomagala cenzura, ki je »Slovenca« plenila v taki meri, dabi ne mogel nazadnje skoro niti iziti, ko je nazadnje vendar le izšel, so zunaj policisti avtomobil s »Slovencem« ustavljali. Da se malo odkrijejo metode JNS iz tiste dobe ter da vsaj malce postavimo v pravo luč tisto pisanje, 6 katerim se danes hoče »Jutro« delati za mučenika resnice in vseh drugih čednosti, moramo objaviti kot zgodovinsko posebnost nekaj dejanj, s katerimi se je tedaj za vedno proslavila JNSarska cenzura, ki je »Slovencu« mašila usta, da ni mogel objavljati niti najbolj nedolžnih novic, kaj še je, da bi bil kaj pisal o politiki. To naj prebero danes tisti ljudje, ki morda še kaj dajo na sedanje »Jutrovo« pisanje, da bodo sprevideli, kakšno hinavščino uganja ta list danes, kaj pa je njegova stranka s svojimi nasprotniki počela pred tremi leti I
Vzemimo za vzgled le eno samo številko »Slovenca« od 6. oktobra 1938. Tega dne je bil »Slovenec« zaplenjen od cenzure na podlagi JNSarskih navodil kar na 6 straneh)
Na 2. strani so bila zaplenjena poročila o ko-mitaških tolpah na Grškem in Bolgarskem, del poročila o 6eji mariborskega občinskega sveta, poročilo, da se je v Belgradu sešla komisija, ki bo izdelala osnutek novega rudarskega zakona, poročilo s Sušaka, da so tam delavci ustavili delo ter so se obrnili s spomenico na merodajna mesta, poročilo, da je v prvih 6 mesecih leta 1933 znašal naš izvoz v Italijo za 93 milijonov lir, med kulturnim obzornikom ie bil zaplenjen konec kritike Stajičeve študije o Zmaju.
Na 3. strani je bil zaplenjen uvod k poročilu o kranjski obrtniški razstavi, ki se je glasil: »Izven vsakega dvoma je danes dejstvo, da obrtna razstava v Kranju po vsem svojem značaju, po obisku in splošnem zanimanju spada med najlepše in najvažnejše letošnje gospodarske prireditve v dravski banovini«. Dalje je biilo na tej stTani zaplenjeno istega dne v kulturnem obzorniku poročilo o dijaškem listu »Naša Zvezda«. To poročilo se je takole glasilo: »Kongregacijski dijaški list »Naša Zvezda«, ki skuša zajeti zlasti vse katoliško dijaštvo, prinaša v prvi letošnji številki zlasti smernice in reso-
lucije mariborskih in škofjeloških dni. Brez dvoma je ta lisit lep kažipot za srednješolsko katoliško mladino, vendar bi bilo prav, da bi se poglobil tudi v sodobno žgoče socialno vprašanje ...« Obenem s tem je bilo na tej strani zaplenjeno celotno poročilo o velikih pogonih na divje svinje na Kočevskem ...
Na 4. strani je bilo zaplenjeno poročilo iz Hrastnika, da je prireditev v Društvenem domu preložena na nedeljo, 8. oktobra.
Na 5. strani je bil zaplenjen članek »V pričakovanju 15. oktobra«, kjer je bilo govora o občinskih volitvah. V tem članku je »Slovenec« ljudi poučeval, naj bodo mirni ter naj zaupajo zakonu in oblasti, ki bo gotovo poskrbela, da bodo volitve nepristranske. Razume se, da je tak članek, ki je bil sicer dobro mišljen, moral izginiti iz »Slovenca«, ker so se gospodje iz JNS pripravljali na nekaj drugačnega, kakor pa na zakonite volitve. Na isti strani je bil zaplenjen konec volilnega oklica »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« za volitve v Delavsko zbornico, katere so bile dne 22. oktobra 1933. Istočasno je bilo zaplenjeno tudi malo poročilce, da je zagrebška mestna občina določila 5 milijonov dinarjev za javna dela, kakor tudi konec poročila o 30 letnici katoliške delavske prosvete v Mariboru, kjer je bilo rečeno, naj bi naša prosveta šla po potih, katere nam je začrtal škof Anton Martin Slomšek.
Na 6. strani je bil zaplenjen naslov člančiča: »Poljska je svetemu očetu pri src u.«
Na 7. strani je bilo črtano celotno poročilo o državnih financah v avgustu. To poročilo izhaja vsak mesec na podlagi uradnih obvestil. — Zaplenjeno je bilo celotno poročilo o našem sadnem trgu, zaplenjene vse cene našemu sadju doma in na tujih tržiščih ter opozorilo našim izvoznikom na Holandsko, naj pazijo na posebno uvozno takso, ki jo je upeljala Holandija. —- Zaplenjeno je bilo tudi vse poročilo o naši hmeljski kupčiji, povzeto iz »Slov. hmeljarja« ter poročilo iz Žalca in Zatca.
Tako je za časa tiste najhujše strahovlade, ka-kršnje dotlej še nismo doživeli, JNSarska klika izkoriščala svoj položaj ter plenila nasprotne liste, izgovarjajoč se, da dela tako v službi nacije. Nikdar kaka dobra ideja še mi bila tako zlorabljena in omadeževana od profitarskih namenov, kakor se je to godilo pod strahovlado JNS na Slovenskem v nesrečnem letu 19331 In »Jutro« 6i še upa danes usta odpirati, misleč, da smo vse to pozabili In vendar danes veljajo iste tiskovne določbe za nas in za »Jutro«. Nikogar namreč, ki ima kaj časti v sebi, ne mika, da bi se mu zahotelo po metodah, katere so bile uveljavljene takrat, ko so nekdanji mogočniki na slovenskem vodili občinske »volitve«!
Občinske volitve in divji prasci
Protidržavne svinje na Kočevskem zaplenjene
Dne 6. oktobra leln 1933 je »Slovenec« na 3 strani objavil zanimivo poročilo o pogonih, ki so jih v začetku aktobra priredili na divje svinje okoli Kočevja To poročilo, poslano iz Mozclja dne 3. oktobra, jc bilo v »Slovencu« 6. oktobra 1933 od začetka do konca zaplenjeno. Očividno je tedanji jnsarski možakar, ki je vodil ljubljansko cenzuro, prasce zamenjal s političnimi nasprotniki, nerodne jagTc pa sam s seboj, čeprav jc bilo poročilo čisto resnično. Takole jc bilo:
»Po velikih pogonih no divje prašiče. — So prasci se smejali, k' so jagre na plaht ali. — Prav res! Toliko lovcev šc nismo videli skupaj. Nc samo domači, tudi ljubljanski so prišli, oziroma se pripeljali kar na treh avtomobilih. Napovedan jc bil v velikem obsegu lov na divje prašiče v revirju v smeri proti Oncku. Da pa jc lovska družba bila še večja, sc jc lovccm pridružilo okrog 50 gonjačev. Čez sto ljudi je krenilo v gozd in prav vsak pošten človek jc mislil, da bo za plen treba pripraviti senen voz. — Vidi se, da ic lov na to žival prav privlačen Vsak človek bi rad dobil prašiča na strel, takih je danes malo, ki bi raje
Žalostni spomini
videli, da bi se jim izognil. Zato ni nič čudnega, čc sc nas jc zbralo debelih in suhih, visokih in nizkih, mladih in starih. Kdor je prvič na takem lovu, to upravičeno goji željo, da tu žival vsaj videl. Nekaterim jc bilo to dano, cclo streljali so, Ic škoda, da ni nič ostalo. Po cclodncvni gonji ni padla niti ena žival. In proti večeru jc vsa množica ljudi krenila proti Mozl-ju no lovski »finale«. — Torej tolik lov in brez uspeha. Zal nam jc bilo. Nc toliko zaradi nas lovccv domačinov, tudi ne zato, ker nismo pobili škodljivca (lovce itak ne trpi pred njim), bolj zato, ker so mnogi prišli no lov od daleč, sc za nas žrtvovali, pa niso mogli odnesti s seboj nili glave prašiča, nc čekanov in cclo ščetin nc. — Naj nc misli »Slo-venčev« bralec, da prašičev ni Bilo. Bili so, kar dve skupini sta pjedrli skozi vrsto lovccv, pokalo je kakor navadno, pa tudi ostalo ni nič, kakor navadno. Da, da taikolc je z našimi prašiči. Cel trop lovcev in gonjačev jih obkoli, pa sc lepo pomikajo drug za drugim po goščavi, prederejo med lovci in za slovo pomahajo še z — repki. Drugi dan sc jc lov v naši okolici nadaljevai.
Velike Lašče, 19. oktobra.
Te dni obujamo pri nas spomine na občinske volitve leta 1933. O žaloigri učitelja Pečka, preganjanega do smrti, ker je takrat oddal svoj glas proti Pucljevi listi, ve danes že vsak Slovenec. Manj znana pa je druga žrtev teh nepozabnih volitev, tudi iz učiteljskih vrst
To je gosp. Prijatelj, vojni invalid, ki je med vojno v strašnih bojih na Fajtem hribu na Krasu izgubil nogo v kolenu. Učitelj z leseno nogo se je moral umakniti s svojo družino v oddaljene kočevske hribe. Kdor ie videl, kako si je moral mož po zasneženih poledenelih potih pomagali s preostalo nogo, s protezo in obema rokama, da je
firišel do cerkve ali kam drugam, temu se jc pač ahko vzbudil gnev nad »taktiko« JNS generalov. Potrebo teh premestitev smo popolnoma razumeli šele po volitvah. Izpraznjeni mesti po bolehnem, oženjenein Pečku, ki je odlelel v daljno Srbijo, in po družinskem očetu invalidu Prijatelju je gospod minister Pucelj poklonil kot nekako doto svoji mladi, brhki hčerki in njenemu mlademu ženinu, ki je nekaj mesecev prej dovršil učiteljišče...
To je bila kazen za glas, oddan Pucljevim nasprotnikom. Prišli pa so na vrsto tudi oni pre-drztieži, ki so na dan volitev ostali dotna. Učitelj Milkovič na sosednji šoli je zlctcl z ženo in otrokom na cesto. Njegovega enako drznega tovariša so rešile 6 skrajnim naporom družinske zveze. Na-
zadnje je prišel na vrsto še sin našega predrznega organista, ki je volil nasprotno listo, gosp. Brejc, učitelj v Stari Oselici, ki je, ko so ga vrgli na cesto, v mizeriji in brez posla prebil v Laščah dve dolgi leti. To je bila pač svojevrstna kazen: maščevanje nad sinom zaradi očeta!
Strah in groza ie prišla tiste dni ljudem v kosti, zraven si mora! pa še držati jezik, ker so ti bile neprestano za petami žandarjeve oči.
Za voditelja izberejo ljudje najboljše izmed sebe. »Kmetijcem« in njihovim »Kmečkim fantom in dekletom«, posebno pa onim, ki so si med vojne malo bliže ogledali okrvavljene kraške skale, pač smemo čestitati na voditelju, ki se je tu izkazai ne samo kol velikopotezen državnik, ampak kot vcliko|X3tezno skrben družinski oče.
Iu taisti dostojanstvenik JNS je nekaj dni pred Pečkovim pogrebom kričal v senatu o preganjanju učiteljstva, nekaj dni po [x>grebii pa je za-kfical po »Jutru« slovenskim učiteljem, češ: »Ponižani in razžaljeni, kar na me se obrnite!«
Ali si morete misliti boljšo fotografijo slovenskega naprednega voditelja? — Pri vsem tem ima pa bivši mesar iz Velikih Lašč in bivši vodilelj »Samostojne kmetijske stranke« iu sedanji član gornjega doma za lugoslavijo še to srečo, da se
Vse bi jim morali dati!
Pokojni pesnik Srečko Kosovel je že proti koncu svojega mladega življenja spesnil pesetn »Starka za vasjo-;, v kateri o|>eva bedo otrok, ki se pozimi stiskajo v revni koči, za vasjo pa divja starka, to je ledenomrzla burja. In otroci sanjajo: o toplem krompirčku, ki bi se jim tako prilegel Pesnik zaključuje to pretresljivo pesem z verzom: ?Ničesar nimam in vendar vse, vse bi vam moral dali k S tem vzklikom je pesnik najbolj pokazal svoje bistvo, namreč človečanstvo. Stiska sveta, kriza, medsebojne bratovske morije, nešteta zla. vse to so bolezni človeštva, katerim je zdravilo le »človečanstvo«, tisto globoko, plemenito in toplo čustvo, ki nas greje same na vznotraj, ki nas same osrečuje, nas navdaja s ponosom in nas prepričuje, da nismo ne zveri, ne brezčutni stvori, temveč ljudje. Človečanstvo pa je usmiljenje, je največja lepota in dobrota. Ne slavne vojske, ne tehnični izumi, ne ogromna proizvodnja, organizacija ]>ro-meta in ne umetnost poezije, ne vse |>onosne stavbe, nič nas tako ne dviga in nas ne osrečuje, kakor naše lastno usmilienie To nas dviga iz mračnega življenja in razsvetljuje ter lepša naše življenje.
Starka za vasjo, mrzla zima, že napoveduje svoj prihod in bo v naši domovini kakor drugod zalotila v bedi družine, obupane očete, ki skrivajo svoje oči pred plahimi pogledi žene in otrok: »Oče, bo kaj kruha?« Nesrečni oče pa ne more odgovoriti. Tu so sirote, so vdove, so obubožani stari delavci, služkinje, onemogli obrtniki, vsi ti z ledeno grozo pričakujejo zime. llog je dal naši domovini bogastvo lesa iu premoga, toda bo odpade! za nje voziček kuriva? Dovolj je hrane na zemlji, ali je za nje tudi prihranjen kos črnega kruha in skleda krompirja? To so vprašanja, to so skrbi, ki jih sedaj tarejo.
So na svetu razne teorije in razni nazori, ki prezirajo usmiljenje kot človeško slabost. Ne izkazati revežu usmiljenja, temveč ga pahniti še globlje v bedo in ga pohoditi, slabega črva, to naj bo znak človeške volje in energije, znak boljšega človeka. Pa zopet so druge teorije, ki zametujejo usmiljenje kot socialno škodljivo ter naglašajo predvsem terjatve socialno šibkih do premožnejših. Ali vse te teorije so sive in krute, brez topline in neživljenjske.
Narodi, rodovi in sloji, ki so smatrali usmiljenje za svojo globoko notranjo dolžnost, ti so zmagali in ti so se obdržali. Iz neizmernega vrelca velikega usmiljenja in dobrote se je porodilo krščanstvo in si osvojilo svet. V imenu ljubezni do bližnjega je krščanstvo uveljavilo svojo voljo in je prodrlo. Ves srednji vek je bil bogat ljudi krepke volje in odločnosti, toda kake krasne spomenike ljubezni do bližnjega nam je zapustil! Ne cesarji, ne države, ne dežele in ne mesta niso gradili bolnišnic, hiralnic, sirotišnic in najdenišnic. Gradila jih je zasebna dobrotijivost. Verski rodovi so s pomočjo osebne dobrotljivosti lajšali trpljenje ljudstva in v srednjem veku je bilo samo ob sebi umevno, da je vsak premožen človek v oporoki
zapustil del premoženja v dobre namene. Vsakdo je imel za resnično potrebnega od|irto roko, vsakdo je bil pripravljen lajšati trpljenje bližnjega.
In pri nas? Kaj nas niso še naše matere kot otroke učile, da je greh poditi reveža s praga, kaj ni še danes na tisoče skromnih kmelskih in delavskih družin, ki povedo prosilcem na pragu: »Dinarja vam ne moremo dati, toda kos kruha dobite!« Toda kako drugače ravnajo trdosrčni bogataši, ki se zaklepajo s hermetičnimi ključavnicami in za visokimi ograjami v svoje vile, da jih ne doseže stok revščine z ulice!
Poglejmo v našo domačo zgodovino in videli bomo, da je na slovenskih tleh zrastel eden najlepših cvetov in zgledov krščanske dobrodelnosti, namreč grofica sveta llema. Njeno delo za siromake se je preživelo skozi stoletja. Nešteti dobri možje in žene so pri nas žrtvovali velikanska premoženja za reveže.
Mi potomci svojih velikih, energičnih, toda ludi človeško dobrih prednikov, se ne smemo pustiti osramotiti pred davnino. Več je sedaj v deželi revščine, kakor kdajkoli prej in zato moramo storiti več, kakor smo kdaj prej. Darovati moralno za zimsko pomoč revežem vsi: bogati in revni, kdorkoli more. Dobro delo je plačano že tisti trenutek, ko je storjeno. Plača ga namreč prijetna zavest dobrega dela. Toda dobro delo se tudi obrestuje. Toliko govoričimo o krizi, o pomanjkljivem izmenjavanju dobrin, o zastajanju trgovino in obrti, toda ako bi bilo med nami več dobrodelnosti iu bi tudi stradajoči prišli do kruha in prezebavajoči do kuriva, ali se morda nc bi s tem posjiešila trgovina in obrt, ali ne bi bilo zaposlenih več delavcev? Velika široka in splošna dobrodelnost bi povečala ludi narodno blagostanje. Dobrodelnost ni davek, ki naj ga človek nerad odrajtuje ter ga da šele tedaj, ko je zanj terjan. Dobrodelnost mora sama od sebe prihajali, mora dajati brez poziva in brez odmere. Zima, starka za vasjo, že grozi sirotam. Vsi moramo razprostreti svoje roke in dajati trpečim bratom!
Krško
Za občinske volitve sta vloženi pri nas dve listi, in sicer lista JliZ in lista JNS jiod imenom »gospodarska listam menda. Nosilec prve jo g. La-zarini, ugledni veleposestnik, drugo pa, kakor po navadi, g. Joško Pfeifer. Na listi JltZ je med kandidati za odbornika tudi splošno priljubljeni ter priznani zdravnik, primarij g. Julij Murgel. — JNS-arske komande imamo že zadosti. Tudi nismo pozabili, kako so se vršile občinske volitve v Krškem pred tremi leti. Zato pa mora sedaj tudi v našem mestu zavihrati zmagovita zastava JRZ. —
Prihodnji četrtek ob 5 popoldne bo v dvorani prosvetnega društva javen shod. Govoril bo g. minister dr. Miha Krek. Krčani in okoličani pridite v kar največjem številu na to zborovanje, da slišimo besede iz ust enega naših voditeljev.
