Po&fnlna plačana ▼ gotovini.
Leto XIIM štev. 193 a
LJubljana, nedelja 23. avgusta I93I
Došfo •2aiB.igst - n ■■■. ..1 krav.
Cena 2 Din
Upravnišivo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inserarni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 78 180 Wien št 105 241
ravi krivci atentatov
na naše vlake
Preiskava avstrijske policije uspešno napreduje in vedno bolj potrjuje sodbo jugoslovenskih listov o
pravih zločincih
Dunaj, 22. avgusta, s. »Wiener Allgemeine Zeitung« je prejela glede atentata na železniške vlake v Jugoslaviji od poučene strani obvestila, iz katerih je razvidno, da so te atentate od daleč pripravljali na Dunaju. Na Dunaj vodijo vsi sledovi in po vsej priliki so bili tudi duševni voditelji teh atentatov na Dunaju. Ugoiovljeno ie, da sta bila oba atentatorja Stanko Hranilovič in Mijo Seletkovič v stalnih zvezah z dunajsko skupino emigrantov Gustava Perčeca in dr. Paveliča. Razen tega je imel Hranilovič s Perčecem in Paveličem na Dunaju kakor tudi izven njega več sestankov. Seletkovič je baje na Gradi-ščanskem v majhni vasi Klindenbach izdeloval peklenske stroje. Hiša, v kateri se je to godilo, je bila last nekega Šimunoviča, ki pa je najbrže izmišljeno ime za nekega Perčecevega pristaša; preiskava je dognala, da so se vršili v tej hiši pod vodstvom Perčeca in dr. Paveliča sestanki in tajni razgovori med voditelji emigracije. Državna policija je mobilizirala ves svoj aparat in se poslužila vseb mednarodnih zvez, da bi prišla zadevi čimprej do kraia na sled.
Dmnaj, 22. avgusta. AA. Listi priob-čujejo podrobna poročila o prevratnem delovanju Perčeca, Paveliča in Sarko-tiča ter priznavajo, da sta Hranilovič in Seletkovič montirala peklenske stroje na avstrijskem ozemlju.
»Die Stunde«, AViener Allgemeine Zeitung« in »Der Abend« priobčujejo senzacijonalna odkritja o teh atentatih in pravijo, da so evropski škandal
»Wiener Allgemeine Zeitung« citira med drugim znano emigrantsko glasilo '»Grič«, ki ga urejata bivša avstrijska podpolkovnika Perčevič in Kuriakovič. V številki z dne 1-4. avgusta piše ta list med drugim: »Naši peklenski stroji so bi!i doslej samo humano tempirani. Šlo je samo za demonstracije. Če so eksplodirali v vozovih in povzročili človeške
Karolyi vrnil mandat in ga zopet sprejel
Velike težkoče pri sestavi nove vlade - Intervecija grofa Bethlena - Pod njegovim protektoratom bo vlada danes sestavljena
Budimpešta, 22. avgusta.' s. Designirani ministrski predsednik grof Karolyi je po* poldne vrnil regentu Horthyju mandat za sestavo vlade. Grof Karolyi je bil ob 4. popoldne v avdijenci na gradu Godollo in je Izjavil državnemu upravniku, da ni mogel najti sposobnih strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni prevzeti gospodarske rc-sore. Državni upravnik je vzel poročilo grofa Karolyija na znanje in si pridržal nadaijne odločitve.
Grof Karolv; se je vrnil ob 5. popoldne v Budimpešto in 6e udeležil nato zadnje seje prejšnje Bethlenove vlade. Na tej seji se je položaj zopet popolnoma izpre« menil. Odstopi vsemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu se je posrečilo pregovoriti grofa Karolvi ja, ki je b.'.l za« radi neuspeha svojih prizadevanj očividno nera^položen, da je izpremenil svoj sik lep in bo sedaj ponovno poizkusil sestaviti vlado. Jamstvo, da se mu bo to posrečilo, je prevzel grof Bethlen sam. Obljubil je baje designiranemu ministrskemu predsedniku grofu KaroIyiju, da bo v najkrajšem času poravnal vsa nasprotstva med stran-
kami, ki so bila kriva, da »1 bilo mogoče sestaviti vlade, in tako omogočil, da se bo nova vlada mogla sestaviti. Grof Ka* rolyi je končno ustregel Bethlenovi proš* nji in obnovil pogajanja.
Kakor se poroča od zanesljive strani, je upravičeno mnenje, da se bo akcija grola Karolyija sedaj res posrečila in bo grof Karolyi še nocoj sestavil listo vlade. Zvečer ob 10. bo grof Karolji sprejet v ponovno avdijenco pri državnem upravitelju ter bo baje že pri tej priliki predložil novo vladno listo.
Budimpešta, 22. avgusta. g.Kakor se v poznih večernih urah izve, je grof Karo-lyi že sestavil listo nove vlade. Sam bo poleg ministrskega predsedstva obdržal tudi zunanje zadeve. Notranji minister bo bivši veliki župan v Pečeju Franc Fischer-Kerecztes, vojsko bo obdržal Julij Gombos, prosvetno ministrstvo pa je prevzel Bethle-nov socialni minister dr. Erneszt. Finančno ministrstvo še ni zasedeno, Karolyi pa upa, da bo pregovoril za prevzem tega, v sedanjih razmerah najvažnejšega resora bivšega zunanjega ministra Valka.
IM	i •	
1 cd	» .i	m
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Kontrolne komisije za izvoz sadja
Beograd, 22. avgusta AA. S sklepom bana dravske banovine so postavljeni v skladu s pravilnikom o kontroli svežega sadja in pravilnikom o prometu s suhimi slivami komisije v Celju, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti, Novem mestu in komisarji v Logatcu, Kranju, Radovljici, Kamniku, Kresnicah, Lescah, Dravogradu, Mežici, št. Juriju, Šmarju pri Jelšah, Konjicah, Slovenski Bistrici, Mariboru, Vuhredu, Prevaljah, Ptuju, Središču, Ljutomeru, Kapeli, Radovljici, Murski Soboti in Doinji Lendavi. (Te komisije bodo, kakor je »Jutro« že poročalo, z 12. septembrom pričele poslovati po določbah novega pravilnika.)
