poStBSoa ptaCana v g&i&mimS
Domoljub
p CjuMgani, 29. marca 1939

99
r Vsa Evropa so Je vznemirila ob nepričakovanem pohodu nemških armad na Češko in Slovaško. Dva slovanska naroda sta izgubila svojo samostojnost ia bosi a služila z vsemi naravnimi bogastvi svoje zemlje nemškemu narodu. Razumljivo je, da je ta udarec razburil vso Evropo
Zdi se, da moremo poudariti prav ob lem dogodku, da tako živo čutimo, da je ta država, v kateri živimo, res naša država, kot uisnio te^a občutili Se nobenkrat. Vsi trije narodi: JSrbi, Hrvatje in Slovenci vedo, da nimajo nikjer drugod svojega mesta, kot prav v Jugoslaviji. Ce bi zunanje nasilje hotelo rušiti našo državo, kaj bi bilo s Srbi, kam bi prišli Hrvatje in kako bi razdeljevali nas Slovence? Le, če smo tesno navezani drug na drugega in le če »mo notranje niotoi, nam je ugotovljena bodočnost. Zato je razumljivo, da ieiimo, da bi bila ta država tako urejena, da bi bila notranje motna m tako odporna jiroti vsakemu zunanjemu pritisku. Za nas, u našo korist, to je za nas Slovence, Hrvate in Srbe je potrebna ta država, nato je res >našac jugoslovanska država.
Sporazum
Dogodki zadnjih tednov zahtevajo notranje okrepitve države. Zaradi tega je tudi vprašanje sporazuma ined Hrvati in Srbi stopilo v novo luč. Ce se Hrvatje in Srbi spora-tumejo, potem bo država notranje v resnica trdna in enotna. Vsi odločilni politiki te države zato posvečajo v zadnjem času vso pozornost hitri rešitvi hrvaško-srbskega spora. Pamet govori obojim, Hrvatom in Srbom, da bi Mla njih poguba, če ue pride do sporazuma, w!o je upanje, da bo kljub tako dolgotrajnim BPcrom zmagal razum nad starim sovraštvom » zagrizeno trmo. Zaenkrat vam ne morem poročati, da se je to vprašanje premaknilo "»Prej, morem pa reči, da je vedno večja Zi,'ja po ureditvi tega vprašanja.
Beseda o samoupravah
Z rešitvijo hrvaško - srbskega vprašanja Pridemo tudi Slovenci do tako zaželjeuib strokih samouprav. Te bodo prav za prav „ sporazumu in ureditvi naše države. Centralizem je v 20 letih napravil državni
Naša" država
Noti
ogromno škode. Ni Škodoval samo po-
"meznim pokrajinam, ampak je škodoval javili misli kot taki, kajti padala je zaVest, a J® ta država k-a naša država, izgubljala ie zavest, da plačujemo davke za naše po-ir	druKi strani je rastel odpor proti
tel t držilve na tako nevaren način, d? je P' Ia odpor včasih državi sami. Zato so
samouprave tolikega pomena za notranje pomirjenje v tej državi.
Mi potrebujemo najprej samouprave zato, da nismo v vsaki malenkosti odvisni od oddaljenega Belgrada. Danes mora minister nastaviti vsakega delavca v državni službi in za vsako malenkost se morajo državljani pritoževati v Belgrad. Delo po uradih se množi in ne pride nikamor naprej. To pretirano odvisnost od enega samega središča v državi, to je treba streti s samoupravami in decentralizacijo.
Drugo pa je, da moramo dobiti pravico, da o svojih stvareh sami odločamo. V svojih domačih zadevah moramo sami napraviti svoje domače zakone. Razmere v državi so preveč različne, da bi se dalo vse zakonodajno dejo opravljati po enem kopitu. Prav iz zadnjega časa imamo vzgled, kako ne moremo z nekaterimi stvarmi nikamor naprej, ker jih Belgrad ne pozna in ne razume. Na štajerskem imajo stalne delavce po vinogradih, ki Jih imenujejo vlfiičarje. Star štajerski deželni zakon je urejal razmerje med gospodarji in temi viničarja. Ta zakon je zastarel, je pa vendarle zakon. Vsak zakon pa je mogoče spremeniti spet le z zakonom. Toda pri nas nimamo nobene zakonodajne oblasti, ki bi to mogla izpremeniti, da bi pa prišel ta vini-čarski red pred belgrajski parlament, o tem ni bilo govora. Sedaj je morala narodna skupščina dati ljubljanskemu banu pot?ebej oblast, da sme ta zakon izpremeniti. Ta vzgled vpije po tem, kako potrebno je, da imamo za domače stvari svoje lastno zakonodajstvo.
Razume se pa samo po sebi, da kakih samouprav ni brez trdne finančne podlage. Danes govorimo o tem, da teče ves denar v Belgrad. Ta tok je tudi treba zaustaviti s samoupravnim gospodarstvom. Za svoje izdatke bodo morale samouprave imeti svoje davke. Kolikor bodo samouprave prevzele dela od sedanje države, toliko morajo tudi dobiti finančnih virov. Prav o tem, kaj se naj odstopi od različnih davkov samoupravam, bo razgovor najtežji. Osrednja državna oblast bo hotela najboljše vire, ne bodo se jim pa mogle odpovedati samouprave. Treba bo sporazuma, treba bo odnehavanja na vsek straneh. Nekateri mislijo, naj bi samouprave dobile vse neposredne davke, drugi so mnenja, naj bi dobile samouprave zlasti velik delež pri trošarinah. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na dvoje: PrvO je tole: Tiste stvari, ki jih država more in mora odstopiti samoupravam, znašajo po državnem proračunu kakih 25%. Zakaj vojska, železnice, pošta, žandarmerija itd. ostane skupno. In izdatki za te stvari
£elo 52 •	13
so največji. Le kakih 25% tistih izdatkov, ki jih ima sedaj država, bo prišlo na samouprave, da one s temi izdatki razpolagajo. Is tega pa sledi, da bo večino davkov še zmeraj dobivala država. Druga stvar, ki je ne smejtao pozabiti, če govorimo o samoupravah, pa j® tale: Prazno je misliti, da bi mogle samo-uprave delati, pa da ne bi bilo treba plačevati davkov. Zaradi uvedbe samouprav se davki ne bodo znižali. Dosegli bomo le to, da bomo s svojim denarjem, v kolikor gre za samouprave, sami gospodarili in da bomo* s svojim denarjem te samouprave razširjevati, in izpopolnjevati.
Prav razumevana politična svoboda in pravičnost pri razdelitvi bremen ter pri uživanju dobrot zahtevata, da delamo za čimprejšnjo pridobitev širokih samouprav. Ta svoboda in ta pravičnost pa bosta tudi najboljši temelj za tisto čustvovanje, ki je potrebno, da vedno bolj živo občutimo, da je ta država res >naša« država.
Kako fo zdaj z narodno skupščino 1
Naj. končam to pismo a pogledom na narodno skupščino. Preračun je sprejet. Tudi senat je sprejel preračun, ne da bi na njem poskušal kaj spremeniti. Vlada je dobila v finančnem zakonu, ki je sprejet obenem s preračunom, mnogo pooblastil, da more sama sprejemati razne uredbe. Zaradi tega ni pričakovati, da bi narodna skupščina prihajala mnogokrat skupaj, da bi sklepala nove zakone. Razburkane zunanje in notranje politične razmere ovirajo zakonodajno delo naša narodne skupščine. Pričakovati je v prihod« njih mesecih le seje, kjer se bo reševalo razne prošnje in pritožbe iz prejšnjih let, ki so včasih naravnost deževale v Belgrad na odbosS narodne skupščine, ki se imenuje odbor za prošnje in pritožbe. Morda pride na vrsto tudi en ali drugi zakon, vendar bo v vsakem pri* meru narodna skupščina precej praznovala, ker je dala vladi veliko pooblastil.	a
Prazne željo
Pripovedujejo nam, da so razširili po Sit*« venskem ostanki nekdanjih jugoslovanskih rta-« cionalistov vesti, da bo prišlo do tako imenom vane koncentracijske vlade. V tako vlado, v kateri naj bi bile zastopane vse politične skupine v državi, naj bi vstopil tudi kak zastopnili teh liberalnih ostankov. Povedati moram, da: so vse take vesti i" vsa taka koprnenja ne« kdanjih naoionali "a bi kaj rešili od svoj« polomije, čisto piazna. Sedanja vlada ima za, seboj narodno skupščino in javno mnenje. Doi kler bo delala za sporazum med Srbi in Hrva« ti, bo imela polno zaupanje pri ljudstvu in pri
(Nadaljevanje na prihodnji strani s podali!
En teden politike
Pretekli teden je bil v političnem pogledu dokaj buren, čeprav manj viharen, kakor prejšnji. Doživeli smo malo spremembo meja v Litvi. Slovaška je dobila svoj življenjski pravilnik, Romunija se je gospodarsko oslonila na Nemčijo, med zapadnimi velesilami pa se je začelo gibanje za ustanovitev »protinemške fronte« v obliki vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Nemtij« si je priključila iakozvana me-
meljsko ozemlje, ki šteje 150 tisoč prebivalcev in je od mirovne pogodbe 1. 1919. dalje pripadalo državi Litvi, ki je v Memelu (Klaj-pedi) imela svoj edini izhod na morje. Nemci so dosegli, da je bilo to ozemlje od Litve od-lomljeno in je tako Litva izgubila svoj edini izhod na morje. Hitler sam se je odpeljal v Memel na čelu mogočnega brodovja, ki naj pokaže baltskim obalnim državam — predvsem Rusiji —- kako močna je Nemčija na morju. Zapadne velesile in Poljska niso črh-nile besedice k temu dogodku, češ, saj je Litva ozemlje prostovoljno odstopila.
Nemiija in Slovaška sla podpisali pogodbo o bodoči samostojnosti slovaške države. Po tej pogodbi dobi Nemčija pravico, da v samostojni slovaški gradi širok pas vojaških utrdb, ki ostane pod nemško oblastjo in da svoje potrebščine na Slovaškem krije z brezcarinskim uvozom. Zunanjepolitično mora Slovaška slediti zunanji politiki Nemčije. V gospodarskem oziru pa je itak dejansko odvisna od svojega velikega soseda. Drugače se Slovaška sme samostojno upravljati, le svojo armado mora organizirati po navodilih Nemčije.
'Anglija je sprožila zamisel, da bi se vse *protinapadalne države« združile v neke vrste Jprotinemško fronto« z namenom, da preprečijo v bodočnosti, da bi se dogodki podobni češkoslovaškim, ponavljali. Sovjetska Rusija je predlagala, naj bi se zbrala velika konferenca 9 držav (Anglija, Francija, Rusija, Poljska, Turčija, Bolgarija, Grčija in Jugoslavija), toda ker so male države iz umljivih razlogov sodelovanje odklonile, se bodo Anglija, Francija in Rusija same posvetovale o morebitni ustanovitvi nove trozveze, podobni trozvezi pred svetovno vojno, katere naloga bi bila preprečiti nadaijui razmah nemških teženj. Posvetovanja so v polnem teku.
najvišjih činiteljih v naši državi. Za okrepitev ne potrebuje sedanja vlada nobenh priveskov. Ce pa bi boleli vstopiti v vlado zaupniki hrvaškega naroda iz dr. Mačkove skupine, za te seveda bi se našel vedno prostor. Le v tem primeru, če vstopijo dr. Mačkovi odposlanci, se more govoriti o kaki izpremembi sedanje vlade. Tako izpremembo, ki bi bila nov korak k sporazumu in s tem k okrepitvi vlade, pa bi seveda mi z vsem veseljem pozdravili.

<or X
Za pomlad priporoča svoio bogato izbiro blaga za moške obleke in površnike, kakor tUdI za ženske plašče, kostume in obleke v okusnih vzorcih in barvah po nizkih cenah
manufaktura Jiiif© CcSUHl
Ljubljana, Lingarjeva ulica 1.
Velika izbira svilenih šerp in rut v
najnovejših vzorcih.

Oni feirtek je senat po dvodnevni obravnavi sprejem državni preralun. Zanj je glasovalo 45 senatorjev, medtem ko se jih je nekaj opozicionalnih odstranilo. Tako je preračun izglasovan. Sedaj je predložen kraljevemu na-mestništvu v podpis ter bo 1. aprila stopil v veljavo.
Obravnava v senatu ni bila dolga, ker so senatorji JRZ sklenili, da ne bodo nič govorili, da bo preračun čim prej pod streho, nakar bo vlada imela čas začeti pogajati se s Hrvati. Senatorji opozicije pa so vse eno govorili, med njimi tudi senator dr. Kramer in Pucelj. Medtem ko je bil Kramerjev govor umirjen, je pa g. Pucelj govoril tako, da so bili senatorji ogorčeni, kako je v senatu mogoče tako govoriti. Senator dr. Kramer je govoril med drugim o Zvezi fantovskih odsekov in še marsičem drugem ter je zagovarjal mi-sei, naj bi se napravila koncentracijska vlada, ki bi naredila sporazum.
Sploh so nekateri politiki zadnje dni mnogo govorili, da bo sedanja vlada morala odstopiti ter da bo na njeno mesto stopila nova vlada iz vseh strank in strančic. To je bila kajpada tudi želja g. dr. Kramerja, Dne 21. marca so listi priobčili tudi nekako izjavo dr. Mačka, ki je baje dejal, da bi šel s svojimi ljudmi v tako vlado, ki bi bile v njej zastopane vse politične sile države, torej koncentracijo. 2e drugi dan pa so glasila dr. Mačka izjavila, da je nekdo to izjavo dr. Mačku nekako podtaknil, ker dr. Maček ni dal take izjave, kakršna je bila objavljena. Takoj naslednji dan je »Hrvatski Dnevnik«, ki je glasilo dr. Mačka, prinesel članek, v katerem je rečeno, da bi Hrvatje ne šli niti v koncentracijsko niti v koalicijsko vlado, razen takrat, če bi bilo treba začeti izvajati že doseženi sporazum. To se pravi, da je Hrvatom glavna stvar, da se doseže sporazum, ki ga skuša doseči sedanja vlada, da pa jim ni do tega, da bi prišli v vlado poprej, ko bi bilo potrebno za izvajanje sporazuma, ki pa mora poprej biti s sedanjo vlado dosežen.
Kar pa se koncentracije tiče, je treba naglasiti, da so Slovenci že koncentrirani — to se pravi združeni okoli dr. Korošca, ki so
Vcraman>»vit«li
z. 2 tabletama	> ^
Ta savojfek zmore odslej vsakdo. Prosimo napravit* poizkus ln prepričali se foostr o naglem učinku pri glavobolu, icbotoolu to bolečinah zaradi rsin.
VERAMON
^fcAeMm^
Cevke s 10 In 20 tabletami.
Ovitek z z tabletama
Beg. po min. ooc. pot. la nor. »dr. S. br. 13.485, 25. V. M.
mu pri zadnjih volitvah nalašč za to dali lako velikansko zaupanje, da bo z večjo silo in veljavo mogel zastopati korist slovenskega naroda, ko se bodo obravnavala važna notranja vprašanja naše Jugoslavije. Slovenski narod se je že zbral okoli svojega voditelja ia s tem je za Slovence stvar urejena. Lahko mirno pričakujemo bližnjih dogodkov, ker vemo, da je usoda našega naroda v dobrih rokah in da bo naš voditelj sloril vse, kar bo treba za koristi Slovencev in za koristi naše skupne domovine Jugoslavije, To je zlasti danes treba odločno naglašati. Časi eo preveč resni bodisi za Slovence bodisi za državo, da bi se smeli igračkati in se zopet iti kake politične skrivalnice.
Tudi po sporazumu bodlo Srbi prvi med enakimi
Zagrebški »»Obzor« v političnem pregledu prenaša naš notranji položaj ter med drugim pravi: »Hrvatsko politično vodstvo je poka-zalo pot, po katerem je mogoče priti do rešitve perečih političnih vprašanj. Hrvatski narod zahteva, kar pripada staremu zgodovinskemu narodu in noče nadvlade nad katero koli narodnostno skupino v državi... Noben objektivni človek nam ne more zanikati pravice, da smo postavili svoje zahteve ter da smo se postavili na stališče, da je izvršitev teh zahtev pogoj za rešitev naših notranjih političnih vprašanj. Samo narodno življenje nalaga političnim zastopnikom hrvatskega naroda, da so postavili te zahteve. In če bi se odnosi med Hrvati, Srbi in Slovenci ne rešili na tej: podlagi, bi bila to le na pol rešitev, ki bi jzzvala nove pretrese, mnogo težje kakor so bili dosedanji... Ce pa je to v korist te države, je samo po sebi tudi v dobro umevano
korist srbskega naroda. Zakaj, najsi se razmere med Hrvati, Srbi in Slovenci v tej državni skupnosti urede tako ali drugače, srbski narod bo vedno — prvi med enakimi. To uvidevajo vsi politični ljudje bodisi na hrvatski, bodisi na srbski ali slovenski strani. Tak položaj torej narekuje odgovornim srbskim političnim krogom, da v svojo dobrobit pospeše pravilno ureditev odnosov med hrvatskim narodom, srbskim narodom in slovenski narodom.«
d Bralci »Domoljuba«, kadar ste namenjeni kupovati moške ali ženske obleke ter sploh vaše oblačilne potrebščine, ne premišljujte, kam bi šli, ampak se takoj odločita za našo najbolj solidno trgovino Goričar —> Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, kier boele najboljše postreženi, y
kaj je novega
OSEBNE VEST!
O stoletnico rojstva je praznoval dne 25.
marca v Črnomlju Janez Belič. Prosveta v Črnomlju je priredila pri tej priliki slav-
Ijeiicu
v čast akademijo. Belič slabo sliši,
drugače pa je še čvrst: plete koše in se celo aam vsak teden obrije in sam britev na-brusl. Bog živi Janeza Beliča do skrajnih mej človeškega življenja!
d Osemdesetletnico poroke sta praznovala nedavno 102-Ietni Gjorgje Milovojevič in 99-letna žena Ružiea iz Viševca v srbski šumadiji. Oba sta kljub visoki starosti še čila in zdrava.
o 90 letnico je dočakala Ana Sila bivša dolgoletna gostiiničarka pri Matijasu v Trzinu." Prijateljico »Domoljuba«, Bog živi Se mnogo leti
o 8 križer ima na hrbtu. Hribernih Marija — Zidanekova mama — v Virmaših pri Skofji Loki. Na mnoga letal
o Zlati jubilej rodovniških obljub je obhajala 19. marca M. Jožefa Terezija Pogačnik v karmeličanskem samostanu na Selu pri Ljubljani. Naj čestita redovnica dočaka tudi biserni jubilej!
DOMAČE NOVICE
' d Preračun jugoslovanske prestolnice. Nekaj nad 357,827.<XX) dinarjev znaša preračun belgrajske občine za prihodnje leto. Od lanskega se je povečal skoraj za devet milijonov. največ zato, ker je občina sprejela v službo večje število uslužbencev pri cestni železnici in v druge urade. Okrog 40 milijonov bo občina porabila za olepšavo mesta, ureditev parkov,« tlakovanje ulic, vodovod, kanalizacijo in sliene potrebe. Povprečno bo vsak Belgrajčan obdavčen s 840 dinarji.
d Šolstvo r Črni gori. Kar 270 novih ljudskih šol bi potrebovala Črna gora, da bi se njene prosvetne prilike popravile. Po seznamih je namreč ugotovljeno, da je tam še vedno nekaj nad 60 odstotkov ljudi nepismenih. Sedaj ima Črna gora skupaj 913 šol in 2067 učiteljev in profesorjev ter 100.500 učencev. Sole se razdele takole: 850 ljudskih Sol, 26 otroških vrtcev, 5 gospodinjskih Sol, 18 gimnazij, od katerih jih je 9 popolnih, 3 učiteljišča in 17 meščanskih Sol. Zaradi pomanjkanja ljudskih Sol pa je ostalo okrog 15.000 šoloobveznih otrok brez možnosti, da bi obiskovali šolo.
d Sami so si postavili male elektrarne kmetje v Bajini Baški v Bosni. Med njimi se
Potrjujem prejem
din 1OO0--
katero vsoto mi je izplačala uprava »Domoljuba. ob priliki požara moje hiše.
Zahvaljujem se ji najlepše in zagotavljam, ostanem še nadalje zvesti naročnik »Domoljuba«.
Stara vas 30, p. Ziri dne 25. marca 1939.