Strašna žatoigra pri Rušah
17 letni pas tir ubil gospodinjo ter se obesil
Maribor, 20. oktobra.
Majhna prijazna vasica Bezena pri Rušah je bila sinoči pozorišče strašne, nepojmljive tragedije, ki je globoko razburkala duhove cele tamošnje okolice. Mlad, komaj 17 letni hlapec in pastir Ernest Hostinger je ubil hčerko svoje gospodinje, 32 letno Marijo Robičevo ter po tem dejanju sodil še sam sebe. Dogodek se je pripetil sinoči v mraku. — V Bezeni št. 15 ima posestvo Marija Prežel, ki je že precej priletna. Pri njej živita na domu dve hčerki, od katerih je ena, 32 letna Marija poročena z železniškim kretnikom Robičem. Pred tremi meseci je prišel k hiši za hlapca in pastirja mladi
Domačini lovci in gonjači. Proti Zdiliovcm jc bil n j h cilj. Zasedli so mesta in pognali. Štirje prašiči so drveli med njimi. Debela ic kožo, krogla se ni prijela ali pa ni zadela. In šc naslednji dan se jc lovilo. Tudi to pot brez uspeha. Ponoči pa so prašiči ktrkor prej lomastili po njivah. Kmečki človek tam od Knežje lipe, čc/. Rajndol, Skrili, Kuhlarje in proti Banja loki ic upal, da bo po tem silnem preganjanju vsaj nekaj časa mir. Prav nič nc bo preveč, čc rečemo, do sc prašiči nili prestrašili niso.«
Torej v teh resnih časih nc bo samo za pouk, čc prinašamo, kaj so pred tremi leti plenili po »Slovencu« ob času občinskih volitev, nekaj naj bo tudi za smeh in zabavo, da svet vidi, kako sc strahopcicc, ki nc dela s poštenimi sredstvi v politiki, pred občinskimi volitvami boji cclo divjih prašičev. No, dal Menda so bile tiste voltivc res v znamenju prnsccv, kakor nam dokazujejo sedaj revizije občinskega gospodarstva.
Ernest Hostinger iz Ruš, ki nima sedaj niti 17 let. Fant je bil sicer priden, pa strahovito razburljive narave in nagle jeze. Za vsako malenkost se je razburjal in je zaradi tega vladalo med njim in Marijo Robičevo dostikrat napeto razmerje. Do hudega nastopa je prišlo med obema zlasti včeraj, ko je Robičeva obdolžila Hostingerja, da je v nedeljo zvečer bil v njeni sobi, je tam razmetaval njene stvari ter je imel najbrže namen kaj ukrasti. Te obdolžitve so fanta strahovito razburile. Zvečer ob 7 je šla Robičeva, kakor po navadi vsak dan, v hlev, da bi pomolzla krave. V hlevu je takrat opravljal živino mladi hlapec. Ker pa hčerke dolgo ni bilo iz hleva, je poslala mati pozorno in šli sta z drugo hčerjo pogledat, kaj dela. Nudi! pa se jima je v temnem hlevu prizor, ki ga ne boda pozabili vse življenje. Na tleh je ležala v mlaki krvi Marija Robičeva že mrtva, strahotno razmesarjena. Bila je ubita s sekiro ter je imela glavo z enim samim zamahom vso razsekano. Morilec pa je že mrtvi žrtvi nato še z nožem prerezal trebuh, da se je drob iz>sul po tleh. Na krike matere in hčerke so prihiteli ostali domači in sosedje. Klicali so tudi hlapca, ki pa se ni od nikoder javil. Jasno je bilo tedaj takoj vsem, da je strašen zločin izvršil mladi Ernst. Pozvan je bil iz Ruš zdravnik, ki je žal mogel ugotoviti le smrt nesrečne žene, prispeli so tudi orožniki, ki 60 sc takoj podali na zasledovanje morilca. Menili so, da je hlapec pobegnil z doma ler so ga vso noč iskali. Odkrili pa so ga šele danes zjutraj na bližnjem skednju — mrtvega. Visel je na tramu, kjer se je najbrže že sinoči kmalu po zločinu obesil. V žepu ie ime! pismo, v katerem navaja, da je umoril Marijo Robičevo zaradi tega, ker mu je po krivici očitala, da jo jc nameraval okrasti.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 21. oktobra: Uršuli) in tovarišice, mu-čenice; tlilarian.
Novi grobovi
-f- V Mengšu je v zavetišču sv. Viriccnciju po dolgotrajni, težki bolezni, ki jo jc junaško prenašala, dne 19 t. m. umrla gdč. Tinka K e 1 b I, učiteljica r>a šoli v Šiški. Otroci so z. njo izgubili vzorno vzgojiteljico, cerkev in reveži pa veliko dobrotnico. S hvaležnostjo sc jc bodo spominjala dekleta, ki jih je izobraževala v dekliškem krožku na način, ki jc lahko vzor tudi drugim njenega stanu. Sploh je bila nadvse vneta za vsako dobro in plemenito delo, zlasti na verskem poMu, za kar ji bo Bog obilen plačnik. — Pogreb bo v sredo 21 t. m. ob 15. iz zavetišča na farno pokopališče.
■f Jožef Pajnič. V ljubljanski bolnišnici je umrl včeraj po daljši bolezni krojač in cerkvenik pri Sv. Jakobu v Ljubljani g. Jožef Pajnič, zvest član križanske moške kongregocije ler šentjakobske Prosvete, ki je tudi vneto sodeloval pri Katoliški akciji Pogreb rajnega sobrata bo v četrtek 22 oktobra izpred mrtvašnice na Vidov-danski cesti št. 9.
-J- V Lubljani je umrla gospa Ana M o d i c, damska krojačica. Pogreb bo v četrtek ob pol 4. popoldne. — V splošni bolnišnici jc umrla gospa FrarčiSka K a I a n roj. 2onta. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
-f- V Sodincih pri Veliki nedelji je umrl v nedeljo zvečer po dolgem bolehanju v najlepših letih', komaj 34 let star, posestnik gosp. Alojzij Irgolič. Zapušča vdovo in tri majhne otroke.
Na jim s\eli \ečna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne vesli
—	Diplomiran je bil dne 10. I. m. na ljubljanski filozofski fakulteti iz teoretične filozofije g. Hieronim Šauli, duhovnik. Čestitamo!
= Promocije. Na ljubljanski univerzi bodo v soboto, 24. t. m. promovirani za doktorje prava gg. K r e v e 1 Leon iz Ljubljane, P o 1 e n š e k Ivo iz Trebnjega, Vojska Karel iz Domžal, Zorč Slavko iz Zagorja ob Savi. Čestitamo!
—	Diplomiran je bil na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju gosp. Gagel Oton iz Ljubljane. 1-kreno čestitamo!
Moderen način prania
je pranje s pralnim praškom
PERION
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano.
—	Ludvik Bartol umrl. Pred tremi tedni smo poročali o junaštvu 13 letnega dečka Ludvika (Ljubija) Bartola iz kočevske vnsi Drage. Deček jc ponoči sanjal, da se nahaja v gorečem poslopju ter se je zbudil, nato pa spoznal, da v resnici gori okrog njega. Hotel je skočiti skozi podstrešno okno na vrt, tedaj pa se je spomnil, da v pritličju spe njegovi starši in bratje. Deček jo naglo stekel v pritličje ter obvestil domače o požaru, nato pa naglo odklenil vsa vrata in čeprav ves opečen, je stekel budit še sosede. Svojim domačini je tako rešil življenje, dasi so ostali brez sredstev, vnsi pa je ubranil še večjo škodo. Vsega opečenega so dečka prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je dolgo časa trpel neznosne muke, ki pa jih je tudi junaško prenašal. Kljub skrbni zdravniški pomoči pa dečka ni bilo mogoče več rešiti, ker je imel preveč opeklin. Včeraj zjutraj ob 4 je mali junak Bartol umrl. Še predvčerajšnjim na je obiskal oče, kateremu je Ludvik izrazil slutnjo, da bo umrl. Slutnja se je včeraj žal uresničila.
—	Železniški promet s prestopanjem potnikov med postajama Mursko Središče — Dolnja Lendava. V petek, dne 23. oktobra se bo vršil zaradi popravila mosta v km 17.5/7 med postajama Mursko Središče in Dolnja Lendava promet potnikov s prestopanjem in prenosom prtljage, in to pri naslednjih mešanih vlakih: pri vlaku 8934 ob 8.56, pri vlaku 8933 ob 11., pri vlaku 8936 ob 13.57 in pri vlaku 8935 ob 14.50.
—	Uprava mladinskega tista »Luč« sporoča, da ie 2. številka popolnoma razprodana. Zalo prosimo vse one cenjene naročnike, odnosno gg. katehete, ki um izvodi preostalo, naj jih nemudoma vrnejo, da labko drugim postrežemo z njimi. — Uprava »Luči«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (Ničmanl.
—	Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joseiova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. rog S. hr. 30474/35.
—	Telefonski promet. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Višnja gora—Dunaj (4.20 zl. fr.). dalje Žalec—Porečje na Vrbskem jezeru (2.70 zl. fr.); Rateče—Dunaj (4.20 zl. fr.): Dobrna —Gleiclienberg (2.70 7,1. .fr.) in Gornja Lendava— Gradec (2.70 zl. fr.). Zneski v oklepajih so taksa za triminutni pogovor. — S 15. t. m. je bil otvor-jen telefonski promet med našo državo in »Puerto Rico;. Končno so bile določene nove telefonske pristojbine za pogovore z Italijo, ki so objavljene v prilogi Službenih novin št. 240 na strani 289.
—	Na Vurbergu pri Ptuju se je ustanovila krajevna protituberkulozna liga. Ustanovni občni zbor je bil 18. septembra. Predsednik lige je znani specialist gosp. dr. Bol. Okolokulak. V odboru so zastopniki sanatorija, cerkve, šole. graščine, pošte, kmetov in viničarjev. Želimo ligi mnogo uspeha v boju proti jetikil
—	Poskusen harakiri oliupanke. Včeraj ponoči so bili ljubljanski reševalci poklicani v vas Podgoro pri Št. Vidu. Tam so namreč našli neko obupano služkinjo, ki je izgubila službo, pa si je hotela na grozen način vzeti življenje. Z nožem si je namreč prerezala trebuh. Izgubila je mnogo krvi. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr. Justin, ki je tudi odredil prevoz obupanke v bolnišnico. Zdravniki upajo, da bodo mlademu dekletu še re-iili življenje.
—	Obstreljeni pastirček. Skozi gozd v bližini ljubljanskega letališča je šel včeraj 13 letni pastirček Franc Polane, doma iz Vojnika. Neznan strelec pa je v gozdu streljal ter dečka obstrelil v desno nogo. Deček je moral v bolnišnico.
—	Perilo je dražje od mila. Mnogo gospodinj štedi pri milu in pri tem pozabi, da poccni in
slabo milo more predčasno uničiti perilo. Vsaka gospodinja štedi, če za pranje svojega dragega perila uporablja čisto jedrnato milo, kakor je znano in priljubljeno Schichtovo milo z zaščitnim žigom Jelen. Izkušene gospodinje znajo cenili dobro kakovost tega mila in so ponosne s svojim belim perilom.
-	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
© Oficirski družabni večer v prostorih restavracije »Zvezde« dne 22. akt. 1936. Povodom odhoda premeščenega komandanta dravske di-vizijske oblasti, diviziiskega generala gosp. Petra Nedeljkoviča, pomočnika komandanta divizije konjeniškega brigadnega generala g. Ive Ivano-viča in oslalih premeščenih oficirjev, aktivni oficirji ljubljanske garnizije prirede družabni večer v prostorih »Zvezde«. Začetek ob 22. Og. rezervni oficirji se prosijo, da sc udeleže tega družabnega večera s člani svoje rodbine. Kot vstopnica velja legitimacija rez. oficirjev. Obleka po volji.
0 Na tirolske gore nas bo popeljal priljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar v petek ob 8 zvečer na IV prosvetnem večeru. Pot nas bo vodila na' obširne ledenike Zillertalskih, Stu-baitalskih in Oetztalskih alp. V vsaki skupini si je izbral gosp. predavatelj najvišjo točko, med drugimi bo opisal tudi vzpon na Ortlerja. Ker je predavanje ilustrirano tudi z lepimi skioptičnimi slikami, bo ta večer pravi užitek za slehernega ljubitelja gora. Predprodaja vstopnic v Prosvelni zvezi, Miklošičeva 7. — Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
© Pritožbe abonentov opere. Abonenti opere so nas opozorili na krivično postopanje, ki si ga dovoljuje z njimi uprava opere. To krivično postopanje traja že leta i leta in je postalo pravi sistem, ki bo očitno še dolgo trajal, seveda, če bodo abonenti potrpeli z njim. Za premijere in za predstave izven, torej za take, kjer računa opera na slučajno občinstvo, daje na razpolago najboljše pevce in pevke, sploh najboljši materijal, za predstave, namenjene abonentom, pa le pevce druge ali še nižje vrste. Pomisliti pa je treba, da so ravno abonenti tisti, ki gledališče vzdržujejo in omogočajo, da se predstave sploh vrše, sicer bi bila hiša prazna. Svetujemo vodstvu opere, naj la nemogoči sistem opusti z lepa, sicer si bodo ogorčeni abonenti izbrali druga sredstva, da jo prisilijo v to.
© Večerni trgovski tečaj na Christofovem učnem zavodu, Domobranska 15 se prične 19. okt. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovstva, stenografije, slrojepisjn, nemščine itd. Šolnina 100 Din za vse predmete. Pojasnila, vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7.
© Opozorilo. Združenje poštnih zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani, opozarja vse gg. trgovce kakor tudi ostalo občinstvo, da ne nasedajo raznim nepridipravom, ki se pojavljajo po mestu, prosijo za blago ali posojilo. Izdajajo se za otroi-e ali sorodnike pismonoš. Društvo prosi vse, da take slučaje takoj javijo policiji.
Volitve jesen?
lutz
0 Praktičen tečaj češkega jezika za širšo jav-nest. Tudi letos priredi JC Liga v Ljubljani praktičen tečaj češkega jezika za širšo javnosl, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Pouk bo brezplačen. Vpisovanje bo v četrtek, dne '22. t. m. v šentjakobski meščanski šoli od 18—19. — Predsedstvo JC Lige v Ljubljani.
O V Ljubljani umrli: Srebotnik Frančiška, sestra Leonarda, 52 let, usmiljenka, Vidovdanska c. 9; KatniČ Mirko, 40 let, kleparski mojster, Nunska ul. 19; l'ristov Filip, 30 let, črkoslikarski mojster, Hrenova ul. 12; Kavnikar Marija roj. Založnik, 71 let, žena cerkovnika, Kolezijska ul. 1; Ceccato Ana, 71 let. žena oglarja, Vidovdanska 9; Tschulik Marija 64 let. blagajničarka, Japljeva 2; Kalteneger Matevž, 71 let, obč. ubožec. Ljubljana, nestalno; Fijldstein Stanko. 34 let, knjigovez, Ulica na grad 1; Ainan Zofija roj. Janežič, 79 let, hišnica, Streliška' ul 10; Peterca Ivana. 36 let. za-sebnica, Dravlje 27; Ljubič Štefanija, 3 leta, hči delavca, llotimirova ul. 12; Turšič Marijana, 83 let, Sv. Florijana ul. 37; Jenko Franc, 81 let, zidarski mojster in meščan, Gosposvetska c. 14; Stibilj Marija roj. Kozjak vdova Jane, 79 let. za-sebnica, Šmartinska c. 21; Saibitz Franc, 25 let, kleparski pomočnik, Društvena ul. 28; Gregorka Franc, 58 let, mestni delavec, Sv. Florijana 13-111; Oven Marija roj. Rud, 74 let. delavka tob. tovarne, Milčinskega c. 70. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Vrhunc Boris, 4 mesece, sin šiviljske pomočnice, Koseze 55; Stadler Alfred, 49 let, trgovski potnik, Ljubljana; Loy Leo, 37 let, trgovec, Kočevje 2; Snedič Stanko, 5 let, sin posestnika, Bobovk 6, obe. Predoslje pri Kranju: Kante Ivana roj. Vreček, 54 let, žena skladiščnika »Jug. knjigarne-!:, Prešernova ul. 18, Moste; Javornik Oskar, 25 let, trgovski pomočnik, Kranj; Vester Karol. 24 let, postrešček, Ravniknrjeva ul. 5; lllich Lovren-cija, 86 let, vdova arzenal. delavca, Švabičeva 15; Mrhar Janez, 70 let, obč. revež, št. Vid nad Ljubljano; Švajger Franc, 70 let, sodni sluga v p., knezov stradon 17.
Surov napad na žuoana
St. Rupert v Slov. gor, 19. okt.
Dne 18. oktobra sc jc vršila slavnost blagoslovitve Slomškovega doma, ki ga je postavilo Prosvetno društvo. Popoldne po večernicah se je v novem domu vršila predstava »Podrti križ«. Proti mraku so prišli pijani razgrajači iz bližnje urbanske župnije i«i delali pred domom takšen nemir, da jc nazadnje šel župan občine Voličina gospod Muršak lanez pred hišo, da napravi red. Ko je pozval nemirneže, naj mirujejo, ga jc eden od teli udaril s kamnom po glavi. Kakor sc je kmalu dognalo, je bila lobanja prebita, zaradi česar so težko ranjenega Muršaka takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran.
Med ljudstvom jc nastalo silno razburjenje in vlada pri vseh občanih velika polrtost, ker je župan Muršak zgleden kmet, globokega verskega prepričanja in zavzema zaradi svoje nadarjenosti več odgovornih mest Pri volitvah dne 25. X. je nosilec liste JRZ občine Voličina. IVog obvaruj težko prizadeto družino in vse občane najhujšega udarca.
Orožništvo z vso vnemo preiskuje, da izsledi krivca.