Operacija angleškega kraljeviča
London, 22. avgusta. AA. Bulletin o stanju tretjega sina angleškega kralja, ki leži po operaciji na slepiču v »Bolnici La» dy Carnarvon«, pravi: »Davi je bil tretji sin angleškega kralja vojvoda Gloucester-ski operiran na slepiču. Splošno stanje Nj. kir. Visokosti je zadovoljivo.«
Operacijo je izvršil priočev osebni zdrav-
nik James WaIton ob asistenci štirih drugih zdravnikov. O pacijenitovem stanju so takoj obvestili angleškega kralja in kraljis co, ki se mudita v Baknoralu na Škotskem.
Avstrijsko-rumunske pogodbe
Dunaj, 22. avgusta, s. Danes so bile podpisane naselitvena, trgovinska in razsodišč-na pogodba z Rumunijo. V trgovinski pogodbi sta se obe države obvezali za medsebojne največje ugodnosti. Pogodba vsebuje tudi nekaj tarifnih dogovorov.
Sofijsjdh atentatorjev ne morejo najti
Sofija, 22. avgusta AA. Po ooslednjih vesteh iz bolnice ruskega Rdečega križa je stanje vseh šestih nrotoeerovistov. ki so bili ranjeni ori zadnjih treh sofijskih atentatih še vedno neizpremenieno resno. Posebno resno ie stanie Hristova Lilova. bla-eajnika ljudske banke, ki ima nrecej visoko temperaturo. Istotako resno ie stanje Tira Sendova in Matejeva, ki sta bila ored nekai dnevi naoadena v svojem stanovaniu v ulici Cara Estruha. Preiskava, ki jo vodi tako sodnija kakor nolicija. ni dozdai obrodila še ndkakih rezultatov.
PRIZADEVANJA ZA SPRAVO
MED RUSIJO IN POLJSKO
Francoskoruska nevtralnostna pogodba naj se razširi tudi na Poljsko in Rumunijo - Velika aktivnost francoske politike
žrtve, je bilo to posledica zakasnitve vlakov.«
»S tem samopriznanjem, pravi »W. A. Z.«je dognana zveza med Hranilo-vičem in Seletkovičem na eni in Perče-com, Paveličem in ostalima na drugi strani.« List dalje opozarja, da je Hranilovič prejel 24. februarja 1930 v Budimpešti od tamošnje policije potni list in da je ta potni list vidiral avstrijski konzul v Budimpešti 26. februarja. S tem potnim listom je Hranilovič potoval v Avstrijo. Ker je bilo na dlani, da bo Hranilovič izvršil atentate, ga je tedaj avstrijska policija prijela in mu vzela . potni list. Glasil se je na ime Marka I Broza. Nato je policija Hraniloviča izpustila in ga pustila na miru.
»Der Abend« navaja, da je sedaj ne-pobitno dokazano, da so v Klingenba-chu na Gradiščanskem izdelovali peklenske stroje in bombe. Vodstvo sta imela Perčec in Perčevič. Teh manipulacij sta se udeleževala tudi Hranilo-vič in Seletkovič, ki je stalno prebival v Šopronju in Pečuju in prihajal na Grkdiščansko kot strokovnjak za izdelovanje peklenskih strojev.
Naposled kritizira »Der Abend« stališče dunajske »Reichsposte« in stike tega lista s Perčecom in Paveličem. List ugotavlja, da se v tiskarni »Reichsposte« tiskajo Perčiceve brošure (»Grič« itd.). List nadalje trdi, da so Perčec, Pa-velič in Sarkotič redni sotrudniki »Reichsposte«. To je prava sramota za pravo, za red in za kulturo avstrijske države. V uradnem glasilu največje vladne stranke v Avstriji se imenujejo zločinci in morilci »hrvatske patriote«.
»Arbeiter Zeitung« priobčuje oster članek proti Hraniloviču in Seletkoviču, ki pripadata skupini Perčeca na Dunaju. List se nato zavzema za azilsko pravico, zahteva pa energične ukrepe proti onim, ki bi uživali to pravico, hkratu pa pripravljali atentate in izdelovali peklenske stroje in bombe.
Pariz, 22. avgusta čL Veliko senzacijo v političnih in diplomatskih krogih, pa tudi v javnosti, ki se zanima za politiko, je vzbudila danes vest, da se vršijo istočasno s pogajanji med Francijo in Rusijo tudi pogajanja med Poljsko in Rusijo. Predmet pogajanj je enak kakor pri francosko-ruskih pogajanjih. Gre za ureditev trgovinskih odnosajev in obenem za političen sporazum, ki na j bi dobil vidnega izraza v pogodbi o nevtralnosti.
Ker je splošno znana velika napetost med Poljsko in Rusijo, se je zdela ta vest sprva neverjetna. Vendar pa so jo zabeležili skoro vsi današnji listi in je bila tekom dneva potrjena tudi iz vladnih krogov. S te strani opozarjajo na dejstvo, da vežejo Francijo ne le prijateljski, temveč tudi zavezniški stiki s Poljsko in da je zate samoumevno, da
ne more biti nevtralnostne pogodbe med Francijo in Rusijo brez istočasno enake pogodbe med Rusijo in Poljsko. Isto velja tudi za Rumunijo, vendar pa še ni znano, ali se med Moskvo in Bukarešto vrše že direktna pogajanja, ali pa francoska diplomacija pripravlja šele teren za nje.
Vest je vzbudila povsod silno pozornost. V političnih krogih poudarjajo, da bo dobila Evropa docela drugačno lice in da bo mir trajno zasiguran, ako se uresniči velika zamisel francoske diplomacije.
Sedanje stanje pogajanj med Francijo in Rusijo
Pariz, 22. avgusta. AA. »Petit Parisrien« poroča, da je popolnoma netočna vest nemškega izvora, po kateri bi bil načrt nenapa-dalne pogodbe med Francijo in Rusijo po delegatu Dovgalevskem že poslan v Moskvo.
Kulturni boj na španskem
Odkrita borba med cerkvijo in državo — Prepoved razpolaganja s cerkvenim premoženjem — Aretirani katoliški voditelji — Ultimat Vatikanu
Madrid, 22. avgusta, d. Po odboru ustavodajne skupščine izdelani načrt ustave, ki odpravlja v Španiji državno cerkev in določa razpustitev cerkvenih redov, nadzorstvo države nad veroukom, kakor tudi možnost ločitve zakona, je dovedel do odkritega /boja med cerkvijo in državo. Pastirsko pismo vseh nadškofov in škofov v Španiji poziva vernike, naj se upro tej protikato-liški zakonodaji z vsemi zakonitimi sredstvi. Tudi monarhistični listi pozivajo k najostrejšemu odporu.