Jakob 2«ke!j, posestnik.
je našel podjeten kmet IIič, ki je začel svoje prijatelje nagovarjati, naj bi izrabili vodno silo in si postavili nekaj malih elektraren za pogon in razsvetljavo. Sprva za svoje načrte ni inogel pridobiti nikogar. Zato se je dela lolil sam in si postavil na potoku, ki teče ob njegovi hiši malo elektrarno. Ko so sosedje videli, za kaj je Ilič uporabil električni tok, so se opogumili in še sami posnemali zgled. Tako je vas dobila več malih vodnih central, a tok so začeli uporabljati za rezanje desk, pogon poljedelskih strojev in za črpanje vode. Končno je vsa vas dobila tudi električno razsvetljavo.
d Na občnem zboru ljubljanskih gostilničarjev 21'. marca se je med drugim predsednik Majcen dotaknil nekaterih stanovskih vprašanj, šušmarstvo, ki je razvito zlasti v letoviških krajih, je velika nadloga za go-stilničarski stan. Za izobrazbo gostinskega naraščaja naj se uvedejo izpiti tako, da bi po triletni pomočniški dobi moral delati vsak mojstrski izpit, iu šele potem zaprositi za koncesijo. Izpiti naj bi se delil v dva dela: za nižje in višje obrate. Dalje je omenil, da pomeni velesejem hudo konkurenco, ker mnogo gostov za ves mesec obnemore. Vese-lični prostor naj bi bi! odprt do 9 zvečer. Davščine na sobe so tudi površne, ker privatnik ne plača nikakih davščin. Pritožil se je čez prometni davek, zgradarino in nekatere na novo predvidene davščine. Po pozdravu narodnega poslanca dr. Koceta in g. ravnatelja Zveze za tujski promet dr. žižeka je bila odboru izrečena soglasna zaupnica in po sprejetju preračuna za i. 1939 je predsednik zborovanje zakljuSil. i
d Gospodarsko poslopje je »gorelo posestniku Rogini Jakobu iz Pobrežja pri Ptuju.
d Nad 5000 Medjimureer živi v Belgradu. 2e več let deluje njihovo društvo, ki goji med njimi ne samo družabnost, temveč tudi prosveto in glasbo. Najbolj vidno pa je delo društva za zaposlitev svojih članov, ker v neki meri opravlja isto delo, kakor v Ljubljani kolodvorski misijon. Večinoma priha-


i
MMIETKER-
3EV
PECILNI 1'ltAŠEIC IN VANILINOV SLAMCOIE
jajo v mesto iz Medjimurja ženske, za katera obstoji velika nevarnost, da ne bi nasedl« zvodnikom in drugim sumljivim ljudem1« Društvo je lani preskrbela veliko Število služb.
d Lavrics je dobila elektriko. 23. marca zvečer je nastopil težko pričakovani trenutek^ ko je bila Lavrica in z njo nekaj sosednjih vasi priključena na banovinsko električno omrežje. Luč je zagorela na Lavrici in Dalnji vasi, deloma pa tudi v Babni gorici in na Or-lah. Ti kraji so bili zadnji otok v ljubljanski okolici, ki doslej ni užival biagodali elektrafk kacije.
d Velikonočno čiščenje v slovenskih hiš ali je posebno važna zadeva naših dobrih gospo« dinj, toda koliko truda in jeze vam bo pri« hranjeno, če boste vzeli tudi vi za to priznano »Oven« terpentinovo milo, kot dela to toliko drugih gospodinj sebi v veselje in snažnem« stanovanju v ponos. Toda izrecno samo ter« pentinovo OVEN milo!
d Tobak prodajamo tujcem. Te dni so sa mudili v Splitu odposlanci francoskega to« bafnega monopola, ki so si ogledali tobak! v skladišču monopolske uprave v Splitu tef, nakupili večjo množino največ hercegovske«
Za zedinjestje cerkva
Na nekem zborovanju .v nemškem Mo-nakovem je kardinal Faulhaber povedal tudi to-le:
»Zedinjenje bo prišlo, ker mora priti. Združitev kristjanov je stvar vere, pameti in srca. Zaenkrat moramo graditi mostove, v prvi vrsti pa se moramo prizadevati za to katoličani. Misel zedinjenja moramo širiti med narodom po verouku in pridigi, v tisku ter po cerkvah, v katerih moramo ljudstvu pokazati lepoto in globino vzhodnega obreda.« Danes med katoličani vprav kipi delo na tem področju in sicer tako med množico vernikov, kakor med izobraženci, in je v tem oziru velikega pomena zlasti delovanje najboljšega sodobnega katoliškega kulturnega delavca ukrajinske narodnosti in vzhodnega obreda dr. Tycziaka, ki v svojih knjigah in v revialnih člankih odkriva miselnost vzhodne cerkve, ki močno temelji v Platonu in v
vzhodnih cerkvcnih očetih, ki se naslanjajo na grško modroslovje, nam dalje razodeva globok smisel češčeuja podob Matere božje itt naa uvaja v tisti nadnaravni svet, ki je sku« pen obema cerkvama, pa ima v vzhodni svoje posebno lice v neki večji odmaknjenosti o4 občestvene delavnosti v notranji svet.
Pa tudi katoliška in protestantovska ver« nost se bližata v medsebojnem spoznavanj« krščanskih podvigov, skupnega trpljenja in naporov od obeb strani, da bi se svet odreSil sodobnega zla po prekvašenju s Kristusovim; duhom. Protestanti se odvračajo od bivSega: liberalizma v verskem pogledu k jasni resnici evangelija, protestantovske cerkve so nepri« merno bolj polne kot svoje čase in njiho« »Abendmahi« (nekako obhajilo), ki se je prej hudo zanemarjal, se sedaj obhaja redno. Tudi to kaže prebuditev krščanskega mišljenja r vseh, ki nosijo Kristusovo ime in ga ljubijo*
S*
Ljubljančani in ljubljanska okolica daleč na okoli — pozor!
V dnevih kongres« Kristusa Kralja od 23. do 30. junija bo pri nas toliko inoteniskih go-stov, da jih ae bo laik* spraviti ped streho. Ljubljana je ia svetovni kongres velikega ob-spta ie raamerema majhno mest«. Napovedujejo se posebni vlaki i* raaaili driar.
Saten rseh hotelskih sab bi potrebovali todi rse ranpoiožljire sebe p» s a s e b n i h stanovanjih. Ia ne samo t Ljubljani, marveč po širni okolici — tja do Kranja, morda telo do Bleda in Celja, ake ni?« predaleč od ieletniee ali avtomobilske eeste.
Ji ujmi presuno torej rse v tem skeiišu, kateri more je odstopiti kake sebe, naj iirelije to nuaaniti >1* u t a i k st r Ljubljani, kateremu je poverjena skrb ia stanovanja.
Prosimo te Bilančen naslov in eeae; brci hrane ia posebej s hrane. In sicer prosimo Jim p rej, da veni o, kolike smemo v inozemstvu vabiti. — Pripravljalni odbor kongres Kristusa Kralja,
ga tobaka, ki bo izvožen v Francijo. Te dni pričakujejo odposlancev Nemčije in Poljske, ki bodo prav tako odkupili večjo količino tobaka. Pričakovali so tudi prihod Čehov, toda zaradi zadnjih usodnih dogodkov Čebov sploh ne bo. Čehi so letos nameravali kupiti 60 vagonov našega tobaka.
d Vodne ptiee eb Savi. Ljubljanski upokojenci, ki se sprehajajo ob bregu Save med Jezico in Tacnom, skoraj vsak dan opazujejo velike jate vodnili ptie, posebno, divjih rac, ki se selijo nazaj1 na sever, pa se! ustav-, Ijajo ob bregovih Save, kjer imajo mir. Te dni so letele nad Savo nad črnuškim mostom tri jate rac, ustavile pa so se tam tudi štiri čaplje, ki so iskale hrane v vodi.
d Cen® kruhu so porisali novosadski peki. Doslej se je prodajal kg belega kruha po 2.25 dni, poslej pa se bo po 3 din. Vzirok povišanju pa ni podražitev moke ali podražiiev pšenice na svetovnih tržiščih, temveč sporazum med peki. ki so si do sedaj hudo konkurirali. — V Italiji določuje cene kruhu — oblast.
d Par zanimivih s ljubljanskega trga. Na trgu je sedaj že novi krompir, pripeljan iz Trsta. Je zelo drag, 8 din kg. Precej je tudi že graha v strokih po 10 din kg. Zgodnji semnski krompir je po 1.30 do 1.50 din kg, kifeličar J>o 2 do 3 din kg, drugi semenski krompir pa po 0.80 do 0.90 din kg, drugi Cvetača se je podražila od 3 na 5 din kg. Mnogo je solate iz Dalmacije. Je še draga — po 10 din. Ribji trg fe bil slab. Zaradi pomanjkanja blaga so cene ribam zelo poskočile. Sardelice, ki jih je bilo nekaj deset kg, ao bile 20 din, prej 8 do 12 to kg, palamide 24 do 30, skuše 34, v pravi
Zahvala«
Podpisanem je pogorela stanovanjska hiža. Ker sem pravočasno plačal »Domoljuba«, mi J® uprava tega lista izplačala požarno pod*
100©.- din
$a kar jI izrekam najtoplejšo zahvalo.
N Godiču št. 5 (žup. Mekinje) 23. III. 1939.
Janez Gredenec.
seneni so 12 do 24 din kg, cipli 24, salpe 24. \ Naprodaj je bila tudi lepa 3 kg težka kameni-c« po 26 din kg. Posebnost so bili morski daieiji, podobni školjkam, samo imajo obliko dateljev. Bili so po 14 din kg. Dafelji so dobri za juto ui riioto. Gšrice so bile po 12, hobotnice po 30 din kg. Na izbiro je bilo več sladkovodnih rib. Donavske postrvi po 24, kečige po SO, domače ščuke po 20, domače postrvi po 40. It Save so na trg prinesli do 60 kg klinov ia bežat po 10 do 12 din kg.
d 1®W Tajrenev pšenice in koruie je nakupila te dni pri nas Italija, Nemčija pa 500 vagonov. Obema driavsrua bo blago dostavljeno v teku marca in aprila.
t'mrla je Marija Poiar, sestra g. Fr Boža rja, stavca v Jugoslovanski tiskarni, iz dobro znane družine Požar iz Rojana pri Trstu. Pokopana je bila v Južni Italiji (Reggio Calabria). Naj pačiva v miru!
Cvetnes nedelja
d Trgovina g vinom v Dalmaciji. »Jadranski Lloyd< je objavil naslednji pregled o vinski trgovini v Dalmaciji. V severni Dalmaciji je bila vinska trgovina v februaiju slaba, v srednji in na polotoku Pelješcu primeroma ži-valma. Po vseh večjih krajih so se prodale večje količine vina v notranjost države. V Češkoslovaško se je izvozilo 2823 hektolitrov vina. Zaradi boljših cen se je prodalo nad 657» lanske trgatve. V severni Dalmaciji se plačujejo bela a tudi rdeča vina po 250 do 350 din hi. V Sibeniku so bile cene po 290 do 310 za črna, 330 do 350 za opolo in po 3fl0 do 390 din hI za bela vina. V okolici Šibenika so cene za 20 din nižje. Navadna vina na Hvaru in Visu se plačujejo po 20 do 28 din za stopnjo, opolo in črna vina pt> 2 do 23 din. Boljša vina ve-l|ajo v srednji .Dalmaciji p<f 40$ do 500 din hI. Dela v vinogradih so se mogla zaradi ugodnega vremena pravočasno dovršili.
d Z veta medicineev kraljevine Jugoslavije je na svojem rednem občnem zboru, kakor tudi na sestanku, ki se je vršil v Belgradu po tem občnem zboru, sprejela resolucija, v kateri zahteva, da se ukine dvojni doktorat in da se v splošno uredbo vnese določilo, da bo tudi ljubljanska medicinska fakulteta imela 10 semestrov.
d Nenavadno praznoverje se še drži kmetov v vasi Šilopaja pri Boljkovcu. Tamkaj gradi belgrajski industrijec Saračevič novo cerkev in dom za duhovnika. Obe stavbi bosta veljali preko milijona dinarjev ter bo vse šlo iz žepa industrijca. Pač pa se ljudje kar nekam boje nove cerkve, ker se je med i
Noben čas t letu ne (oliko ljubkih mladostnih prav dnevi velikega tedna r duši se spominjamo onih
vasbuja v ii0VBkl( spominov, kakor S kako mehkobo srečnih ie«, ^
smo nosiii na evetno nedeljo butare k blar gosloTts, ko smo s vso pozornostjo spet po-iskali raglje iu ropotuije in slovesno delali nemir pri popoldanskih molitvah r cerkvi Ali koliko prijetnih spominov nam vzhaja veliki petek, ko smo smeli g mamo, morda prvikrat v življenju, t cerkev poljubit Kri-žanega pred oltarjem! In ogenj na veliko so. boto zjutraj in večerna procesija po slovesnem Vstajenju, vse to nam vsako leto nehote pričara nazaj Klale dni naše mladosti!
Žal, da današnji pokvarjeni čas, ki hlepi samo po uživanju in dobičku, človeka odvrača in odtujuje lepim šegam in navadam cerkvenega leta.
Toda, kdor živi s Cerkvijo in mo ni mar blaznega hlepenja po svetnem imetju in po brezskrbnem življenju, ta lepih mladostnih spominov velikega tedna ne b« pozabil nikoli in naj ga življenje veže še tako daleč proč od domače vasice. In Hm starejJi ha, tembolj bo čutil in doživlja! pretresljivo skrivnost tega svetega tedna, in spoznal, da dnevi, r katerih se spominjamo trpljenja, smrti in vstajenja našega Boga, s« povsem sličiti dnevom našega življenjskega tedna. U nas tudi vadi skozi krit in smrt in greh t Telikonofno jutro blatene večnosti.
njimi utrdilo praznoverje, da bo tisli, ki bo v novi cerkvi prvi pristopil k ©bhajilni mizi tudi prvi umrl. Iz zadrege pa jih je rešil Vladimir Ilič, ki je stopil k industrijcu in mu predlagal, naj mu podari pet tisočakov, če bo prvi pristopil k obhajilni mizi, četudi bi moral potem prvi v vasi umreti. Indu-slrijec je ponudbo sprejel in tako bodo va« ščani brez skrbi in bojazni. Zanimivo pa ho če se bo praznoverje izkazalo kot brezpredmetno, kar v resnici tudi je.
d Pred špansko državljansko vojno smo imeli živahne trgovinske stike s Španijo. Se neposredno pred izbruhom smo dobili novo trgovinsko pogodbo s to državo, od katere smo si veliko obetali. Toda naša trgovina 8 Španijo je popolnoma zastala. Pričakovati pa je, da bo Španija za obnovo svojih mest potrebovala znatne količine lesa, katere bi do-
Glasovi iz Cešhe dežele
Češki listi poročajo med drugim naslednje zanimive podrobnosti: Kancler Hitler je hčerki bivšega predsednika češke republike dr. Hacha, ki je spremljala očeta v usodni noči od 14. na 15. marca v Berlin, poslal v hote! lep šopek rumenih vrtnic z rdečim trakom in kljukastim križem, razen tega pa še dragoceno škatljo luksuznih čokoladnih bonbonov, v čemer vidijo dokaz izredne pozornosti do bivšega češkega državnega poglavarja - Nemški vojaki iz oddelkov, ki so zasedali češko ozemlje, so pretekli teden imeli prve proste ure in so smeli iz vojašnic. Naročeno jim je bilo, naj skušajo povsod
priti v stik g prebivalstvom in pomirljivo vplivati nanj. — Po čeških in moravskih mestih so začeli prekrščevati trge in ulice t oz i ro m na zadnje dogodke. »Trg svobode« so skoraj povsod prekrstili v »Trg Adolfa Hitlerja«. Listi so zadnji teden prinašali slike, ki kažejo, kako snemajo n. pr. v Brnu stare napise in jih nadomeščajo z novimi. — Izšl® je nekaj novih določil gledo delovne zakonodaje. Najvažnejša teh uredb določa, da bo Nemčija lahko po potrebi obvezno zaposlovala češke delavce v Nemčiji. Zdaj bo lahko Nemčija pošiljala češke delavce V. Nemčijo* nemške pa v če:ka podjetja.

,7 .- /
m
mK -r.

s-

tehtaj te
T A B l E T E P azile na B a y e r- j ev krl£
Ob!qs j« rtgldrlfan pod S. St, 4 41 TTa 4. sWs»'
bavljal lahko naš trg. Zaradi tega se je pojavila v gospodarskih krogih pametna misel, da hi bilo potrebno čim prej obnoviti trgo-vinske stike s Španijo. Po vesteh iz Belgrada se nekateri zavzemajo za to, da bi se tozadevno sporazumeli z Italijo, ki naj bi prevzela vlogo posrednika, dokler ne bi bile vzpostavljene naravnostne trgovske vezi med našo državo in Španijo, to tem bolj, ker je Italija že prej bila znaten posrednik v naši trgovini s Španijo.
d Priljubljeno binkoštno romanje na Trgat nudi letos toliko lepega in veselega doživetja kakor nobeno leto do sedaj. Poleg izleta po morju v Malinsko na Krku, pojdejo romarji tudi v Italijo (na Reko, v Opatijo), zato se je treba veliko prej priglasiti kakor druga leta. Navodila dobite brezplačno, če javite svoj naslov upravi »Po božjem svetu« Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana,, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno.
d Pri težki stoiici, napetosti, glavobolu za radi zaprtja, očisti ena do dve čaši naravne »Franz-josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-joselovo« vodo lahko jemljejo tudi bol niki, ki leže in jo imajo za dobro.	i
Beg. PO min. eoo. pol. Us sir. »dr. B tnr. LK8S, V, K-
IZ DOMAČE POUTSKE
p Predsednik vlade, dr. Korošec in dr. Spaho v Novem Sadu. Dne 26. marca dopoldne at> predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho obiskali v Sremskih Karlovcih obolelega prosvetnega ministra Stevana Ciriča, bivšega predsednika skupščine. Minister jih je pridr-žal na kosilu. Po kceilu so se odpeljali na izlet v Novi Sad, kjer se jim je pridružil še ban donavske banovine dr. Radivojevič. Ljudstvo jih je povsod navdušeno pozdravljalo.
p Minister dr. Krek med volivci. V Sv. Križu pri Kostanjevici v Kostanjevici, v Cerkljah ob Krki, v S! janu, v Mokronogu in Št. Rupertu so bili vno soboto in nedeljo občni zbori krajevnih organizacij JRZ. Ker se je občnih zborov osebno udeležil poslanec krškega okraja gradbeni minister dr. Miha Krek, so bili občni zbori obiskani kot velika politična zborovanja. O. minister dr. Krek je poročal o razvoju dogodkov v vladi in narodnem predstavništvu ter o notranjem in zunanjem položaju države. Najostreje je g. mi-i|ster obsodil neumno in škodljivo raznaša-nJe raznih vznemirljivih vesti in napovedo-
*ani< ki ne škodijo samo splošnemu javnemu življenju, ampak prinašajo prav občutno gospodarsko škodo v kupčiji in trgovskem prometu. Na vseh zborovanjih so ministra dr. Kreka sprejeli z velikim navdušenjem in so glasno odobravali njegova poročila.
I> Sporazumu nevarae ustanove. V »Za-grebačkem listu c beremo članek o framason-p1 >°ži »Maksimiljan Vrhovac« v Zagrebu, uročilo veli, da ima ta loža sedaj 75 članov, fla P« jih je leta 19®, ko je bila na višku 8v°iega razcveta, imela 80. Te podatke ima
V ff "P&T prvovrstna, po najugodnejših * » J-^Bl,	cenah kupile pri
GEHTRAUtl VIHARNI v Llubllinl
list baje lz poročila ložinega tajnika, ki je bilo prebrano na občnem zboru te lože. Iz tega poročila je tudi razvidno, da v Karlov-cu deluje druga sestrska loža, ki se imenuje »Ivanjski krijes«. Zagrebška loža pa se peča tudi s politiko. Iz tajniškega poročila, ki ga navaja list, bi bilo zanimivo omenit tele stavke: »V novejšem času je naša jugoslovanska masonerija z večjo silo začela iskati potov, po katerih bi mogla vplivati na urejevanje razmer v našem nacionalnem življenju... Naša loža je bila že nekaj kratov izzvana, da se peča s tem važnim vprašanjem... Naša loža je popolnoma enotnega mnenja, ki je v skladu s temeljnimi načeli konstitucije naše velike ložo, da se jugoslovenski mason more opredeliti le za delovanje za jačenje narodnega edinstva. Po tem takem jugoslovenski mason ne more niti posredno niti neposred-nn sodelovati v akcijah r:,i sodelovati s posamezniki ne z organiza* ni, ki nimajo namena podpirati narodm edinstva.« Iz poročila posnema list tudi to, da si je ta loža zaman prizadevala pridobiti za svoje ideje srednješolsko mladino. — Tako ta list.
d Za veliko noč bo treba naši mladini novo obleko. Cisto po ceni blagove boste dobili pri znani tvrdki Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
p Izjava dr. Vladka Mačka o nujnosti rešitve hrvaškega vprašanja, katero so prinesli zagrebški dn ostali časopisi, je našla kritika
v glasilih dr. Mačka samega. »Hrvatski dnevnik« je ugotovil, da izjava ni popolnoma točna nati ni objavljena v celoti, niti je M dopisa nik amerikanske agencije točno reproduciral, Poleg tega je dopisnik ni dal naknadno v pre* gled dr. Mačku. Zato list zatrjuje, da je smi< sel izjave dr. Mačka dejansko drugačen, ka« kor pa ss da razbrati iz objavljenih besedil« Takoj nato pa je isti list prinese! uvodnik, v: katerem se zavzema odločno za pospešen je pogajanj za rešitev hrvaškega vprašanja, ugo-. tavljajoč pri tem, da 90 vsi srbska politiki od vladne strani in od opozicije izjavili za to, da je treba to vprašanje že z ozirom na težko mednarodno stanje rešiti.
d Blago za ženske pomladanske kos tu« me in obleke dobite najlepše pri Goričar ■ Ljubljana, Sv. Petra cesla 29.
p Ne gre za spremembo vlade, temveS za sporazum. Kar tiče udeležbe Hrvatov na oblasti, pravi dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik«, da bi v teku let Hrvatje lahko neštetokrat šli v vlado in zopet iz nje. Toda njim ne gre za to. »Hrvatje ne bi šli niti v koncentracijsko, a še manj v koalicijsko vlado, razen če bi šlo za vlado, ki naj bi izvedla že določeni sporazum.« Iz teh izjav Mačkovega glasila bi z nedvomno jasnostjo sledilo, da "ona poročila, ki so javljala o zahtevi Zagreba po koncentracijski vladi ali sploh po kakih spremembah sedanje vlade, niso bila točna. Dr. Mačku ni za spremembo sedanje
5«
Seneurski odmevi
Dne 27. ssarca se Je vriiU * Ljubljani
razprava proti obtožencema Luki Volka in Jvielu Prešernu zaradi zkači ustva krive prisege v šenču.rskeni procesu, in Je trajala skoraj do 22 ponoči Senatni prednednik Bajko Lederbas strog« stvarmi vodil razpravo in prečita! ogromno množino raznih zapisnikov in listin iz prejšnjih procesov. Nato Je bila zaslišana že zadnja priča, upokojeni orožnik Fran Pegac, ki Je kratko izpovedal da se ne more spominjati, da bi bil sližal od Brodarja kake protidržavne vzklike. Bilo je veliko vpitje. Kavzočnib je bilo nad 3000 ljudi. Branile« obeh obtožencev dr. Jelenec je predlagal še nove razbremenilne priče in izvedbo še dragih dokazov. Državni tožilec dr. Feliacfcer se je tem dokazom protivil ter je za vsak primer predlagal tudi on, da »e zaslišijo tako takratni poveljnik orožnikov poročnik Pa kič ia mnogi orožniki. Senat je te naknadne dokaze kot brezpredmetne od-kkinil. Dokazuo postopanje je bilo ob 19 končano.