Ce rabite dobro obleko,
kupite naSe blago, ker je naše blago danes boljše in cenejše kot kdai prej.
Cene našega blaga za obleke so od 120"— do 180' dinar lev po metru
VLADA TEOKAROVIČ
P P B R Č I M
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Graditte 4 in v vsakem veijem mestu .usosiavije
Blagoslovitev društvenega doma pri St. Rupertu v Slov. goricah
Prvo nedeljo v juliju je bil položen temeljni kamen bodočemu društvenemu domu. V kratki dobi treh mesecev in pol pa je ob složnem sodelovanju vseh župlianov zrastla ponosna stavba, ki bo služila veri in prosveti. Skoraj brez vseh sredstev je bil pripravljalni odbor, ko se jc začelo dek>. Z največjim navdušenjem so zavedni Ruperčani kar tekmovali s kulukom in z drugimi dajatvami. Veliko zaslugo pa ima tudi domača posojilnico. Novi društveni dom je lepa in zelo obširna stavba in je v ponos ruperšlvi fari. V nedeljo 18. t. m. je bil dom slovesno blagoslovljen. I\il je to praznik cele fare, praznik žu-ljavili rok in složnega sodelovanja vseh. Slovesno zvonenje in mogočno streljanje s topiči je oznanjalo velik dogodek. Malo pred 9. so sc zvrstili člani prosvetnega drušlva »Slomškov tabor« v sprevod in šli z godljo na čelu v cerkev. Pridigal je svetolenarški župnik, duh svetnik Sinko, ter v lepili izvajanjih orisal povezanost treh domov: rojstne hiše, cerkve in društvenega doma. Sv mašo je daroval duhovni vodja prosvetnega društvu kaplan Smole. Med sv. mašo so čl<rii društva, dolga vrsta jih je bila, pristopili k sv obhajilu. Po maši je bil sprevod k novemu društvenemu domu. Ogromna množica ljudi se je zgrnila okrog društvenega doma, ki je bil ves v zelenju, na pročelju pa Slomškov kip. Oosp. kaplan Smole je naiprej pozdravil navzoče goste, zlasti blagoslovitelja doma, dekana konzi-slonjalnega svetnika Oomilška, ki je takoj nato izvršil obred blagoslovitve ter po blagoslovitvi spregovoril prisrčne besede o društvenem do-rtm, ki naj bo kakor Alcazar trdnjava katoliške in slovenske zavesti Za tem je govoril Mirko Oeratič iz Maribora, ki je k lepemu prazniku prinesel česlitke v imenu PZ ler poudaril veliko važnost katoliških prosvetnih domov, ob kateiih se naj razbiie val marksizma in komunizma. Po govorih se jc družina prosvetnega društva slovesno posvetila presvetemu Srcu Jezusovemu ter si ga tako izbrala za svojega Kralja. O pomenu posvetitve je govoril g. dekan Oomilšek, ki ie tudi izvršil posvetilev. Pevski zbor je nato zapel himno v čast Srcu Jezusovemu in Povsod ftoga. — Popoldne pa se je vršila lepa otvoritvena prireditev s simboličnimi vajami, katere so izvajali fantje in dekleta, ter času piimerna igra »Podrli križ«
jtyffltr«ltnf
□	Štajerski sadjarji v skrbeh. Svojačasno smo že poročali, da se letos izvaža pod nazivom - štajerska jabolka« sadje iz Slavonije. Zadnje dni je prispelo v Pesnico več vagonov kanadk iž okolice Virovitice in Koprivnice. Štajerski sadjarji so v skrbeh, da se bo zapravil dober glas, ki ga uživajo štarejska jabolka na inozemskih tržiščih, če se bo pod tem naslovom izvažalo manjvredno blago, obenem se boje, da se bo zavlekla v naše kraje uš »san Jose« iz okuženih krajev ter se bo zadal s tem našemu sadjarstvu zelo hud udarec. Zahtevajo, da se znamka »štajersko jabolko« zaščiti pred izrabljanjem.
□	Jubilej SPD v Ruš^h. Marljiva podružnica SPD v Rušah slavi letos 35 letnico svojega obstoja. Leta 1901 je bila ustanovljena »Podravska podružnica SPD« v Rušah, predsedstvo pa je prevzel g. Davorin Lesjak, ki je predseduje nepretrgoma še danes. Drugo lelo pa bo 30 letnica obstoja Ruške koče. katero je ruška podružnica postavila pri Sv. Arehu na Pohorju. Za oba ta pomembno jubileja v razvoju slovenskega planinstva na Štajerskem je izdala Podravska podružnica SPD v Rušah krasno brošuro, tiskano na lepem papirju ter razkošno opremljeno s slikami z našega Pohorja. — Brošura prinaša sestavke naših vidnih delavcev na področju planinstva, obenem pa ima obilo propagandnega gradiva v slovenskem, srbohrvatskem, irancoskem in nemškem jeziku. Zaradi znatne naklade, krasne opreme in zelo primerne vsebine bo brošura gotovo tudi velikega pomena za propagando tuiskega prometa na Pohorju.
H Nov kataster Maribora, Izvršena je obnova katastrskega premera in klasiranje zemljišč v ka-tastrekih občinah Maribor-mesto, Grajska vrata, Koroška vrata in Grajski marof ter izdelan tehnični del katastrskega operata omenjenih katastrskih občin. Katastrska uprava bo za te občine katastrski operat izložila v dneh od 26. oktobra do 25. novembra interesentom na vpogled. Posestniki zemljišč se pozivajo, da v svoiem lastnem interesu pregledajo katastrske podatke svojih zemljišč, in sicer v sledečem redu: Za posestnike z začetniki črkami imena A do D v dneh 26. do 30. oktobra. Od črke E do I v dneh 31. oktobra do 6. novembra, za črke J do N od 7. do 12. novembra, za črke O do S od 7. do 12. novembra, za črke T do Ž od 19. do 25.' novembra. Katastnski operat za k. o. Magdalena bo izložen kasneje ter bodo posestniki o tem pravočasno obveščeni. Posestnike zemljišč tudi opozarjamo, da se zanimajo pri katastrski upravi o odredbah zakona glede pritožbenega postopka.
□	Bivša Wellejeva tovarna prodana. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor je prodala tovarniško poslopje v Košakih, v katerem 6e je svoječasno nahajala Wellejeva tovarna mesnih izdelkov, sedaj pa je v njem tekstilna tovarna, in-ženjerju Josipu Čižeku za 625.000 Din.
171 Otvoritev operetne sezone v mariborskem gledališču bo v soboto. Uprizorila se bo Kalmanova opereta "Ciganski primaš«.
□	Velika obrambna vaja proti napadu z zraka se bo vršila v Mariboru koncem tega meseca Vršijo se že tozadevne priprave ter bo obseg letošnje vaje znatno večje, kakor lanskoletne. Istočasno bodo slične vaje tudi v vseh večjih naseljih mariborski okolice.
□	Razstava mariborskih likovnih umetnikov bo predvidoma otvorjena dne 16. novembra.
□	Krščanska ženska zveza vabi vse člane in članice, da se udeleže v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja vsak v svoji župni cerkvi skupne svete maše in sv. obhajila, obenem pa se udeleže slovesne sv. maše ob 10 v stolni in mestni župni cerkvi. — Odbor.
□	Obnemogel. Na serpentinah, ki vodijo k dravski brvi, 6o našli ljudje obnemoglega starčka,
katerega so zapustile moči, da ni mogel nadaljevati poti. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Je to 86 letni Zunko Janez, ki je prišel v Maribor iz Bre-sternice.
□	Kolesarja sta ga povozila do smrti. V nedeljo zvečer so našli ljudje na križišču cest proti Kungoti in Št. Lenartu v Košakih nezavestnega človeka. Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico, kjer je ležal do ponedeljka zvečer v nezavesti, ob pol 12. ponoči pa ]e umrl. Niti na rešilni postaji, niti v bolnišnici niso mogli ugotoviti identitete ponesrečenca ter so zagonetko razvozljali šele orožniki, ki so dognali, da je postal žrtev neprevidno vozečega kolesarja. Pokojni ponesrečenec je železničar Štefan Žižek iz Radvanja pri Mariboru. V nedeljo se je vračal s Pesnice proti mestu, na 6trmini proti Dervuškovi tovarni pa se ie zaletel vanj z vso silo nek kolesar, ki je imel pred seboj na kolesu žensko. Vsi trije so padli na tla, Žižek je obležal nezavesten, kolesar in ženska pa sta naglo pobrala razbito kolo ter zbežala po cest' Orožniki iščejo sedaj kolesarja, ki je podrl Žizeka, državno pravdništvo pa je odredilo obdukcijo ponesrečenega pokojnika.
□	Rdeči petelin je svetil v Vukovju pri Sveti Marjeti ob Pesnici. Gorel ie hlev pri viničariji posestnika Franca Garbojsa ter je zgorel do tal. — Škoda znaša 14 000 Din.
□	Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri S e m k o, krznar. Gosposka ulica 37.
Celie
_ & Nova občinska uprava v Sv. Petru v Sav. dolini. Kr. bmska uprava v Ljubljani je razpustila občinsko upravo v Sv. Petru v Sav. dolini z županom g. Četino Andrejem na čelu. Za predsednika novt začasne občinske uprave je bil imenovan g. Sedm nek Štefan.
Si Nova uprava skupnega združenja obrtn'kov v Celju. V nedeljo se je vršil v hotelu Pošta redni občni zbor Skupnega združenja obrtnikov v Ce'ju z edino točko dnevnega 'reda: volitve novega odbora. Z absolutno večino je bila izvoljena naslednja uprava: kipar in pozlatar Miloš Hohnjec, pr"d-sednik; knjigovez Kari Pere, podpredsednik; člani uprave- brivec Ivan Vozlič, lončar Andrej Novak, slikar Stojan Holobar, mod;stinja Karba Anica krznar Orehovec Martin in ščetar Šimenc Ignac.
& Mednarodna Šahovska tekma v Celju. Celjski šahovsk-' klub bo priredil v soboto fvečer v vrtni dvorani hotel? Evropa mednarodno tekmo s celovškim šahovskim klubom Igralo se bo od 8 z- e-čer naprej na 10 deskah. Celjski šahovski klub se bo oddolžil svojim celovškim tovarišem za presr-čen sprejem in pogostitev Celjanov v Celovcu d~e 28. in 30. junija t. L K?kor znano, so takrat v Celovcu zmagal' Celjani s 7 in pol proti 2 in pol. Ki-bici so dobrodošli.
J& Sestanek nogometne sekcije SK Juge laviie bo v četrtek ob 8 zvečer v klubovi sobi v Domu. Po sestanku bo seja sekcijskega odbora.
& Aretirana ubijalca. V noči od 14. na 15. oktobra so ko?.uhali koruzo pri posestniku Ureku Ivanu v vasi Slcgonsko, ob'ina Kapele v brežiškem okraju. Po izvršenem delu sta posestniška sinova, 34 letni Urek Frarc in 21 letni Duhanič Andrej napadla posestnika Vebleta Franca s koli in ga tako hudo poškodovala, da je Vcble dne 15. t. m. v brežiški javni bolnišnici umrl. Oba ubijalca sta n- lo pobegnila Urek se je zatekel v Celje, kjer je bil aretiran v ponedeljek v poslopju mestnega poglavarstva. Duhanič je bil pa aretiran tudi v ponedeljek, in sicer v bližini, kier je bi! izvršen zločin. Duhnnič zločin prizna, medtem ko Urek taji. Urek je bil prepeljan iz Celja v brežiške zapore.
3rl9 vbodljajev z nožem! V ned:ljo zvečer je neki pos. sin v neki gostilni na Ložnici pri Žalcu v prepiru zabodel z nožem 27 letnega hlapca Ne-meca Franca 19-krat v glavo obe roki in prsi. Dva vbodljaja v prsa sta smrtnonevarna.
©• Kino Metropol. Danes »IVJE« (Waldwin-ter) in najnovejši Foxov tednik.
Ptuj
Požar na Dravskem polju. V Zg. Jablanah, občina Cirkovce, so imeli zopet požar. Gorelo je |»ri posestniku Jožefu Kovačiču, ki mu je požar uničil vsa gospodarska jioslopja, veliko sena in drugih poljskih pridelkov, tako da znaša škoda okrog 30.000 Din. Vzrok požara ni znan.
Velika gasilska vaja v Ptuju. Ptujski gasilci so imeli v nedeljo, dne 18,- t. ni., ob 11 svojo letošnjo zaključno vajo. ki so jo uprizorili v Cankarjevi ulici. Razen velike množice ljudstva, ki je z vidnim zanimanjem sledilo tej veliko|iotezni vaji, so bili navzoči tudi predstavniki civilnih iti vojaških oblasti. Vajo. ki je v vsakem oziru prav dobro uspela in so vrli gasilci zopet pokazali, da so i kos svoji nalogi, je vodil poveljnik, g. Breznik.
Gibanje prebivalstva v E*tuju. V III. čelrl-letju je bilo gibanje prebivalstva v Ptuju sledeče:
V	območju mestne nadžupnije se je rodilo 17 otrok. 27 oseb je umrlo, poročila pa sta se 2 para.
V	območju župnije sv. Petra in Pavla se je rodilo 47 otrok, umrlo je 28 oseb, porok pa je bilo 10.
Iz profesorske službe. Novi profesorji, ki so premeščeni v Ptuj in sicer Franc Mihelič, Leopold Gorjanc, Lelja Fermevc in Ljudmila Podgornik, so že nastopili službo na realni gimnaziji. Želeti bi bilo, dn se uredi še pouk ženskih ročnih del in ženske telovadbe, ker se ženska ročna dela sedaj na zavodu sploh ne poučujejo, telovadba pa le v skrčenem obsegu.
Na mestnem pokopališču v Ptuju so našli truplo umorjenega novorojenčka moškega spola. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi brezvestno
mater.
Ljutomer
V nedeljski štev. 240. našega lista smo priobčili jioroč.ilo o volilnem gibanju v Ljutomeru. Med drugimi smo omenili tudi g. Marša, izvoznika v Ljutomeru. Da se pa ne bi to poročilo napačno razumelo in dn ne bi g. Maršu delali krivice. lojalno objašnjujemo gorenjo vest s tem dn je bila ena občinskih hiš po našem mnenju prepoteni prodana ter smo smatrali s tem občinsko j blagajno za oškodovano. Pri izvozniku f» M«r«u seveda občina Ljutomer ni utrpela nobene >kode.
Francozi zahtevajo plačila iz inozemstva v prejšnjih frankih
Prve dni po devalvaciji francoskega franka so vsi francoski dolžniki, pa tudi pni nas nekateri listi takoj izračunali, za koliko se jam bo znižal dolg, izTažen v francoskih frankih. Za našo državo je bilo znano, da ima znatne državne dolgove v Franciji, pa so mislili, da bo devalvacija znatno olajšala našo anuitetno službo. Toda ti računi so bili deloma napačni. Kajti obrestna služba naših posojil je urejena na posqben način: od 1932—1933 velja prvotni transferm moratorij, v katerem smo plačevali 10% v devizah, ostalo .v funding obveznicah ali pa v kuponskih dinarjih, od 1935—1937 pa velja novi sporazum, po katerem se kvota izplačil v gotovini zviša na 15%.
Za bodočo presojo razmerja držav in posameznikov dolžnikov do francoskih upnikov je posebno važno, da se nahajajo glede iega posebna določila v novem francoskem valutnem zakonu.
Ker je po vojni Francija dala veliko posojil v francoskih frankih, je bilo v valutni zakon vneseno določilo, po katerem nc velja devalvacija za taka posojila, ki se morajo plačevati slejkoprej v prejšnjih frankih.
Prvotno besedilo zakonskega predloga, kot ga je sprejela skupščina, je bilo naslednje:
Cl. 6. Dolc-ula togn zakone nc veljajo za mednarodna pla-ila, ki so bila pred uveljavljenem tega zakona določena v zlatiii frankih.
Po tej zelo splošni stilizaciji pa je senat iz-premenil besedilo tega člena taikolc:
Cl 6. Nova definicija frainka ne velia za mednarodna plačila, ki so bila pred uveljavlje-njem tega zakona pogojena v frankih. Za ta mednarodna plačila bo določena francoska denarna enota po določilih zakona, ki ie veljal v Franciji za časa, ko je bila ta obveznost sklenjena v primeru plačila.
Mednarodno plačilo je ono plačilo, ki se izvršuje za izvedbo pogodbe, ki vsebuje dvojno nakazilo denarja od države v državo.
Ne more se smatrati, da so oni vrednostni
papirji, ki so bili izdani pred uveljavljenjem tega zakona in ki so tvorili predme! zamenjave ali transakcije med dolžniki m upniki, izgubili mednarodni značaj.«
Zadnji odstavek je kaj nejasen, vendar pa je v splošnem razvidno, da si hoče Francija zagotoviti plačila za svoja posojila, izdana po letu 1928, če se glasijo na francoske franke, po prejšnji pariteti. Pravijo, da ne gre, da bi jim dolžniki plačevali v valuti z zmanjšano vrednostjo, ko so sami Francozi pretrpeli toliko izgub.
Seveda pa je še veliko vprašanje, kakšno stališče bodo zavzele dTŽave m zasebniki, ki imajo dolgovanja v francoskih frankih.
V zvezi s tem je silno značilno mnenje enega največjih francoskih pravnikov in poznavalcev mednarodnega prava, prof. leza, ki je odlično sodeloval tudi pri naši zakonski stabilizaciji dinarja leta 1931. Prof. Gaston Jeze piše v »journal des Finances«, da je člen 6 francoskega valutnega zakona z dne 2. oktobra neizvcdJiv in da bo dovedel do represalij tujih držav. Samo ob sebi se razume, da ne more biti francoski zakon merodajen za inozemsko sodišča, kii bodo francoske zahteve, naj se plača v prejšnjih frankih po zakonu iz leta 1928 (Poincarejevi franki), najbrž gladko odbila. Za utemeljitev odbitja francoskih zahtev bi inozemska sodišča lahko samo ponovila dokaze, s katerimi je Francija pobijala v letih 1930—1931 angleško zahtevo, da bi morala plačati Francija posojilo, ki ga je najela med vajno v Angliji, v zlatih funtih Že sama misel, da bi francoski upniki dobili plačano v frankih z menjšo vrednostjo, nasprotno pa francoski dolžniki dobivali stare, prejšnje več vredne franke, je absurdna.