K povečanju razburjenja je mnogo prispeval tudi dogodek na špansko-francoski meji, kje* je bil aretiran generalni vikar škofije Viktorie, ker so našli pri njem, ko so ga, kakor vse druge potnike, preiskovali zaradi denarja, zaupno pismo bivšega toledskega nadškofa in kardinala Segure, ki je v času »roticerkvenih izgredov odpotoval iz Španije. To pismo nasvetuje španskim prelatom, kakor je bilo žc javlje.no, naj prodajo cerkvena posestva ter izkupiček nalože v inozemstvu. Zaradi tega
pisma je vlada izdala dekret, s katerim prepoveduje prodajo in obremenitev vseh posestev cerkve, cerkvenih redov in verskih ustanov. Dvigniti se smejo samo bančne vloge na tekočih računih.
Madrid, 22. avgusta, g. Ministrski predsednik Zamora je danes pozval pa-pežkega nuncija, naj Vatikan tekom petih dni sporoči svoje stališče do španske republike. Ta ultimat je izzval ogromno pozornost. V zvezi z njim se naglasa, da bo španska vlada takoj prekinila diplomatske odnošaje z Vatikanom, če odgovor Vatikana ne bo prispel pravočasno ali pa ne bo zadovoljiv. Vlada je med tem prepovedala številne katoliške liste, redakcije in tiskarne prepovedanih listov — približno 10 po številu — pa zapečatila. Vodja španskih katoličanov je bil danes aretiran in tudi proti kardinalu nadškofu Se-guri je bilo izdano zaporno povelje, ker je dal španskim duhovnikom nalog, naj spravijo ves cerkveni denar v inozemstvo.
Macdonaldova vlada pred ostavko?
Finančna kriza se je pretvorila v politično krizo - Zaradi odpora v lastni stranki bo Macdonald najbrž de-misijoniral - Že danes pričakujejo ostavko vlade
London, 22. avgusta d. Zaradi finančne kriz? se je oolitični položaj tako poostril, da se že v vseh krogih resno razpravlja o krizi Macdonaldove vlade. Ta vtis je še boj utrdilo dejstvo, da so bili vsi ministri, ki so se mudili na dopustu im ki so do včerajšnji seji ministrskega sveta bili že na potu v razna letovišča, zopet brzojavno pozvani nazaj v London in da se dooela nepričakovano vrne v oornedeljek tudi angleški kralj s svojega letovišča.
Še prve dni tega tedna se je računalo s tem. da bo Macdonald kljub vsem težko-čam vendarle prevalili najtežje ter rešil svoio vlado. Čim na se ie izvedelo za predloge ministrskega odbora, ki ie proučil poročilo komisije za štednjo in sestavil predloge za sanacijo državnih financ, ie oo-stalo iasno. da na tej Dodlagi ni mogoč sporazum. Kakor so poznavalci razmer že poprej napovedali, ie naletel Macdonald s svojimi oredlogi na največii odpor v svoii lastni stranki. Generalni svet strokovnih organizacij, ki imaio v delavski stranki večino noslancev. se ie na svoji včeraišnii seji, na kateri so referirali Macdonald.
Snowden in še nekateri drugi delavski ministri, izrekel oroti predlogom vlade ter se izjavil Droti vsakemu znižaniu socialnih dajatev.
S tem je že Dadel oni del sanacijskega nrograma. ki ie slonel na znižaniu podpore za brezposelne in drugih socialnih dajatev. Ce torej Macdonald vztraja Dri svoiem predlogu, mora računati s tem. da bodo iz-stonili iz vlade vsi oni ministri, ki vodlio socialne resore. Na dru?i strani na ne more misliti, da bi konservativci in liberalci pristali na to. da ostanejo te daiafve neokrnjene. Finančni minister Snowden in trgovinski minister Graham na se razen tega odločno upirata uvedbi finančne carine ter grozita z iemisiio.
Tako se je Macdonald znašel v krizi, morda najtežji, odkar ie na krmilu. Zato tudi vse pričakuje. da bo orišlo morda že jutri do ostavke Macdonaldove vlade. Za danes napovedana seia ministrskega sveta ie bila od?odena. iz česar skleoa.io v po-Iitičnih krogih, da v vladi sami ni več soglasja in da so diference take narave, da je vladna kriza neizogibna.
Polarnemu junaku Amuntlsenu na sledu?
Razkritje fotografske plošče s »Zeppelinovega« poleta — Razbito letalo na večnem ledu — Novo iskanje Amundsena
Vsemu svetu je znano, pravi list, da se sedaj vodijo pogajanja med sovjetskimi zastopniki v Parizu in generalnim tajnikom francoskega ministrstva za zunanje zadeve Berili elotom. Ta pogajanja so bila sprva gospodarskega značaja, sedaj pa so na pobudo sovjetske vlade prenesena na politično področje. S temi pogajanji naj bi se ustvaril trgovinski modus vivendi in naj bi se stabilizirali politični odnošaji med obema državama. Zato so bili od obeh strani postavljeni razni predlogi. Ker pa je Francija v prijateljskih stikih s Poljsko in Rumunijo, je povabila zastopnike teb držav, naj sodelujejo pri onem delu pogajanj, ki se tiče njihovih držav. Pogajanja med Francijo m Rusijo pa se gibljejo še vedno v okviru splošnih pogovorov. Pakt takega pomena bo moral najprej potrditi francoski ministrski svet, zatem parlamentarni odbor za zunanje zadeve in naposled francoski parlament Zato vest o že izvršeni zaključitvi pakta med Francijo in Rusijo še ni točna.
Moskva, 22. avgusta, d. Po vesteh sovjetskih listov obstoji upanje, da se pojasni tragična smrt Amundsena, ki je pri iskanju ponesrečenega moštva italijanskega zrakoplova >Italije< izginil v večnem ledu brez sledu s svojimi spremljevalci. Ruski meteorolog Molčanov, ki je bil s >Zeppelinom« v arktičnih krajih, je pri razvijanju svojih fotografskih posnetkov zasledil na neki plošči na tleh ležeče letalo, ki ga pri fotografiranju ni bil opazil zaradi prevelike višine. Fotografiranje je izvršil nad južnim delom Nove zemlje. Ruski učenjak računa z možnostjo, da gre za izgubljeno Amund-senovo letalo Res obstoja tudi možnost, da gre za kako rusko poizvedovalno letalo ali pa za letalo kakega drugega pogrešanega letalca, vsekakor pa se bodo na podlagi tega fotografskega posnetka nadaljevale poizvedbe.