Sledil je nalo govor državnega tožilca dr. Feiiaeherja. ki je eao aro z vso temeljitostjo utemeljeval obtožbo, poudarjajoč, da nobena priča ni mogla potrditi trdilev obeh
obtožencev, da bi bi! Brodar isreke! kak pro-Udržaven ali pi*>tidifl»stični vzklik. Brodar Je bil ved »o za Bsooarbijo, a ao o njem krožile vprsv zlobne irmižlJotiBe. Med izjavami obeh obtožencev pa obstoje velika nasprotovanja. Vedotna sta pred preiskovalnim sodnikom r Belgradu govorila neresnico. Branilec dr. Celestin Jelene« Je skušal omiliti obtožbo in Je poudarjal, da oba obtoženca nista botoaa po krivem pričala. Želi pa popolno oprostitev poslanca Brodarja.
Ob 21 se je mali senat umaknil na posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. Predsednik Lederbas Je nato objavil kratko sodbo, « katero sta bila obsojena zaradi zločin-stva krive priseg«;
tri&tur Lata ¥#Ik aa 8 raeseeev strogega sstfnjfji ia tri leta iignbe častnih državljanskih pravic,
vrt*ar»ki pomočnik J«ic Prešern pa na 1 leto rabi je is (br! lete izgube častnih driar-lj*»*fcib pravic.
Sledilo je nato kratko utemeljevanje sodbe. Oba obtoženca sta vzela sodbo na znanje in si pridržala tridnevni rok za premislek. Razprava je bila ob 22 končana.
vlade, ampak za sporazum, ki ga po njegovem mišljenju in po mnenju tudi ostale opozicije more napraviti že sedanja Cvetkoviče-va vlada, kateri »opozicija pri njenem delu ne misli streljati v hrbet«.
d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Pranz-Jo*ei< voda.
p Predsednik bivše karpatsk« - ukrajinske republike msgr. Voložin je te dni prispel iz Romunije v Belgrad in se nato preko Ljubljane odpeljal baje v Francijo.
p Za novega celjskega župana je imenovan celjski odvetnik dr. Alojzij Voršič. Čestitamo!
p Na Jadrana so Italijani in Jugoslovani izključni gospodarji. Poljski časopis »Gazeta Poiskat piše v svojem uvodniku o zadnjem Mussolinijevem govoru in pravi: Mussolini-jev govor je zelo miroljuben. Iz govora ne veje misel, da bi Italija hotela določeno novo ozemlje. Toda po drugi strani bi bilo težko v naprej reči, da ne bi takšnih zahtev postavila v teku morebitnih pogajanj. Mus-solinijevo stališče do Francije je hkratu opomin, da bo sprazum naletel na čedalje večje težkoče, čim dalje bi se odlašal. Besede o osi Rim—Berlin pomenijo, da se nemško-ita-lijanska vzajemnost ne bo omajala. Posebno pomemben je de! govora, ki govori o Sredozemskem morju, spričo izjave a Jadranu, ki Je izključno pripuščen italijanskim in jugoslovanskim koristim.
NESREČE
n Velika avtomobilska nesreča. Nekaj kilometrov iz Mostarja v smeri proti Dubrovniku bi se morala na nevarnem ovinku srečati tovorni avtomobil, prihajajoč Iz Dubrovnika m osebni avtomobil inž. Hilerja, uslužbenca pri tovarni »Kontinenta!« v Dmišu. Ko je fio-ter tovornega avtomobila zagledal pretečo nevarnost, je vozilo ustavi! in čakal na »reča-nje. Tudi šofer osebnega avtomobila j« pn4.
6'
časno za-vil bolj v svojo stran, toda na nesrečo preveč na desno, da se je izpodmaknilo kolo in se je avtomobil prekucnil v strugo rečice Vir, ki je na imenovanem mestu globoka 6 metrov. Vsaka pomoč je bila zaman. V osebnem avtomobilu so bili šofer, imenovani inženir in Cehinja Helena Kupinova. Vsi trije so utonili, čeprav se je dalo potem ugotoviti, da so razbili vsa okna v potopljenem vozilu, pa niso imeli več moči, da bi se privlekli na površje vode.
n 15 jarjev j« šl® rakom žvižgat. Mihael Cakan iz Petrovca pri Vinkovcih je bil lani prodal veliko količino pšenice in koruze, a od zneska odtrgal 15 jurjev ter jih skril v posteljno slamo. Oni dan pa je odšel v mesto, prej pa ženi naročil, naj premenja slamo v blazini. Ko je bi! kakih sto metrov iz vasi, se je spomnil na svoj denar. Zdirjal je domov, pa na dvori-
šču obnemeL Slama Je bila ie, zgorel«. Z njo vred Je zgorelo 15 jurjev.
n Hiaa s velikim gocp«4*jr»khn poslop. jem jc zgorele posestniku Francetu Križniku na robu Škofje Loke.
n Motorne kolo s« Je sade!« * avte r Mariboru. Na kolegu sta se vozila ljubljanski vi-sokošoiec Igor Kukovee it Ljutomera in trgovec Feiiks Cerček. Po usodnem udarni je bil Cerfek mrtev, Kukovec pa hudo ranjen. Po. nesrečeni Kukovec se je pripeljal v Maribor na poiicijo zaradi pregleda motorja. Spremljevalec Cerfek se je šele pred nekaj meseci ožettfl ter z novim letom odprl trgovino.
n Utopljenca s« našli. Neki deček iz Haj-dine pri Ptuju je naše! danes na meji občin Slovenja vas in Hajdina moško truplo, ki je moralo biti že dalj časa v vodi Iz listin, ki jih je ime! pri sebi, so v njem spoznali 21 letnega Knapa Maksa, krojaiSjega pomočnika iz Slovenj Gradeča, ki so ga že dalj časa pogrešali.
n Ogeaj je a niči! hlev, »vinske, skedenj in senico posestniku Zavniku Francu na Čatežu.
n Tri domačij« so zgorele. Dan po Jože-
fovem je izbruhnil požar v Mariboru, v stanovanjski hiši Alojzija Plečka, ki je hišo z gospodarskim poslopjem popolnoma uničil Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje, poljski pridelki, pohištvo in vsa obleka. Gospodar se je ob izbruhu požara nahaja! v sosednji vasi opravkih. Ko je zvedel, da mu gori dom, je hitel domov, ter v zadnjem trenutku rešil iz gorečega poslopja svojega 83 let starega očeta, ki je bii zaradi starosti in bolezni priklenjen na posteljo. Kakor se je ugotovilo, je požar nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku. Ker je pihal močan veter, se je požar razširii na sosednja poslopja posestnice Neže Mon in posestnika ter gostilničarja Franca Žagača. Posestnici Mon je zgorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, posestniku Žagarcu pa gospodarsko poslopje. Skoda se ceni na 150.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino.
n Ko je pregledoval zalogo smodnika. Trgovec z železnino Gjorgje Radivojevič v Vukovarju je šel s svojim uslužbencem pregledal svojo zalogo železa in smodnika. Slo-
Zviti tihotapci z lesom
Štirje podjetni in prebrisani lesni trgovci ali po notranjsko »lesni merkantje« in lesni mešetarji so se združili v družbo ter so organizirali prav rafinirano in sistematično izvajano tihotapstvo hlodov iu tramov čez mejo. Vodili so celo carinske in železniške organe za nos in jih znali pretentati, da so italijanski carinski organi bili prepričani, da prihaja les, večinoma hlodi, na pošten način v vagonih v Trst in da so vedno vsi dokumenti popolnoma v redu. Hlode so tiholapci v vagonih pošiljali na tovorno postajo San Sabbo (Sv. Soboto) pri Trstu iti v bližini Skednja, ker se nahajajo velikanska lesna skladišča mnogih, tudi največjih, italijanskih tvrdk. Carinska kontrola jc že nekaj časa slutila, da ni vse v redu in da so nekatere pošiljke pomanjkljivo opremljene z listinami in da tihotapci uporabljajo za svoj izvoz odnosno uvoz blaga stara določila trgovinske pogodbe, ki je bila . pred leti sklenjena med Italijo in našo drža-
vo, ki pa sedaj ni več v veljavi. Tihotapci pa so se znali prav premeteno izogibati novih določil in so se venomer sklicevali na staro trgovinsko pogodbo glede izvoza lesa.
Carinska kontrola v Trstu je zdaj pričela z obsežnimi poizvedbami in je preiskavo raztegnila tudi čez mejo na Notranjsko. Carinskim oblastem se je v prvi vrsti čudno zdelo, kako je mogoče, da bi mogli notranjski gozdovi dobavljati toliko neobdelanega lesa. Začeli so primerjati. Dognali so, da mnogi kmetje niso posekali niti ene smreke, a trdilo se je, da so ti kmetje les res posekali in ga prodali tihotapski lesni družbi. Točno je bila dognan obseg posameznih notranjskih gozdov. Cariniki niso odnehali in naposled je bilo ugotovljeno, da je ta tihotapska družba lesa izvozila iz Jugoslavije v Italijo velikansko množino, namreč kar 222.838 hlodov. Proti tihotapcem v Italiji je bilo uvedeno carinsko-kazensko postopanje.
jj ;e v malo skladišče, kjer Je bilo okrog sto
kilogramov smodnika, in velel uslužbencu, naj mu prinese električno svetilko. Da bi se "e „a v temi bolje razpoznal, je prižgal košček papirja- Toda takrat je bil že čisto ob zaboju smodnika, ki se je zaradi ognja vnel Nastala je eksplozija. Pritisk te trgovca vrgel ob železna vrata, nato pa se je zrušil nanj še strop. Ko so prihiteli uslužbenci, »o Bašli Kadivojeviča že mrtvega. Imel je na glavi strašne rane. Skladišče in bližnje stavbe pa so dobile velike razpoke,
n Letalska nesreča. Na ljubljanskem letališču pri Devici Mariji v Polju letenje tudi v zimskih mesecih ne počiva. Največ letajo jn se vadijo športni piloti, člani Aerokluba. nmogokrat ob delavnikih, zlasti pa ob nede-HaJi, kadar vreme dopušča in kadar je dovolj prostega časa m raz/polago. Tudi ono nedeljo se je poskušal pilot Podobnik Alojz v drsenju po tleh z letalom »Compor«, ki je last dr. Rapeta. To je znano enosedežno rdeče civilno letalo, ki so ga imeli Ljubljančani skoraj vsak dan priliko opazovati pri poletih nad Ljubljano in okolico. Pilot Podobnik pa se je, kakor pripovedujejo očividci, preveč zanesel na svoje znanje. Podobnik namreč še ni dovršil letalske šole, in letalo se je dvignilo. V tem trenutku se je letalec prestrašil, zgubil prisotnost duha in aeroplan je takoj po startu strmoglavil na tla. Letalo so je popolnoma razbilo, močno poškodovanega pilota pa »o poklicni reševalci z avtomobilom prepeljali v bolnišnico.
n Hlev je zgorel 8 kaščo in sobo vred posestniku Lavtarju iz Kandrš pri Vačah pri Litiji.
n Sredi marca je zmrzni! 27-letni Vinko Čurič iz Pivole pri Iločah. Že od mladih let jo bolehal na padavici, ki ga jo včasih prijemala tako hudo, da je ležal po ved ur v nezavesti. To mu je postalo oni dan usodno. Napotil se je okrog 8 zvečer iz Pivole po ob-finski cesti proti Hompošu. Med potjo pa ga je prijel« pada-vica ter je obležal v nezavesti. Zgodaj zjutraj »o ga našli delavci, ki so šli v mariborske tovarne, na poti mrtvega. Ležal je na obrazu ter je imel okrog ust po-ae. Telo mu je bilo trdo kot rog. Nesrečnež je v nezavesti zaradi hudega mraza zmrznil
NOVI GROBOVI
n Pojo, po jo srvoaovS... V Cezanjevcih j« amrla 89 letna Barbara Ribic roj. Vraz, radija nečakinja pokojnega pesnika Stanka Vraza. — V Vojniku je umrla Marija Grasselli roj. Kreft. — V Šmarju pri Jelšah je odšel v večnost inž. Milan Jenčič. — V Celju so djali v grob kapetana v rez. Aloj;;ija Medveščeka. — V Novem mestu je odšel v večnost Franc Mastnak, javni notar v Trebnjem. — V Celju so spremili k večnemu počitku lastnico tovarne Beti Pušnik. — V Stični je zapel mrtvaški zvon gostilničarju Avgustu Karlingerju, — V Trbovljah je umrl 69 letni Matija Grčar. — V Mariboru so djali v grob 50 letno Marico Kem-Pprle iz Hudejužine na Tolminskem, V Kam-je umrl najstarejši meščan 93 letni Siejko Andrej. _ V Naklem pri Kranju je odšla h gospodu po večno plačilo 83 letna Jera Fili-P'f. mati tamkajšnjega g. župnika. — V St. . pri Stični je na veke zatisnil oči gostilničar Ludvik Oven. V južni Italiji Reggio Ca-'a»ria so djali v grob Marijo Požar, sestro "kostavca v Jugoslovanski tiskarni. — V Kamniku je umrla šolska umraviteljica t pok.
Presiti s&
Vsa Slovenija ve in tndi po vsej državi govore, da Ljubljana atori za reveže tako mnogo kakor noben drug kraj v državi. Celo nasproti najbolj nadležnim beračem, ki so se jih druga mesta iznebila s strogostjo, je Ljubljana mehka in obzirna ter jim je ustanovila v stari cukrarni res toplo zavetje. Tudi tujci so »i že ogledali ta zavod in dejali, da celo po največjih evropskih mestih nimajo bolje urejenega podobnega zavoda. Kar se pa hrane v stari cukrarni tiče, pravijo tujci, da je odlična in neprimerno boljša kakor v drugih podobnih zavodih. Tudi naši pošteni reveži pravijo, da si take hrane ne bi mogli kuhati doma niti, če bi imel zaslužek.
Po 200 do 300 oseb nasiti mestna javna kuhinja vsak dan opoldne in zvečer. Kdor nima doma, mu daje čedne prostore za bi-
Avgusta Klančar. — V Ljubljani m »mrla: uradnik drž, žel. v pok. Franc Zore; 92 letni Franc Lebar, oče in. Kildegarde in Šolske upraviteljice Anice; kuharica Katarina Trtnik roj. Gobloi trgovski potnik Alfonz Kasteiic; elektrotehnik Andrej Furlan in 92 letna 'Mula Turk. — Naj počivajo v miru!
vanje čez dan, ponoči pa snažno in udobno prenočišče. Vse brezplačne! Pač, kdor ima v stari cukrarni vea teden hrano ali tudi stanovanje z vso preskrbo, mora delati en dan. Ce cela družina dobiva hrano, pomaga pri lahkih opravkih v zavodu samo ena oseba, seveda tudi samo en dan. Za tri dni hrane pa opravlja lahke posle samo pol dneva. Večina jih seveda ne pride niti na vrsto in, ka-kadar jih kličejo, da bi pomagali, se izmikajo, upirajo in tudi zabavljajo. Čeprav je vsak dan v stari cukrarni množica brezposelnih, ki pravijo da iščejo dela, je bil zavod ža prisiljen za najnavadnejša dela plačati delavca! — Pa ae vendar najdejo ljudje in celo časopisi, ki reveže podpihujejo in v stari cukrarni zahtevajo menda hotel »Union« ali pa žganjarsko beznico in morda hotel »Moskvo c. Ti in podobni revežem namenoma škodujejo, ker hočejo s svojim hujskanjem doseči, da mestna občina zapro svojo dobrodelno ustanovo. Ali bi ne bilo pošteno in dosledno, če bi se nezadovoljni postopači cukrarne ognili, da jim ne bo treba več lagati po mestu. Mestna občina pa naj dene reveže na rešeto ter ugotovi, kdo ie usmiljenja res potreben,
Karpatsha Ukrajina
iLsjpjtUi* Uiri.:u «<*» *	_{*•
»ili. k; jUi (kč.- .->. ciji*ii>>* Etk?*. t	*
j^na rioifrfa i	tvtitpnttt nz-saiA
Pn'i« « je g-.''C-r-k> c- z.*;' * j*:''«ra veji,t. ko k L 3S1I is fcii ;■-•»«• « krr»-boji nM	rurU;	Bas
ki tairas utL č» ts i<ruir_ * Drog;f je Txi*wiii psaerzijE. s* js «4 icsei trojne pnkipfa* ti sc-t« anui: C^ce;-:"^. republiki PnpaiJ-i .:. je f«- (fc »farji t-ei&ii njijfei dti. disi jo jesesi JSB* s>ofc>B
K 'r 'f U	'i. kak&a /r klUu SO I-/M.;
ljudje is iiSO fctf? for m ,k> le cedurao
sija, Jež: v ao4raE>a4t in site; lun. kjer Eejši kc®ee	je
Prase kakih I '»-"i k d- re-ridir
i trijoti t*-Pmitiipi^i 3sr-jwsi«g» isti. K c>! rjifniMjž-e«f	od
bila riijo posebno Tiiu. Si«-' » s« p«i ts stikale seje med CSE. Poljsko io Romunijo is se Cehi edino preko nje imeli teritorialna rr««> r Roamarja. Deieliei ssi Teliti, saj je merila t Ce&cslovaiki refo-biiki r do&ao samo 209 km. v «;jiao največ 50 km. njena površina p* je raafaia 12.6% kvadratnih kilometrov: ko je lani t" ^tobra izrabila velik del svojega rt'.t inskega obrobja i glavnima kra-jem Užborotoni ia Mukačerim. kr sta pripadla Madžarski pa se je le občutno zmanjšala. Ostala ji je le ajena gorata notranjost Hribi jo pokrivajo let in žez in so tem višji cim bliže se pomikamo k poljski meji. čer katero drži le nekaj nižjih preiazov, predvsem Užcirki. Verecki in Jabiocirki prelaz. Najvišja gora je na vzhodni meji K overil, visoka 'Jftifim. Z gorskih grebenov uživa? edinstven razgied po ogromnih, krasnih bukovih in iglastih gozdovih, ki so največje bogastvo deieie. So to pravi pravcati pragozdovi. Ce stopiš s pešpoti le nekaj korakov v siran, si sredi pravljične divjine: stopaš preko trupel ogromnih dreves ia zaideš brž v tako goščo podrasti in plevela, da te kmalu mine volja, da bi prodiral še bolj daieč vanjo. Blagodejna pa je tihota in mir teh gozdov. Mirna je tudi njihova živad. Celo karpatski medved, ki ga pa srečaš le redko kdaj, je dobriiina, ki človeka nikdar ne napade. Nevarnejši so volkovi, toda le pozimi, kajti k&r-psfske zime so hudo mrzle in snežne. Marsikateri slovenski vojak, ki se je tu borit v svetovni vojni. bo o njih mogel povedati kaj več. Nasprotno pa »o poieija ielo vroča: tem prijetnejša je ob soparnih poletnih dneh hladna aenea karpatskih godov.
Prebivalci Karpatske Ukrajine so, kakor pove te te ime. večji de" Ukrajinci ki so v narodnem pogleda nadaljevanje gaiiških Ukrajincev. Od •rae«a prebivalstva (okoli 600000 tjodi), je 62» Ukrajino-v. 3% Cehov iu Slovakov — Slovanov torej 65S! — 17% Midiarov. 13* Judov, Sencer (aasetilc jih je Marija Terezija!) in Romunov. Ukrajince delimo v Bojke. ki žive v »hodnem in srednjem dela dežele, in v H ura le t
rmsin^m	Hniruii z>i» čisti l krajino, tetn-
ik	mtiu-	m narodopisne po-.ob-
aar- s	Romat: A tudi Bojke delimo
sžštajKs T Triipriste. ki t i vajo v karpatskem jcre-rji. ix t Dtratime v BEŽiih predelih, podobna. tu.« rvs^rsjemo «. pr. v naši Slovenski kri	Suvtsare ia Dolence. Po veri
» Ctn.tiiE C.-LS katetri 2ai <U se njihove • rLtit j&ime	v »dajem času umikajo
"Cf.iffitiStUi rt«rhir -ia 'it» ^r^iio'. so
Ukrajinec (Hccot) v Jmiaji
jih nekaj kot muzejsko posebno«'; celo prepeljali na slovaški in češki zahod, n. pr. v Košice, v Hradec Kržlove, v Prago. Velikih krajev deželica nima. Prejšnje glavno mesto tižhorod ima 27.000 prebivalcev, Mukačevo 26.000, Hust — naši listi piiejo po nepotrebnem Chust — 12.000 Huet je bil od oktobra 1938 do marca 1938 glavno mesto. Kot turistično središče v Karpatih se je začela razvijati široko razložena gozdna vas Ja-sinja pod Hoverlo.
Življenje Ukrajincev je bilo pred I. 1918, oziroma 1919. ko so se priključili na podlagi sklepi osrednjega karpatoruskeaa narodnega sveta
Ceikoilovaiki ielo žalostna Madžari se ^
sploh niso brigali, tako da bila njihova kultu* na in gospodarska zaostalost vprav strašna 70 do 80% prebivalcev je tu bilo nepismenih, niso imeli ne *»1 ne go«podarskih organizacij, mu niti železnic. Ljudje so bivali — ji» bivajo delom« ie sedaj — v bornih lesenih kočah, ki jim jtozimi če«tokrat ne rnidijo dovolj varstva. Navezani so bili na izkupiček od svoje skromne živinoreje, predvsem pa na delo v gozdovih, kjer so se preživljali kot drvarji. Kot sezonski delavci so hodili v ogrsko nižino, mnogo pa ge jih je izselilo tako da je danes v Ameriki prav toliko karpatskih Ukrajincev kakor doma. Saj pravijo, da sc ]jU(jj0 v teh revnih krajih niso pozdravljali i običajnimi pozdravi kakor Jdober dan!<, »zbogom!« itd. temveč z besedami: >Orero v Ameriko!« Temu se ne smemo čuditi, ko sta jim pa jemala veselje do življenja in dela davčni eksekutor in judovski trgovec in bogataš. »Mozeg se nam suši v kosteh gospod, tako trdo delamo, in vendar je naš zaslužek tako majhen, da za otroke časih nimamo niti dovolj ovsenega kruha«, tako je L 1892 tožil neki Ukrajinec znanemu dunajskemu sekcijskernu tefu Thall6czyjo, ko je potoval po Karj,atski Ukrajini.