Vse to kaže, da se bo morala Francija, oz. Irancoski upniki, podati na pol pogajanj s posameznimi dolžniki, če bodo ti hoteli saj deloma ustreči francoskemu stališču, kar je pa neverjetno, ker noben dolžnik ne plača več kot je zakonito prisiljen — ali pa še tega ne...
Lista predmetov, podvrženih uvozni kontroli, se jc povečala, tako da tolmačijo listo tako, do spadajo pod uvozno kontrolo tudi dežni plašči.
To je prišlo ravnokar pred glavno uvozno sezono teh pilaščev.
Naša obalna plovba. Iz govor« predeaednika Trgovinako-industrijske zbornic« v Zagrebu dr. S. Krasnika posnemamo, da je Jadranska plovba letos prevozila v prvih 9 mesecih 1,135.545 potnikov, lani v istem času pa samo 1,057 956. Potniški promet je torej narastel za 7.33 odstotkov.
Znižanje glavnice. Kot smo že poročali, bo Jurija grofa Thurnskega jeklarna Ravne, d. d., znižala glavnico od 14 na 12 milijonov Din, in sicer tako, da se uniči 20.000 kom. delnic. Delničarji naj izroče svoje delnice do 31. oktobra Kreditnemu zavodu v Ljubljani. Vsaka 7 delnica bo uničena, vrnjene delnice pa bodo zaznamovane z žigom. V primeru, da bo vlagatelj izročil število delnic, ki ni deljivo s 7, se bo zavod v zad«vi prevzema, oz. oddaje Gotovega števila delnic sporazumel.
Licitacije: Dne 23 oktobra bo v Intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 20.000 kg grisa. — Dne 2 novembra bo v pisarni referenta inženjeriie štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za popravilo V. objekta vojašnicc »Vojvode Mišica« v Ljubljani.
Insolvence. Po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v vsej državi razglašenih, meseca septembra 8 konkurzov (avgusta 12, lani septembra 15) in 15 (9, oz. 28) poravnav izven konkurza. V Sloveniji sta bila razglašena dva konkurza (7, oz. 5) in 4, 2, oz. 8) poravnav.
Ukinitev lombardlranja klirinških terjatev v ČSR. Iz Prage poročajo, da najbrž Zemska banka ne bo več dajala predujmov na klirinške terjatve. Kot znano, jc bil pred devalvacijo lombard klirinških terjatev začasno ukinjen dne 4. okto-i bra obenem z ukinitvijo kliringa. Toda medtem j je zopet začel funkcionirati kliring, dočim banka ne daje več predujmov. Iz tega ie razvidno, da i ne nameravajo Cehi preveč favorizirati izvoza v | klirinške države.
Znižanje diskonta v Holandiji. Holandsku banka jc znižala diskont od 3 na 2'A%, kar je dokaz pominjenija na denarnem trgu.
Zvišanje delavskih plač v Italiji
V ponedeljek je bila pod predsedstvom gosp. Mussolinija seja osrednjega korporacijskega odbora, ki je s tem začel svoje letošnje drugo zasedanje. Na tej seji je minister g. Lantini podal zanimive podatke o zvišanju delavskih mezd v Ita-
' Do 15. oktobra letos je bilo sklenjenih 133 pogodb o zvišanju delavskih mezd med podjetniki in delavci. S temi pogodbami so bile zvišane delavske mezde od 5—11%, povrepčno pa za 9%. Pri samem ministrstvu za korporacije je bilo sklenjenih 11 pogodb. To povišanje plač je prišlo v korist 3.305.400 industrijskim delavcem, 2.107.581 delavcem v kmetijstvu, 873.012 v trgovini in pa 61.918 uslužbencem v denarnih in zavarovalnih zavodih.	. .
Med kolektivnimi pogodbami je g. Lantim posebno poudaril važnost dveh velikih pogodb: pogodba za gradbeno delavstvo, ki velji za 600.000 delavcev in pogodba v kovinsko-mehanični stroki,
ki velja za 500.000 delavcev.
*
Določitev cen v Italiji. Kontrolni odbor za cene se je te dni sestal v Rimu. Na tej seji še ni določil cen za riž. Glede koruze je bil odbor mnenja, da je treba domačo produkcijo rezervirati za človeško prehrano, dočim bi se uvoženo blago porabljalo za večjo preskrbo prašičev, da se na ta način doseže večja produkcija mesa. Za domačo koruzo je določena cena 82 lir za stot franko na-kladna postaja, za svinje pa je določena cena 4.50 lir za kg žive teže. To so maksimalne cene.
Italijanski turistični čeki. S 17. oktobrom so določeni novi tečaji za turistične čeke Med njimi je določen tečaj za 100 din na 44.15 lir, za funt pa 94.20, kar pomeni zmanjšanje v primeri s prej veljavnimi tečaji.
Gibanje hranilnih vlog v Franciji
Kakor v drugih državah, tako je bilo tudi v Franciji opaziti odtok vlog iz bank v hranilnice in v državno hranilnico. To se vidi iz primerjave naslednjih številk o vlogah v zadnjih letih (vse v milijonih frankov):
leto	barake hranilnice drž. hran.
1930	36.681 23.570 15.033
1934	30.943 36.040 24.696
1935	27.553 37.352 25.442 jun. 1936 25.655 35.666 423.982
Iz tega pregleda je razvidno, da so vse do konca leta 1935 vloge v zasebnih hranilnicah in državni hranilnici (Caisse Nationale d'Epargne) naraščale, dočim so pri štirih velebankah padale. Skupna vsota vlog )e narasla od 1930 do 1935, torej v šestih letih krize od 75.284 na 90.347 milij. frankov. Je pa sedaj drugačna razdelitev teh vlog kot je bila pred leti. Vloge pri bankah so padle za okoli 9 milijard, pri hranilnicah ®o narasle za 14, pri državni hranilnici pa za 10 milijard frankov.
Dobo naraščanja vlog pa je v letu 1936 zamenjala doba zmanjšanja vlog tudi pri hranilnicah in I drž. hranilnici. Prva dva meseca še beležita dvig vlog, in sicer pri navadnih hranilnicah od 37.352 na 27.648, pri drž. osrednji hranilnici pa od 25.442 na 25.666 milij. frankov. Od tedaj pa nastopa pre-okret, ki je v zvezi s političnim in gospodarskim položajem ter se začenja dvig vlog tudi v slednje omenjenih dveh skupinah denarnih zavodov.
Do konca septembra so vloge v navadnih hranilnicah nazadovale na 34.971 milij. od tega v septembru 164 milij. frankov. Pri Caisse Nationale d'Epargne imamo podatke šele za mesec avgust, iz katerih pa je razvidno, da so vloge v avgustu padle za 120.56 milij. frankov na 23.653 milij. frankov, dočim so še v začetku leta znašale 25.442 milij.
Podatkov za oktober še nii pač pa so samo na razpolago zelo značilni podatki o dvigih in vlogah navadnih hranilnic pri njih osrednji ustanovi, Blai-gajni za vloge in nakazila. V prvi polovici oktobra so hranilnice vložile pri njej 20.3 milij. frankov, dvignile pa 236.07 milij., tako da je bilo več dvigov kot vlog za 215.8 milij. frankov. Skupno je znašal presežek dvigov nad vlogami letos od 1. januarja do 15. oktobra 2597.6 milij. frankov.
*
16.5 milij. Din obligacijskega posojila vpisanega. Podek vpisovanja 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske kaže nadalje stalno živahno zanimanje publike za to posojilo. Tudi v torek so brli vpisi na to posojila prav znatni, med njimi tudi večji zneski v gotovini. Skupno je bilo podpisanih od 10. oktobra pa do vključno 20. dktobra 16.5 milij. Din tega posojila. Pričakovati je, da bo ta teden dosežena vsota 20 milij. Din, kolikor znaša razpisana vsota.
Važno za izvoznike! Izvozniki, ki so sklenili kako kupčijo za izvoz blaga v države, ki so devalvirale svojo valuto, a blaga niso odprcmili v inozemstvo pred devalvacijo, se vabijo, da v lastnem interesu nemudoma telegrafski javijo Združenju izvoznikov v Belgradu, za katero blago, v kateri količini in v kateri vrednosti so sklenili kupčijo. Vrednost naj izkažejo po dogovorjeni valuti, obračunam po slarem kurzu. Nadalje naj izkažejo državo, v katero naj bi se lo blago izvozilo.
Borza
Denar
Dne 20. oktobra.
Angleški funt je danes zopet notiral neenotno. V Ljubljani je beležil 242 denar in 242.75 blago, v Zagrebu 240.47—242.07, v Belgradu 241.80—243.40.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi neznatno narastel na 8.58—8.68, v Zagrebu na 8.55— 8.65, v Belgradu pa na 8.53—8.63.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.7750— 31.4750, v Belgiadu 30.90—31.60.
Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 14.10 —14.30, v Zagrebu na 14.0850—14.2850, za konec oktobra na 14—14.20, za sredo novembra pa na 13.8950—14.0950. V Belgradu so beležili 14.0872 —14.2872.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu in Belgradu po 3.10. '
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2326.65—2341.25
Berlin 100 mark...... 1743.03—1756.91
Bruselj 100 belg....... 729.95— 735.02
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......211.71— 213.77
Newyork 100 dolarjev .... 4308.51—4344.82
Pariz 100 frankov...... 201.92— 203.36
Praga 100 kron....... 153 44— 154.54
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,684.797 din.
Promet na belgrajski borzi je znašal 730000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.265, London 21.2725 Newyork 435.50, Bruselj 73.275, Milan 22.925, Amsterdam 233.25, Berlin 175, Dunaj 75*50, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kopenhagen 94.95, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.37, Bu-enos-Aires 1.21.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% in v. pos. 80—82, agrarji 48—
48.75, vojna' škoda promptna 367—369, begi. obv. 66—68, 8% Bler. pos. 84—86, 7% Bler. pos. 75.50— 76.50, 1% pos. DIIB 87—89, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji. Vojna škoda promptna 367—370 (367), 11., 12. 370 bl„ begi, obv. 69 bi., 8% Bler. pos. 83—85 (85), 7% Bler. pos. 75—75.50, 7% pos. DIIB 88—90 (90). — Delnice. Priv agrarna banka 185—200, Trboveljska 190 bi., Osj. slad. tov. 130 den., Dubrovačka 195 den.
Belgrad. Drž. papirji. Agrarji 48.25—49, vojna škoda promptna 369.50—371 (369). begi. obv. 68.50 — 68.75 (68.50); 67—67.50 (67.50), 8% Bler. pos. 84 den. (84, 84.50), 7% Bler. pos. 75—75.50 (75, 74.75), 7% posl. DIIB 90 bi. (89). 7% slab. pos. 9>2— 83. — Delnice. Priv. agrana banka 190—192.
SAMO
BONBON
ZAVIT V PAPIR Z NAPISOM
UNION
)E ORIGINAL. VSE OSTALO ODKLONI, KER JE PONAREJENO.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica (78 kg 2%) bč. ladja Tisa in Begej 165—167, srem. ladja Sava 163—105, srem. ladja Donava 164—166, slav. in srem. 156—158, bč. in ban. ladja Donava in bč. ladja Kanal 164—166, bč. ban. 156—158. — Rž bč. 127.50—130. — Moka bč. ban OgOgg 245—255, 2. 225—235, 5. 205—215, 6. 185—195, 7. in 8. neizpremj., srem. slav. OgOgg 240—250, 2. 220—230, 5. 200—210, 6. 180—190, 7. in 8. neizpremenj. — Fižol, bč., srem beli brez vreč 167.50—170, bč. beli z vrečami —185 -Otrobi bč. srem., ban. 79—86? bč. ladja ne nolira. Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bč. okolica Sombor 153—155, gornj. bč. 155—157, srem., slav. 155—157, juž. bč. 157—159, gornj. ban. 159—161, bč. Begej šlep 165— 167, ban., bč. potiska šlep 165—167. — Oves bč., srem., slav. 95—97.50. — Rž bč. 123 125. — Ječmen 63—64 kg 102.50—105, bč. pomladni 67—68 kg 122.50—127.50, bar. pomladni 67—68 kg 130— 135. — Koruza bč. srem. garant, kval. 102—104, b., srem. nova sušena 88—SK). — Moka bč. OgOgg 240—260, 2. 220—240, 5. 210—220. 6. 190 -210, 7. 160—170, 8. 105—110. — Otrobi bč. 83—85, srem. 82—84. — Fižol bč. 155—165. Tendenca mirna. Promet 43 vagonov.
JJubKcutskc? otedolište
DRAMA — Začetek oh 20.
Sreda 21. oktobra: 'Konjeniška patrolat. Irvnn. I Ootrtck, 22 oktobra: «Zn narodno lilagori. Ued Colrlok. Patok, 23. oktobra oh Ili: tPrva tepija'. Pijn&kn pred-»tava. Genu im! 5 do 14 Din. Izven.
0PKRA - Začetek ob 20.
t Sreda, 21. oktohra: *Plcs v maskah'. Red Sreda. I četrtek, 22. oktobra: 'Dvojno knjigovodstvo*. lied .V. j Potok, 23. oktobra: Zaprto.
MotiborsKo oMališu
! Sreda, 21. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 22. oktobra ob 20- <Zorkat. Rod C. 1 Potok, 28. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra ob 2D: 'Ciganski prlmait PromlJ»-ra. Otvoritev glastbenc sozone.
Radio
Programi Radio Ljub liana i
Sreda, It. oktobra. 12 Reproducirani oltrafiki konccrt. — 12.45 Vreinc, poroMlfi. — 13 Ca«, »pore«!, olive-* stila. — 13.1.1 Vse mogoče, kar kdo hofe tploiče po h' IJah). — 14 V r orne, bor/.a. — 1« Mladinska uru: I Spu-»najmo glasbilu! (flavtH, ptikolo. klarinet, rnvtngu gosp. dr. A. Dolinair, Igrajo Alani radijskega orkestra).
—	lfi.JO II. laitkc b. gomoljev (gosp. prof. NUio Kuret).
—	18.111 Poglod v sodobno Rusijo (Klavni urednik gosp. dr. Ivan Aličin). — 1(1 Cas, vreme, porortlla, »pored, obvestila. — 19.3(1 Nacionalna ura: O slovenski solistični pesmi (gofrp. prof. Slavko Ostarel. — 19.51) l'vod v prenos. — 20 Prenos m ljubljanske opere: Verdijeva opora »Ples v mu*kuli*. V 1. odmoru: filnsbeno preda vanjo (gosp. V. Ukmar). V II. odmoru: C:as, vreme. Izročila, m>ored.
Dragi programi t
Sreda, }t. oktobra, lletprad t.: 19..VI HumorisHčnl časopis. — 21 Prenos evropskega koncerta i/. Bruslju.
—	22.20 Komorna glasba. — 22.45 Plesne plošče. — Beti/rad II.: 20 Jug<xdovi«iski cement (dr. Kiist.lč). — Zagreb: 20.25 Plofiče. — 21 Bruselj. — 22.20 .laja. — llrusetj: 20 (Jitsonova dramska kuntata Krancoscu da RiminU. — Dunaj: 19.20 Vokalni kvartet. — 20.20 Itn-dijski orkostor. — 21 Bruselj. — 22.20 Koračnico in
. valčki. — 23.45 PloSče. — Uudimpeita: 19.45 Salonski \ orkester. — 21 Bruselj. — 22.25 .Iiv/7,. — 23.211 Olgatmkii 1 glasba. — Trst—Milan: 17.15 Sopran. 20.40 Pesi ni glasba. — 21.20 BrusolJ. — 22.1(1 Plesna glasba. - IIim 1 —tirni: ai.4fl l^oliarjova opereta .Krusquiia*, milo plesna gasim. — Prana: 211.15 Staro melodije. — 'JI BrosoJJ.
—	tirno: 19.20 Del boso v Initet Coisdin . — 20.55 Vojaška godba Ln harmonika. — 22.15 Meyerlteerjevu klavirska MHinita. — llratislara: 20.25 Stare židovske pesmi. — 20.55 Weberjevo »Precio/n«. — Varila ra: 21 Choplnovo .skladbe. — 21.40 I.nlika in plesna glasim.
—	Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade gonoriieljo. Ihrtin: 20.45 Italijanski umetniki. — Vratislava: 20.45 Bruek-nerjeva velika maja. — Lipsko: 21 Simfonični koncert.
—	Kdln: 20.45 lz Verdijevih oper. — Frankfui t atutt-gart: 20.45 Schubcrtov vočor.
Kulturni obzornik
Srbohrvaška kulturna kronika
Kot 4. in 5. knjiga »Savremene knjižnice« Matice Hrvatske so izšli Nehajevljevi eseji (»Knjiga eseja«) in Kovačevičeve slike in humoreske (»Od danas do sutra«). Milutin Nehajev, pseudonim dr. Cihlara (1880—1931) je bil eden na;bolj nadarjenih in najvehementnejf"ih nosilcev hrvaške Moderne in bi zaslužil, da ga kdo predstavi Slovencem v posebni študiji. Tukaj tega seveda ni mogoče, toliko pa lahko povem, da )e bil Nehajev dober novelist (zbirka novel »Veliki grad«) in enako pomemben romanopisec (psihološki naturalistično dekadenčni roman »Bijeg« in zgodovinski roman o knezih Fran-kopanih pod naslovom »Vuci«), Najvažnejše pa je delo Nehajeva kol esejista in kritika. Nehajev je bil med prvimi hrvaškimi kritiki, ki so evropska merila in metode presazali na hrvaški Parnas in je tako v začetku XXI stoletja prišla hrvaška književnost v neposreden stik z evropsko. Tudi pričujoča knjiga, ki prinaša eseje o Tolstoju, Flaubertu, Ib-senu, Strindbergu. Zoli in Shakespearju, dokazuje Nehajevljeve široke razglede po evropskih literaturah. Obenem pa izpričuje tudi njegovo voljo in prizadevanje, s katerim je hotel vplivati na literarno ustvarjanje in duhovni razvoj v domovini. Ti eseji, ki so razen eseja o Zoli vsi sedaj prvič objavljeni, so bogata zakladnica globokih misli, iz njih odseva vsa Nehajevljeva duhovitost in nači-tanost; saj ne vsebujejo samo oznak onih mož, ka-» terih naslove nosijo, marveč celih obdobij in miselnih tokov, v katerih se gibljejo kot živi akterji v živem času.