Leipzig, 22. avgusta. AA. Po poročilu
profesorja Weickmanna, ki se je udeležil »Zeppelinovega« poleta v polarne kraje, je ruski profesor Molčanov med poletom posnel pokrajino na Novi zemlji. Pri natančnem pregledu teh fotografij so našli, da leži v tej pokrajini nepoškodovano letalo. Sprva so mislili, da gre za Amundsenovo letalo, pa se je izkazalo, da je pomota, ker je Amundsen letel na dvokrovniku. samotno letalo na Novi zemlji pa je enokrovnik. Ruska vlada je bila o tej najdbi obveščena in bo skušala na Novi zemlji organizirati eks-pedicijo do ponesrečenega letala.
Nemška taksa ukin jena
Berlin, 22. avgusta AA. Wolffbiro poroča: Nemška vlada je ukinila takso, ki jo je svoječasno uvedla za potovanje v inozemstvo. Takse bodo ukinjene 26. t. m.
Naša delegacija za Ženevo
Beograd, 22. avgusta. AA. V septembru t 1. bo v ženeva nekaj važnih mednarodnih sestankov pod okriljem Društva narodov.
1. septembra se sestane svet Društva narodov na svoje 64. zasedanje. Na dnevnem redu zasedanja je veliko število problemov, med drugima avstrijsko - nomška carinska unija in nova prošnja Avstrije za finančno podporo. 3. septembra se sestane komisija za proučevanje evropske unije. 4. septembra pa komisija, ki bo razpravljala o problemih, nastalih v zvezi z gospodarsko krizo.
Dne 7. septembra bo skupščina Društva narodov imela svojo 12. sejo, na kateri pride na dnevni red mnogo problemov. D1-skntiralo se bo o celokupni aktivnosti Društva narodov in komisije za proučevanje evropske unije.
Naša država bo na vseh sejah zastopana. Delegati so že določeni. Za svet Društva narodov in evropsko komisijo bo šef delegacije in prvi delegat zunanj-l minister dr. Voja Marinkovid, Prvi namestnik delegata bo dr. Ulja šumenko^ič, izredni poslanik in pooDlaščeni minister ter stalni delegat Društva narodov, drugi namestnik Konstantin Fotič, izredni poslanik in pooblaščeni minister ter vršilec dolžnosti pomočnika zunanjega ministra, tretji namestnik pa dr. Milan Todorovič, vseučiliškl profesor.
Za skupščino Društva narodov bo šef delegacije in prvi delegat zunanji minister dr Voja Marinkovič, drugi delegat bo Ve-limir Mažuranič, minister za trgovino in industrijo n. r., tretji pa dr. Illja šumen-kovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister ter stalni delegat pri Društvu narodov Prvi namestnik delegata bo dr. Kua-stantin Fotič, drugi namestnik delegata univerzitetni profesor lz Ljubljane, dr. A.i-drej Gosar. tretji namestnik delegata pa und.v. prof. dr. Milan Todorovič iz Beograda.
Za šefa tajništva je imenovan Ivo Andrič, tp.jnik stalne delegacije pri Društva narodov, za tajnika pa dr. Stojan Gavrilovič, tajnik zunanjega ministrstva.
Krvava ljubavna tragedija v Zagrebu
Zagreb, 22. avgusta, č. V minuli noči je neki Ivan Bulic, lastnik delavnice za vui-kaniziranje, v ljubosumnosti ustrelil svojo ljubico Štefico Brčič, ki je nedavno pobegnila od njega. Ko jo je zvečer zagledal na ulici, je oddal na njo dva strela, tretjo kroglo pa si je sam pognal v glavo. Oba sta bila takoj mrtva.
Ekskurzija belgijskih trgovcev v Jugoslavijo
Bruselj, 22. avgusta AA. Agencija Bel-ga poroča, da odidejo člani tukajšnje trgovske zbornice skupno z Jugoslovenskim društvom 20. t. m. na poučno potovanje po Jugoslaviji. Potovanje bo trajalo ves september. Med člani te ekskurzije bo tudi jugoslovenski častni konzul v Anversu, ki bo hkratu uradni zastopnik jugoslovenske vlade na izletu.
Ljubljanski. velesejem
»Ljubljana v jeseni« — »Kraljev teden« 29. Vm. — 9. IX. 1931
Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest — Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji) — Higijena — Novodobno gospodinjstvo — Pohištvo, stanovanjska in hotelska oprema — Industrijski in obrtni oddelek
Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev teden«. (Operne in dramske predstave na
prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika«, velesejmskl urad.
50% popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m®, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena. 10469
Marcel Ray:
Nazaj k Stresemannu
Ako bi na svetu ne bili sami krafckovid-neži in slepci, bi moralo 10 strašnih tednov, ki smo jih ravno preživeli, služiti narodom Evrope in Amerike kot opozorilo.
V	teku teh desetih tednov so narodi čutili, da se jim tresejo tla pod nogami. Ali začenjajo razumeti, kaj pomeni ta kriza, o kateri neprestano govore njihovi politiki, njihovi gospodarstveniki in njihov' listi, ta kriza, ki od leta do leta z neizprosno logiko poraja nove posledice, ne da bi je ovirale državne meje ali prizadevanja dr« žavnikov? Ne gre same za draginjo in težko življenje, niti za slabotne posle, ali za pojemajoče dobičke in rastoče davke, niti za brezposelnost, niti za nasprotne interese meščanstva in kmetstva, nit' za tradicionalne spore med raznim nacionalističnimi egoizmi. Gre za vse globlji razikroj, ob katerem vse naše bbžnje nesreče niso rič drugega, kakor najbolj vidni simpto* mi; gre zato, da prisposobimo to, kar imenujemo zapadno civilizacijo, potrebam in tenžjam novih pokolenj, ali pa da pustimo, naj ta civilizacija propade v splošnem neredu in zmešnjavi.