Ko so zavladali Čehi, so se razmere hitro iz-boljšale. Ustanavljali so šole — po 30 do 40 šol na leto! — Prosvetna društva (Dulmovič, Prosvi. ta), knjižnice in čitalnice, in tako se jim je posrečilo znižati število nepismenih na 50% in manj, Gosjiodarstvo so dvignili s tem, da so mu ?. agrarno reformo dali novo podlago, da so vso (ieži lo prepregii z živilskimi in kreditnimi zadrugami, da so z vsemi sredstvi podpirati domače obrti (izdelovanje lesenih igrač, tkanje preprog, izdelovanje košar itd.). Posebno skrb so posvetili gozdarstvu, Da odpravijo sj>lavljanje lesa po derofih pritokih Tise, pri čemer se zgublja do ¥>% vrednosti jjosekar.ega lesa, so pričeli graditi gozdne in industrijske železnice. Imeli so tudi lepe na<"rte, da izkoristijo vodne sile in rudno bogastvo deželice, saj je v Karpatih dovolj soli, petroleja, premoga in marmorja. Pospeševali pa so tudi poljedelstvo, sadjarstvo in zlasti vinogradstvo o!> prisojnih obronkih nizkega karpatskega predgorja.
Dogodki, ki jih pravkar doživljamo, so ta razvoj nenadoma prekinili. Naša želja je. da hi tf-žko preizkušeno podkorpat-ko ljudstvo zopet pri-| šlo do mirnega razvoja, predvsem pa. da bi tudi v novih razmerah ohranilo svojo slovansko narodnost in zavest	Bhe.
Slovenski narod
fe ie koncentriran
V zadnjem času si naši liberalni kolovodje in njih strankarski repki na vso moč prizadevajo, da bi prišli pod geslom kakšne narodne koncentracije zopet do besede. Ta zadeva Je pri nas ie t volivno zmago urejena. Ves čas volivnega boja so možje naše stranke naglašali, da naj ae zbere ves slovenski narod okoli svojega voditelja, da bo enoten ter pripravljen za bližajoče se odločilne dogodke. Slovenski narod je ta klic dobro razumel ter se združil okoli dr. Korošca, ki je od tako združenega slovenskega naroda dobil tako pooblastilo, kakršnega doslej ni dobil še noben slovenski voditelj. Zato trdimo, in z nami tako mislijo vsi razumni in zvesti slovenski ljudje, da to pooblastilo še velja, saj je bila dana prav za ta namen, da bo glas slovenskega naroda pri sporazumevanju enoten in zato toliko bolj tehten. Zato tudi s slovenske strani ne uvidevamo nobene potrebe kakor koli spreminjati svoje slovensko stališče, saj bi na primer na drugi strani tudi dr. Maček, ki je od hrvatskega naroda dobil tako pooblastilo, nikdar ce pristal, da bi poleg njega zastopal hrvatski narod še kdo drugi, na primer kak Juraj Demetrovič ali Kabalin ali kdor koli drugi. Slovenski narod ima torej svojega pravega zastopnika in voditelja ter ga nikakor ni volja, da bi svojo jasno besedo preklical — morda na ljubo kakim političnim mrtvakom, a v velikansko žkodo svoji enotnosti in enotnemu nastopu-
razgled
svetu
K A TOLIŠKA CERKEV
s Dar francoskega drž. predsednika novemu papež«. Predsednik francoske republike je pred kratkim podaril novemu papežu dragoceno darilo, majhno kaseto iz bakra, močno pozlačeno in okrašeno z emajlnimi okraski. Delo je bilo izgotovljeno v 13. stoletju v mestu Limoges, ki si je z deli v emajiu pridobilo svetoven sloves. Na kaseti sta dva lepo izrezljana angela z razprostrtimi zlatimi kriii, eden nosi križ, drugi pa knjigo evangelijev. Izdelana je v obliki romanske kapelice, pokrov se ji končuje v pozlačen križec. Je to redek in izredno dragocen izdelek zlatarske umetnosti, ki je bil dolga leta v raznih slavnih zbirkah. Nekdaj je služil za shranjevanje sveti! olj. Sedaj je shranjen v posebnem ovitku iz usnja z grbom predsednika francoske republike in tako je bil podarjen svetemu očetu, — O verski obnovi na Portugalskem je izjavil voditelj kat. akademske zveze, Konstantin Varela Cid, nekemu angleškemu časnikarskemu poročevalcu med drugim tudi tole: »Kar tiče naše narodne obnove, je bistvenega pomena to, da nas vlada nož, ki gre vsak dan k svetemu obhajilu.«
SLOVAŠKA
s Vsebina *poraxama s Nemčijo. Objavljena jo pogodba o zaščiti Slovaške, datirana z Dunaja 18. marca in iz Berlina 23. marca 1939 ter podpisana od nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa ter dr. Tisa, Tuke in Durčanskega. Pogodba pravi, da sta se nemška in slovaška vlada sporazumeli, da potem, ko je Slovaška prišla pod zaščito Nemčije, posledice te zaščite urejata -« sledečimi dogovori: 1. nemški rajh prevzema zaščito nad politično neodvisnostjo in nsd nedotakljivostjo slovaškega ozemlja,' 2. zaradi izvedbe te zaščite ima nemška vojska vedno pravico graditi ia zasesti vojaške ustanove V pasu med zahodno mejo SlovaAke in vzhodnim pobočjem Malih Karpatov, Belih Karpatov in gorovja Javornik. Slovaška vlada bo stavila na razpolago nemški vojski potrebno ozemlje. Slovaška vlada pristaja na to, da nemške čete
Slovaškem prejemajo iz Nemčije pošiljke življenjskih potrebščin brez plačila carine. V omenjenem pasu izvršuje nemška vojska pravice vojaških oblasti. Nemški podaniki, ki na podlagi zasebne pogodbe delajo na Slovaškem pn graditvi vojaških ustanov, spadajo pod »emško jurisdikcijo; 3. slovaška vlada bo organizirala svojo vojsko v tesnem soglasju z nemško vojsko; 4. slovaška vlada bo vodila Mnanjo politiko tesno povezano z zunanjo politiko Velike Nemčije; 5. ta pogodba stopi v ve'iavo 'akoj in velja za 25 let. Pred potokom Pogodbe bosta obe vladi razpravljali o morebitnem njenem podaljšanju.
s Važaa pogodba ss Nemčijo. Zastopniki •lovaške vlade »o v Berlinu podpisali pogodbo o Jaščiti Slovaške. Slovaška pride pod zaščito emčije, s čemer prevzema Nemčija zaščito d T l?6 p0"ti5n® neodvisnosti in čuvanje «e-™ akljivosti ozemlja slovaške države. Za iz-Polmtev obvez, ki izhajajo iz te pogodbe, ima emska vojska pravico zasesti vojaške na-4ve v predelu med zahodno slovaško mejo
in na vzhodnem pobočju Malih in Belih Karpatov ter gorovja Javornik. Te nemške čete bodo prejemale življenjske potrebščine iz Nemčije, vendar ji zato ne bo treba plačevati nobenih carin. Dalje bo slovaška vlada organizirala s pomočjo Nemčije lastno vojsko, a v zunanji politiki bo hodila po potih, kakor ji bo narekovala Nemčija. Pogodba stopi takoj v veljavo in bo veljala 25 let. Slovaška vlada bo potemtakem imela svoje diplomatske zastopnike* v vseh drugih državah. — Učinek navedene pogodbe se je že čutil ie dni, Madžari so namreč kratkomalo zasedli slovaško zemljo v bližini Užhoroda v globino 25 km, a so po podpisa siovaško-nemškega dogovora zopet takoj zapustili Slovaško.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Troje jtaaimivoetL Dr. Hacha je izdal poziv na 6»Ski narod, da prepusti bodočim rodovom skrl| za razjasnitev sedanjih dogodkov in da sprejme sedanje razmere možato. Nemčija bo branila Čehe na zunaj, notranjo varnost pa da si bodo zagotovili z lastnimi sredstvi Gospodarsko življenje Češke bo v skladu z gospodarskimi interesi Nemčije. — Slovaška bo sicer tudi pod protektoratom Nemčije, toda ne bo v okviru rajhtt, kakor Češka. Slovaška bo nekak domini) Nemčije, Češka pa njen protektorat. Ne bo pa mogla Slovaška vzdrževati svoje vojske, ker je brez denarja in 1, aprila ne bo mogla plačati vojakom plač. Rudna bogastva Slovaške bodo vsa prešla v nemške roke, ker Slovaki nimajo kapitala za izkoriščanje svojih rudnih bogastev. — Maršal Goring je izjavil, da Čehi ne bodo služili v nemški armadi, pravico pa bodo imeli vzdrževati le policijo. Da se odpravi nezaposlenost na Češkem, je že dal potrebne ukrepe, da se zaposlijo delavci n* Češkem.
ITALIJA __
s Sporazum Jugoslavije, * Italijo |e največje jamstvo za mar v srednji Evropi. »Po-polo di Italia« piše: »Italija je mnenja, da je prijateljstvo med njo in Jugoslavijo, v kočljivem trenutku mednarodne politike bolj kakor kadarkoli temelj miru.« Italijan-sko-jugoslovanski sporazum stopa v tretje leto. Zadnja leta je prišlo do mnogih dogodkov v srednji in podonavski Evropi. Ti dogodki 90 narode in države postavili v nov položaj.! V tej, dobi burnih mednarodnih sprememb, ki »o docela spremenile prejšnje ravnovesje; aa..italijansko-jugoslovanski sporazumi pokazali vso svojo življenjsko moč. V Italiji in Jugoslaviji smatrajo belgrajske do-
govore kot osnovni Sinitelj v politiki obeK držav in zato gleda Italija 7. globoko nakitu njenostjo na vse, kar bi v tej zvezi moglct pospešiti razvoj prijateljstva in sodelovanj® med obema državama.« Rimski »Messagge* ro< pravi: »Jugoslavija rešuje hrvatsko vpra« šanje v notranji politiki. Italija z največja pozornostjo spremlja končno veljavna reševanja tega vprašanja, ki bo Se bolj utrdila položaj v prijateljski državi. Italijanski na« rod si želi srečno in brezskrbno Jugoslavija in bo rad pomagal k njenemu kulturnem« in gospodarskemu razvoju.«
DROBNE NOVICE
1000 novih letal izdelajo vsak mesec t Severni Ameriki.
Nemška vojska f« zasedla pretekli teden Memel — mesto in deželico v republiki Litvi.
Poljska ;e odklonila predlog za zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Romunija Je mobilizirala del svojih vej«« Skih čet.
Japonci nadaljujejo svoje prodiranj« nfc
Kitajsko v smeri proti vzhodu in jugu.
1000 češkoslovaških pilotov je s svojimi letali pobegnilo pred Nemci v Rusijo, Poljsko in Romunijo.
Z zasedbo memekkega ozemlja se je po« vršina Nemčije zvečala za 2848 kv. km. in zK 150.000 duš.
Češki narod je navdušen nad mogočno sil<f nemškega letalstva, je dejal te dni nemški maršal Goring.
Č«šk» zbornica in senat sta razpulčenCa
Ob obiska predsednika Francije Lebrtsa* je angleški kralj v Londonu slavil demokrat tično zvezo med Francajo in Anglijo.
Bivšega avstrijskega kanclerja Sušnika sd nemške oblasti spustile na svobodo.
Proti priključitvi ČSR k Nemčiji je preceg osoroo protestirala Amerika.
Pogajanja za predaja Madrida naciona« listom so se razbila. Franoo je začel zmago« nosno prodirati v Srednji Španiji in na jugu
Francija itroči republikansko brodovj« fr afriški Bizerti generala Francu.	j
Bcoollnb
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naSi drlavf« Ima vedno lepe slik® v bakr®» tiska. PiSite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslovi »Bogoljubi, ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
JCHREH
.feHiaiafi
0STPB{VS$£N
STMAPK
KJ&hC
hufli -MJJf W>SCHW!LL *fy
Madžarski in po!j«ki vojak se poljubljata po zavfilbi Karpatske slovaške Ukrajine.
Angleški kralj Jurij VI.
SMBANICE
Kapuzmanov Martin je zasnubil brhko Marico^ ki pa ga je zavrnila, Ker Menca ni imela očeta, je nato vzel njeno mater in iako je Manca |>o-etala njegova hči. Martinov oče pa je imel »reče in Manca ga je vzela. Tako je ]x*.<ala Martinova hči njegova mati. oziroma mačeha. S gov oče pa je bil potemtakem njegov zel, a nje« gova žena, njegova stara mati. Martin zdaj premišlja, ali je, ali ni svoj lastni stari oče. *
Bolnik: >Kako naj vam poplačam vnš trud?«
Zdravnik: >Po položnici, poštni nakaznici, ali pa kar na roko<
Na otoku De Qnessnnt blizu francoske obale ko svetlobno moč svetilnika povečali, da bo ob jasnem vremenu njegova luč vidna 89 km daleč, ob oblačnem vremenu pa vsaj 2*5 kin. Tako bo opozarjal ladje, da se bodo mofjle Pravočasno varovati skalnatih čeri v morja.
Iranski prestolonaslednik Mohamed Reza £ah-pur se je poročil s kneginjo Fa^zio. se<.tro eeiptovskeea kralja Faruka. Na sliki vidimo kralja Faruka (levo) in oba novoporočenca, ki prisostvujejo velikim ljudskim slavnostim.
Slovenski dom
JB SA9 CENENI POPOLDNBVNIK, KI GA SVOJIM ČITATELTEM TOPLO PRIPOROČA-MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA O.VEGA, KI 81 NB MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI D0S1« POPOLNO NADOMESTILO. PISITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM P0SU8 NEKAJ ŠTEVILK LISTA SA OGLED.
Nove angleške bombe za pomorska letala.
Nemške čete so pretekli teto «*edl. tako i.e.ovaao »e-ekko ozemlje ki ie bilo do j0g	wdsJ Pod iitav&ko i Lado <M»ljend). ozemlJe' Je	do
*«>njskili dirkali: Skok čez vodu
Kužek z dolgo olcr-enito dlako.
Angleški kralj Jurij VI. in predsednik francoske republike v slavnostni kočiji na poti p®
londonskih ulicah.
Pogled na pctrolejske vrelce v Romuniji, o katerih sc je v preteklih dneh mnogo govorilo in razpravljalo po časopisju.
V 1'oknbami na Japonskem so praznovali »praznik pomladi«. Za to priliko so lepo okrasili
a cvetje m vozove cestne železnice.

po domovini
Iz Prosvetne zveze
Velikonočni dar t obliki slovenskih knjig pripravlja in zbira Prosvetna zveza za slovenske delavce, ki žive v krajih: Rtanju, Merovo, Boljevac, Bogovina, Bor, Vrška čuka, Avranica Knjaževac in Negotin. Ti delavci silno pogrešajo slovenskih knjig. Zato trkamo na dobra srca, da darujejo že prečitane knjige za delavstvo v zgoraj imenovanih krajih. Vsaka knjiga ie dobrodošla, posebno pa prosijo za mladinske knjige. Prosvetna zveza je pripravljena poslati tudi na dom pa knjige. Velikonočni pirhi v obliki knjig bodo odposlani veliki teden v imenovane kraie, da jih naši delavci dobe že za velikonočne praznike. Darujte torej knjige za slovenske delavce!
Romaaje Slovencer ▼ Rim. Za binkoštno romanje Slovencev v Rim vlada vsesplošno zanimanje, saj je to potovanje izredno poceni in za nas Slovence važno. Poklonili se bomo sv. očetu Pi-ju XII. in ga zaprosili, da prišteje škola Martina Slomška med blažene. Ogledali si bomo vse zanimivost: v Fiorenci in Rimu, ter se udeležili slovesne službe božje v cerkvi sv. Petra. Vsi izdatki, to je vožnja, hrana in stanovanje ta III. razr. 850 din. Želeti je, da se udeleže tega potovanja zastopniki v narodnih nošah in naše mladinske organizacije v svojih krojih. V ta namen se jim vožnja jeniža za 50 din. Za vse uradništvo, to ie občinske, banovinske in državne uradnike je vložena prošnja sa merodajne kroge za potreben dopust, ki se pa ne šteje v reden dopust, in za potrebno dovoljenje. Vsi potujeio na kolektiven, t. j. skupen potni list, za kar morajo priložiti vse podatke svojega rojstva, ime staršev, pristojnost občine in sreza ter dve sliki v vel. 4X5 cm. Prijave »prejema Prosv. rvera v Ljubljani, Miklošičeva 7, do 1. aprila. Potovanje traja od 22. do 29. maja.
Kolovrat V ponedeljek, 27. marca je obhajal tiaš ugledni g. župnik Franc Učakar svojo petdesetletnico. Pred 50 leti se je rodil v ogledni, krščanski hiši, ki kakor graščina samotno stoji na griču nad špitalsko dolino. Domača hiša mu je dala resnobnost, skrbnost in možatost, ki ga odlikujejo te iz študentovskilj iet; dala mu je pa tudi izred-
ne gospodarske zmožnosti. Kjer je kot duhovnik služboval, so ga zato povsod cenili in spoštovali. V načelih je nepopustljiv, osebno pa dober, če ie more in sme biti. Drag in ljub je tudi svojim du-hovskim sobratom, zato ga radi obiskujejo; njegova sestra Micka jim vselej gostoljubno postreže. Med nami Kolovračani vrši gospod župnik Učakar S let dušno pastirstvo. Želimo mu, da bi v zdravju in zadovljnosti obhajal še mnogo življenjskih jubilejev.
Trebnje. Krajevna organizacija JRZ v Trebnjem ima v nedeljo, 2. aprila takoj po rani maši svoj redni občni zbor. Govornik bo prišel iz Novega mesta. Člani, kakor tudi nečlani, ki žele pristopiti, vabljeni!
Vojaik pri Celja, Pretekli četrtek smo pokopali Apolonijo Mastnak, vzorno krščansko mater z Ljubečne. Bila je mati 9, še živečih otrok. Od teh sta dve hčerki — redovnici. Ob odprtem grobu so «e poslovili od nje g. župnik in cerkveni pevci z »Vgred isc povrne« in »Blagor mu«. Blagi krščanski ženi naj sveti večna luč!
Hrnšica pri Ljubljani. Znani Vrhanov očka je v marcu obhajal 78-ietnico rojstva. Vrbanov očka se je r tulil v Dobru-njah, pozneje pa se je preselil na Hrušico. V mladih letih je bil muzikant in zato daleč naokrog poznat. S pridnim delom si je postavil lično hišico, kjer še danes živi s svojo ženo v srečnem zakonu. Celo življenje bii vnet in zaveden katoličan. Znan je daleč naokrog tudi kot dekoracijski slikar in je napravil mnogo slik po raznih znamenjih in kapelah. Vrbanov očka so navdušen bralec »Domoljuba«, na katerega so naročeni že čez 40 let. Želimo mu, da bi večer svojega življenja preživel v zdravju in zadovoljstvu. Bog ga živi!
Prežgan)* pri Litiji V nedeljo, 2. april, k. ■ polnil nal priljubljeni g. župnik Josip Staniča . i petdeset rojstni, dan. Nad 25 let vneto in , ' požrtvovalnostjo vrči svojo vzvišeno službo v vin*0 gradu Gospodovem. Sam se je večkrat izrazit d" če bi se trikrat rodil, bi si vsakirat izbral ta ,'v»h duhovniški poklic. To pač kaže gorečnost v ,v jem, sicer tako težkem poklicu. — Povsod ii°" je naš g. župnik služboval kot kaplan, je japuoti! za seboj izvrstno poživljale cerkvene in prosvetne organizacije. Se dane« »e ga z hvaležnostjo spomi. njajo v Šmartnem pri Litiji, v Trebnjem, na Bledu in v Šenčurju. Pod njegovim izbornim vodstvom so cerkvene organizacije, n. pr, fantovska in dekliška Marijina družba, dalje »Orlovski odsek« _ cvetele. Kot duhovit govornik prepriča še tako za-grizenega nasprotnika ter ga zna pritegniti na pravo pot. Leta 1927 je nastopil službo kot župnik na Prežganjem, Njegovo 12 letno delovanje v naši župniji je ogromno, bodisi v verskem in prosvetnem oziru. Versko življenje je postavil na povsem nove trdne temelje. Saj ima vsak stan svojo versko organizacijo. Ustanovi! je ApostoUtvo mož, ? katerem so v#i možje, poživil je III. red, v kale« rem so vse žene, dalje fantovsko in dekliško Mar, družbo, ki ju vodi z največjo požrtvovalnostjo. Delaven kot mravlja, je obnovil oz, dogotovi! ia razširil Prosvetni dom, v katerem se danes zbiraj« k njegovim skrbno pripravljenim predavanjem naša kal. mladinska društva, Na novo je napravil betonsko ograjo okrog pokopališča ter napravi! do cerkve novo pot. Še in ie bi imeli naštevati, kij se je pod njegovim vodstvom naredilo v prid fa-ranom in občanom, pa bi bilo naštevanje predolgo. Kot občinski odbornik občine Trebeijevo jt z» občino tako vneto deloval, da ga je občinski od« bor soglasno izvoli! za svojega častnega občana. Za požrtvovalno delo pri društvu Rdečega križa ga je Glavni odbor odlikoval s kolajno in diplomo, — Mi, farani, mu njegovih velikih del — v dušnem, prosvetnem in gospodarskem oziru — n» bomo mogli nikoli povrniti. Eno pa lahkn storimo! Molimo zanj! Uprav na cvetna nedeljo, ko se bo* mo zopet možje in fantje zgrinjali k obhajilni mizi, se spomnimo našega dobrega g. župnika, ter prosimo Boga, naj nam ga ohrani pri zdravju ie dolgo vrsto let. Bog ga živi!
Velesnro. Po težki in hudi bolezni očiščen«
se ie preselila v večnost Ivana Jagodic, posestni« v Vftleeovem 8t. 22 v 82. letu starosti. Na praznile «v. Jožefa so jo žene Marijine družim in člani gasilske čete opremili v častnem številu na zadnji poti in molili za pokoj njene duše. Naj ji bo V#e«
H e s e d e
(Povest)
Spisal N. Velikonja. Ilustriral akad »likar L. Sušniel] Slike U tromeeeine kronike o naših krajih.