Knjigo spremlja zelo lep sintetičen uvod, ki ga je o Nehajevu in njegovem delu napisal Lj. Ma-rakovič, najboljši hrv. katoliški literarni kritik in esejist.
Cisto drugačnega značaja «0 Kovačevičeve humoreske, ki jih je v knjigi s 160 stranmi ravno
30 (trideset). Ante Kovačevič (rojen 19. maja 1894 v Sisku) ni novinec, saj je od leta 1930 izdal sedaj že četrto knjigo leposlovja (prejšnje kn'ige so: 1930 »Narodna duša«, 1931 »Nasmijani pogledi« in 1932 »Naši ljudi«). Razen tega sodeluje tudi pri hrv. vzgojnih listih 1 nje napisal knjigi: »Dačko učenje« (1926) in »Ideali naše omladine« (1929),
Avtor je dal svoji najnovejši knjigi zares skromen naslov, »Od danas do sutra«. Pa so skromne tudi sličice, ki napolnjujejo to kn igo in kažejo, kako od danes do jutri teče to naše malo življenje. Z dobrodušnim nasmeškom se dotakne kmečke nerodnosti in raznih neumnosti, ki se dogajajo po uradih in drugod. Ostreje pa šiba napake in krivice današnje dobe, skopuštvo in oderuštvo, beg z ; dežele v mesto, pretiran šport (zelo duhovita je izvirna »Nogometna škola«), nehvaležnost otrok (dobra črtica »Brige Pavela Varošanca«) in nepri-rodno početje moderne žene, ki se brani otroka. V nekaterih črticah pa je segel tudi globoko v človeško notranjost in dokazal, da ima oko za tragiko, katere je polno življenje.a je marsikdo ne vidi (»Črna ruka«),
Čisto naravno je, da je kvaliteta posameznih črtic zelo različna. Škoda, da ni Matičin odbor svetoval pisatelju, naj izpusti nekatere stvari. Če bi knjiga imela nekaj manj strani, bi njega vrednost zrasla za precej odstotkov. Vedeti moramo namreč, da črtica, ki bi bila najboljši feljton kakšnega dnevnika, lahko skazi ubranost sicer lepe knjige.
Poleg »Suvremene« je začela Matica letos iz-nova izdajati še »Malo knjižnico«, ki pa ne izhaja tako redno kakor »Suvremena«. »Mala knjižnica« I naj bi bil" nekakšen hrvaški »Goschen« in bi morala dati že letos šest kniig. Uredništvo pravi, da bo j dajalo prednost delom iz področja domačih nacionalnih znanosti (zgodovine, leposlovne kritike, etnografije, geopolitike, sociologije' itd ). Doslej sem dobil šele dve knjižici, in sicer Pavešičev »Suvre-! meni žurnalizem i javno mišljenje«, o katerem je »Slovenec« že spregovoril nekaj besed (5. sept. in Bučarjev prevod Kvaternikove »Fromemorije prin-
cu Jčromeu Napoleonu«. Ta spomenica, ki jo je Kvaternik napisal 20. maja 1864 in jo izročil princu J. Napolčonu, je prišla v poljske roke in je sc ohranila v gradu Rappersvvilu v Švici, kjer je bil poljski emigrantski muzej. Po svetovni vojski so ves muzej prenesli v centralno vojaško knjižnico v Varšavi, Tam jo je našel dr. Fr. Bučar, uprava knjižnice pa je dala vso spomenico fotografirati in je ta fotografski posnetek podarila Jugoslovanski akademiji v Zagrebu.
V spomenici skuša Kvaternik razložiti svojo misel francosko-poljsko-hrvaške politične zveze proti angleško-italijansko-madžarski. Za svojo misel je hotel pridobiti francoskega vladarja, da bi z njegovo pomočjo osvobodil Hrvate in ustvaril Veliko Hrvatsko, ki naj bi segala na eni strani od Noriških Alp do Drine, Ibra in Bojane v Albaniji, na drugi strani pa od Soče do Donave (od Gorice do Petrovaradina). K tej Veliki Hrvatski bi potemtakem pripadli tudi Slovenci, katerim je Kvaternik v svojem načrtu namenil sedem komisarijatov (vseh bi bilo 20). Toda vse Kvaternikovo prizadevanje je bilo zaman in brezuspešen je bil tudi njegov ponesrečeni upor v Rakovici, kjer je sam izgubil glavo ravno pred 65 leti (11. oktobra 1871).
Dr. Bučar je dodal spomenici uvod O Kvater-nikovem delu v Italiji in na Francoskem. Razen tega jc v knjižici tudi sedem lepih podob, ki spadajo k tekstu in ga podpirajo. Ko bi bil poleg prevoda natisnjen še izviren francoski tekst spomenice, ne bi poljudnost knjižice prav nič trpela, neizmerno pa bi se povečala njena znanstvena
vrednost.	—rič.
*
Miroslav Feldman, znani hrv. pesnik in danes med najboljšimi in najplodovitejMmi hrvaškimi dramatiki, je izdal drobno knjigo »Ratna lirika«. Niti dvajset strani teksta nima ta zbirka pesmi, pa bo pustila globlje sledove kot marsikatera debela knjiga o vojski Globoke in pretresljive pesmi je z adekvatnimi ilustracijami opremil slikar Vanja Radanš.
20 romanov, 87 novel in 137 pesmi je dobil odbor Društva Hrvatskih Književnika, ki je začel zopet izdajali revijo »Savremenik« in razpisal nagrado za najboljše prispevke. Razen tega je dobil odbor 1 roman iz živalskega sveta — v verzih (nekakšen ep), 1 misterij in 2 zbirki s 130 pesmimi. Nagrajena sla bila romana Fedy Martinčičeve »Zmijin skot« in Ivana Dončeviča »Zemlja, voda i vjetar« j vsak dobi 3750 "Din nagrade in po 500 Din od tiskane pole, kadar sc romana natisneta.. Najboljšo novelo je poslal mladi petrinjski sodnik dr. Ante Dean: za novelo »Ne dam svoje« (Lopta od krompira) je dobil 1000 Din takoj, ko izide v Sa-vremeniku«, bo dobil še po 60 Din od slrani. Najboljša pesem »Trubač na Seine« (Matoš u Parisu) ie prinesla svojemu avtorju Dobriši Cesariču 500 Din n 60 Din honorarja. Najboljša eseja sta poslala docent dr. D. Tomšič (»Hazvitak gradanskih ideologija u Hrvalskoj«) in Stanislav Simič (»O poeziji Janka Poliča Kamova«),
37 najrazličnejših del pa je dobila Matica
hrvatskih kazališnih dobrovoljaca, ki podeljuje Freudenreichovo in Bachovo nagrado. Izid tega tekmovanja še ni znan, vidi se pa, da hrvaški le-poslovci mnogo producirajo. Čc s kvantiteto raste tudi kvaliteta del, so Hrvati lahko ponosni. -rič.
»Sest mladinskih pesmic« — Janko G r u d -11 i k. Skladanje mladinskih pesmi se je v zadnjem času zelo r,-izživelo in tako jo naša javnost zopet dobila zbirko takih pesmic, ki jih je zložil Janko Grudnik za dva glasova in klavir. Pesmi so komponirane (razen ene Gregorčiveve) nn besede Mirka Kunčiča. V splošnih obrisih kažejo pesmi ugodno melodično invenrijo, čeprav samo v okviru siare in povsem dognane miselnosti. Klavirska spremljava pa je pisana nekam okorno; preveč je natrpana in zavita in zdi se, kot dn skladtelj ne, ve prav, kani in kako s svojo fantazijo. Mladina pa bo do pesmic že zavzela svoje stališče, kadar jih dobi v roke. Prodaja jih M. Vacac v Mariboru, ki je skladbe tudi založil.
Pogled na Madrid - nekdaj in zdaj
Bolj in bolj 6e oži obroč krog Madrida, ki že zdaj komaj diha radi pomanjkanja živil. Kaj se bo zgodilo s tem mestom? — To mesto je bilo lepo, zabavno mesto, kjer si mogel dobro živeti in 6e ti je sčasoma priljubilo. Bilo je moderno velemesto s krasnimi, mogočnimi stavbami, prelestnimi parki, lepimi trgovinami, z veliko eleganco, živahnim prometom, z dobro vozečo podzemsko železnico in z več kinematograli. Gledališča niso bila dosti urejena, prav tako je operetna glasba le za zabavo; operno poslopje so že delj časa prezidavah, a ie nedostajalo denarja za izgotovitev. Dosti je bilo pa izbornih koncertov z mednarodnimi solisti.
Zvečer so se zablestele glavne prometne žile mesta v sijaju pravljičnih luči. Navzlic vsej veliko-mestnosti pa je bil Madrid tudi nekam podeželsko domač. Čeprav se je v trgovskem delu vse 6vetilo v najmodernejših reklamah, vendar je hodil zvečer še prižigalec luči od plinovke do plinovke. Pozimi so zapirali hiše ob desetih, poleti ob enajstih ponoči. Potem je zavladal »sereno«, nočni čuvaj, v vsakem delu mesta posebej. Ce si prišel iz gledališča domov, si pred svojimi vrati zaploskal m takoj je šinila, kot bi vstala iz tal, lučka nočnega čuvaja predte, ki je odprl hišna vrata, prižgal luč v veži, te privedel do dvigala in dobil za vse to svoj drobiž. Ponoči se ti je pa časih sanjalo, da slišiš pokanje bičev; a to niso bili biči, pač pa ploskanje domov prišedših ljudi, ki so časih še glasno zaklicali: »Sereno — Serenooo!« — Sleherna boljša hiša je imela svojega vratarja, ki si ga navadilo vprašal, kdo stanuje v hiši, zakaj na stanovanjskih vratih so imeli le poklicni ljudje napise — ko zdravniki, odvetniki itd., zasebniki pa ne. Spominjam se, da je bil v Madridu levičarski list »Heraldo de Madrid«, ki so mu rekli »Diario de los porteros«, list vratarjev. Pri tem pač nihče ni pomislil na strahotno dejstvo, da so bili meščani izročeni na milost in nemilost »rdečim« vratarjem. Tako je tudi umljivo, da so zdaj toliko miroljubnih meščanov iztirali sredi noči iz postelj in 60 jih odgnali v ječe ali kar koj v smrt. Seveda so bili vratarji tudi desničarji in ti so b;li brez dvoma prisiljeni, da so morali odpreti hiše rdečim miličnikom.
Kako je neki z madridskimi muzeji! Kdo vsaj po imenu ne pozna muzeia Prado. ki je skoraj najlepši na svetu! Nepozabna doživetja, ure naj-plemenitejšega užitka je nudil prija*elju umetnosti in kdo ve, ali je res, da so vse te nenadomestljive umetnine spravili na varno? Pa tudi velika narodna knjižnica, muzej moderne umetnosti, Mestni muzej s krasnim barcčnim portalom, Sollova hiša, umetniška dragocenost prve vrste, ki jo je umetnik zapustil državi — in še mnogo drugega — ali se bodo shranile?
1 "• 5 t t"
Da je veliko cerkva porušenih in vjiepeljenih, je znano; tako lepa stavba 6 kujx>lo San Francisco el Grande, ki je bila prvotno za Panteon veleumov. V renesančni rotundi, stavbi lepe skladnosti s priž-nico iz laškega marmorja so bili večkrat orgelski koncerti Zraven stoječe kapele so bile polne modernih tresk in kapiteljska dvorana je imela dragocene, iz samostana El Paular v Sierri Guadar-rami izhajajoče cerkvene klopi, delo 15. stoletja. Baročna cerkev San Andrčs z lepimi vhodi stoji v takem hudem delu mesta, da ni upati, da bi bila ostala cela. San Antonio de la rlorida, majhna cerkev s freskami na strojni, delo velikega Goye, je uničena. Prav tako je uničen San Sebastian, kjer so krog četverovoglatega stolpa rešetke ko kletke; to so železne rešetke pred linami. V Španiji se največ zvonov (velikih je prav malo) ziblje krog trama, kamor so obešeni, tako da kebelj dvakrat udari na zvon, ko »gre« zvon nizdol. Zato se f>o špansko reče »ko,tolče prevračati«: »un salto de campana«: skok zvona.
Eden izmed mostov čez reko Manzanares, ki ima zmeraj malo vode, Puente de San Fernando, je zdaj pač »most vzdihljajev«, saj vodi v zloglasno, izven mesta ležečo »Časa de Campo«. Tu je bil prej kraljevski park z gradičkom (zato Časa de Campo), čigar imena pač ne moremo brez groze zapisati Prav tako je strašno govoriti zdaj o bližnjih starih pokopališčih, ki so prav tako videli toliko strahotnih, krvavih dejanj.
Vzdolž parka Retiro, ki je v najlepšem delu Madrida, je krasno, široko sprehajališče, kjer se je svoj čas zbirala in sestajala visoka gospoda. Na koncu sprehajališča je prav poseben vodnjak — je brez dvoma še zdaj ondi in se ga ne bodo nikoli dotaknili: to je »El angel caido« (padli angel). Vodnjak, oziroma spomenik, je r>osvečen hudiču! Na vrhu je Lucifer in krog podstavka je sedem satanov. Spričo sedanjih razmer, ko so jiorušili in sestrelili orjaški sjx>menik Kristusu Kralju, ki je stal na Cerro del Angel, na angelskem griču pri Getafeju blizu Madrida, bi bilo pač čudno, če bi 6e bili dotaknili padlega angela, ki ima zdaj prvo besedo v vseh onih pokrajinah Španije, ki so rdeče.
Poglejmo še na spomenik Cervantesa, ki je stal na Plaza Espana in na bronasti kip Don Kihota in njegovega spremljevalca Sancha Pansa! Ta, stari hidalgo, simbolični zastopnik slarošpanskega idealizma, ki doživlja v krvi in grozotah te vojne krasno vstajenje, nam s svojo iz^gnjeno roko obljublja v tolažbo, da bo vstala po vseh teh brez-primernih bolečinah nova, resnična Španija, ki bo popravila vse te storjene grehe in bo očiščena in utrjena zrla v novo, srečnejšo bodočnost.

M• i::

' "t".*,?v	iS™.
tCAS
PASTAANA
M6AN6A
ALMOROKJl	;■< J V1'
. ----—
„__ , ULMJ04 -
; ^F/■■'Vi'-.- •'
^ :/foubol \
f mm NATIONALE TMPPEN Lmvm mamivu *t>tiOteHujmlUN6EN
VIUOS VARMS, l LAPUEBLA
Krog španske prestolnice divjajo ljuti boji. V pokrajini med San Martinom in Naval-Carnero so •»e morali rdeči umakniti. Vaval-Carnera je poslednja utrdba pred Madridom, ki je le za 30 km •ddaljena od madridskega letališča, Getafe.
..... . . ___J
Devetdesetdnevna junaška borba za Oviedo končana
Mesto Oviedo osvobojeno
Iz Burgosa poročajo 18. oktobra: Čete belih so v soboto zasedle mesto Oviedo, ki so ga oblegale od 17. julija. Ko se je belim četam posrečilo zasesti hrib Naranco, ki je krai mesta in vso zunanjo okolico mesta, je bila pot v mesto prosta. Garnizija Ovieda 6e je pod vodstvom generala A r a n d e prav tako junaško upirala ko svoj čas posadka v Alcazarju. Tudi ti junaki so 6e srdito in žilavo borili zoper močnejšega sovražnika, kar se pa po svetu ni tako razvedelo. Rdeči asturijski rudarji so neprestano oblegali mesto z dinamitnimi naskoki. Ze 21. julija so rdeči pozvali posadko, naj se v 24 urah vdfi, a za ta poziv se posadka niti zmenila ni.
Radost v Burgosu.
Glavni stan 6everne armade belih čet je z veseljem oznanil po mestu, da so bele čete v soboto vkorakale v Oviedo. Nasprotniki so v naglici zapustili 6voje postojanke in se v silni zmedi pognali v beg. Največ 6o za zevzetje pripomogla
»Halo. kako ste ie reklL da se ta reč oriveže?«
I e t a I a . ki so tudi zasledovala rdeče čete do G i j o n a. Preden so rdeče tolpe pobegnile, so razstrelili zalogo smodnika kraj mesta. Prve bele čete, ki so vkorakale v Oviedo. so bili oddelki napadalnih redarjev in prostovoljcev iz La Corune. Vse prebivalstvo Burgosa je radostno vzklikalo ob tej novici, vse se je v dno duše razveselilo osvo-bojenja hrabrih junakov iz Ovieda, drugega Alcazarja.
V Madridu jih v trumah morijo.
Echo de Pariš« poroča: Razne osebnosti, ki so nedavno pribežale iz Madrida, pravijo, da so v f>onedeljek, 12. oktobra, ko je bila obletnica »praznika narodnega plemen6tva«, člani komunistične mladine v Časa del Campo in v okraju univerze v Madridu — ustrelili 300 ljudi. Svoj zločin so hoteli opravičiti s tem, češ. da so bili vsi ti, ki so jih postrelili, sami fašisti, ki so bili baje v zvezi z generalom Francom in 60 bili zarotniki zoper vlado.
Ctetanke trupla škofa i/ Siguenze, ki so ga 6voj čas umorili rdeči, so zdaj našli. Dokazano je tudi zdaj. da so nečloveški morilci škofa živega sežgali.
(Po »Miinchener N. Nachrichten«.)