Dogodki zadnjih mesecev, — predlog predsednika Hoovra, polom nemškega go* spodarstva, nemško*francoski razgovori v Parizu, londonska konferenca iu končno pruski plebiscit. — so nad vse jasno potrdili, da je problem mednarodnega gospodarskega ozdravljenja koncem koncev le samo francosko-nemški politični problem. .Materijalna civilizacija zapadnega sveta temelji na kreditu, to se pravi, na neke vrste nestalnem kompromisu med varnostjo in rizikom. Kredit zavisi od zaupanja; za* upanje počiva na izgledih miru; evropski mir pa ne more obstojati brez i z vestnega sodelovanja Francijc z Nemčijo. K stvari govorim v zelo zmernih izrazih in za en« krat upoštevam samo zelo omejeni problem mednarodnih kreditov ter puščam ob strani daleko obširnejše vprašanje evropske organizacije, za katero bi bilo treba resnične fuzijc francoskih in nemških interesov. Londonska konferenca, ki so jo preveč obrekovali, je s prstom pokazala resničnost in namišljcnost, možnost in ne-možnost. Pokazala je nemoč Evrope, pred* vsem nemoč dveh najbogatejših narodov *veta, Velike Britanije in Ze din jen "h držav, ki sta se i/kazali popolnoma nesposobni zagotoviti Nemčiji dolgoročne Kredite. Ugotovila jc, da Nemčija ne bi mogla vzpostaviti svojega gospodarstva, a ko ji francoski kapital ne pokaže poti do kapitala drugi držav. Jaz pa mislim, da gremo lahko dalje in trdim, da zboljšanje perečega po* ložaia nemškega gospodarstva ni bilo mo* goee drugače, nogo z man'festacijo medsebojne dobre volje, ki so jo pokazali fran-cosko-nemšiki razgovori v Parizu.
Zadržanje nemških ministrov, ki jih je pariško prebivalstvo sprejelo s kriki »živel m r!«, je ostavilo v Franciji izvrsten dojem. Zla.sti je dosegel vse prizanje kan* ■celar Bruning s svojim resnim in odličnim nastopom, .s svoio odkrtostio in s pravic« mm tonom svoiih besedi. V Parizu je na-• tr»p'lo razpoloženje zaupanja napram tako simpatičnemu predsedniku vlade ter pripravljenost, razumeti njegove težave in mu ■poaaagaiti, kolikor mogoče. Toda sam kancelar je hitro izprcv:del, da nima nade, da bi v Parizu dobil obljubo dolgoročnih kreditov. Nepotrebno je razlagati, zakaj je bila v sedanjih prilikah emisija nemškega posojila v Franciji nemogoča.
Ta nezmožnost na noben nač;n ne izhaja iz pomanjkanja dobre volje francoske vlade, bank ali javnosti. Bruning je točno po« učen o ugodnem razpoloženju vlade. Francoske banike imajo očividcu interes, da plo-donosno nalagajo v tujini svoja razpolož« Jjiva sredstva, ako bi med svojo klijentelo lah/ko plasirale paprje emisijskega poso« jiia, kajti koncem koncev zavisi vse od zaupanja javnosti. Za sedaj pa tega zaupanja ni in to iz dveh razlogov, ki sta prav za prav en sam razlog: zaradi Youngovega posojila in zaradi Hitlerja.
V	manj kot dveh let h jc Francija podpisala za okroglo tri milijarde frankov Voungovcga posoji'a; dala je razen tega nadaljne tri milijarde za garancijski fond Youngovega načrta; odpovedala se je dvema milijardama in pol brezpogojnih anui« tet Jn dovolila nemški državni banki pre* dujem 600 milijonov. Temu je treba prišteti še zasebne kratkoročne kredite, dovoljene posredno ali neposredno nemškim interesentom, ki v zadnjih tednih ni60 bili vsi odpokkcani. dasi je bila za to potreba. Zato je težko trditi, da Francija ni storila ničesar v pomoč Nemčiji in zato se ni čuditi, da francoski kapitaksti nočejo iti še dalje. Izgubili so 40 odst. na Youn-govem posojilu. Ne bodo tedaj dovolili no« vega nemškega posojila, dokler Vourhgovo posojilo n: poplačano ali pa vsaj približno stabilizirano po kakem pametnem tečaju.
Kaj je tedaj vzrok nestabilnosti in padanju papirjev Youngove£(a posojila? Ali slabo poslovanje nemških podjetij.-' Finančna kriza Nemčije jc seveda povečala bedo. Toda to je javnost izvedela šele zadnje tedne, med tem ko besa Youngovih papir? jev traja že precej časa. Začela se je z nemškimi volitvami septembra meseca 1930. Ima tedaj svoj izvor v zmagoslavju nemškega nacionalizma. Začetniki bese se imenujejo Hugcnberg, Seldte in Hitler.
V	Nemčiji nedvomno mislijo, da franco* sk javnost ne spoznava jasno resničnega položaja v Nemčiji in da prisoja preveliko važnost manifestacijam stahlhelmovcev, «;ob:to pa moono povprečni osebnosti Hitlerjevi. To je pač mogoče, toda niče ne vpraša kapitalistov. da li imajo prav ali neprav pri presoji nemških političnih dogodkov, pač pa jih prosijo samo denarnega posojiia. Stvar je pač taka. da je o£ra* /ajoči razvoj nemškega nacijonaliizma glav* na ovira zaupanju francoske javnost;. Poleg tega pa mislim, da vodi francosko javnost pri tem čisto zdrav instinkt. Njo malo zanima osebni ugled in resničn: vpliv Hitlerjev. Slednji je simbol tako v Franciji kakor v Nemčiji in je njegovo ;me zelo pripravno za izražanje hude grožnje. Hitler služi kot strašilo proti zaupanju, ker je v njegovi poj«vi poosebljen poltični nered in morala velikega naroda. Mož je ena izmed zločesrih bul Nemčije in Ev* rope.
V	teku nekoliko let je b;la v Franciji na* yada, postavljat' proti »republikanski Nemčiji«, ki je zaslužila zaupan ie. »monarhi* stično Nemčijo.« s katero nikakor ni bilo mogoče sodelovanje. Kasneje pa 6e je iz* kazalo to čisto računsko sopostavVjan je za preveč enostavno. Javnost je ugotovila, da je Stresema.nn. dasi monarh^st po tem.pe-ramentu in osebnem prepričanju, postal v
interesu svoje domovine glavni borec za novi režim in za politiko zbliževanja. Danes začenja francoska javnost razumeti vso globino zla, pod katerm trpi Nemčija. Pru ski plebiscit z dne 9. avgusta je tako rekoč približal to rano očem francoske javnosti. Zagotovil je do neke mere francoski javnosti popolno varnost, ker je v uri največ* je nevarnosti dokazal, da ima pametnejš" živelj le še večino. Razkril pa je obenem, da je v Prusiji, ki je osrednji steber nem« ške državne zveze in najbolj demokratič na dežela nemšike države, več kakor ena tretjina volilcev obeh spolov nasprotna nemšk; republiki, nasprotna panevropski ideji ter se raje zateka od himere preteklosti k himen bodočnosti.