»Če boš moral od hiše, če te oče ne bo pustil, sva 8e zmenila. Zdaj pa, zdaj pa, zdaj si gospodar in bogat, zdaj si moraš poiskati tudi takšno nevesto, ne pa stikati okoli bajt. Kako boš izplačal brata in sestri z mojo beračijo? Ali se hočeš zadolžiti, da boš do smrti nosil!«
»Vida!« je bruhnil Andrej. »Ali sem pa3el s teboj ali s kom? Saj veš, kaj si rekla. Majhna si rekla: ,Ko zraslem, boš ti moj!' In še lase si mi počesala!«
»Takrat sva bila otroka. Potem sva se pa bala da ne bo oče pustil. In da sva bila vesela, sem ti obljubila, /daj pa si gospodar! Pomisli, gospodar! Zbogom!«
In je zavila v breg, kjer je svoje dni bil Sv. Jožef Da so ji privrele solze, ni videl Stal je, gledal za njo ter zmajal z glavo.
»Oh!« je dejal. »Vse se unese!«
Ni slišal kukavice v gozdiču; kakor za slovo se je razlegal njen glas čez velnice in jame. Zdelo se je, da je strnad prisluhnil, ko se je pritajil za grmom.
XVII.
i«, da mešnarja Luke in
Meni se i
&roš«jarja J e r a•jV ne smerna izpustitL
m »^ffJl kr' gf3b- Vro,-e mu je bilo, da je odlogi tudi klobuk Stal v jami ter metat pr.t na kup BU
labe ker ™ i« Jernej včeraj povedal, da pojdi
Premov Štefan v Križ. Da se bo učil na orgle, da jih bodo kupili in da bo potem Štefan orglaril in mežnariL »Kakor bi Gorjanom res bilo potreba, da jim kaj cvili med mašo! Ali ne zapoje Jurij za vse v cerkvi? In kdo bi jih ceneje krstil in pokopaval? Ali ni zdaj pod ceno, kaj? Pa si le izmislijo in ženejo, ženejo, ženejo. Pa ustavi, če moreš. Mlakarica bo zdaj za ta grob dala samo pol mernika rži, pa računaj! Štefan bi hotel dva! Zase poldrugega in pol za tistega, ki bi ga najel za grobarja. Saj Luka ve: organist bo hotel bili gospod in bo imel grobarja, kakor da bi bil potem grob drugačen. Jama je jama in če bi jo izkopal sam car.« Luka je nekaj nevoljno godrnjal. Videle so se mu samo rame in glava, ki se je pripogibala ter iskala v jami. Grušč in zemlja sta se mu vsipala na lopato. Otrl si je pot, pihnil skozi nos, da je odletelo, obrisal se z rokavom umazane srajce ter zasajal lopato.
Kosti so mu obrnile misli.
>Ta je pa imel močne!« se je pogovarjal, ko jih je vrgel z lopato na stran. Tudi lobanjo je izgrebel. Zvalila se je po kupu izkopane zemlje kakor debela repa »0, Martin je bil velik in močan. Še zdaj je njegova ti-kva cela!«
Sredi pokopališča je imel steklenico. »Da ne popi-jes!t je godrnjal izklesani kači, ki se je na nagrobnem Kamnu grizla v rep. »Zdaj je vsak grob skoraj zastonj!« Mlakarjevi so imeli svoj grob in zadnji je bil pokopan Pred desetimi leti stric Martin, ki je bil pri hiši v veliki mu. Gospodarjevo misel je zavohal kakor prepeličar; Ce so vprašali gospodarja, kje bo rž in repa in oves, je odgovoril Martin. Bil je velik in močan. Ko je pred de-
dolg grob ' i6 m°ral mežnar L"ka kopali zelo
RAZNO
Posnemajte, it ninre<
te! Čarovniki, ki potujejo po varietejih in kažejo svoje »čudeže«, so včasih res strokovnjaki svoja vrsto. Ameriški čarodej Hartz je na odru spravil iz starega klobuka toliko trakov, papirja, zaalav in ptic, da je bil ves oder poln. Drugi tak čarodej Houdini bb je dal ni odru od kogar si bodi zavezati v vrečo, ki so jo zaklenili a posebno ključavnico, nato je zlezel z glavo naprej v sod, napolnjen z vodo, sod p» so ponesli v šotor. Nenadoma se je pojavil Houdini pred šotorom proat, ključavnica pa j® ostala nedotaknjena. — Drugič spet je navidezno požrl 2-1 igel. nato mu j« eden gledalcev vtaknil eno iglo skozi lice. Čarodej je pogoltnil še nit in nato iz ust potegnil 25 igel, nataknjenih nt nit. — Tretji čarodej de Kolti je prinesel na oder 8 palce veliko kocko m jO postavil na mizo. Mahoma je začela kocka rasti na 4 pedi in na čarovnikovo besedo je p"-skakljala tz kocke mala ženska, hi je bila na videz zrasla s kocko. —
Redka slavnost
(Sola pri Sumberku.)
Preteklo nedeljo (19. marca) je praznoval v krojili (ivoje družino 91. godovni dan najstarejši prebivalec občine Sela pri Šumberku Kastelic Jožef |>. d. Logarjev oče, ki je bil rojen dne 21. februarja 18-iK v prijazni vasici Log. Za Bvojo življenjsko družico si je izbral Ano roj, Trlep, ki jc še prav tako, kot slavljenec sam, čila in zdrava V srečnem zakonu se jima je rodilo devet clrok. Danes jih živi le še pet. Vsi so dobro preskrbljeni. Najstarejši izmed njih Anton, vzoren
mogočni večni plačnik! — Na praznik Marijinega Otnanjenja je imel tu cerkveno opravila g. konz. svetnik Janez Kalan. Popoldne jo pa predaval na pKlIaiii skioptičnih »lik o mednarodnem evharist. kongresu v Budimpešti. — Prosvetno društvo se
posestnik in skrben gospodar, je sedaj župan naše male občine, ki se pod vodstvom njegove spretne roke prav lepo razvija. Naš slavljenec je zvest naročnik »Domoljuba« že v«a leta, odkar izhaja, in ga vedno z velikim veseljem prebira. Že mnogo let se udejstvuje tudi kot cerkveni ključar in je sploh zaveden, krščanski mož in kremenit značaj. G. Jožefu Kastelicu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi čil in zdrav, kakor je Bedaj, učakal še vsaj svoj stoti godovni dan!
prizadeva, da bi preuredilo spodnje prostore v zupnišču v cerkveho-proevetno dvorano. Načrt je že narejen. Proračun stroškov za predvidena dela se zdi nekaterim previsok, a se bo dal znatno znižati. Kdor ima kaj smisla za napredek, bo rad
prispeva! v blagu In v denarju, da bo dvorana 1» v tem letu Izgotovljena. Dolgoletna ielja faranov, da bi imeli lastno dvorano, se bo letos lahko 1» polnila, samo nekaj požrtvovalnosti je treba.
Sv. Gregor. Te dni je umrla v ljubljanski bol« niSnici Marjeta Turk iz Hojče. Pokopana je bila ri Sv. Križu v Ljubljani. Naj počiva v miru! — roslava »materinskega dne« je potekla na spložc no zadovoljnost. Saj je bila to prva proslava pri nas, ki je bila namenjena živim in mrtvim ma-teram-trpinkam. — Imamo precej hud mraz ter vsak dan sneži.
Zameško pri St. Jerneju. Pri nas obstoja regulacijsko vprašanje, ki se pa ne gane z mrtve točke. Gre za ureditev Krke. Ali bi ne bilo dobro, da bi najprej Krko kot glavno žilo uredili, in šele potem dotoke? — Tako zvana taksa od koles jO letos dosegla veliko višino Kolo pač ne zasluži ta« ko visoke obremenitve, ko vendar neslišno teče po cesti, kamenja pa se izogiblje, kolikor največ more. Namesto koles naj bi dali predvidene milijone težki tovorni avtomobili, ki so prevzeli voznikom zaslužek in pa lukeuzne limuzine, ki drve po cestah, da inora vse v graben pred njimi. Kolo Imeti na deželi ni nobeno razkošje — Mnogi žele, da bt poštno ravnateljstvo odredilo prenos poštna uprave zopet k glavni cesti.
Vranja peč pri Kamniku. Letos se božja dekla — smrt kar pogosto oglaša v naši župniji. Na praznik sv. Jožefa smo pokopali Janeza Vodlana iz Vranje peči. Zelo smo bili žalostni, ko smo zvedeli, da je umrl, saj je bil tako priljubljen pri faranih. Bil je priden in dober posestnik. Zelo rad je prebiral »Domoljuba« in je prav, da se ga epomnirio z nekaj besedami. V veliko veselje 60 mu bili farni zvonovi in je zelo rad pomagal pri-trkovati. Pokojnemu dobremu očetu daj Bog večni pokoj, njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Dobremu katoliškemu možu ohranimo blag spomin 1
Št. Vid pri Stični. Dne 26. marca smo položili k večnemu počitku daleč poznanega posestnika in gostilničarja Ovna Ludvika iz Badohove vasi, Bil je dober in vesten gospodar. 2ena mu je umrla leta 1932, nato pa še sin in hči. Pokojnik je bil več let občinski odbornik in župan občine Rado-hova vas. Zelo veliko ljudi se je udeležilo njegovega pogreba in s tem dokazali, kako je bil. pokojnik priljubljen. Naj mu sveti večna luči — Akademija Fantovskega odseka itn Dekliškega krožka je prav povoljno in lepo izpadla, prireditelji b! pa zaslužili vsekakor večji obisk, kakor
pač Iriki. za katere Je Irelia veliko priprav in ie ljudi, ki verujejo, kar
vidi jo.
Osel. Hlačnian: Vo-Sa ušesa, gospod Klobu-itin, postajajo vsak dan večja. - Klobuštin: Tako? Prepričan sem, da bi moja ušesa in vaš ra-Jum dala prvovrstnega osla I
Kitajski pregovori. —
Celo najboljša gospodinja ne more skuhati ri-«ve juhe, če nima riža.
-	Kdor s prenagljenostjo napreduje, ae bo s tntnco umikal. — Cim večja družba, tem večji klepet. _ Kdor ee ne ">» napihovati, ne pozna Umetnosti napredovanja.
-	Pomota enega trenut-}> ustvarja žalost vsega Mjenja. - Oe nekdo
'ista zaprta drži, Postanejo njegove besede »matice. _ Moški misli, "a nel<aj ve, ženska vo ! ® ve'!no bolje. - Hudega človeka ljubiti, i, T,or rediti tigra. Ce
sLrbro ."e krmis. 'e
a"lega požre.
Malfl impinskeB» mestu j.u° lmai° Popolnoma St ce;kev- J«Mo je tr« ' °?PPr"° »
W wdl ,e mn"2° po-
ln sedaj je kopal za gospodarja.
»Saj bo dovolj širok! On ne bi maral organista. Da ne bi ga maral! Mlakar je varčeval pri krajcarjih!« si je govoril, ko je prišel mimo Zima s svojo krošnjo.
»Ali bo?« je vprašal ter oprl krošnjo na palico. Bil je podoben vrani, ki čepi na zeljniku.
»Bo!« je odgovoril. »Samo še dvakrat vržem, kar je prsti od sten padlo na dno!«
>Kar noč ga je vzela!«
»Hitro je Sel!«
>Ni Se pokopan, pa se ie Dolčani tepo, kdo bo za njim župan!«
»Slišal sem!« je dejal.
»Snoči so se že pri mirliču! Stepli so se. Vidmar in Rupar sta se kar z golimi rokami. Polanc je potegnil z Ruparjem ter je Vidmar zletel čez prag.«
»Naši sosedi je nekdo povedal, ki je videl, kako sta se sprli Rezka in Polančeva. Da bi se očeta pri mrliču, ni videla. Oni da je bil res samo do ene ponoči. Vendar bi bil videl; če sta se, ste se morala doma. Kropila nista. Da je Vidmar Ruparju nekaj rekel in da je bil Rupar tako hud, da je hlapca zmerjal, ki je šel na svojo pest po mrliča in Francetu iztrgal bič. To sem slišal!«
»No, potem »ta se pa lahko tudi pri mrliču, saj ju poznaš! Dva petelina!« je dejal krošnjar.
»Dva huda petelina!« je popravil Luka.
In tako je naraščalo tudi drugod. Pripovedovali so si že, da je Rupar obvezan, ker ga je Vidmar z nožem. Ko se je Rupar pokazal, so rekli, da se mu je kri ustavila, zato nima obveze, ranjen pa da je in da je rana skrita pod klobukom, ker noče priti ljudem v zobe. Po-
lonca pa da je Rezko naklestila, ker ji je Rezka vrgla v obraz nogo polomljenega stola. Vpletli so še pastirja, ki da je ves opraskan, ker da ga je France,
Krošnjar je šel h Kušinu, ker je Luka stopil v fa-rovž. Pri drvarnici Je voznik metal metrska polena na tla, da so odletavala in plenkala po kamenju. Krošnja na hrbtu mu je'škripala, vse je bilo razaušeno, omarica, pasovi in železje. Škripala pa tako, kakor bi nesel same kosti. Kaj je bilo notri, si lahko videl pri Kušinu, kjer je ponujal. Ponujal je, sladkal se ter vlekel predalčke iz krošnje.
Kušinov Slavko je pograbil orglice in lesenega konjička. »Koliko stane?« je vprašala Kušinka.
In je povedal ceno, »Samo za vas, ker imate gotovo kaj solate!« je dejal.
»Suša, a za vas imamo!« je odvrnila ter stopila bliže.
»Na, Slavko, miško!« se je sladkal krošnjar ter srkal zrak vase. >Ta pa je od mene in ne za denar!«
Miška je poskočila ter zbežala po sobi. Kakor živa! Slavko za njo pod mizo. Ko jo je ujel, se je ozrl,
»Ali je res moja?«
»Res!«
Zima je sedel v senci pred hišo odkrit ter dejal:
»Vroče je!«
»Vroče!« je odvrnila Kušinka. »Ali boste kaj? Pivo je na ledu!«
»Pa pivo!«
»Steklenico! Nastavimo samo v nedeljo!«
»Steklenico!«
Zahtevajte v vseh lavnih tokalih
~ "" * " »SLOVENEC«!
J.DOMOLJUB«, dne 29, marca 1939-
Voh lo dobi Prosvetni dom
Cerkveno in šolsko vzgojo že dolgo dobo dopolnjuje prosvetno društvo, ki je po svojem ob-sloju sicer staro, s po svojem delovanju zelo mladostno živahno Ima zelo številen in delaven Dekliški krožek in Mladenke, ki se stiskajo v šolskih prostorih, kateri so še za šolske potrebe pretesni. Tudi Mladci uživajo gostoljubnosti šolskega prahu. Fantje pa so organizirani v farnem odseku v Šenčurju, kateremu so za hrbtenico. Člani prosvetnega društva so se tudi udejstvovali večinoma le v Šenčurju pri farnem društvu, ker doma ni primernih prostorov.
Iz navedenih razlogov je bi! na letošnjem občnem zboru z navdušenjem sprejet sklep, da si društvo čimprej postavi lasten dom. Nato 60 se zbrali skupaj še gospodarji in so sklep mladine odobrili ter s tem pokazali, da razumejo zahteve današnjih časov. Naložili 60 namreč na svoja ramena težko breme. Treba bo veliko žrtev v denarju, v lesu in delu. Marsikdaj bo trpelo domače delo v korist prosvetnemu domu Toda med vsemi je toliko navdušenja in volje, da še težav občutili ne bodo. Tudi tistih nekaj gospodarjev, ki so ostali še hladni, se bo gotovo ogrelo za to vzvišeno delo. Saj delajo v dobrobit svojim poloni-
ja bil. — Prosvetno družlvo bo na velikonočni ponedeljek priredilo »Henrik gobavi viteze, miste-rij, katerega bodo igrali šenvideki dijaki. Ze zdaj opozarjamo na lepo prireditev.
Višnja gora. V noči med 23. in 24. marcem so neznani tatovi vlomili v hranilnico, ki se nahaja v župnišču in jo oropali Nihče v župnišču in tudi v bližini ni slišal najmanjšega ropota Ko je zjutraj dekla holela odpreti vežna vrata, jih ni mogla. Šla je poiem skozi stranska vrata in je zapazila, da je okno v hranilni sobi snelo in železna mreža na enem koncu privzdignjena. Poklicala je g. župnika, ki je nemudoma šel v hranilnico. Zapazi! je, da je blagajna navrtana. ključavnica izrezana in blagajna oropana. Z močnim kolom eo privzdignili okno, s tako zvano svinjsko nogo pa navrtali blagajno. Odnesli so okoli 50 din. Kakor je orožniška preiskava dognala, vlomilci niso pustili nobenih pravili sledov. — Večkrat hodita okoli Višnje gori dva trgovska potnika, ki prodajata blago za obleke. Pri tem se izdajata za
cem, za katere gotovo želijo, da bi bili dobro vzgojeni. Gotovo ne bodo boleli, da bi še pozni rodovi govorili, da je vsa vas gradila prosvetni dom, samo ta in U ni hotel pomagali. Sicer Jih pa poznamo, da so še vedno radi darovali za dobro stvar in bodo tudi sedaj storili svojo dolžnost.
V našem društvu so včlanjeni tudi Vogljancl. Zalo bo novi dom tudi njihov dom. Za njih je še pomembnejši I Mladina iz Vogelj naj se vzgaja v tem domu I Zato pa bodo pri graditvi tudi Vogljanci pridno sodelovali.
Izvoljen je že stavbni odbor, ki svojo nalogo vestno vrši. Njegovo delo je najtežje. Najhujše skrbi mu povzročajo denarna sredstva. Toda tudi ta bo zbral, ako bodo vsi, katerim je dolžnost podpirati to delo, razumeli klic časa kakor bo ga Voklani. Do sedaj so v Voklem darovali 20.000 din. To je veliko za vas s 60 številkami. Vsak je žrtvoval po svojih močeh in smo hvaležni ravno tako za 20 din kakor za 2000 din.
Vidi se, da ljudje žrtvujejo do zadnjega dinarja in da občutijo resnično potrebo |H> prosvetnem domu. — Vsakemu pa bomo za pomoč iskreno hvaležni.
Suiietska Ceha, v resnici sta doma iz Hrvaškega, čeprav češko govorita Trdita, da se jima je ob zasedbi [»osrečilo rešiti več vagonov blaga, ki ga zdaj prodajata. Svarimo stranke pred nakupom, ker v resnici biago ni nič vredno in so ljudje vedno razočarani, če biago kupico.
Sela pri Šumberku Dne 25. marca smo imeli občni zbor krajev, JRZ. Poročal je naž poslanec Veble, ki nam je orisal evropski poli Lični položaj. Spodbujal nas je, da zaupamo v našo vodstvo in ohranimo mirno kri. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor z našim županom na čelu. — Istega dne popoldne so imeli naši fantje slovesen sprejem v Marijino družbo. 12 fantov je izvolilo Marijo za svojo Zavetnico. — Ustanovili nameravamo čebelarsko društvo; pripravljalni odbor vabi čebelarje, da pristojiijo v čebelarsko društvo.
Stiring v Franciji. Dragi bralje in sestre! Spet nekaj vrstic iz tujine in toplih pozdravov. Danes 19. marca smo preživeli Slovenci v Sliringu zopet nekaj veselih ur in ne morem drugače, da
vam jih naznanim. Proslavili srno god tukaišnie„„ francoskega župnika in kaplana po slovenskem običaju. Pod vodstvom slov. učitelja Jankovih „ slovenska mladina nastopila z lepimi telovadnimi točkami, obdarovala v imenu vseh tukajšnjih Slo vencev oba gospoda in ju pozdravila v francoskem jeziku. Nato j.»a je cerkveni zbor zapel pravo d« mačo »Ko študent na rajžo gre< ln še dve druei pesmi. Spremljal je mladinski klub mandolin Predvsem je lepo pozdravil oba gsspoda in vsa navzoče g, Grims, enako tudi g. Jankovič Sledil je tudi prisrčen pozdrav naši domovini in mlademu vladarju. Bil je to vesel dan za nas, kajti ob takih prilikah pridemo vsaj nekoliko e Slovenci skupaj Vendar pa kljub temu grenko čutimo, da nismo doma, kajti kakor vedno in povsod prezirajo tuji narodi slovenski narod, čeprav se trudimo, da hi dvignili slovenske besede in slovenskega imena. Dragi rojaki, bodite veoeli in ponosni, da ste doma, kjer se lahko brez vseh ovir gibljeie v društvih in na odrih; v tujini pa je edina na§a dolžnost, da garamo in plačujemo najvišje davke, da bogatimo s svojo orčno krvjo tujo zemljo, ki nam daje za plačilo ko« grenkega kruha. Bodite prisrčno pozdravljeni, ne odhajajte od doma služit in srečni boste! Pozdrav iz Francijel 2 odličnim spoštovanjem M. L.
Metlika. Smrt ima letožnje leto pri nas kar obilno žetev. V začetku marca smo pokopali Baro Vukšinič iz Svržakov. Umrla je v najlepših letih za hrifio. Bila je nekaj dni bolna. Zadnji pelek smo pa jioložili k večnemu počitku »Mužarjevo mamo« iz Radovič. Ze skoraj ? leti [e bila na bolniški postelji. Leta 1918 je imela težko »špansko« in je oslepela. Isti dan je bil pokopan posestnik Bajuk Anton iz Božakovega. Daleč okoli je bil znan kot izvrslen kolar. Ni mu bilo dano, da bi dočakal novo mašo svojega sina salezijanca. Naj počiva v miru. Praznik Marijinega Oznanjenja je prav lej>o praznovala naša mladina. Mladinske organizacije so iinelo dopoldne sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Popoldne pa je Prosvetno društvo priredilo lejjo materinsko proslavo. Starši takim organizaciiem lahko zaupate svoje otroke v vzgojo. Dne 25. marca je imelo Kmetijsko društvo 41. redni letni občni zbor, katerega so se člani udeležili v velikem številu in je potekel v najlepšem redu. Gor&k februar, a mrzel marec imamo. Saj je ravno prav, da nam ne bi pozneje slana uničila pridelkov, kakor je bilo lansko leto. Poleg revščine, ki je že itak zajela ljudi, nam delata mnogo škode še slinavka in parkljevka.