Če hočete vedeti
Otok brez žensk. Iz Sidneja poročajo: Na skupini otokov v Tihem oceanu je ženskam prepovedano bivati. To so kokosovi otoki, kjer biva zdaj deset belih mož, ki so čuvarji na svetilniku in brzojavni uslužbenci. Tu je važna kabelska jiostaia. ki jo vodi nekaj inženjerjev. Avstralski in angleški častniki, ki živijo tu, imajo trideset Kitajcev in Hindov za pstrežbo. Ženske pa na teh otokih ne smejo bivati.
Kdo ima največ spomenikov? Neki francoski učenjak je nedavno dokončal zanimivo statistiko, ki pojasni, komu so ljudje postavili največ spomenikov Iz nje zvemo, da ima na Francoskem največ spomenikov Devica Orleanska, saj je skoraj ni francoske vasi, ki bi ne imela kakega kipa te svetnice in narodne bojevnice.
uavouojeno mesto A r 1 a n z o n pozdravlja bele čete na njih pohodu proti Madridu.
Rimska volkulja in judejski lev
V začetku rimske zgodovine je volkulja in v začetku še starejše etijopske zgodovine je lev iz Judeje. Obe živali sta postali veličastni prispodobi in prav zato se mora zdaj ena od obeh umakniti drugi. Stirinožna dojilja Romula in Renia pojde v Addis Abebo in lev iz Judeje jx>jde iz Eti-jopije k Tiberi, da bo v Rimu razveseljevala zmagovalce in osvajalce.
Sicer pa kapitoljska volkulja ni rimskega izvora, marveč je umetnina iz dežele Etruskov, kjer je pred petim stoletjem pred Kristusom zagledala luč sveta. V srednjem veku je stala pri Sv. Janezu Lateranskem in so jo leta 1471 prinesli na kapi tolski grič in jo postavili v bližino ostankov Jupitrovega templja, bržkone na isto mesto, kamor 60 jo v 6. stoletju pr. Kr. prvotno jx>stavili.
Vendar 6ta tista dva otročeta, ki sesata mleko iz nje. nastala v kasnejši dobi, čeprav je vsa volkulja take oblike, da ne smeta manjkati otroka. Saj tudi vemo, zakaj so morali prvotna dva dojenčka nadomestiti s tema dvema, ki sta zdaj. V bronasti spomenik je leta 65 pred Kr. treščilo in ga podrlo s podstavka. Potem so soho shranili v kleti templja, kjer so jo imeli do srednjega veka, ko so volkuljo spet prinesli na svetlo, a brez Romula in Rema. Šele v 15. stoletju so dodali dvojčka in sicer ju je napravil Antonio P o 11 a i -n o 1 os.
Rimsko volkuljo bodo zdaj postavili v Addis
Abebo, kjer bo stala na trgu pred kolodvorom in bo nadomeščala judejskega leva, ki je doslej ondi kraljeval. — Soha. volkulje za Addis Abebo bo dosti večja, kot je njen original v Rimu. Zdaj jo vlivajo iz brona in jo bodo še pozlatili.
Judejski lev pa pride v Rim. Tudi ta je iz pozlačenega brona. V šapi ima dolgo palico s kojit-skim križem in bandercem in na glavi je mogočna Salomonova krona. Tudi judejski lev je prastar simbol. Zgodovina etijopskih kraljev, Tarike ne-gest, se začenja z Adamom in 35 kraljevskih rodov ga dovedejo do Salomona, ki mu je kraljica Makedda rodila sinu, ki je imel ime po dedu in to je bil David. David, ki so ga arabski pisatelji imenovali I b n H a k i n , to je 6in modrega, jpo etijopsko: Menelik. Nekaj stoletij pred ustanovitvijo Rima, krog leta 960 pr. Kr., je bil bajč rojen prvi Menelik. Šele čez več kot 2800 let je zavladal Etiopiji vladar istega imena. Toda neguš negesti, kralj kraljev, je samega sebe nazival: leva iz rodu Judov.
Etiopija, ki je davnemu Rimu dajala antilope, nilske konje in krokodile za cirkuške igre, mora zdaj dati Rimu še judejskega leva, podobo salo-monskega kraljestva. Abesinsko kraljestvo naj popolnoma izgine z zemlje in ondi naj zavladajo potomci Cezarja. Tako se suče svet in njegova zgodovina.
Vddis Aheba v proslavi. V Addis Abebi so slovesno obhajali obletnico izbruha vojne med Abe-sinijo in Italijo. Pričujoči so bili podkralj Graziani in Abuna, poglavar koptske cerkve in druge
velike osebnosti.
Hud po tres v Benečiji
Dne 18. t. m., v nedeljo zjutraj, je bil hud potres v Benečiji poročajo iz Rima (ki smo ga občutili tudi v Sloveniji, kakor so že poročali listi). Potres, pravi dalje pmsko poročilo, ki je trajal vsega skupaj 15 sekund, se je začel s podzemskim bobnenjem, ki mu je sledil močan sunek. Po mestih in vaseh so preplašeni prebivalci planili iz hiš in begali po cestah. Strah je bil še večji, ker so fiovsod ugasnile električne luči. Devetnajst mrtvih in tisoč porušenih in poškodovanih poslopij je zahteval ta potres.
Ferrara in Mantova, Padova in Verona, Tržič, Trst. Reka in Pulj so občtili hud jjotres. Kmalu so dognali žarišče fiotresa, ki je v trikotu Vi t -torio Veneto, Sacile in Conegliano. Tu je bilo tudi največ škode in največ mrtvih.
Vas Caneva di Sacile je tako porušena, da ni ostal noben zid pokoncu. Vseh 150 hiš leži v razvalinah in 17 prebivalcev je ubitih. Mrtvi so pa tudi ljudje iz San Giovannija di Pozzenigo, kjer so našli med ruševinami neke hiše mrtvo mater s tremi otroki-mrlički.
V	Coneglianu se je fiorušil del 6tolpa 6redjeveškega gradu. Hiša grajskega čuvaja se je prav tako jiodrla in pokopala pod seboj vso, sedemčlansko družino. V Cordignanu se je sesul zvonik in vse hiše so jako poškodovane. V B a s -s a n o je cerkev napol porušena.
V	B el 1 u n u je 100 hiš v razpokah. Na ozemlju najhujšega potresa je 20 do 30 večjih in manjših krajev, ki so bili vsi več ali manj poškodovani.

!L©¥
iniiiMiiin
Pariška znamka za svetovno razstavo, ki bo I. 1937
V soboto 21. oktobra 1876.
Izvirni dopisi.
Iz dekanije cerkniške, 19. oktobra. Ljubi »Slovenec«, fiovej bukvovezotn po Slovenskem, da v našem kraju bukvoveza prav zelo potrebujemo. Marsikateri duhovniki bi radi to ali uno knjigo v vezanje dali, tudi ljudje pogosto poprašujejo po molitvenih knjigah in družili enacin rečeh, a vse v Ljubljano pošiljati in od tam prejemati stane mnogo stroškov. Cerknica bi bila za bukvoveza posebno pripraven kraj kajti Cerknica je velik trg, ima 243 številk; tam je sedež dekanijstva, kjer imajo duhovniki službeno mnogo opravil; tam so 4 sejmi v letu, na ktere ljudstvo iz vse razširjene okolice privre. Vse te okolščine govore za to. da bi marljiv bukvovez tukaj jx>šteno izhajal.
Z dolnje Pivke, 17. oktobra. Oziraje se na dopis od tukaj, razglašen v »Slovencu« št. 109 od 9. septembra t. 1., ki govori o potrebi naprave srednje šole na Notranjskem in o zanikarnosti ne-kterih občinskih starešinstev, hočemo nadaljevati pričeti razgovor, dokler si županstva na dolnji Pivki in pod Nanosom, akoravno |X>strani jKszvana, o sproženi reči besedice črhniti ne upajo. Najpri-ličnejši kraj za vstanovitev srednje šole na Notranjskem bi! bi trg Postojna, kteri zdaj 200 hiš, med temi lepa. gradom enaka poslopja, in nad 1700 prebivalcev šteje, leži v središču Notranjskega in je po južni železnici, državnih in skladnih cestah v občenji m zvezi s celo Kranjsko in z jadranskim primorjem. Tukaj je sedež delu-mtije, c. k okrajnega glavarstva, c. k. okrajne sodnije, davkarije itd. Županstvo občine postojnske, ako hoče le nekoliko zavezo prevzeto s častjo občinskega pred-stojstva spolniti, ima toraj dolžnost, prve nasvete, načrt in osnovo, kako bi se zaloga za sezidanje pristojnega poslopja in potrebnega pohišja za imenovano šolo skupaj spravila, dotičnim oblastni jam predložiti. Mi to, glede na storjene obljube — prizadevati si na vso moč in skrbeti za občinsko dobro — zahtevamo.
»Ali je ta družina res tako muzikalična?« »Res. On pleše, kakor ona žvižga, otroke pa kar po notah tepejo!«
Gostovanje ljubljanske opfre v Mariboru: Madame Butteriiy
Mariborsko gledališče, ki je z veliko marljivostjo in s srečno ter skrbno izbranim repertoarjem tako rekoč že sredi dramskega udeiSlvovanja, je pričelo i glasbeno sezono prejšnji torek, 13. t. m. Otvoritev je bila nad vse posrečena in odjična.
Kar smo s tolikim navdušenjem pozdravili že koncem lanske sezone, nam je leto9 gledališka uprava oskrbela koj ob pričetku. Ljubljanska opera je prišla gostovat z vsem ansanmblom, s solisti in z orkestrom. Seveda je taktna prireditev združena z velikimi materialnimi stroški in zato precej tvegana. Toda zadii|e gostovanje je ponovno dokazalo, kako dobrodošel in željno prUakovan, kako posrečen in uspešen je kakšen korak uprave, ki nam z njim nudi tolikšen umetniški glasbeni užitek. Saj je bilo gledališče do zadnjega razprodano, še posebnih sedežev je bilo potrebnihl
Ljubljanska opera se nam je predstavila tokrat s Puccinijevo opero v 3. dejanjih »Madame Butterfly«. Naslovno vlogo je odpela ga. Zl. Gjun-gjenac z vso dovršenostjo v petju in igri, Njen mehki, lepo barvani glas je pevsko partijo obvladal v vsakem oziru in je v obeh znanih arijah dosegel prav klasičen in vzoren višek. Podpiral ga je še neprisiljeni nastop v igri, ki je v vsej resničnosti zajel značaj mladostne gejše.
S polno doživetostjo je bila podana vsa tragika materinske duše in je res močno učinkovala.
Težko vlogo Suzuke, Butterflyjine služabnice, je izčrpno podala ga. M. Kogojeva. Trpkemu doživljanju v globini razgibanega ženskega značaja se je njen polni alt, ki ga je zlasti v nižjih legah odlikovala turobna barvitost, močno prilegel. V Pin-kertonu je ustvaril g. Gostič s prožnim in žametnim glasom dovršeno in prikupljivo postavo. Glas mu je tokrat zvenel zelo polno in enovito; vloga se mu je močno prilegala in jo je »igraje« odpel z očitno veliko disponiranostjo. Dovršena je bila tudi kreacija Sharples-.a v osebi g. V. Janka, ki je s svojim blagoaonečim petjem vzdržal vseskozi na višku vlogo plemenitega konzulovega značaja, — Manjše vloge so izčrpno odpeli gg. N. Španova (Kate), M. Simončič (Goro), A. Kolacio (Princ), A. Petrovčič (Bonec) i. dr. Režija in glasbeno vodstvo sta bila v rokah g. N. Štritola.
Z vsem priznanjem moramo omeniti muzikalno razumevanje, ki se je očitovalo ne le v dovršenem petju poedinih solistov, marveč tudi v vsem igranju na odru tako, da je bil res vsak gib v soglasju z orkestralno spremljavo, in sicer z neko neprisiljeno, samo po sebi razumevno prepričevalnostjo, kar je ustvarilo še posebno močne, vplivne učinke na poslušalce. Tako je ves čas vladala med solisti in orkestrom najlepša harmonija, pri čemer pa ni pevski part prav nič motil ali oviral posameznikov v igranju. Igra in glasba sta tu zliti v popolno enoto. Tudi operni zbor se je v to ubranost primerno prilegal. Spretna in v polni meri resničnosti približana režija ter dostojni in bogati kostumi, vse to je močno pripomoglo k celotnemu uspehu.
Poseben glasbeni užitek nam je pri vsem tem nudil še izigrani orkester, ki ie s posnemanja vredno disciplino sledil migljaju g. kapelnika in s tolikšno rutino ter muzikalno popolnostjo rešil svojo nalogo. Čutiti ni bilo prav nobene negotovosti in nikake neeotnosti ne v orkestru samem niti ne med njim in med petjem na odru.
Te opazke pa nimajo svojega namena le v osvetljevanju vseh prednosti in vrlin naših gostov, marveč tifttt v pobudi k vzornemu ln vnetemu posnemanju, kar je za naše mariborske razmere vsega tivaževanja vredno in potrebno.	Bb.
Ljubljansko gledališče:
Tudi Lela bo nosila klobuk
To »dramo iz življenja dalmatinske provincial-ke, v dveh delih« je uprizorilo naše gledališče predvsem, da počasti šestdesetletnico zaslužnega hrvatskega dramatika Milana Begoviča. v svojih dramah, izmed katerih smo najznačilnejše videli tudi pri nas, Begovič neprestano išče novo obliko in skoraj eksotično vsebino, zato ie izmed vseh Hrvatov najbolj mednaroden in lahko bi rekli, v svojem hotenju še vedno moderen. Pri svojem oblikovanju ima predvsem veščo roko dramaturga; snov neprestano podreja zakonom odra, in tudi tam, kjer morda niti dramatični nagib psihološko ni povsem trden, je trdna njegova odrska linija in učinkuje prav tako, kakor jo je pisatelj zamislil. Zamislil pa je vedno čuvstveno. Zato je Begovič v vsem svojem štiridesetletnem delu, v zelo različnih oblikah, ostal bistveno človek »fin de sičela« romantično naturalistični artist, v katerem nepo-niirljivo polje bolno čuvstvena sila hrepenenja in sproščenja. Pri Begoviču se srečujejo na isti ploskvi mladost in starost, greh in odpoved, resničnost in sanje in se najrajši rešujejo samo z rezkim poudarkom, kakor da so ta nasprotja nerazrešljiva. Beg pred nepomirljivo človeško naravo v popolno odpoved, v nasilno ali prostovoljno smrt in samoto so navadne razrešitve njegovih dramatičnih sporov.
Takšno je tudi njegovo zadnje delo: »Tudi Lela je nosila klobuk«, godi se prav v pisateljevem domačem kraju in prikazuje v preprostem okolju sama nasprotja in razočaranja. Preprost dalmatinski oštir Božina Batovanja zida tovarno, naslaja 6e ob samem nastajanju nečesa novega, čeprav ugo nabija svojo domačijo. Tudi Lela, njegova hči, sanja o lepšem svetu, da bi bila kakor gospodična, ki hodijo na letovišče. Veruje v svoje sanje, ljubi lepega študenta Bareta — vendar se žrtvuje za dom in vzame Bretovega strica, bogatega Joea Rebca. Čez nekaj let se študent vrne kot inženjer, stara ljubezen oživi; Lela se brani vsake nevarnosti, ko-nečno pa spozna, da se ji ne bo mogla ustavljati, zato rajši umre kot zvesta žena, kakor da bi živela v laži in grehu. Razrešitev konflikta je izrazito staromoderna; nespravljiva bolečina v erotično razdraženi situaciji se konča s kratko odločitvijo, ki naj j>oiidari nepremagljivo tragičnost življenja. Končni akord: »Umrla je brez greha«, je čustven okrasek, ponovljen iz iste neskladnosti. Taka dramatična etična čustvenost kajpak ne pretvarja sveta, ampak samo poetično poroča o njem. ln res jc »Lela« samo slikanje okolja v v precejšnji dramatični širini; tudi osrednji motiv mlade ljubezni, ki zaide v spor med nepremagljivo naravo in utelešeno postavo, je bolj razlaga nekega dogodka kot pa drama. Tako se ie v pisatelju vidno jionovila naturalistična romantika njegove mladosti, le da je dobila |)0vsctn umirjeno obliko. Izrazito epska zaporednost, skoraj brez vsake dramatične masiv-nosti, precej utruja. Mnogo več sreče je imel pisatelj v občutju samem.
Poročilo o uprizoritvi je nekoliko zakasnelo. Prve predstave (3. okt. t. I.) jioročcvalec nI videl, zato se opira na eno izmed ponovitev. Delo reži 6erja B. Krefta je zadovoljivo, vendar brez j)oseb-nih nalog, zakaj epieno-dratnalične stvari so v izrazu mnogo bolj omejene kakor pa čisto dramatične. Zato moramo govoriti bolj o dobrih podobah kakor o dejanju samem. Vidi se. da je režiser skušal čim stvarneje jiokazati realistično okolje, da pa se je čutil nesvobodnega v oblikovanju i" premikanju dejanja. Vsa tiliota je vendarle ostala pre-
cej prazna, in kolikor Je bilo glasnih prizorov, niso mogli do prave poltinn Lela ge. Saričeve pa ima kljub leinti vonj svoje domovine, t j boleče po-ezije, zlasti v drugem delu igre. Njena edina povsem zanimiva igra vzdržuje močno občutje od začetka do konca. Tudi Drenovčev Bare je v drugem delu resničen in pravilno doživljen. Skrbin-škov Josa Rebae ima v začetku težko nalogo, ko je v svojem značaju še nejasen, zato vpliva neskladno pač pu je megova igra v drugem delu krepka in učinkovit«. Ga. Marija Vera v kiatKi epizodi Domine, vpliva živo in močno, Gregorinov fra Jere je posebno srečna reaMstlčna podoba; Le-lina starša igrata g. Potokai in ga. P. Jitrinanova, prvi bolj v slogu okolja, druga v večji domačnosti in prisrčnosti. JJratinov zdravnik ne kaife razdobja štirih le;, vendar v igri povs?m ustreza. Služkinja ge. Rakarjeve je sočna podoba — |iresočna pa babica ge. Oabrijelčičeve; duši je igralsko njena [Kidoba vsekakor zelo uspešna, vendar hi skupnosti v korist Pa bi nam sani pisatelj povedal, da prav za prav ni za drugega, kakor za kontrast in zato prav dobra. K temu okolju spadata tudi obe učiteljici. ki jih igrata gdč. Slavčeva in Levarjeva.