V očeh povprečnega Francoza, ki kljub rastočim davkom in negotovi bodočnosti vestno štedi, -ma ta nemška koalicija, se stavljena iz komunistov, hitlerjevcev. mo-narhistov in veleindustrijcev, nekaj nera* zumljivega in pošastnega na 6ebi. Ali se naj čudimo, da je okleval naložiti svoje prihranke v deželi, kjer ima opozicija značaj anarhične mrzlice in kjer opozicija postavlja vso svojo meč in ves svoj pogum v službo polit:ke nereda, zmešnjav in ne« gacije? Kar pa še bolj spravlja v začude« nje francosko javno mnenje, je okoliščina, da se v sami nemški večin' najde ista anarhična kal, čeprav v nekoliko razredčeni kulturi. Francosko javnost vznemirja manj koalicija skrajnih strank z industrjskim egoizmom, kakor koncesije, ki jih morajo dajati večinske stranke in celo sam kancelar tej nemški manjšini. Čitatelji francoskih listov so v manifestu ministra Brauna po plebiscitu z začudenjem brali otročje izjave, ki zvračajo polno odgovornost za nemško krizo na inozemstvo. Ali res ni mogoče, da bi nemški državnik povedal svojim rojakom nekoliko neprijetnih res« nic? Zakaj se danes lahko prešte-jejo na pr« stih ene roke oni Nemci, ki bi ;meli ta pogum in to dostojanstvo in koliko časa ne bo mogel nemški domoljub biti pristaš pam-evropske ideje, ne da bi ga doma obtoževal", da se je prodal inozemstvu?
Vem, da vlada tudi v Franciji nerazumevanje napram Nemčiji, ki ni manjše, nego so nemški predsodki napram Franciji. To nerazumevanje prihaja do izraza v izvrstn; .knjigi Pierra Vienota »Incertitudes alle* maodes«, ki je ne morem dovolj toplo priporočit' francoskemu občinstvu. Avtor tega jasnega :n globokega dela je živel dlje časa v Berlinu kot delegat odbora za francosko-nemško zbližanje in nam daje gen.ljivo sli* ko o teh predsodkih. Izgleda, kakor da zija med mirno Francijo in bučno Nemčijo v resnici globok prepad, prepad med starrn močno centraliziranim narodom in med konglomeratom raznih držav, med narodom, ki ljubi predvsem red in har« monijo in narodom, ki si želi večnih izprememb, med univerzalnem duhom rimskega in med partikularističnim duhom germanskega prava, med zdravim, nekoliko rutiniranim smislom francoskega meščana in med razbrzdanim indrvidualizmom naroda, ki je rodil Martina Luthra. Mi nekoliko prenaglo grademo Evropo po svoji podobi. Nemci pa ne sanjajo o Evropi, ker imajo dovolj dela z gradnjo Nemčije. Mi smo preveč uverjeni, da je naše pravilo veljavno za vse, Nemčija pa še ni nikoli sprejela drugačnega pravilnika razen onega, ki ga ji je vsilila krepka pest kaikega vodje. Kljub tolikim nasprotjem pa je treba najti točke za sporazum dveh velikih 6osod« nih narodov, kojih združenje je neobhod« no potrebno Treba je najti Nemce, ki se bodo udali kompromisu in bodo pustili Friderika Rdečebradca, naj ir'mo spi v svoji votlimi; treba bo najti Francozov, ki se bodo zbudili iz svojega miru in se pomladili v odločnosti in riziku. To je naloga za dolgo dobo, tekom katere se bodo morali eni kakor drugi podvreči ukazom potrebe, ker nimajo druge izbire, kakor sporazum ali propad omike, ki jim je skupna. Toda ta obširni problem ni nič drugega, kakor posledica malih vsakdanjih vprašanj, ki dan za dnem kriče po takojšnji rešitvi. Predsednik francoske vlade je stavil kan* celarju Briiningu kot pogoj za posojilo z dolgoročno garancijo politično premirje desetih let. Kanceilar je nalahko odkimal z glavOi Odklonil je to specifično francosko rešitev, ker dobro pozna nenaklonjenost svojih sodržavljanov do sporazumov na dolgi rok. Stresmann je razumel, da gresta Nemčija in Francija lahko le počasi in med tisočerimi previdnostmi proti sporazumu in tragika njegovih zadmjih let je bila ta, da ga je njegov ncpotnpežljivi narod silil, naj hodi hitreje, nego je potrebno.
Treba bo zopet nastopiti to težko, toda varno pot. Treba se je vrniti k Briandovim in Stresemannovim metodam.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 22. avgusta p. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali v višjo skupno Herman Kmet, učitelj v Ribnici, Karol Bako, učitelj v Strukovcih, in Ve-koslava Trtnik, učiteljica v Kopanju.
Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince
Včeraj 60 se pričela na igrišču Primorja tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane, pri katerih so nastopili atleti Ilirije in Primorja.
Danes objavljamo samo rezultate prvih v disciplinah, ki so se včeraj vršile.
100 m: Skok (Pr.) 11.8
Met krogle: Jeglič (II.) 11.91 m.
Skok v daljavo z zaletom: Korče (Pr.) 6.42 m.
Met diska; Stepišnik M. (II.) 37.19 m.
400 m: Korče (Pr.) 54.3.
1500 m: Žorga (Pr.) 4:30.7.
Skok v višino z zaletom: Zupaičič Neli (II.) 1.65 m.
110 m z zaprekami: Korče (Pr.) 19.2.
Švedska štafeta (400 krat 300 krat 200 krat 100): Primorje 2:07.3.
10.000 m: Šporn (II.) 36:04.1.
Tekmovanje se nadaljuje dane6 ob 9. uri.
Zbor lahkoatletskih sodnikov JLASa.
Danes morajo biti na igrišču Primorja za-« radi prvenstva Ljubljane in sicer najpoz« neje ob 8.30 savezni sodniki \Vindisch, Sancin, aDnilo, gdč. Tratar, Luin, Kermav-ner, Keber, Stepišnik, Gregorič, Vidic, Sancin S.