15
Gospod Voiodijovski
Medtem je zabrnel njegov nizki, kot baržun mehki glas:
»Jaz sem Ketling of Elgin, Prijatelj in vojni tovariš gospoda Volodijovskega sem. Služabništvo mi je že povedalo, da imam neizrekljivo srečo in čast, da bivajo pod mojo streho v gosteb sestra ln sorodmei mojega Pilada", toda oprosti mi, ča-
55 Orestes in Piladcs iz grške bajke, zgled pravega prijateljstva.
zlita gospodična, mojo zmedenost, zakaj služabniško mi ni povedalo tega, kar oči vidijo, pa tudi oči same ne morejo prenesti tvojega bleska...«
S takim poklonom je pozdravil viteški Ketling Ariiso, ona pa mu ni vrnila z enakim, ker ni mogla niti besedice spraviti iz sebe. Domnevala je le, da p navsezadnje golovo dela ponoven po-..' , J. 'f T ,išini M,fel zaslišala šelest peres po tleh. Tudi je čutila, da je treba, da je treba na vsak način nekaj odgovoriti in se s poklonom za-nvaliti za poklon, ker bi sicer lahko veljala za neotesano, njej pa medlem sape zmanjkuje, žile v senceh in rokah ji bijejo, prsi se dvigajo in padajo, kakor bi se bila silno utrudila. Odpira veke — on stoji pred njo z nekoliko sklonjeno glavo z občudovanjem in spoštovanjem v svojem prekrasnem obrazu. Z drhtečimi rokami je prijela Kržiša za krilo, da bi se pred kavalirjem vsaj priklonila. |
klici »KJ?, 86 J !?m trenutku razle«li za vra'i klici »ketling, Ketling!« in v sobo je planil z odprtima rokama ves zasopel gospod Zagloba.
inuJii. it i S6; meJd,.em se !e gospodična ali trikr,. i8!, 'fvedftla' in i« obenem dvakrat ah trikrat pogledala na mladega viteza. On pa je
objemal gospoda Zagiobo prisrčno, toda z ono nenavadno plemenitostjo v vsakem gibu, ki jo ie aH po prednikih podedoval ali pa st jo pridob 1 na Ubranih kraljevskih in velikaških dvorih.
»Kako se imaš?« je klical gospod Zagloba. »Vesel sem te v tvojem domu kakor v svojem lastnem. Naj si te ogledam! Ha, shujšal si) Veš, Mihael je odšel k praporu. O, to si izvrstno naredil, da si prišel! Mihael ne misli več na samostan. Tu biva zdaj njegova sestra z dvema gospodičnama. Dekleti kot repi I Ena je Jeziorkovska, druga Drobojovska. Za Boga, gospodična Kržiša je tukaj! Prosim te oproščenja, gospodična, toda oči naj mu izteče jo, kdor bi vama lepoto odrekal, a tvojo, gospodična, je moral ta kavalir že spoznati.«
Ketling je tretjič sklonil glavo in rekel z nasmehom:
»Zapustil "sem dom kot orožarno, našel sem ga pa kot Olimp54, ker sem ob vstopu zagledal boginjo.«
»Ketling, kako se imaš?« je drugič zaklical Zagloba, ki mu je bil en pozdrav premalo, in zopet ga je objel.
»»To ni nič,« je dejal, »bajdučka še nisi videli fcna je lepa, pa tudi druga je med, med! Kako se imas, Ketling? Bog ti daj zdravje! Rekel ti bom ,ti ! Dobro? Staremu je na roko... Ali Bi vesel gostov, kaj?... Gospa Makoviecka se je tu nastanila, ker je bilo za stanovanje ob času konvokacije
»Jaz ne poznam dvorskih običajev!« je šepnila gospodična v največji zmedenosti.
»Ali se torej smem zanesti, da privoliš, gospodična?« je vprašal Ketling.
»Vstani, gospod!«...
»Ali se torej smem zanesti, da privoliš, gospodična? Jaz sem brat gospoda Mihaela. Njemu se zgodi krivica, če ia dom osami!« „ >Tu, moja volja nič ne pomeni,« je odgovorila a! kl S1 Je med tem nekoliko opomogla, »če-prav ti moram biti za tvojo, gospod, hvaležna.«
»Hvala « jo odvrnil Ketling in pritiskal njeno roko na usta.
»Ha mraz na drevo, a Kupido je nagec; ven-da Ce ,e semka' I'rid«. v tem domu
" bivališče grških bogov, gora v Grčiji.
no zmrzne!« je zavpil Zagloba. »A, že vidim, od samih vzdihov se še sneg stopi! I.^olj od vzdihov! ...«
»Daj mir, gospod!« jo rel Ia Kržiša.
»Hvala Bogu, da nH i>' ibil dobre volje, go-spod.c je rekel Ketling, »zakaj veselost je znamenje zdravja.«
»In čiste vesli, in čiste vesti,« je odvrnil Zagloba. »Knjiga modrosti pravi: ,Ta se praska, kogar srbi," a mene nič ne srbi, zato sem veseli 0, sto Lisurmanov, kaj pa tu vidim? Saj sem te vendar videl v poljski opravi, v risji čepici in s sabljo ob boku, zdaj si se pa zopet spremenil v nekakega Angleža in hodiš na tenkih nogah kakor žerjav?«
»Ker sem dolgo časa bival v Kurlandiji, kjer ne nosijo julijskega kroja, zdaj sem pa dva dni prebil j»ri angleškem rezi-len tu5" v Varšavi.«
»Torej se vračaš iz Kurlandije?«
»Tako je. Moj adoptivni oče" je umrl in ml tam zapustil tudi drugo posest.«
»Bog mu daj večni pokoj! Ali je bil katolik?«
»Bil je.«
»Torej imaš vsaj tolažbo. Pa nas ne zavržeš zaradi one kurlandske posesti?«
»Tu hočem živeti in umreti I« je odgovoril Ketling in pogledal Kržišo.
Ona pa je takoj spustila svoje dolge trepalnice na oči.	...
Gospa Makoviecka se je pripeljala, ko je m'® že trda tema. Ketling pa je šel iz hiše pr«' pred vrata, da bi jo sprejel, in jo je Povs"° noter s takim spoštovanjem, kakor bi bila sa™0' stojna kneginja. Hotela je biia takoj naslednji aan iskati si drugo stanovanje v mestu samem, ton nič ji ni koristil njen odpor. Mladi vitez je """
*' Dežela severno Litve.
•» Zastopnik Anglije.	, . ,,,
» To je Usti, ki sprejme tujega otroka svojega.
6la ee «opet PoJajdM. C^kt bl^ morali^
kor bol w iz « ..itiao oki
i0T predkar v ceiih trumah. Ali ne bl
, r' holi lazili, da bi ne priganjali k nam ti-
JiakOr »"'J	,______bl nam nniim Is nn&rt
vin«
iivino Trojna io žene naše ljudi v tujino, v
j s .	„.	i..........u i i:__l.g
(»»oaedne banovine, ki nam potem fie našo vin8 1 „uu« Stisk« 'n rezina zopet rasteta ka-
OKUil.	___„„*„ Ij-Ji „ ,„|1_„ _
Nen'6iitfradiU"in" delali raznovrstna javna dela,
doma K , „A<<imA »trAiA mlada mnAi tutaii __
kaiior pa da nosimo svoje mlade moči tujcu.
kakor svetopisemski Lazar, ki čaka-
bi bili mi Belokranjci potrebni vodovoda; "urediti bi bilo treba celo vrsto ceet. Mi Belo-
^^irobSceT dočim se "po drugih krajih mnogo
''"'"Vate Ko se Moravska in Litijska dolina prijavljata,' da sprejmeta v svoje doniove svetlo, moderno deklico, ki se zove elektrika, naj izve invnost tudi o naSih prizadevanjih za to prido-lllev Deželne elektrarne so se izjavile za prijavljene napeljati Vačam elektriko, in sicer od L Holiča, od koder bi bil daljnovod dolg kake S km Dobili bi elektriko trg Vače, vasi Slivna in Klenik nekatere pa pozneje. Ko je župan Kimo-vec to' dosegel, je skušal pridobiti tržane za to, da zberejo svoj prispevek za daljnovod na podlagi davčne osnove. V tej točki pa je elektrika naletela na hud odpor, oziroma na kratek stik. Davkoplačevalec, ki bi moral plačati po tem klju-{u eno tretjino vsega prispevka, se je temu uprl ter predlagal, naj se prispevek pobira po porabi toka ler v ta namen ustanovi električna zadruga. Na lako plačevanje pa zopet ne marajo iti mali davkoplačevalci. Ako trg ne dobi elektrike, je, tudi vasi ne dobijo. Upamo, da ae bo županu vendar jioslrečilo najti kak izhod. Nobene besede ni spregovorila k tej obtekoristni zadeva občina kot taka. kakor to občine povsod drugod delajo.
St. Jernej na Dolenjskem. Na Dol. Brezovici ro pokradli do sedaj še neznani uzmoviči v noči od petka na soboto posestniku Janezu Švalu precej svinjskega mesa, masti in še več drugih stvari. Škode ima Sval do 3000 din. Orožniki do sedaj ?e niso mogli izslediti uzinovičev, a obstoja upanje, dn jih bodo ie še prijeli. Na praznik Marijinega Oznanjenja so dekleta igrale igro »Dve materi -. ki so zelo zadovoljile gledalce. Naša ob-(ina je začela gradili moderno sušilnico, kar bo nam v veliko korist, posebno vasem, ki bo jx> okoližkih hribih.
Studenec pri Serniei. Na Novem pri Ponikvah ju j)o dolgi in mučni bolezni umrl Alojzij Povhe v starosti 74 let. Bil je dober krščanski mož. Imel je lep pogreb. Pokoj njegovi duši, ostalim pa naiše iskieno sožalje. V krški bolnišnici je
Kruh je že danes opevan kod nekdaj. Saj je Sivljenje borba z« kruh, za obstanek.
Pa vendar. Čeprav je danes borba za kruh hujša in celo prisluženi kruhek silno tenko odrezan, vendar ljudje kruha ne spoštujejo dovolj.
Stari ljudje so vedeli, da ee je treba odkriti, če grež mimo žitnega polja. Se danes je ponekod navada, da prekrižajo hlebec, preden ga razre-žejo.
Majhnega eo me učili, da moram kruh poljubiti, če mi pade na tla. Tega se že vedno držim, čeprav se mi kdo zato smeje. Ne bi bilo greh, če bi to navado opustil, pa jo držim, ker sem tako obljubil.
Pri sosedu sem dobil nekoč kos kruha, pa sem ga zabrisal v grmovje, ker ga nisem mogel pojesli. Od tedaj mi je nekaj očitalo, da mi bo kruha manjkalo, pa sem sklenil, da ga bom odslej vsakokrat poljubil, če mi bo padel na tla.
In kako navnajo s kruhom nekateri? Videl nem otroke, kako so zakopavali kruh na "vrtu, ker ni bi! z maslom namazan. Žalosten sem jih
Kruh je dar božji
bil, pa sem žel naprej in videl berača, ki je iz smeti vzdignil košček kruha in mi ga kazal, rekoč, da bo Se »I»bo na svetu, ker otroci ne znajo več ceniti božjega daru.
Matere, pazite malo, kaj delajo vaši otroci s kruhom. Ali ga vselej pojedo? Naučile jih, da bodo kruh cenili. Za vsak koSček naj posebej prosijo in lepo »Bohka« naj napravijo, potem jim ga šele izročite.
Ne tako kot napravijo nekatere matere: »Na, tukaj imaš ko3, pa se zgubi, da ne bofi napote delal I«
Ce tako odpravljen otrok ne bo mogel kruha pojesti, da bo gotovo vrgel prod.
Tudi za take matere vem, bi dajo otrokom nalašč velike kose. da se gredo k sosedu bahat, koliko kruha Imajo. In če potem pride s sosedovimi otroki do spora, ae kar s kruhom obme-tujejo.
Kar malo pomislimo, koliko je danes ljudi, ki kruha nimajo in pa to, da ne vemo, kakšna bo naša bodočnost! — Hlater.
umrla Alojzija Mrgole lz Ponikve. Sele preteklo jesen se je poročila v vas Rogačice, v župniji Kkocjan. Svetila ji večna luči V zadnjem »Domoljubu« smo brali, da imajo na Raki kokoši, ki nesejo nenavadno debela jajca. Pri nas imamo pa kokoš, ki je tri tedne zdržala brez hrane in votle, zametana pod slamo. Po so jo našli in ji dali hrano, se je kmalu popravite. Močna sorta.
St. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo, dne 26. marca je bil v društveni dvorani občni zbor živinorejsko zadruge. Predsednik Franc Vide je otvoril občni zbor in pozdravil kmetijskega re!e-renta Skaberneta iz Krškega in mlekarskega nadzornika Erčula Iz Ljubljane. Kmetijski referent Skaberne in mlekarski nadzornik Erčula sta v daljših govorih poudarjala važnost živinoreje za naše ljudi in naše kraje. Po govorih se je razvil živahen razovor. Podobnih predavanj še želimo.
Raka pri Krškem. Na božjo njivo se je preselil Leopold Zorko iz Cirja. Na Površju pa je umrla vdova Antonija Hostar. Večni pokoj I — Hripa nas »lasa« na vse prefege. K marsikomu je prišla ta nezaželjenka v geste. So pa hiše, kjer jih je kar po vrsti položila v posteljo. Upajmo
pa, da bo skoraj zopet prešla. — Zaradi skromnega pridelka otave v prošli jeseni, sedaj že marsikje primanjkuje krme, ter bi si želeli že skorajšnje košnje, kar se pa še nič kaj ne obeta.
Nova Štifta. — Pred sv. Jožefom smo imeli fantje duhovne vaje, katere je vodil g. gvardian iz Celja. Okrog 70 fantov se je udeleževalo duhovnih vaj, prav lepo žtevilo za našo župnijo, a vendar veliko premalo. Mnogo fantov ni hotelo prihajali k duhovnim vajam, mislijo menda, da jim ni treba verske obnove in resničnega verskega življenja. Sklep duhovnih vaj je bil na praznik sv Jožefa in fantje eo tsn dan pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Bog daj, da bi duhovne vaje rodile mnogo dobrega sadu.
Hotii pri Litiji. Nedavno se je vršil sestanek v Gasilskem domu, na katerem so obravnavali, kako doseči, da bi se zgradil most čez Savo v Kresnicah. Poudarjalo se je, da bodo posamezniki težko veliko prispevali, ker je prebivalstvo po večini siromašno. Potrebno bi bilo, da bi se za most zavzele občine: Litija. Vače, Kresnice, Moravče, ker bi most tem občinam najbolj koristil. Ce bi se most gradil bo gotovo tudi ba-
i!olgo moledoval, lako dolgo se skliceval na svoje bratstvo z Volodijovsklm, tako dolgo jioklekoval, da je pristala na to, da bo še naprej pri njem prebivala. Sklenjeno je bilo samo, da ostane tudi sospod Zagloba še nekaj časa; s svojim ugledom in starostjo naj bi zaščitil ženske pred hudobnimi ,iziki. On je rad pristal na to, ker se je neizmerno navezal na »liajdučka«; poleg tega pa je začel snovali nike načrte in ti so na vsak način zahtevali njegovo prisotnost. Dekleti sta bili obe veseli in Basa je takoj odkrito stopila na Ketlln-govo slran.
'Danes itak ne odidemo,« je rekla obotavljajoči se gospe stotnikovi, »pozneje pa, naj bo en »ara dan ali pa dvajset, je brez pomena.«
Ketling ji je ugajal prav tako kakor Kržiši, "1 je ugajal vsem ženskam; poleg tega nI Baša Jikoli doslej videla inozemskega kavalirja razen faslnikov tujezemske pehote; a to so bili ljudje ™|ega tina (Sarže) fn dosti preprosti. Zato je "» okoli njega, potresala a čopom, razpirala nos-j»fe In si ga ogledovala z otroško radovednostjo ako Viharno, da jo je zato gospa Makoviecka po-«nem pokarala. Toda kljub ukoru ga ni nehala motriti, kakor bi hotela oceniti njegovo vojaško rednost, naposled pa je začela o njem izpraševati dospoda Zaglobo:
>AH je to velik vojak?« je potihem vprašala
arega Slahčiča.
Im .ko' da znamenitejši biti ne more. Vidiš, i'J" neizmerno izkušenost, ker je od štirinajstega t ™ s.voiega življenja služil proti upornim Angle-i" m s.e ^al prave vere. To je plemič viso-
"judnosti.
rodu, kar lahko spoznaš tudi po njegovi
»Ali
5! Ba' R°sPod, videl v ognju?« bo- 'tisočkrat! Stal ti bo, pa se Sc namršil ne i,' . I" včasih potreplje po vratu, zraven pa
P^avljen govoriti o ljubezni.« Kaj?« Je m<Mia ,akrat raznravljatl o ljubezni?
»Moda Je, storiti vse, s čimer pokažeš, da krogle preziraš.«
»No, in naravnost naprej, v dvoboju, ali Je prav tako velik?«
>!)&, dsršen je, ni kaj reči!« »A gospodu Mihaelu, ali bi vzdržal?« »A, Mihaelu ne bi vzdržal!« »Ha,« je zaklicala Baša z radostnim ponosom, »vedela sem, da ne vzdrži! Takoj sem Bi mislila, da ne vzdrži!«
In začela je ploskati z rokami, »Torej tudi pri Mihaelu si nasprotuješ?« je vprašal Zagloba.
Baša je potresla s čopom in umolknila; žele čez čas se ji je tih vzdih izvil iz prsi.
»E, kaj tisto! Vesela sem, ker je naši« »Toda to si zapomni in zapiši za ušesa, haj-duček,« je rekel Zagloba, »da če je na bojišču težko najti boljšega, nego je Ketling, je pa on ie bolj perieulosue (nevaren) za ženske; zaradi njegove lepote so trapasto vanj zaljubljene. To ti je imeniten praktik tudi v amorih.«"
»Povej to, gospod, Kržiši, zakaj meni niso amori v glavi,« je rekla Baša in obmivši se k Drohojovski je načela klicati: »Kržiša, Kržiša! Na besedo samč!«
»Tukaj sem!« je rekla gospodična Droho-
jovska.	. ,	...
»Gospod Zagloba pravi, da nobena gospodična ne pogleda Ketlinga, ne da bi se takoj vanj zaljubila. Jaz sem si ga ogledala že od vseh strani in mi ni menda nič, a ti, ali že kaj čutiš?« »Baška, Baška!« jo rekla očitajoče Kržiša. »Prikupil pa se ti je, kaj?« »Daj mirt Bodi dostojna! Moja Baša, ne govori kar tja v en dan, ko se ravno gospod Ketling bliža.«	,, ,
In res, Kržiša Se ni utegnila sesti, ko se je Ketling približal in vpraSal:
a« v ljubezni, ljubezenskih spletkah.
»Ali se smem priključiti družbi?«
»Lepo prosim,« je odgovorila Jeziorkovska.
»Torej ie bolj sinelo vprašam, o čem je bil razgovor?«
»O amorih!« je kriknila Baša brez pomisleka.
Ketling je sždel h Kržiši. Za trenutek so umolknili, zakaj Kržiša, ki se je v vsakem položaju navadno hitro znašla in se je znala krotiti, je postala nekako čudno plaha vpričo tega kavalirja. Zato je on prvi vprašal:
»Ali je bilo res posvetovanje o tako ljubkem predmetu?«
»Res!« je odgovorila polglasno gospodična Drohojovska.
»Neizmerno bi bil vesel, ko bi slišal tvoje mnenje, gospodična!«
»Oprosti, gospod, zakaj primanjkuje mi prav tako poguma kakor domiselnosti; zato tudi mislim, da bi mar jaz mogla od gospoda slišati kaj novega!«
»Kržiša ima prav!« Je pripomnil Zagloba. »Poslušajmol«
»Vprašaj, gospa,« Je odgovoril Ketling.
In dvignivši nekoliko svoje oči se je zamislil; nato pa je začel kakor sam sebi govoriti, čeprav ni bilo vprašanja:
»Ljubezen je težka nesreča, ker po njej postane svobodni človek nesvoboden. Prav kakor z lokom ustreljen ptič pade k lovčevim nogam, take tudi od ljubezni premagan človek nima več moči, da bi odletel od ljubljenih nog...
Ljubezen je pobabljenje, ker človek, kakor bi bil slep, razen predmeta svoje ljubezni ničesar ne vidi...
Ljubezn Je žalost, zakaj kdaj ae prelije ve? solz, kdaj se več vzdihov iivije iz prsi? Kdor se preda ljubezni, temu niso več mar ne obleke ne lovi; samo sedel bi, si objemal % rokami kolena, poln otožnega hrepenenja, kakor človek, ki ie izgubil dragega svojca ...
(Dalj«.)
C*
novi na priskočila na pomoč. Tndii država naji bi k tei stvari prispevala, saj redo loko i um davki v Belgrad Občina Litija bo dobila velik. teden moke, zato tisti, ki jo seaa n.s.e dob^ se potrudite, da jo bos e sedaj dobiL -^Pozabite na nagradno žrebanje, ki ga l>o imel »Staven«« 39 aprila. Zalo ne odlašajte, ampak ga takoj naročite, ker je 300 bogatih nagrad.
St Andraž pri Velenju. Od vsepovsod beremo poročila o živahnem gibanju naših mladinskih organizacij, osobito fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Veseli smo lakih poročil in to tembolj, ker dajejo pobudo drugim, manj delavnim Posebno zadnje dni je bilo polno poročil o raznih akademijah ter nastopih. - Da pa ne ho kdo morda mislil, da smo pri nas v tem oziru kar mirni, naj bo na tem mestu povedano, da so se tudi tukajšnji fantje že pred nekaj meseci združili v svojem fantovskem odseku ter se živahno gibljejo. Upati je. da naš odsek ne bo med zadnjimi v savinjskem okrožju. Zaostali pa tudi Iliso bolela dekleta zato so si ustanovila dekliški krožek. Dasi še pravila nimajo potrjena, jih to nič ng ovira, da ne bi prihajala k rednim sestankom. Seveda naša mladina takih nastopov, ki se vršijo drugod, zaenkrat še ni zmožna, vendar bo sčasoma vse šlo, saj poguma in dobre volje ji ne manjka — Kakor slišimo, bo v kratkem ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze, katere pravila so že potrjena Naši kmetje stavijo v njo mnogo upanja; sai danes že Kmečka zveza predstavlja ogromno moč pred zunanjim svetom.