V splošnem je tedai naša Drama dostojno počastila pisatelja 60-letnika. K čestitkam dOdniumo tudi mi svoia voščila, čeprav nekoliko kasneje, pa tem iskreneje!	F. N.
Ltmbuš
Tudi v našem kraju je bila ena izmed prvih list potrjena naša slovenska lista JRZ z uglednim predstavnikom g. Javnikom Avgustom na čelu. 2e pri zadnjih občinskih volitvah, ki so pri našem ljudstvu v žalostnem spominu, je zmagal g. Javnik proti takratnim vlastodržceni JNS-arjein. Tudi pri nas se naenkrat JNS-arjl ogrevajo za svobodo! Toda kakšni so bili časi takrat, ko so oni vladali! Le naj se spomnijo, če so pozabili! Ko se je namreč zvedelo, da je zmagal g. Javnik, je vdrla druhal v volilni lokal, odnesla spise in jih zažgala. Čudno, da takratni predsednik volilne komisije, Zeilhofer, ni preprečil tega. Je bila svoboda — ko je okr. načelnik Makar zavpil, da mora zmagati JNS-lista, če ne. |>ošlje on agitatorje in bo napravil redi In ti agitatorji so res prišli in napravili zločin nad ljudsko voljo. Res je bilo to delo junaško za naše JNS-arje, saj jim je prinesla neka znana ženska iz Limbuša pletenko vina in kričala: »Soltoliči, fantiči, napijte se po truda-polneni delu!« Sledile so druge volitve ob najhujšem terorju naših .JNS-arjev. kjer sta se posebno odlikovala neki JNS-ar iz Limbuša in drugi iz Laznice. In morale so se uresničiti besede tedanjega okr. načelnika. Tudi to nedeljo bodo volitve, toda v drugem ozračju. — Ali je že bil kdo klican na odgovor, kar se je za časa -»slavne« JNS rfogajalo. če se je eksponiral proti JNS? — Brez dvoma bodo volilci pometli zadnje ostanke JNS-arjev in zaupali vodstvo uglednemu gospodarju g Javniku, kar so že nekoč storili, pa so jim ta-krntnl mogotci lo s silo preprečili. Za vse slovenske volilce velja v nedeljo načelo: Vsi na volišče, svoje glasove oddamo za g. Javnika!
Spon
Vransko
Močan potresni sunek nas je prebudil, vsaj nekatere, preteklo nedeljo ob 4.12 iz spanja. Postelje so se kar zazibate pod nami in tudi ostalo pohištvo je zaškripalo, zlasti okna. Sunek je bil zelo močan, toda trajal le le nekaj sekund. Nekateri pravijo, da so čutili dva sunka.
Tiskarski škrat je napravil v nedeljski številki v poročilu o združitvi bivših občili Jeronima in Prekope s trgom Vranskim, veliko, napako. S priključitvijo obeh bivših občin bo štela združena občina Vransko okrog tritisof prebivalcev, ne pa snino trislo, kakor jo bilo pomotoma natisnjeno.
Skofia Loka
Potres. V nedeljo smo malo pred četrt na pet zjutraj čutili precej močan potresni sunek, ki je trajal 3—4 sekunde. Sledil mu je kmalu še en sunek, ki pa je bil mnogo slabejši. Zanimivo je, da v vaseh nad Loko o potresu sploh niso vedeli.
Novo drsališče bomo dobili. S to mislijo se je začel baviti naš športni klub ^Sora«, kt hoče za zimo sprenipniti svoje igrišče v moderno drsališče, ki naj bi bilo v ponos mestu in procvit tujskemu prometu. Javnost Je zelo naklonjena tej zamisli in upamo, da bo tudi pomagala mladim športnikom premagati tehniške težkoče.
Elektrarno za ftkofjo Loko in okolico prosimo, da naj že vendar ustreže večnim pritožbam zaradi utripanja luči. Najbolj so prizadeti dijaki, ki morajo zaradi pomanjkanja časa dostikrat študirati pozno v noč, ko jim že pri mirni svetlobi trpe mlade oči, kaj pa še, Če jim po celo uro utriplje.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjigo: Bares, Im Liclite der
Ewigkeit. Ausgevvahlte Hirtenworte. Predigten, Ansprachen umi Briefe. 221 str.; nevez. 40 Din. — Berdiajew, Von der \Viirdo des Christentiims und der Unwiirdc dor Clirišteu. 81 str,, nevez. 30 Din. —, Christentum und Klassenkampf. 89 str., nevez. 50 Din. —, Walirhoit und Liige des Komniiinismus. Mit einem Anhang — Der Menscli und die Tech-nik. 13") str.; nevez. 60 Din. — Ehrhard, Urkirclic und Kriilikiitholizismus. 328 str., vez. 70 Din! —■ (iross, lunerlicher Katholizismiis. F,in Zyk!us re-ligiiiser Vortriige. 222 str.; vez. 45 Din. — Schnei-der, Bilduiigskriiltc im Katholizismiis der VVelt seit dem Hude des Krieges. 404 sir.: vez. 115 Din. SchOllIng, Die Venvaltung der heiligen Sakra-mente. 445 str.; vezano 98 Din. — Simon. Das Menscliliche in der Kirche Chrisli. 200 str.: vez. 50 Din. — Tyciak,, Christiis und die Kirche. 119 str.; nevez 85 Din.
Nazznamila
Liubliana
t Prniivclno dr uit vii Trnovo Ima ilrovt ob 21) \ itrii&tvelli dvomili, Kiinitlovu ulica 14, XXIX. redni občni zlmr 7. obloiijnitni dnevnim rednin, na kinerein 1x1 imel zanimivo i>re,bivanje uiiiv. |irof. iu prcdsislnik Prosvetne /.vezo il r. !•'. K. I. u k man. Vabimo v.-o člmilstvo, tla so frbfinciOi zlmra u<lcle/,i itolnofttevilmi.
—	Odbor,
I S'ni no shltbn imajo trkat ne: inr. SiiKniik, Marijin tl"K .I; mr. Kiirult, (lO^iiosvel-skii cesta lil lil rti r. llobinec ilnt., lliinsku cesta 51.
Naše diiaštvo	,
.1 krni? Muha Mart jonska konfjrvfjacija Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih ima drevi oh f*e1rt »in fl oUvortivofit seftt-iiiiftk v samostanski kapeli. Vsi st«' iskreno vabljeni, prav posebno pa Se novined In tisti, ki stopate prvi* ua univerzo, da ^topite v nase vrx1e. da vas bodrilne besede vzpodbudijo k novemu &ivlJonju
—	v Marljniiski koiurie*rneiJi. — Preteki,
I kongres fclmffko-gportnih delavcev kraljevine Jugoslavije.
Zdravstveno nadzorstvo in smučarska higijena
Sknpnl referat štev. 5.
Vsi smučarji poznajo dobre strani smučarskega športa. Pravilno gojen prinaša zdravje, krepča živjco, omiruje, osvežuje in zabava. Pretirano in nepravilno gojen Šport |ia Ima lahko zelo hudo posledico. Ali le malo jih je, ki so si svesll po-sledlc telesne prenapetosti.
.Spoznati telo v svojih funkcijah In zmožnostih pravilno — se mnogim ne zdi važno. In to je osnovna napaka! Ni li ravno telo ono, ki nam omogoča ali tudi onemogoča življenje. Telo se mora kultivlrati, negovali In spoštovati. Zdravega telesa se ne sramuje nihče, ker zdravo gibanje ga ojileinenjuje, ga olepšava! Človek naj ho ponosen na svoje telo!
Kako naj čuvamo zdravje svojega telesa? Kako naj gu ozdravimo'?' To bomo dosegli Šele tedaj, če ga sami nadziramo. Če spoznamo njegove dobre in slaho strani, kakor tudi njegove zmožnosti — predvsem s tem, da se podvržemo zdravstvenemu nadzorstvu ter se pokoravamo tozadevnim nasvetom, ki bodo zelo često lahko ludi kategorične zapovedi. Zdravnik nima le naloge, da Ugotovi bolezen, da jo zdravi in ozdravi — temveč je poklican predvsem, da jo prepreči. V tem si moramo hiti na jasnem!
Onim, ki slepo izigravajo svoj organizem, ne preti le nevarnost, da izgube vse dobrote In prednosti, ki so jih pridobili s smučanjem, ampak tudi rijihov izčrpan organizem postane primeren teren za razvijanje vseli mogočih bolezni. Zato iiaj hi bil adolžnost vsakega smučarskega društva, da poskrbi za zadostno zdravstveno nadzorstvo vsaj svojih tekmovalcev. Zdravstveno nadzorstvo naj pazi, da močni nc lenarijo, slabiče pa naj zavira na pogubni slavohlepni poti. S tem naj |>roproii. da smučanje, vrelec zdravja, no poslano glavni dobavitelj klinik, bolnišnic in sanatorijev.
Zdravstveno nadzorstvo se je do sedaj omejevalo le nn prvo |iomoč pri tekmah. Včasih se je tudi preiskovalo tekmovalce le pred tekmo, kar pa je brez prave vrednosti. Če je tekmovalec par mesecev trenirnl lirez zdravstvenega nadzorstva, je pregled prod tekmo precej postranskega pomena.
Zdravstvena kontrola je potrebna, ker le ona objektivno in precizno pokaže Uspeh ali neuspeli treninga za organizem tekmovalca. Obenem tinih stalno pripoveduje, kakšne spremembe so v treningu potrebne.
Tekmovalec v smuškem teku. ki vežlia brez zdravstvenega nudzorstva. nikoli ne ve, kakšen na|ior še |>renese, da ite bi škodoval svojemu organizmu. Na žalost so vidne posledice ne pojavijo takoj. Zaradi tega zastane toliko talentiranih tekmovalcev. Na drugi strani pa bi marsikdo prenesel intenzivnejši trening.
Z uvedbo zdravstvenega nadzorstva za čhsn treningov bi se tudi delovalo v smislu pravil JZSZ (Svrhe zveze) — točka 3.
Da bi se v na|iroj zdravstveni nadzor teme? ljito reorganiziral in moderniziral, sem sklical sestanek oseb, ki prihajajo za zdravstveno službo v poštev. Na seji odbora, ki je bil izvoljen na omenjenem sestanku JZSZ z dne 20. maja t. 1. in ki se je sestal dne 29. inaja t. 1. je bilo sklenjeno:	r
1.	Naziv sekcije bodi »Zdravstvena sekcija z utemeljitvijo, da je pojem zdravstven; širji nego »zdravniški«, in da v sekciji in pri zdravstvenem nadzoru sodelujejo tudi strokovnjaki-ne-zdravniki.
2.	Z ozirom na želje, ki so bile refcraliieinu odboru izražene in v katerih je videti, da je težnja po zvišanju delavnosti v zdravstvenem pogledu obča, je odbor skušal ugoditi upravičenim zahtevam kar najbolje in predlaga:
3.	Od vseh klubov in podzvez je treba dohiti točna jioročila, kako so jo zdravstvena služba do-
slej vršija, kdo jo Je izvajal (imenoma), ali so v klubu samaritnni «11 drugi primerno strokovno Izvežhani člani, ki pridejo v poštev pri Izvrševanju zdravstvene roševalne službe, ali na razpolago apoteke, kakšne in* k|e. Treba bo izvedeti ali so dotično osebe, ki so doslej pri zdravstveni službi pomagale, pripravljeno sodelovati tudi v naprej. Zdravstvonn služba na| se po možnosti naslanja na higijenske ustanove, kjer jih ni (KorOSkn podzvezn) se ho vprašanje moralo urediti sporazumno z najbližjo higi jonsko ustanovo.
4.	Glede organizacije zdravstvene službe se je sklenilo, da naj bi imel vsak klub svojega zdravnika, dočim bi bili na sedežih podzvez in zvezo zdravstveno komisije, katerih sestav in podrobnejše delo se bo določilo v zdravstvenem odseku zveze. Za lekniovalce je pregled po pod-zvezni komisiji obvezen,, za mednarodne tekmovalce pregled zvezne komisije. Odločitev zadnje instance je obvezna. Za treninge se predlaga stalni nadzor zdravnika.
5.	Progledl se kategorizirajo v Inke za članstvo in za tekmovalce, odnosno meduaroiiuo tekmovalce v stopne preglede in kontrolne preglede.
0. Predlaga se, da se zviša starostna meju za polnovrednega člana kluba na 21 let: to se dn •utemeljiti iz zdravstvenega in pravnega stališča, zlasti z ozirom na tekme (dokončan telesni razvoj in polnoletnost). Tekmovanja je treba omejiti po starosti, /.lasti pa pri ženskah. Ta predlagana starostna meja velja za vse na novo vstopivše člane in članice po preteku 3 let pa seveda za vse članstvo.
7.	Nabava vseh polrehščin- za izvrševanje zdravstvene službe, nadzora, pregledov, elc„ priprave za jirvo pomoč, zdravila je naloga zveze preko |)odzvoz in klubov.
8.	Izdela naj se načrl male cenene prenosne apoteke, ki hI no obsegu n6 smela biti večja, kakor so znnanll žepi nahrbtnikov, zato bi tnko npo-teko lahko nosil po želji vsak član s seboj. Revidirali in po potrebi izpolniti je treba vse že obstoječe a|h)teke v kočah, isto velja tudi za druge reševalne potrebščine. Misliti bo tudi treba na urediov prostorov za reševanje, zlasti tam, kjer doslej še niso primeruj.
9;' Skoro splošna želja |i>. dn hI se organizirala zdravstvena predavanja in sicer |x> klubih, pa tudi po podzvežah in zvezi; pri leni naj se Upošteva radio. Predlagajo, naj so tudi posehni zdravstveni kurzi, in sicer za člane in učitelje klubov, pa ludi za samarltane In zdravnike. Programe bi izdelala zdravstvena sekcija Zveze.
10.	Zveza bo morala izdelati več formularjov v svrho vršenja zdravstvene službe. Zvezna nadzorstvena komisija naj bi uporabljala štirislrniiski formular, ki ga je izdelala, JJSSZ leta 1930. Pod -zvezne zdravstvene' komisije naj bi uporabljale, fornmjar približno ,po načrtu Koroške podzvel* (dvostranski).' Klubski zdravniki naj bi iiponib-ljalj fofftinlarje v~ velikost? dopisnico; -slednji naj bi služili kot kartotečni listi. <Za kontrolo treningov bo ■ trebil izdati jioseben tedenski izkaz približno po načrtu g. dr. Novaka. Vsi formularjl morajo biti.vsak čas na upogled članom jiodzvez-iip. o.dnoano zvozne zdravtvene komisije.
11.	Na podlagi dobljenih skušenj pri preiskavah in tekmah naj hi se izdelale norme za pripu-ščanje k tekmovanjem. Te norme bi morale postali obvezne za vho člane v območju JZSZ.
12.	Za izvršitev vseli predlaganih del je nujno i potrebna razsežna statistika tako glede števila
članov (po spoltrfn starosti, gibanje članstva), glede nimlek in drugih zdravstvenih potrebščin, glede rešilnih potrebščin, tflede zdravstvenega stanja članov in članic, glede smifških učiteljev, glotlo klubskih zdravnikov, saiuaritaiiov etc.

Poizvedovanja
Cmn aut&kp volnene rokavice seini v nedeljo po-poldne o<l Rnnziiiuri'1'.h've litfie ilo kIhviipkii kolodvora, v tramvaju pozabil. Prosim motenega najditelja, naj jih odda v meinarlil pri Patra organlatu lotp. ZdeSurju,
Obračun zimske in letne olimpijade
Ob priliki zimskih in letnih olimpijskih iger srno naše čitalce sproti obveščali o rezultatih, kate re so dosegli tekmovalci na belih poljanah Ciar-m i seli Partenkirchena in velikanskih š|X>rtnih napravah v Berlinu. Tokrat hočemo odpreti blagajni ške knjige in ilustrirali iiovsem drugo stran olimpijade — finančno;
Splošno je prevladovalo mišljenje, da bodo Nemci z velikanskimi prireditvami ogromno zaslužili; računi pa so pokazali, tla so bili dohodki sicer ogromni, celo večji, od najbolj optimističnih prognoz, vendar niso dosegli višine izdatkov. S tem pa ni rečeno da imajo Nemci z olimnijado izgubo. Ostale so jim mogočne š|>ortne zgradbe (njih vrednost presega par sto milijonov dinarjev!), katerih si pač brez olimpijade ne bi mogli privoščiti.
Ga-Pa: 2.842.000 Din izgube!
Proračun za olimpijado v Ga-Pa je znašal prvotno milijon murk, pozneje pa se je zvišal kar na 2,618.000 mark. Prireditelji so računali, da bodo kasirali na vstopnini 4<*).(;00, dejansko pa je prinesel inkaso zimske olimpijade mnogo več. skoraj dvakratno vsoto, to je 929.000 mark.
Za športne naprave v Cla-1'a so izdali: za smučarski stadion 426.000 mark. za sankališče 503.500 mark, za organizacijo 1,000.000 mark itd Ra/me roma majhen ie bil dispozicijski fond. znašal je namreč le 10.000 mark. Zanimivo ie izvedeti, kje so dobili Nemci denar, da so zmogli vse te visoke izdatke kriti. Občina Garmiscli jc darovala 100.000 mark, občina Partenkirchen tudi 100.000, Miinchen ie podprl pripravljalni odbor s 50.000 markami, Bavarska s 80.000, država s 800.831. državni šporl-ni vodja v. Tschanmier und Osten pa je daroval 24.0(X) mark Omenili smo. da so kasirali na vstopnini čez 000.000 mark, prodaja programov in znakov pa je izkazala 6+547 mark.
Vseh dohodkov je bilo v Ga-1'u 2,415.168 mark. izdatkov pt> 2,628.250 mark. kar pomeni deficit od 202.800 mark. Razume se, da omenjeni dcficit Nemcem ni belil glav. zakaj plačala ga je država.
105.000 sedežev 105 milijonov dohodkov!