Kongres JUU
Beograd, 22. aivgusta, č. Jutri izide v luksuzni opremi glavno glasilo JUU »Narodna Prosveta«. Številka »Narodne Prosvete« je posvečena kongresu jugoslovenskega učiteljstva. Na prvi strani prinaša glasilo pod naslovom »Narodni kralj na* rodnemu učiteljstvu« fotografijo Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra ter v faksimilu plemenite besede, ki jih je napisal kralj v latinici jugoslovenskemu učiteljstvu k njegovemu jutrišnjemu kongre« su. Nadalje sledijo slike predsednika ministrskega sveta, ministra za prosveto, raznih načelnikov, predsednika JUU, vseh predsednikov banovinskih sekcij itd.
Huda avtomobilska nesreča
Split, 22. avgusta n. Na cesti iz Splita v Sinj se ie pripetila sinoči huda avtomobilska nesreča. Z avtomobilom ie potoval službeno dr. Vladko Arneri. brat nredsedni-ka državnega sodišča v Beogradu, dalje sreski načelnik Ko Kuštič in veterinar Branimir Burne. Šofer Vrša-n je padel nenadoma v omotico najbrž zaradi silne vročine ter je izgubil iz oblasti vozilo. Avto se ie zaletel v zid in sta obležala šofer in sreski načelnik Kustič nezavestna, dr. Arneri oa si ie zlomil desno roko. Poškodovance so prepeljali v državno bolnico v Solit, kier so dr. Arneriiu amputirali roko. Kustič in šofer imata le lažje poškodbe.
Velik požar v vojvodinski vasi
Vel. Bečkerek, 22. avgusta, n. V selu Bcgej Sv. Djuradj je izbruhnil včeraj popoldne strahovit požar, ki je uničil 35 niš popolnoma, približno toliko jih pa jc znatno poškodoval. Bcgej Sv. Djuradj je najbogatejša nemška naselbina naše države. Žc pred letom dni ga je hudo poškodoval velik požar, pa so ga prcbivalci na novo sezidali.
Bled, 22. avgusta, op. Danes popoldne ob 5. je bil svečano otvorjen veliki mednarodni šahovski turnir na Bledu. Turnir bo največji, kar jih je bilo kdaj v naših krajih, po svoji važnosti in po številu sodelujočih velemojstrov pa tudi eden največjih, kar jih je bilo sploh na svetu po svetovni vojni. Zato je umevno, da vlada zanj veliko zanimanje po vsej Evropi in da je Prišlo na Bled tudi več inozemskih novinarjev; zastopani so samoumevno tudi vsi večji listi iz Jugoslavije.
Razen Capablance in Rubinsteina, ki sta zadržana po že prej sklenjenih obveznostih, so prijavili svojo udeležbo vsi drugi šahovski velemojstri s svetovnim prvakom dr. Aljehinom na čelu. Prispeli so na Bled vsi prijavljenci, zadnji davi z jutranjimi vlaki, nekateri pa že včeraj ali še prej. Šest jih je nastanjenih v hotelu Toplice, šest v Park-hotelu, štirje pa pri Jeklerju. Z dr. Aljehinom je prišla tudi njegova soproga.
Današnja svečana otvoritev se je vršila v dvorani hotela Toplice, kjer je bila tekmovalcem prirejena čajanka. Dvorana je bila polna letoviških gostov in drugega občinstva; zlasti mnogo je bilo tudi Ljubljančanov. Ljudje so simpatično pozdravljali prihajajoče šahovske velikane; največja pozornost je bila seveda osredotočena na svetovnega prvaka Aliehina, ki se je zadovoljno zahvaljeval za ovacije.
K otvoritvi so prišli med drugimi ban dravske banovine dr. Marušič. ljubljanski župan dr. Puc s podžupanom prof.
Grozovit umor
pod Sv. Gorami
Po naključju je bilo najdeno truplo posestnika Ulčnika, ki je izginil pred 14 dnevi — Morilci so mu razbili
in odrezali glavo
Št.. Peter pod Sv. gorami, 22. avgusta Naša mirna pokrajina ob vznožju Svetih gora, ki so daleč na okrog sloveča božja pot, živi svoje enolično, ti-hotno življenje. Le redkokdaj sc primeri kak večji dogodek, ljudje imajo dovolj skrbi zaradi splošne gospodarske krize, po kateri so hudo prizadeti tudi tukajšnji vinorodni kraji. Posebno zadnja leta je življenje prav tihotno. Ves ta mir pa je prerusila novica o grozovitem umoru, ki je bil izvršen v neposredni okolici našega trga in so ga^ v podrobnostih razkrili šele pretekli četrtek. Strahotni dogodek, ki je mahoma razburil vse prebivalstvo daleč na okrog, je naslednji:
Pekel v družini
Na malem posestvu precej na samoti je gospodaril France U 1 č n i k s svojo ženo Marijo. Njun sin France je pred leti odšel na Nizozemsko kot rudar, a se je pred osmimi meseci zopet vrnil domov. V Ulčnikovi hiši že od nekdaj ni bilo sloge med družino. Na dnevnem redu so bili prepiri, posebno med obema zakoncema. Žena je možu večkrat grozila, da ga bo spravila s sveta, mož pa je v odgovor vedno dejal, da bo vse zažgal. Odkar se je sin France vrnil z Nizozemske, so se večni prepiri le še povečali, ker je sin stal na strani matere. To je bil pravi pekel v družini. Sosedje so splošno obsojali razprtije v Ulčnikovi družini in bila je posebno zadnje mesece splošna sodba, da tu ne bo srečnega konca. Katastrofa je res kmalu sledila.
Ulčnik je izginil...
Pred 14 dnevi na večer je nastal požar v Ulčnikovi kleti in je maio poslopje naglo zgorelo do tal. Tisto noč pa je tudi izginil posestnik Ulčnik. Nobenega sledu ni bilo več za njim in tako se je glasila splošna sodba, da je Ulčnik res sam izvršil opetovano grožnjo nasproti ženi in nato izginil bogvekam. To sodbo je še posebno podkrepil sin France, ki je takoj naslednji dan po požaru pohitel k orožnikom v Št. Peter in izpovedal, da je nedvomno oče zanetil požar, nato pa pobegnil. ProsU je tudi orožnike, naj pomagajo očeta iskati. Orožniki so seveda najvestneje izvršili svojo dolžnost, iskali so starega Ulčnika vseokrog, toda za možem ni bilo ne duha ne sluha.
Že se je zdelo, da bo nestanek starega Ulčnika ostal za vedno ali vsaj za dolgo dobo nepojasnjen, ko jc zgolj naključje dovedlo do razkritja grozovitega zločina.