Vuojagomila v Prekmurju. Pri nas smo imeli v dveh mesecih kar 3 požare. Ljudje se s strahom sprašujejo, kaj bo, če ne bo konec jki/^irov. Veleposestnik Hartner iz Murske Sobote ima pri nas 100 oralov gozda, katerega so v nekaj letih pojjolnoma izsekali. Ce človek pogleda na mladi gozd. ki je popolnoma uničen, postane žalosten. Zemljo sedai razprodaja, in sicer jo kupujejo posestniki iz Boginje in Ivancev in jo spreminjajo deloma v njive in travnike, deloma pa v vinograde.
Trzin. Visoko starost 90 let je dočakala daleč na okrog poznana Ana Sila, bivša dolgoletna gostilničarka ugledne gostilne pri Matijasu v Trzinu. — Poštena slovenska žena, ki je potrebne vedno rada podpirala, je pred 10 leti vdovela in preživlja sedaj v miru jesen svojega življenja na svojem domu, kjer ji 6treže z /Vso ljubeznijo do bližnjega usmiljenka iz družbe sv. Vincencija, sestra Jožefa. — Ker je starki vid piecei oslabel, ji mora vsak dan sestra Jožefa brati »Slovenca« in »Domoljuba« ter druge liste. — Težko ji je le, ker sta ji tudi nogi odpovedali, tako da ne more več zahajati v cerkev, kakor je bila vedno vajena. Kljub temu pa redno opravlja svoje verske dolžnosti ob priliki večkratnih obiskov domačega župnika in samostanskih gospodov iz bližnjih Grobelj.
—	V verskem oziru je starka Ana lep vzgled svoji okolici. — Bog jo živi še mnogo leti
Bogojina v Prekmurju. Fantovski odsek je imel tridnevne duhovne vaje in so bile kar dobro obiskane Fantovski odsek se prav pridno pripravlja za veliki tabor v Mariboru. Spomladi bomo popravljali Prosvetni dom, potrebni material imamo že pripravljen. Prosvetno društvo je dobilo od »Urberijanskega društva? 2000 din podpore. Tretjeredniki so imeli duhovne vaje in je pristopilo 32 novih članov.
Sv. Križ pri Litiji. Dne 6. marca je bil ustanovni občni zbor dekliškega krožka. Zanimanje za prosv. delo je med našimi dekleti veliko, kajti
takoj se je prijavilo 28. članic. — Na Marijin praznik 25. marca so priredila dekleta našim materam v časi »Materinski dan«. Biser te proslave ie bila verska žaloigra v 5 dejanjih: »Veslalka«.
—	Praznik sv. Jožefa je bil pri nas društveni praznik. Vsi mladci in člani F. O. in D. K — 60 po šjevilu so prišli v sprevodu v cerkev k skupni služb: božji in med sv. mašo vsi pristopili k sv obhajilu. Lepo je bilo pogledat lepo postrojene vrste naše mladine v cerkvi pri Bogu, odkoder naj črpajo moči za nadaljnje delo v katol. prosveti.
Vojnik pri Celju. V nedeljo, 19. marca je ob lepi udeležbi potekel občni zbor tukajšnje kra-levne Kmečke zveze. Iz poročila odbora je razvidno. da šteje edinica 359 članov. Glavni uspeh pre-eklega poslovnega leta je bil mogočen kmečki tabor v Vojniku lani 26. maja. Glavnemu odboru ie krajevni odbV stavil predloge: radi spremembe lovskega zakona, povišmje cen mleku, radi zni-zama oz. odprave prenosne takse, radi trošarine na vino, katero kupuje kmet za lastno uporabo,
din1 Je Z?ši'lV.td; Bla«a'na izkazuie 3709.50
"°hodkov in 3.465 din izdatkov, V okviru kra-
jevne Kmečke zveze deluja I« poldrugo leto Ml dinska kmečka zveza, ki si je lansko leto nab nov prapor. Njena blagajna izkazuje t 197 ■sn*!! prometa, Članov šteje 66. Nekaj članov se ud t žuje tudi od vodstva predpisanih tekem pi " ročilu odbora je bil izvoljen z malimi sprem ^ bami stari odbor z Jurijem Vrečkom na čelu T* nam jamči za nadaljnjo uspešno delo. Saj i« k j* vojniška edinica svojčaa med najdejavnejšimi celi Zvezi.	v
Zidančkova mama v V! r m asih
.. N'a praznik Mari. jmega Oznanjenja j. praznovala v krogu svojih domačih 80 let nico, pa tudi svoj Rod iutančkova mama -H r i b e r n i k Marij,
izVirmaš priftk.Lokil
Zidančkova hiša spaila med najbolj znane do-move na ravnini o<i Loke do Kranja ter je bil njen pokojni mož prava slovenska korenina, ki je vsako nedeljo Sel v Uko k maši v narodni noši. Na njegovem dvorišču so bile vse gasilske vese^ lice in tudi virmaški Oasilski dom sloji na svetu ki ga je on daroval Kmetijski družbi. Zidančkova mati je prava slovenska mati. ki je vse svoje otroke vzgojila v lepem katoliškem duhu. Hčerka ima znano gostilno »Pri Katrck v Ljubljani (Kožna dolina). »Domoljub« ji čestita k jubileju.
.Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Pretekli leden smo spremili k večnemu počitku p. d. »Lampovo mater« Marijo P r i te r ž n i k o v o iz Sj>. Podgorja. Pokojnica je bila vzorna katoliška mati in gospodinja. »Domoljuba« imajo pri hiši že nad tO let in ga je tudi ona prav rada prebirala. Ostala mu je zvesta, četudi so prišli nad hišo že časi, ko je bilo komaj za sol. Dalj ča«a je že bolehala in ko so položili vgrob pred dvema letoma njenega moža Antona, je tudi ona tožila, da ne bo več dolgo. Svoja dva olroka je vzgojila v pravem krščanskem duhu. Naj ji sveti večna luč' Preostali žalujoči hčeri in sinu pa naše iskreno sožalji:! -Naša društva, ki so tudi pozimi kazala neumorno delavnost, zopet tekmujejo s predstavami na našem skromnem odru. Dne 28. marca je priredilo prosvetno društvo oziroma dekliški krožek kar najlepšo proslavo materinskega dne. Simbolične vaje članic, gojenje in mladenke — vse je učinkovalo v pohvalno priznanje občinstva. Tuli lepa igra >Lurška pastirica« je bila podana nadvse lepo. — Prihodnjo nedeljo, dne 2. aprila (cvetna nedelja), priredi tukajšnje društvo »Rdečega križat komedijo »Navadni človek«. Ker je čisti dobiček igre namenjen za nabavo novih postelj in posteljne oprave našim občinskim ubožcem, ki žive v obupnih razmerah, ste vsi, ki imate srce za le revčke, vljudno vabljeni!
Velike Lašče. Dne 25. marca so pokopali vrlega gospodarja Antona P u c 1 j a iz vasi Velike Sle-vice. Pokojnik je bil dolgoletni član Posojilnega in kmetijskega društva v Velikih Laščah. Spoštovanje ljudstva, zlasti pa pogret), sta jasno pokazala, kako je ljudstvo cenilo jiokojnika in kako je bi! priljubljen. Pokojnik je bil vse življenje globoko veren in božje usmiljenje mu je dovolilo, <la je dočakal 84 let. Ljubezen do Matere božje, ljubezen do rodne grude, ti dve najlepši lastnosti krščanskega človeka, sta ga spremljali po vseh poteh pri delu, pri hudi uri, pri učenju in pri molitvi. Ni 'mi bilo prizanešeno v življenju: žena mu je umrla v najlepših letih, sin mu je izginil na galiških bojnih planjavah, ostala mu je le hčerka, ki sedaj pridno vodi in obdeluje lepo ohranjeno posestvo. Pokojnik je bil človek naše misli, nušega pristnega značaja, vsa leta, odkar je bil gospodar in odkar »Domoljubi: izhaja, tudi 11 a e naročnik, prav tako naročnik »Bogoljuba«, vedno zvest član Mohorjeve družbe. Odšel je po plačilo k Onemu, ki 11111 1» tako zvesto in globoko vse življenje služil.
Tržišče. Fantovski odsek priredi v nedeljo, dne 2. aprila ob S popoldne v prosvetni dvorani igro ?Pov sovjetsko zvezdo«. — Pretekli teden se je pojavila v naši fari čedno oblečena ženska srednjih let, ki želi samo z delom jezika priti ao denarja in se izdaja kot služkinja v župniščih alt sorodnica boljših ljudi, kot duhovnikov in drugi« imovitejših oseb. Ko pride v hišo se predstavi kot dobro poznana s to ali ono ugledno osebo ter da potuje k nji, s prošnjo, da bi posodili par dinarjev za vožnjo z vlakom češ, da ji ravno
ZDRAVJE
i
e pomočjo zdravilnih svojster rasilin s uporabo »HERSAN ČAJA«, mešanice posebnih idravilnih rastlin po navodilu dr. R. W, Pearsona, glavnega sdramika r Bengaiiji (Angl. Indija).
Dolgoletna skušnja potrjuje vrednost »BERSAN ČAJA«, in sicer % nedvomnim uspehom pri boleinih: poapnenja žil, krvnega obtoka, tenskih boleznih, bolečinah menstruacije {mesefno perilo), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah i Jelodcn, laatrupljenju, zaprtosti, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih. pri splošnem in prehitrem debeljenju in proti »gagi. »BEKSAN ČAJ« se dobi t vseh apotekah.
Zahtevajte brezplačni vzorce. »RADIOSAN«, ZAGBEB, Dukljaninova 1.
Ko t. S. St 10834-35.
v NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIR!	CTfii ll#t
V	NAJBOLJŠI KAKOVOST? \ J ||| Mil IN PO^NAJNSŽJiH CENAH J I rlLUH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
CENIK ZASTONJ
toliko manjka. Ko uvidi da ji bo prošnja uslišana takoj naraste s svojo prošnjo od par dinarjev na 10 ln 30. Izdaje ee kot najbolj poštena vrnilka posojenega zneska, kar jih svet premore, a vendar »e s tem občinstvo opozarja naj nikar ne naseda takim sleparicam, ki Bogu čas kradejo in ljudi ikubi jo.
Mekinje. Podobno, kakor v marcu leta 1920, se je tudi letos hripa razširila po vsej župniji, le da v še večjem obsegu in je komaj kateri hiši docela prizanesla. Zahtevala pa Je tudi eno smrtno žrtev, namreč 5i-letnega samskega poeestnika na Brezjah Valentina Lukana p. d. Martinovca, Ta ne je — že nekoliko bolan — udeležil 18. marca pofjreha 80-letnega sovašfana Jakoba Urlia; nato te je pri njem naplo razvila pljučnica, ki mu je i i dneh vzela življenje. Pokojni je bil prav poStcn in splošno priljubljen fant. Naj počiva v miru I Velja pa za vse tale nauk: pri hripi se je treba prav posebno varovati prehlanjenja, neprevidnost pri tem se lahko plafm s smrtjo!
Studenec pri Sevnici. Ono nedeljo so Članice gospodinjskega tečaja priredile fgro »Prisegam«. Ljudje so bili z igro zelo zadovoljni. Na praznik Iv. Jožefa je bil zaključek gospodinjskega tečaja. Peklela so za zaključek napravila razstavo in po-iizale. kaj no se v tečaju naučile. Ljnrtje m z Mnimanjem ogledovali posamezne izdelke, posebno one iz kuharske umetnosti. Naj bi tečaj rodil »bilo bogatega blagoslova. NaAi Rasilci se prav pridno pripravljajo za gasilski kongres. Vadijo vaje in pravi o, da nočejo biti ravno zadnji.
Celjski okraj. Pri kmetijstvu moramo v najem okraju zaznamovali ief>o napredovanje. V Dramljah so imeli v dneh 25. in 20. marca vin-»Ki sejem. V Sv. Pavlu pri Preboldu M> se po-tennnali za cepljenje deheloplodnegn kostanja. -V Petrovfah pa nameravajo zgraditi moderno »»dno sušilnico, — Sejmi v celjskem okraju f>odo: Dramljah' pt''ek T Bras'ovčah, 3. aprila pa v
St. Oolard. Dekliška Marijina družba v Sent uotardu je uprizorila na Marijin praznik v pro-| 0 materinskega dne žaloigro »Veslalko«. Igro Wmo ponovili na Belo nedeljo, dne 10. aprila t. I.,
Mi,?POl'lne v eerkveni dvorani v St, Gotardu.
Mlekarska zadruga je priredila poučna predajala o zadružnem mlekarstvu v Čemšeniku in Blagovici. Udeležba je bila številna in izvajanja govornika so vsi odobravali.
n. e I1' Cerkveni pevski zbor v Dobu uprizori »» cvetno nedeljo, 2. aprila ,ob 3 popoldne v Dru-■ivenein domu v Dobu romantično Lavtižarjevo •pevoipro v treh dejanjih »Darinka«. Prijatelji le-
Petja in poštene zabave, od blizu in daleč — "jurlno vabljeni!
. ?lruf?e n« Dolenjskem. Postni čas nam je pri-
cl veliko duhovna obnovo. Živimo v samih 6pre-I :min v Marijine družbe. Na kvaterno nedeljo po-r?Kme je »topilo 43 otrok v Marijin vrtec, nasledil nedeljQ je 20 deklet molilo poevečenje pri Bed rmu V .deMiisk° Marijino družbo, sredpostno hudo*'" Pa 15 fantov našlo varno zavetje pred dmib t eve'a	zastavo fantovske Marijine
i:. ®e može bodo sprejemali v moško Mari-'M	j80 nara obljubili g. župnik. Prav za-
lem, ' du!lovna dobrota za faro, ki se tako li» V'""?7''11 obenem "a kongres Kristusa Kra-Pri ( " p,°.Kaže svojo vdanost in hvaležnost in se kom«' bla,^em Kralju njihovih src enkrat za ve-«o d. jI86®1'1' hoie * »rečni večnosti. — Prosvet-»etei	bo 0 velik> razveselilo z lepo
01Sro- kakor slišimo. — Tamburaški zbor lan-
Razšli smo se v trdnem prepričanju, da je vo3« stva naše politike v trdnih rokah ter ee moramo pač smejati lažem in željam naših nasprotnikov, ki jih trosijo okoli zato, ker jih šc vedno boli sramoten poraz, ki so ga doživeli.
Cerklje pri Kronju. V nedeljo 2. aprila ob 3 popoldne bomo v dvorani Ljudskega doma videli film »Mladinski tabor« in pa »Jegličev pogreb«* Prav v obilnem številu napolnimo dvorano, kezi nam bodo znova stopil pred oči veličastni in nepa-i zabili prizori, ki smo jih doživeli v Ljubljani. -—« Zadnje dni pri nas precej razsaja influenca «tt hripa Kar precej jih je, ki se pritožujejo, da jih' je ta bolezen bolj ali manj pograbila. Tudi smrt je s svojo koščeno roko te dni večkrat segla med nas. V Zalogu je umrla Plevel Marija, stara 60 let* V Češnjevku je umrl posestnik Jenko Jože v sta« rosti 45 let. V Poženku se je preselila v večnost 77-letna Zupin Marija. V Cerkljah pa jc za večno zatisnila oči Stenovec Marija v 77 letu življenja. Naj v miru počivajo. — Seveda tudi nam ni prii zanesla huda sapa, ki je' zadnje dni divjata in na*« redila na nekaterih strehah precej škode, -r- Opo* zoriti vas moramo, da potekajo zadnji dnevi za naročitev Mohorjevih knjig, katere morajo biti V vsaki slovenski hiši. Zatorej kdor jih še ni naro* čil, naj «e a tem namenom v kratkem zglasi * župnišču. — Na cvetni petek bo pri nas običajni živinski in kramarski sejem, ki je ponavadi izmc<l vseh štirih v letu še najbolj obiskan. — V {etr*
lovskega odseka se pridno vadi. Pri voščilnih nastopih nabrani denar hranijo tamburaši za nabavo telovadne obleke in fantovskih krojev. Kar pohvaliti jih moramo pri tej vnemi in požrtvovalnosti. — Hvaležno zapišemo vest, da je gospodična Marija Klun, doma iz Raplovega in ki se sedaj na-baj v Ameriki, sama kupila za našo župno cerkev kip sv. Ane, ki krasi glavni oltar.
Blagovica. Število naročnikov ae je leto« povečalo, zato smo nestrpno in polno upanja pričakovali »Domoljubovih« nagrad, pa čakali smo zastonj, Morda bomo prihodnje leto bolj srečni. — Novo leto smo dobra pričeli Dozdaj smo imeli že S rojstev, med njimi kar dva para dvojčkov. Kakor da bi bila temu nevoščljiva, je tudi smrt zamahnila krepko s svojo koso in pokosila letos že šest fa-rsnov. V februarju smo pokopali dve vzorni ženi Jožefo Bevc (Dcrnovšcoj iz Zg. Lok in Marijo Kra-šovec (Kopitarco) iz Jelše. Kar v enem tednu ju je zmanjkalo. Obe sta bili članici ženske Marijine družbe in zvesti naročnici »Domoljuba«. Zato sta imeli veliko pogrebcev na svoji zadnji poti. Pogrešali ju bomo, ker sla z vzornim kršč. življenjem svetili drugim in bili velikodušni dobrotnici cerkve. Bog naj jima obilno poplača za vse izkazane dobrote. Umrlim večni pokojl
Dolenjske Benetk«. Na preznik 25. marca smo imeLi zopet v svoji »redi našega okrajnega poslanca in ministra dr. Miha Kreka, ki nam je obrazložil naš pester in zanimiv politični položaj.
»DOMOLJUB?, dne 29. marca lt»3u._
Štev. ig.
tek 30- marea ob S isv«č«f P-*-?1™ r s>1'i okrajni iiv.nojdranuk f. B«t«ik « kraaa. K
predavaniu Prid * iua v*i:<™	,
Z*i»rw eb Savi. v Prapročak k umtSa ibscs Marija Jorotaa. velika dobroinica podrem«? f«!? Wv Bukovju. - Pri Sv. Urim pa [e po doteem iu hudem trpljenju tapusHla a»ia in otroke Marija >sih. vsema krščanska Jena. — Da bo grebena delavnost velika v tetoSnjem letu. s* » vid-, ker slasti na Selu ie raste ii ta! w novih Sr.s. -IVkUški krofe k ia koognrstc::« *»* prir<\v. a r,a ■raruik lepo akademijo. Prosvetno dnAv« M pripravi* n nedeljo lepo Shakes|»an»t» »Beneški tt»w«c Bral« »Domoljuba« tu aru$i. twi""te t oNskora dobro stvar'
Brcaj* T i*n<P	V** —	|
orsri ia p	M4rtai samskt poseslms v a- j
(f--a La&aa P d.	Bil je vedno ivest f
«i.a katoliške Cerkve iu	priljubila- j
počiva t miru'
Kresa.1«. Prro dete rs elektrifikacijo se K ; •pri sas	ie jesoni. Bita sU dva potrebe* j
sestaak*. Sedai se v okoiišk.S	ie po»Uv- i
jij« drogovi ia tupeliava. pri nas r-^ J* a; hita j iwbeaeia ixWa- V teku lirt-.e sato •..••rti r Kres- , r ,-ab k--.v?:-Vso naia'.}***!:* tate ki » je obssko- j - • "	pws i


is taatov. Predavalo pa je daratrtiev a rataii — v Jercš« je M so-
f.vxi - sk; teči', katerega 'e oV.skova!o !> deklet — Oro -sdrto jo Mi v Ribčab sestanek gtede Bsssti. ki bi se sgtadt! med \>r®ekee» is Velko dh?law»T v„ ki	vsak
caa ,Vj Savo ca deta. kar pa T pr.rrera v>>ie Tt^ ti imi«!«.
S»i*it pri Sv. Krila pri Uajt !r.t;" . v j»aro 4»« tiktai lVw Hera-.k. prisre^a v oN ?:-.•> rriastm pc; Lit; L K tac t; veirt m;, aa; K:fe:; o:vj~;šk; posia;«-
Pn;:.t.k Ka\v.ši<? promet i* l»rav £j«r(s» potekel Ob pel 9 »;atra; je knreU k> Srrt»W)Bi tema i fcir.sai ptvnei ia tžreštijro fjiv *a oeis Aoai te«.« v r-peo ce.-teT k sv.	is jkmp««a st. oi>&«: :'.&. Po
vvcav-:^ « .o »na	v te. kjer j? b« t
vk.i. i»\w-aai sTaitJosr-. .;-išve-. sesiir-i. Ood-ta o n ru	E««. eodrwisevi~■. k ira-
i.ia. Smolo t X\<srx'. sbetvm*. pcaiirarilr« :'•*. -.-O	ia N>t" . .ia n.t .
ks-.-iki » rašrtaii sjc. Bocs * :t sa.-.vi v hfjt Ia » readrav."« ^tM-t i. 5wstw«x.s *č ?.;<r. FVcffrSfa > 2ifW nit svecr ia i. ; Su:;; a t v * Mtofc-.i Se jcve.vx ts* tat. k; š? ot> s£txi^ ia se ff,;rJt # k lak si-;?c..v;; ti	rr+f-z".
iMfn	..i	i	0c L. ..: , -
.o irvraxa >;. 1.2 ; ' .i ra~e'a 'r rt>» c-.. v > -'it \ eeerra	sv-rt-t ska-
le« s. y jc.nka taKk\» «>SriisstTti. ia je U!a if.viia	rofetj. prtre<i_5eT jo t rsjtk«r
'3tv<rr>? iBf^eža. t 'IM jri	Xa r--!:" t Vt~	Ckaa-
iei .i o K'*	ie i' .-.* a	- e kv.e
! » Jbr..» irriivk f«M ?a * Ftam«. n? i-sšero »r.-hi j» časi..;' »» n so tvi fr. sV '•■t> jT-t -tjjršia paet-...-ac. I>fJ>ca Mi-, » i-a?>f so » tsz«i> :a» le-sa era 5.tranMs: ««2	j? -- a a-
r*špj re. ta. SasašL IriCii^ieaa	i ivzAit
šf*>a	trx&» an? t jr.račfCiK.
uui Laea^rra. Ki n»av>	O tfi
J	ijpuset Pr«enttw im-Sfrv t jh-.vai;
fi.i xvu sam iirtiiitwni z~i'<r, Ke- a> St.s •6" ue.-. st®? swa fcor t nttei.-.V» <.koit;xiM.t-t> ".• raa» pt	jvifcia".- n odra. V.>i3i»
<m. jč K- n '* bM — Ti T^ie-: 1 a»c.'a.