Kakor znano, so trajale olimpijske igre v Bcr lin vsega 17 dni, od I do 17. avgusta Poročali smo, tla je bilo pogosto na več krajih tekmovanje istočasno. Vendai so bile vselej in vse vstopnice razprodane Mnogi, ki si jih niso pravočasno oskrbeli, so bili veseli, če so jih dobili pod roko za pet in celo desetkratno ceno! V velikem stadionu, ki jc imel prostora za 105.000 gledalcev, so bile redno
razprodane vse vslojinice za do|K>ldaiiske in popoldanske in celo večerne prireditve. Ni bila redkost, tla je bil stadion po trikrat na dan |>opolnoma za-.seden.
Kdor je bil na olimpijadi v Berlinu, se nc bo čudil, ko čita, da je znašal celokupni inkaso 7,»500.000 mark. Nedavno je izšla v Berlinu olimpijska kronika (David Jonassen, »Sommer — 01ym-pia«), jio kateri jiosneinamo še nekaj drugih zanimivih podatkov. Od 1. do 17. avgusta je poselilo Berlin 1,500.000 turistov. Med temi jc bilo 150.000 iiiozemcev in sicer: 16.000 Švedov, 8000 Amerikan-cev. 5000 Madjarov, 4000 Italijanov itd. Rekord svoje vrste so dosegle tudi nemške državne železnice. ki so brez zamud in nesreč organizirale 1000 posebnih vlakov za olimpijske goste.
Tudi pošla je dosegli« rekorde...
Med tem, ko je bila olimpijada za navdušene športnike neke vrste veselici, ie pomenila za železničarje, za avtobusne, tramvajske irt poštne uslužbence najnapomejše drli v življenju Noč in dan so garali in pri tem ohranili veselo razpoloženje in vljudnost, kakor da komaj čakajo na delo .. . Nikdar se niso |x>zabili zahvaliti za listek, ki sle ga pokazali, vselej so se trudili, da so vam poiskali sedež.
Inko so polrjiežljivo prevozili v olimpijskem Berlinu nič več in nič manj kot 3,400.000 gostov! Največji delež je imela pri tem cestna železnica, ki je prevozila v razne stadione. 2,000.000 gledalcev; podzemske železnice sc jc plostužilo 720.000 oseb, avtobusi pa so prevozih 670.000' gledalcev.
Tudi na poštah so imeli ogromno dela, kar dokazujejo sledeče številke: olimpiici so napisali 156 milijonov pisem In ' kart; Med temi jc bilo 530.000 ekspresnih in 710.000 »vijonskih pošiljk. Tudi pri telefonu so bili olimpijci nadvse podjetni, saj so plačali kar 1.145.0(10 medmestnih in mednarodnih [Higovorov
Chlbor o livedltn Inhkoatletfkih dvotttolrhrv. (Slnfclieno.) V sredo, dne 21. t. m. oh tr, so vrši na igriAču ASK 1'tkiiiorja i/.birnt menihu; 71» določile* reprezentanc« Dravske banovini', ki nnstopi v nedeljo, dne 2f>'.t. m. v Trstu proll repi-ez.i-ntnnul .hilijHke Krn Jitie, v niislodnjth <llmi.pliunb: tok ion m, lek 2nn m, skok v daljavo z zlilMom, met kopju In skok oh patini. \ rt si op je obvezen •/.« naslednji' nlleto: Kovnči<\ Su šloi-šič, Wollil, Stor, rrlmin'ič, KUuSiik, Slepar, Piitinja, Po>.iir. MahinHč. Dremati, On«7.y, PrlbovUok. ZupančlC, Kiiilnkov, K imnlovu so lahko nn llbu mosta prijavijo tu.ti drniri atletih Nuprosajo so vir. zvezni sodniki, dn pri.so*!vu.ie.jo Ic-knmvanju	l'riyj*od«itrvo.
Odbor ca Uvedbo lahkoatirlskih dvomalvhrv. (Službeno.) V nitmi v četrtek, dno tr.!. t. m. oh Jti v restavraciji Slatini. — Tnjnik.
Tiirhlifino-Srmrtni odhor. (Hlnž.bcno.) Keln v po-tok, dne K. t. m. ob #,an pri mi•»•(<»■ - iVinUt.
Pranie kombineja iz umetne svile
j« predstavljalo dosedaj problem, ker je umetna svila občutljiva tkanina. Ona se v pranju Cesto skrči in menja barvo.
TA PROBLEM REŠUJE
čudežno sredstvo za pranje
brez luga in mila, s katerim se nmctna svila izborno pere.
Texil pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, da celo v trdi vodi.
TEXIL
je idealno sredstvo za pranje finih tkanin brez luga in mila.
Dobiva se povsod I
Originalni zavojček Din 2*50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drag, Zagreb
FRANC JAOER
Telefon 20-42 (HpClllISIVO Telefon 20-42
naznanja, da se je preselil v svoje lastne novo urejene prostore
no Sv. Petra cesto $1.11
Za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ki jih bo tudi v naprej točno in solidno izvrševal, bo do nadaljnega sprejemal knjižice Mestne hranilnice ljublitnske.
Mali oglasi
Denar
Bančne, kreditne in denarne posle
kupoprodajo vrednostnih papirjev tzposlujem naj kulantneje takoj v gotovini.
AL PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova nI. 14/1. - Telefon 35-10
Kupim hranilno knjižico
Ljudske posojilnice od 20.000 do 25.000 Din. Pla čam polno vsoto. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15643.	(d)
Kot vzgojiteljica, gospodinja ali pisarniška mož
z večletno prakso, z gospodinjsko In trgov, šolo, učiteljica ročnih del z znanjem nemščine, Išče primerno službo za takoj. -Ponudbe pod »Dobra moč« na oglas. odd. »Slovenca«.
Mlajša trgov, prodajalka
želi premestitev službe s 1. ali 16. novembrom v mestu ali na deželi. Nudi prosto vožnjo na železnici. Ponudbe upravi Slovenca pod : »Prodajalka« Stev. 15621.	(a>
Vlužbodobe
Dobro vezalko
za umetne mlrtne vence, nagrobne vence itd. takoj sprejme Rado Pregrad, Ind. umetnih cvetlic, Podčetrtek. Pogoj: Neoporečnost. samska in samostojna delavka. Plača po dogovoru. - Stanovanje in hrana v hiši.	(b)
Krojaškega pomočnika
za velike komade sprejmem takoj. Služba stalna. No so Franc, šmartlnska c. 9. LJubljana.	(b)
Vsemogočni Bog je poklical k sebi mojo iskreno ljubljeno ženo in skrbno mamico, hčerko, teto in svakinjo, gospo
Ano Modic roj. Markoti
d a m s k o k r o j a č i c o
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 22. oktobra t. 1., ob 'A 4 popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1936.
Žalujoči soprog in otroka.
Sodarski pomočniki!
rtablm nekoliko sodarskih pomočnikov za izdelavo velikih sodov In kadi (La-gerf&sser) od 200 hI vsebine. Imenovani, kateri so popolnoma razumejo v to delo, naj pošljejo svojo ponudbo z zahtevkom plače na Fran Jak ovac, veletrgovina z vinom — Jastrobarsko.	(b)
Služkinjo
snažno ln pošteno sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopn., vrata 2. (b)
čevljarskega pomočnika
dobro izvežbanega za šivana in zblta dela takoj sprojmein. - PodstudenSek Ivan, čevljarstvo, Črna pri Prevaljah.	(b)
Krojača
za sejmarska dela z vso preskrbo takoj sprejmem. Fr. Reisner, Kopitarjeva ulica 1.	(b)
Dva mizarska pomočnika
za specialna polirana mizarska dela sprejme takoj Za vodnik, Brod 28. št. Vid n. Lj.	(b)
ttanoianja
Stanovanje
sončnp, 2 sobi, kabinet, uporaba vrta, oddam s 1. novembrom. Naslov v upr. »Slov.« št. 15623. (č)
V sredini mesta
oddam stanovanje s Štirimi velikimi sobami z balkonom za 1000 Din. -Vhod Breg 18, poizvedbe od 11—12, Križevnigka 11
Kupimo
Slov. predvojne knjige
predvsem drame, pesmi, povesti ln romane, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod P/15497.	(k)
rTfffBffffii
Hubertuse
ncpremočljlve 250 Din, ln vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Nagrobne sveče
lepe In poceni dobite pri OROSLAVU DOLENCU v VVolfovi ulici 10.	(1)
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
Gospodinje — Obrtniki
popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov 1.1, d lz skladišča po zelo nizkih ce nab pri
Stanko Florjandi, ieieznina, Reslleva S — nasproti Mtdlc-Zankl (Vbod skozi dvorišče)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna dela po znlžanth cenah pri tvrdkl Kari Prolog, LJubljana — Židovska ul. In Stari trg
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljublfani
te priporoča bledim io slabotnim osebam
Tololon 3039
PREMOG KARB0PAKETE DRVA, KOKS nu,ii
Pogačnik
Bohoričeva ulica it. 5.
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Potrebujem bukovih drv
10.000 pr. met., gorivih, I, in II. razreda. Ponudbe franko tovor, postaja na: »Kopaonlk« Boža M. Da-vidovič, Beograd, žorža Klamansoa 4-1.	(k)
Kupimo lokomobilo
30 do 40 PS, po možnosti za kurjenje z lesom. Ponudbe pod : »Lokomobila« na upravo Slovenca pod Stev. 15629.	(k)
Večjo monožino čistega
vinskega kamna
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« St. 16598. (1)
Mesarjem in trgovcem
nudim po najnižji ceni žive in zaklane, očiščene gojene piščance, kokoši, purane, mastne ln debele goske ln race. — Iščem marljivega zastopnika. Penzes, Martine!.	(1)
čiščeni orehi
zdravo ln suho blago Din 16.— za 1 kg s plačano poštnino razpošilja Peter Drodlšlč, Salaš, Krajina.
Prodam
novo in eno dobro ohranjeno črno suknjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15641.	(1)
EE03B'
Gostilno
V najem prevzamem dobro ldočo gostilno na Go renjskem med Ljubljano in Jesenicami. Cenj. ponudbo prosim poslati na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana. Aleksandrova cesta 2-1.	(m)
Tinček in Tonček v Atlantidi
18 7.
Na trdih tleh.
Trenutek nato je splav že priplaval do roba vodopada in med zamolklim bobnenjem strmoglavil navzdol.
»Hvala Bogu, da nismo na njem!« je rekel Tinček in se oddahnil. >I'a kaj naj zdaj storimo?« je zaskrbljeno vprašal Tonček.
Gorila se je v tem hipu obrnila in — tebi nič meni nič — odlomastila dalje.
»Gorila ima prav!« je vzkliknil Tinček. »Kaj bi povešali glavo in obupavali — nekam bomo že prišli! Naprej!«
In so vsi trije krenili za gorilo. Kuža Muki je spotoma zagledal krivokljunega ptiča na pečini in začel hrabro bevskati nad njim. Ptič pa ga je samo debelo gledal, kakor bi hotel reči: ^Kaj pa se ti tukaj usajaš, frkolin mali!«
Naznanjamo tužno vest, da je danes zjutraj ob treh v Gospodu zaspala naša dobra mati, žena in tašča, gospa
T Ka?an Frančiška
roi. Žonfa
Pogreb pokojnice bo dno 21. oktobra 1036 ob 4 popoldne iz Splošne bolnišnice v Ljubljani.
Priporočamo jo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 20. oktobra 1936.
Tomaž Kalan, soprog. Rodbine : Kocnmr, Iludnik, šlcerlj in Pičman.

V globoki žalosti naznanjava, da je Vsemogočni vzel k Sebi najino najdražjo 6estro, nečakinjo, teto in sestrično, gospodično
Tinko I Kelbl
učiteljico
dne 19. oktobra ob Vj 10 po dolgem in mučnem trpljenju, ponovno prevideno s svetotajstvi. - Pogreb nepozabne bo v sredo, 21. okt. ob 15.15 iz Zavetišča sv. Vincencija na pokopališče v Mengšu. V Mengšu, dne 19. oktobra 1936.
Hoda de Dubska roj. Kelbl, Anka Chira roj. Kelbl, sestri.
Aljs Rahmanova:
85
Tovarna novega človeka
R o m a n.
Končno' je Tanja sklenila, da spregovori o tem s svojim možem odkrito in resno besedo. Danes, sedaj je hotela to storiti. Zunaj je bilo mrzlo, neprijetno jutro, okna so bila pokrita z ledom in skozi stene, ki jih že dalj časa niso znova zamašili s konopljo, je sliSala, kako so škripali po snegu koraki mimoidočih'. Njurka je pravkar prinesla polno naročje drv in se pripravljala, da zakuri v peči. Na polenih, ki so ležala na tleh, se je tajal led in vedno večja je bila mlakuža na podu. Tanja je zrla na svetlo vodo, vsrkavala vonj svežih smrekovih panjev in zdelo se ji je, da ni srca, ki bi se ob tem ne otajalo, kakor se je ta led tajal strdih polen, tako zelo je vse dihalo tiho nežnost in prisrčno varnost.
»Senja,« je rekla z odločnim glasom, ko je odrinil časopis, za katerim je bil skrit njegov obraz, »Senja, otroka ne bom dala v Djetdom!«
»Kam pa?< je vprašal začuden in ji skoraj brezumno zrl v oči.
»Nikamor! Saj otrok je moj, sama go bom vzgajala!«
Tovariš Vladimirov je brez besede vstal, stopil k omari in poiskal neko knjigo. Listal je nekaj časa po njej, podčrtal v njej s svinčnikom neko mesto in jo nato porinil pred Tanjo, kažoč s prstom na zaznamovane vrste. Nato je sčdel zopet nazaj in mirno brni časopis, očitno Koteč pokazati, da je zanj ta razgovor že končan.
>Naj bo pisano v knjigi karkoli hoče,« je rekla Ta-
nja, ne da bi sploh pogledala vanjo, »otrok je moj in ne dam ga nikamor k
V njenem gasu je zvenela zopet tista brezpogojnost, tista samovolja, ki jo je tovariš Vladimirov tako težko prenašal in katere se je tako bal.
Ker ni odgovoril, je Tanja vzela knjigo v roke. Bila je to Buharinova »Poštevanka komunizma« in podčrtan je bil § 79:
»V meščanski družbi smatrajo otroka, če ne docela, vendar v veliki večini za lastnino njegovih staršev. Ce starši pravijo: moj sin, moja hči, potem to ne označuje samo sorodstvenih odnosov, temveč pomeni tudi pravico staršev do vzgoje lastnih otrok. Ta pravica je s stališča socializma popolnoma neutemeljena. Posameznik namreč ne pripada samemu sebi, temveč družbi, človeškemu rodu... Družbi pripada tudi najprvotnejša in najosnovnejša pravica vzgoje otrok. S tega vidika moramo zahteve staršev, ki hočejo z domačo vzgojo vcepiti v duše otrok lastno omejenost, ne le odklanjati, temveč tudi brez usmiljenja smešiti.«
Tanja je ta odstavek nekolikokrat prebrala, nato je knjigo odložila in rekla:
»Torej, če me bodo zasmehovali, naj me lel Naj mislijo o meni, kar hočejo, od svojega otroka se ne bom ločila!«
»Potem se bo pozneje sam ločil od tebe!« je tovariš Vladimirov surovo odgovoril. »Sicer pa napravi z njim, kar hočeš! Toda ob njegovem osmem rojstnem dnevu, ko bo postal oktobrnik, bo konec tega. zakaj otrok takrat ne bo več tvoj, temveč last družbe! Ce pa ti ne bo prav, se ti bo pač odrekel... Kakor ti-le tu!«
Pokazal ji je časopis, potem ko je zopet nekaj mest podčrtal. Tanja je brala:
»Jaz, V. P. Ovčinikov, razvežem za vedno vsako vez s svojimi starši...« »Jaz T. V. Brjanskaja se s tem javno odrekam svoji materi..
Tanja ni brala do konca dolge vrste naznanil, ki so vsebovala slične odpovedi. Medtem ko je zrla v vrste, se je v njej nekaj dogajalo. Lahne, neskončno nežne gibe je začutila v svoji notranjosti in vsa se je vdala sladkemu občutku, ki ga pozna le mati, ko doživlja to neločljivo povezanost svojega bistva z bistvom otrokovim. Kaj so ji bili sedaj ti neumni, mrzli nauki, ki so ji hoteli odrekati pravico do sadu njenega telesa?
»In kaj sploh misliš? Jaz sem vendar	komunist z
odgovornostjo, že od leta 1905 v stranki!«	se je zopet
oglasil tovariš Vladimirov. »Otrok bo šel v	Djetdom in tam ga bodo komunistično vzgojili!«
Glas, s katerim je govoril, je zvenel odločno in odmerjeno, da si Tanja ob kaki drugi priliki ne bi drznila niti črhniti. Sedaj pa je rekla čisto mirno, a nič manj odločno kot on:
»Otrok ne bo šel v Djetdom! Ti sploh nimaš pravice odločati o njem, kajti če bi se ne bila branila, bi bil sploh že mrtev, še preden bi prišel na svet. Hotel si, da otroka odpravim! Kakšno pravico imaš do njega, ko pa si ga holel ubiti? Ali si se sploh kdaj zanimal zanj? Ali si se tudi le enkrat zdržal zaradi njega? Ali si sploh kdaj hotel imeti otroka? Takrat, v pisarni, na divanu? Ne, takrat nisi hotel imeti otroka, temveč le, le...«
Tanja ni mogla govoriti dalje, tako močno je nenadoma postalo otrokovo gibanje. Tiho, srečno se je smehljala vase in ko je nato spet prišla do sape, je rekla čisto mirno, nežno in spravljivo:
5 rt
H § §
s'S
" Si
p » B B
C h
(5
O
w»
C X
a~a • «
«
** c
" o a (J (0 ^
C v u A " B
a a -M Jd
U a n
(8 C
■m
C
10 S 0 <»> i i!
C -
ci
<9 s. C
*a 0)
o
w i)
V)
• i g a
S 3
-O o N*!
Izdajatelj: Ivan R&kovee.