;--	-c^.i rv.^o,	• Ga.
k w	Xi<i-r%. JO }CT. S* asok.
»A. ifc u teeniett.
Iz tmšsh dtraHec
KriScii, ^ni^tka	': krik,.	t :.■'
- 1 w i Itaotr sa in^ Z ue a .•i J j>.--ya>jiaw u-siaa ap-j t fcrSt i« jjith. »Daiucai«-•	7rias«3» sNtsa. it fi i< fit/a tj :a
■» sanantro N«t »feucr ic jjca. auT-a-
t UM ak Sati XaJ SMtossit: 4»te«4 prsisi« ."f-u o. V«.k» sjts«» srn^tK > snaoni ses-ur i ? f »ii««;i jfimfta EK kar ie
aaatajaga Taixtin» «cl» tasta, so HB priiteBR.«. rmfc i« "NT- žs-tl-
i-e- >ft *	ji J .'smuko« jri-eJI ttad««^
t vem. Ker jo iara telo lepa. vabimo v« od blizu
13	m pri »ev. Mar v P.|j.
ima v t>eie',-> 2 aprila t. L «cj i- re-Jai letni iVr ob T ljusraj v dvorani prosvetne« -to-„a", običajnim dnevnim redom, rohticno poročilo ;w,taU po»hr.ca Miloš ^are m Pavel Mjš J. Udeieiba ia vso č:aae obveua.
i Viiaja t*ra. Xa cvetno cedoljo. i aprila 00 S popoMae priredi prosvetno Jra-tvo uro C-e- - : Igra je sova pisatelj .gTe je
Pr j.;e posIeJat. Ji vidite «:i3ov.t".ost ia pre^aajaršo prriS kr^tjasov. Prt.ate;,; re.-s.e igr^ vljudno vabljeni.
i Hftttja-$*a£ar. Ifriici Protvetaeia drai va •is Hrastia pri Kraa:'a bod» ' Saaturu pn Kra-o-a poaoviK iraaa »Podrti kril«. Ifra t* b-» * rit ki« wp*bom raijiraaa aa dosaecn odru. la.a cpaasa da bomo 1 c-» t»dove'.-.U tudi Saacur aa« ta uaiois-* okoličan«. Za ta ea cveta® to ie l a?rUa ob 3 popoldo« t»; t Jeacumki
Lrudiki iias?	......
Jmki Draaiatski odsek KPP upr.ior. v r.e-de .XX. i a prt .a ob S rvečer t Cerkreaeai don.j
dr. Vošnjakoro dramo v 5 dejanjih >I.pf,a y ( Ker je i^ra po svoji resni vsebini prav prim^ ti postni e^rf, vas vso najvljudneje vabimo
i St Vid aad Ljabljaaa. V nedeljo 2 ari 1 ob pol štinb popoldne bo v Ljudskem 'dolini C, gorinova igra »V času obi&kaojac. .So-i-. 1 i. raaov. Igia je rajets ir Jezusovega i ,•'•'„,' trpljenja. Islo igro t>o>io predstavlja!; iud- 'J veliki četrtek 6. aprila ob 8 zvečor. Pridite!
i Orkirsi k*ar«i in »PaMjoa« b» Na cvetno nedeljo, i aprila, ob S zvf-'..r -,rv|j irvajan vžupni cerkvi >Pasijonc Mal-ja in ne.
kaj postnih p<»smi novejie skladbe. — __JaliSko
društvo >Aljaže priredi na cvetno nedeljo popo|. dne ot> Itirih ta šolsko mladino, zvee-r ob 8 d.Miiačino, v nedeljo, 2. aprila ob 3 popoldne pj ra okoličane in ponovi na Veliki 6r'rt-k o>.. S zve. čer pasijoosko igro »Kristus Kraljt v jš olikah, lira bo neprekinjena. Zveze z vlaki ugodre. tdso. ličant morejo naročiti vstopnice pisci»no pri dru-
St Jurij pri Grosupljem. N'azn.anjaa>o cenje-nemu občinstvu, da bo v sobota, da« L aprila, fc«;nski in kramarski sejem.
IVfali
Vsaka dr»aa vrstica ab a« orost« v« a za eokrat fta 5. .Naročniki »Domoljiuba« piaU;« nas pofcvi -a ako kupu «« kaset' potrobfiia« ab proda-a 10 svo»« pndafet a£ i««» poslov orsroma abrtaiki "po« jčaio» afi ttme« a *arot>e.	Priitojbtaa 1» mal* ojIm® te plača;.« saprej.
Zi vuks šruiira
TT^s .it. a. fJKto« r-.-^ii?	^er-.:?
s1	t . ■ e
lifr.t. Sv Fetra c. i*.
S.ft* kijt
«flčtUz-.
K: "	Str^iisee ;
Krar..: a.
Zi&Bffbi mm
-j., ic e ?«: ? f.-?. tek>xt: fa
i i. C £ ^ •-?. G	'2.L
int CA-ctU rr<r
^'•"fdtL jr-.-.f-^ri >r sa-r. •:•- -1 *	: ...a
m fist
r-i-f tii jrjt?-: .f?-trdili Frma -i. s s. ▼ T •T-i^r-a - Dta-?'i Kt
Viski - ros
*»fc3W »tU" sa»-
- ri^i.: e : A - » & KaSVr
«
sa iii .ttu
f :..	f f...; ri
aa tj.-I.-,-
.1 i- 11.; 1
Vw» št ni;«")«
HITU't »CIO n;.— riMk
« —f m3r«i 5 c Ka-.i«L-t
KigBpm
"»ko n»h.»
at^Ti^ f-u—t:
*it »ja= B&eSs
S ® h n. 6 ' f^r-
afirta. ti^ja
Psisr. gizAirji!
1Č '. uj	r»A;:
ia	:-r:-i;e
iJtk-.T s^ltir^ tr-ilJir-.".?.
c«?.."-« P«®* t a £1 tr. c>:; ." . e itssasi
kjvai.	si Lci^a.
icive-r«. t— * Fr. Sta^Ut,
&3<sj<3tfriet*
Krtiia^i iita^rii
V; Sitr-hi. ▼ i-; >
<Lf. r:. S iti'. : -r t	rl
»T^r-miZ^-^Sitt g-M i.tev. Hi>
Briisa ^is^iiJu
3-t—W ijr te-iičtCTk k-A-St Tr?; tk.
lr.9f(L22. najrai^ii ▼ Tj-IV tr^jcpn/
idLT*^ 'S,	T^ii f
fcoh^SF-c.
-t 7*:	£J. :	;
A.-T3G	> r-i t-~.;c
Km«
•?«f'f.I-TL T
3£"2*.iJUHL --T
*
Klim
tonrus. -» -?.*.;->nfiY<3kC&&u.
SPIl »s
Ife. ž&j-s^r« Lajita.
Prsdat ptmi strij
T kit. v d:'ore-m stanja.. K upira	ra ce-
cevi ^r I rane	cem^n-
:»r. SL>o&£« p La-korka
Kilej^i
ra	reailv <5?-
p>rc«-iarrL. V rvec
K : rar;« St- 3T,
D>..; h*-*»"a 5rl L.; 2 i-" ;-ar4.
Hiifts N kwi®a
K a ^ra A •:■ vi-t, J -
Krasm te«
bite« - risMr.l -!«. oJ jrjtv d ; t-.« r. . L i — : 331	7" »t- —
Vrtaht. fc. V« :
Hitptt
Jsavi.	Sž .
A:.:.y ;	I>®-
5 T,
in 134
i-r^jTr^ca	jd
^ .3 t1 » D*issu: .. - ta t iS. rit
»li
sa.	Tra-
Viijir?! »L
Hši b. 3 nff pzia
Ki"
3*s-sm it. V-:•*•„
Hm 2
Wi*4U in tekli
xxx vsa	.ci
f jr*j?sv*tsL T :'cve it. K .'Ste ; r*. L;iS>-IjaaL
Hp
sa *"«a fcsr.- sa
C^fTuv« F ka D far!; e 41. 51. V. i rai
Vsik^s,
st-UScl «"S iftjta. v ,!aiM »'.'. tr«;. »eta. Iih>3 saat i.il »iJ Sij (i.Tt Za .«:...« t-ti.'«:: S f.a Y i-ias-fca-h, > —r M ;-ti rj-r.-n.	i-: -; .ia
lil
ii kisla
'.rt sa Itn	-Je!«
Jtrrr; • .t V. •:	? t1*
25* «ti. iu«	f k Vi-J 24.

t-fpsrrr^ra t ra.
Vari Al->i« tU.	i- 15.
Delrvvm.
Kit b'sa«
v t«7C:*Sa t! -
li kecai tetM«:*-—	J*
aa
-t*1
t't*

fes	j- a :*a ;
5- ssn«^^ 7*'- • :'J T A t -'.''7. S a-r^a-i.a it-j ;-
Dwa. itte" n
: [a n
aro
CJ
lat
n. ' • Tvc-ior f *
ji'.j* * 1 v i. ItU >t» « * '
Mi-
g/l 010 LJUBLJANA
Mriglc 30. marca: 18.40 Slovenščina za Slo-"0 01» stolelDici smrti Musorgskega. — teI"T' ?/ marca• ženska ura: Jedilnik za P*1'"'. ' Vel!ko noč; 18.40 francoščina; 19.50 "Lnut za gasilce; 20 Koncert; 21 Nastop DX,lei 'ke šole Srečka Koporca; 22.50 Kepe-predavanje; O letošnjem kongresu Kri-TaD Kralja v Ljubljani. — Sobota, 1. aprila: TL delopust; 1840 Pogovori s poslušalci; 10.50 Uda k prazniku; 20 0 zunanji politiki; 20.30 v žakiju vam prodamo. — Nedelja, 2. apr.: o« Verski govor; 10 Prenos cerkvene glasbe iz .ti„ire- 17 Kmetijska ura: Gospodarska navo-H l. in 'tržna poročila; 20.30 Koncert Radijskega orkestra. - Ponedeljek, 3. aprila: 18 Paberki iz
vsakdanjega
zdravstva: O srcu in žilah; t8.40 Me-
fPj„i slovstveni pregled; 19 50 Zanimivosti; 20 Rezervirano za prenos. — Torek, 4. april: 11 fc.kka ura: Mitja Ribičič: Pastir Drejčc, mladinca igra v trfh slikah; 18 Klavta golo; 18.40 Spoštovanje in dobrot® — pogoj pobožnosti; 20 Kon-cert pevskega zbora »Ljubljana«. — Sreda, dne h aprila: 18 Mladinska ura; 18.40 Naša narodna obramba na prelomu dvajsetletja; 20 Prenos it ljubljanskega opernega gledališča.
za površnike, obleke in dansske plašče nudi po nizkih cenah
OUafilnica za Slovenijo - Uutsliaia
T>i'»eva cesta 29 (hiša Gospodarske zveze)
>Ti, ali veš, da je Pe4er telo izveden v finančnih zadevah?«
»O, predobro vem. ?.c pol leta je, ko sem mu posodil sto dinarjev, pa se mi vsakokrat izogne, to bi me imel srečati.«
I	*
' Grapar je prišel domov, ko je že petelin pel: »Ti, Meta, tega petelina moraš pa-ok- čim prej taklsli-ok- saj poje ko gremo epat, namesto ta-irat, ko vstanemo.«
Zrn Vetllco noč
Vam nudimo skrajno znižane cene: srajce zelo trpežne ie od 14 din naprej spodnje hlače kratke » » 9 » » * .» dolge » » 12 » » bel« kontenina	» > 6 » »
brisalke zelo dolge	* » 6 » »
Velika izbira kravat, nogavic moških in damskih od najcenejših do najfinejših. Najnovejše dsmske Oglejte si izložbe in cene, kvaliteto preizkusite!
L Tomšič, tju&ltana, Sv. Petra c. 39

čepice.
Trgovec Stiskavnik je na vrata svoje prodajalne pritisni! kos papirja: »Zaradi ženitve Sre-
mitno zaprto, čez četrt ure 6e zopet vrnem.« *
Gospodinja: »Ampak, Katra, to je pa Ee od »lle, zdaj so stenice zašle celo v sliko mojega pokojnega moža.«
Katra: sNiS ne marajte, gospa, saj jih tdaj
aic več ne čuti.«
fpi||l| Oospodtaje. nev, ste, loslllnliarjl itd. Naročite knt ■ (bme* vzorce (nrezolnčuo) od bele in rujnve ™'?nlne raznih Mrin za nn-teljno namizno in telenuo Perilo pri tvr.lki Pavla Stransky, TrSIC. Vcduo zaloira tudi v bombažu m plesti. Direktna doba-
.	v«, točna postrežtia, amerne cene I
Zagovornik: »Sodni zbor naj upošteva tudi ™o!nost, da je obtoženec vzel le majhno vsoto listnico polno bankovcev pa je pustil v
Obtoženec (prične jokati). Predsednik: »Zakaj pa jokate?« Obtoženec: »Zato, ker nisem videl listnice.« 0
V naselbino črncev je prišel misijonar, tnan (j fivol1» prepričevalnih govorih. Domačin črnec, slav? 1BiiŽe postal duhovnik, ga je zbranim pred-rem ralie in sestre, srečen sem, da vam mo-bik» ,slavi!i tega gospoda, današnjega govorile m i- 'e ni«Sova koža bela, nssj vas to nič
iiiseH „ nje8°vo sr«o je črno kakor kateregakoli nas.«

mmmmsm
,/vrs/J / ■
I
Mati je mislila, da je Anicuiafr obleka
bela
- 'i
ii|||i§šl fli
•. dokler je ni primerjala z Bertino Radion belo obleko!
li tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno I Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeh pranja je odvisen od pralnega sredstva. Ce perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez primere belo -•- Radion belo.
Schkhtov
Ni čistejše beline od Žladicm beline
ScKichf- / r i \
ADI0N
M
ere sam!
ri
»POVOUIBC, iJM '-*-' M
St«
Kak! 6«sp*dmje, fi»ri
Nora trgovina t CH-.jr.ki ia rese; .-.ta abUtfate blagom. ~k»ter«a posrebujesa rf ivif ia laf: id 'vsakdan j.> poraba je oitor.^ i • f bližji /«]»t.en »»» >»• f'««* mika H ia L]--:'.i-i oj. ua. i.sr J«. pirje« tri1 Besi k«a:ea i«.	** 'io-* P*
5 d 3 a." Ui t-.) << -• 1. P « t*^^ S d 1 2.vS.-:<ie * <L3. »rubrik u obleke i»
pre.1 pason-e. uofrer	»i aj.Joijsi u
strani « d a. h i'? ' >.	j 11 d\a. ms-
I»'i4j v i;,.. »i3i«nca;fi M » « eviracajri ra lensie ia -hr.-š.te o t eie « ao
u	bcoiraJasti k:.' d«o;3« «
j) do *> d.a. «poL robci po t -J •>. Mflfe« rate p » d t. r«firai ostasAi od 5 d-= kooji. Ta tršo«'.!'-1 'e »a t«B prostora o-.pr.s Soeciie-ra-? ia cenejše u deuTao b'a?o rc«=» !jttb4ji~5E'» tT.-dkd F. L GORItAR- « to ie ajeao ime jamči za ogoden sak-p
Pri Oogalu na Jesenicah
Za VeJika velika izbira deejih in molkih oblek, srajc. h'až. no®«-.!. kiobakoT. Uokf itd. \ se <*>• ugoden -jijp. Priaeroča^ traoT* is krojaStro pri COGALC >A JESE5ICAH
m.
Za
pomladansko zdravljenje
zdravilni
u tišitv.* iS proti slabe prebav; pijte
Iritin mm lastil
Z bjšo a3wtoo eseoea Mostis a Lahko nakdo i saiitai stro ski pripravi ltborao. obstojno i a idraTodo ajačo pijahj. f ena 1 »ekt. M 130 litrov dia ST—. po pošti dia 35—. S atekleniei po pošti din 55"—. 3 siekieaife po polti dia 75 —.
,Pimm&A% žai
F.-1 br K
KaOgas&iB« Ia esperasl®
s« naučita lahko doma pismenim potom, ffniua i«lo nnki. Zahteva te prospekt in priložite irumko is odjovor' — Jenkavsa dajiisaa »ala. Ljabljssa. Kaafljev« 9 il 'preje ca Jesenicah).
¥ y * a k o bii« eDoaoijeba«!
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ LlUBLIANI
udnja z neomejeni« mast to«
um*h. nm^sm m& §
t lutai palači
obrestuje hranilne vloga
najugodneje
Nove in »tare rioge,
ki so v celoti vsak Čas izplačljive
obrestuje po	proti odpovedi po 5%
ZA DOBRO VOLJO
ŽELEZNINA
HL STUPiCA t Ljubljani
GosposTetska eesta 1
icna vedno v zalogi: stavbni mat«r|js|)
rrtoveljški cement, belonako i«-leio, Krešu, peatB. itorjo in dr. Palično i«)ezo. Irnu, i:nko»o [.oc.nSsno. bakreno, medno in dru.ro pločevino' Mreio in žico ta ograje. Peči in štedilnike. Okovi« 13 stavbe m f>f>h;;t>0. Črpalke za vodo in fnoiDim Cevi armature ta vodovod. Kor.opnene in guoj. ,a$te cevi. Kopalce kadi. kiozete. lijake, r4«tk« ta kanale Orodje za vse obrti. .Vere za les. Vow» dtiu« k^. 7.aae in verige »seb *r*t. Krrglij. ns vr». 'e-aa ia krožne iage. Tehtnice m uteži. Potj«4tt» •h« ctrol«: Slamoreiniee. nrilatilnice, gepije,mli. ne, in stiskalnice sa ftsdje, žitočutilmke. kosilnico >OeeriDg<, kultivaturje. p^Bemaltike. jerneni, nože za glaoiorerftice. Vii stroji so sarantirtuil Pluge in brane. Kotle za krmo in /tar.jekuhoi! Kuhinjsko posodo raznih vrst. Cebeitr-ke in 344. jarske potrebščine. Hai^treljiva, ben^a »«.1 ogenj topič« itd	"
Tovarniška zaloga >STKy8< krogijičn h leitjer.
Mnx*
domni proizvod, izdelek iaiti kot in®, letniki iti os<3 polo*ieo eeoejše izdetnjt
CSrtt Pmrft&l, £g pri i ic»!|9si
iOleioo jafr.sJro, Ceaiki breij,i»čao.
BISTER FLUSB
je za masažo pri raznih poškodbah nog i d kit. pri re»-matizmu ter pri težkem delti. B I S T E R prašek prepreči mnogotere konjake botecni. pa nadiibo
MLEKIN je sredstvo ia pomnožen,e nilska pri krav»h, ia preb«. vo en eelo ponu- j»oj«. Navodilo prikiem B;sier fiuid tuata steklenica Din 10-—, velika Din 16«. Bister praš«k uiroi Dia tO—. Mlekio iaii>i roali Dia 10"—, veliki Din lfi'—. PoMnma od s—10 Din.
***** totgcrija UiK.
Nadebudni fant je pr»i*l * mesto in stopi! » ptsa-rio. »Ali .e pn »aa nuyim>-'. t* n d-lejt člov eka, da prične -pri tleh ter »e povi;f* So na;-
»Pri ni« ae.t je dejal p£Kijetaik >Mi nimreJ vrUmo vo>in;ake «
MasroliBt »oflseBik®
II starega poke palica Kri-šJota (ter ooue spomeo ke/ f> aiiki eeni dobite dokler traja zaloga pri kaaiocseku KUMIOVAR FSAKiO peka^aUiče St, kjU, Ljabljiaa,
tr> ti? ix u -.-o oe-J-rs
Maribora. Sa. - t ^o laf^c
y na: >BiI	rj	'-*t to j
rw. ker ^ « ito dob«. vf-M t tuz.^.:'.
so aa ;>» dva ieti	e
*
H :ai cospodsr: >K» tvvi > ,jo»,x2 fa tepe* eatepiti u bk>>»
Plakat«: >Via gospa rtM» < Goipoklar Uiokkrrao): »O. « K <tAe b lopak.«
Ca i-.j r i" p»top«! po ulici Xmikrit s^ i« t.„»!«. da ar* pr««J nj:ai e-iea tjwr,b pr-korak in ko ei je dohitel, ?» .•»	udaril po rj.-ni. Oni se je obrnil :t
dr ;e iajn«l pre-1 poptHnoan aerran;m ilo->0pwtr.e. s;-s-: . sem. da i« moj pr: ateij Y ~ >Fj b: bil Smi.l Jeasu ae hi.ete Utc>: Clirjr na So: >To tdš js prav aič ae b-r .^d. kito b, eoi o® !i c .... *
' f	<0 enenaU s' ko otoka,
ma katerem soo^aii ramo «e trije s^radaai !ju Ije. < filB-ajsja je rpU oad njimi: >To je idaič. fOB.ui -e. ii rs: trije omrjete lakote^ to p« je »ea ijr tr.3!, k; itdasiii.oa dotar^T.c
Nekateri kraji države Teksas v Ameriki liani kot najbolj euhi n* svetu. Neki čd- ur j» prišel v takšno pokrajino ter nagovori', f tjenra in n egovega d*aj*et tet nega s na: »lreied« kol da dot-imo iei' — Stari farmar: >Tu-ti ™ent re zdi tako. Se toliko raradi nvene bi imel rw ■lei marveč iaradi »ina. ,ax sem dei le en<r« v:de!.<
Seka >ne.-gac je prigrmela t ri-v-: ^^ »e doideva. da prodajale meso bolnih i-vdii.f Me«sr: vse kaj drugega.? >>>:ga: >Kj.i? Je li to mogoče'?« Mesar: »Seveda je. meso. katero prodajam* je mrtvo.«
>Do«e(j*bc Mane » dia rate ia reklamacij*
LuUiatclit
r
Ci^ t^il^Z^i Za^	^	- Telet«, a^.išt,. (• apravei 40-^
' J 1	—	Jon Kciiiek. ~ Za Jegoalovaasko takarao, tarči det