Truplo brez glave
Pred tremi dnevi je neki kmet iz Za-gaja imel opravka v bližini Ulčnikove domačije. Na nekem samotnem kraju v gozdu mu je udaril v nos strahoten smrad. Ko je le začel težavno pristopni kraj temeljiteje ogledovati, je na svoio grozo našel varno skrito razpadajoče truplo — brez glave ...
Takoj se je v njem vzbudi' sum, da utegne to biti truplo posestnika Ulčnika, ki je nedvomno postal žrtev besti-jalnega umora. Jadrno se je odpravil k orožnikom in jim opisal najdbo. Orožniki so se seveda nemudoma podati tjakaj in truplo zastražili ter uvedli prve poizvedbe, obenem pa je bilo o zadevi obveščeno tudi okrajno sodišče v Kozjem, odkoder je v četrtek zjutraj prispela komisija in izvršila najnatančnejši ogled.
Strašna priča podivjanosti
Kraj, kjer so našli razpadajoče truplo, je oddaljen poldrugi kilometer od Ulčnikove hiše, na bregu, v sila težko dostopnem gozdu. Truplo je ležalo v losti, pokrito z grmičjem. Po vestnem iskanju so našli kakih 70 metrov stran od trupla še glavo, ki je pričala o strašnem početju morilcev: čeljust je bila
Otvoritev na Bledu
Pričetek velikega mednarodnega Šahovskega turnirja — žrebanje tekmovalcev — Danes bo* igrano prvo kolo, v katerem imajo vsi naši mojstri izredno močne
nasprotnike
Jarcem, celokupni pripravljalni odbor z blejskim županom dr. De Glerio na čelu, sreski načelnik v Radovljici dr. Vidmar ter drugi odlični predstavniki naše javnosti poleg številnih letoviških gostov ter domačih in inozemskih novinarjev. Navzoči sta bili tudi soprogi svetovnega prvaka dr. Aljehina in voditelja blejskega turnirja dr. Kmocha.
Navzoče je s kratkim nagovorom pozdravil blejski župan in predsednik pripravljalnega odbora dr. De Gleria, nakar je povzel besedo ban dr. Marušič, ki je najprvo v slovenskem, nato pa v francoskem jeziku pozdravil udeležence turnirja naglašajoč, da je to prva šahovska prireditev v naši državi, na katero so se zbrali tako odlični mojstri kraljevske igre. 2e njihova imena jamčijo za kar največji uspeh te prireditve, ki je obenem dokaz, da Jugoslavija tudi na šahovskem polju napreduje in dobiva vedno večji ugled v inozemstvu. Ban dr. Marušič je zaključil svoj govor z željo, naj bi udeleženci turnirja tudi o naših krajih in ljudeh odnesli s seboj kar najlepše vtise.
Odlične goste je nato Dozdravil v imenu blejske občine v slovenskem in nemškem jeziku župan de Gleria, nakar se je v imenu udeležencev turnirja zahvalil svetovni prvak dr. Aljehin v ruskem in francoskem jeziku. Naglasil je, da ne prihaja prvič v našo državo ter da so imeli tako on, kakor drugi udeleženci tega turnirja že priliko spoznati, na kako visoki stopnji je šah v Jugoslaviji. Zahvalil se je vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tega srečanja, in končal svoj govor z zagotovilom, da je tudi on prepričan o najlepšem uspehu tega turnirja.
Vodja turnirja dunajski šahovski mojster dr. Kmoch ie nato izvršil žre-banie, ki ie dalo naslednji vrstni red: 1. Kostic (Jugoslavija), 2. Stoltz (Švedska), 3. dr. Tartakower (Francija), 4 dr. Astaloš (Jugoslavija), 5. dr. Vidmar (Jugoslavija). 6. Colle (Belgija), 7. Niemcovič (Danska), 8. Pire (Jugoslavija), 9. Flohr (Češkoslovaška), 10. Bogoljubov (Nemčija), 11. Kashdan (Amerika), 12. Maroczy (Madžarska), 13. dr. Aljehin (Francija), 14. Spielmann (Avstrija).
Izžrebane številke veljajo po Berger« jevi tabeli in se bodo v prvem kolu,^ ki se prične jutri dopoldne ob 9.. srečali naslednji igralci:
Kostič-Spielmann. Stoltz-dr. Aiiehin, dr. Tartakower - Moroczy, Astaloš -Kashdan, dr. Vidmar-Bogoliubov, Colle - Flohr. Niemcovič-Pirc. Prvo imenovani igrajo z belimi figurami. V razsodišče, ki bo razpravljalo o eventuelnih sporih, so bili izvoljeni Maroczy, Astaloš in Colle. za namestnika oa Kashdan.
Ko so se vsi udeleženci turnirja s pripravljalnim odborom in odličnimi zastopniki še fotografirali, ie bila otvoritvena svečanost zaključena. (Opozarjamo tudi na članek g. dr. Milana Vidmarja na 3. strani današnje številke. Op. ur.)
Škrljevski požigalec pred sodniki
Novo mesto, 22. avgusta. 45 letni posestnik Kovačič Karol (Arbid-nik) iz Škrljeve vasi št. 13 pri Št. Rupertu je v maščevalnem namenu zažgal v noci na 1. maja letes sovaščanu Staretu Francu, slamnato streho hleva, nakar se je oge-nj razširil tudi na gospodarska poslopja soseda Uršiča Avguština, ki mu je pogorela hiša, hlev, svinjak, prašiči in gospo* darsko orodje, Staretu Francu pa hlev, svinjaki in razne premičnine.
Že pred letom je nastala med Kovači-čem in Staretom pravda zaradi neke meje v Lazu, ki pa jo je Kovačič izgubil, ker se je izkazalo, da 6i je neopravičeno lastil del sveta, last posestnika Stareta. Nasproti Staretu pa je Kovačič gojil sovraštvo še iz drugega vzroka. Uverjen je bil, da ga Stare dolži tatvine vina, ki so bile pri Staretu izvršene v letih 1928—1930. Kovačič je Staretu večkrat grozil, slednjič_pa svojo grožnjo tudi izvršil. Usodnega večera 6e_je kovačič okrog 23. napotil z doma oez travnik, preskočil 1 meter široki potoček in nadaljeval pot preko travnikov v smeri proti hiši posestnika Gornika. Ko je prišel do Gornikove meje, je domači pes besno zalajal nad tujcem. To je Gornika napotilo, da je šel iz hiše in opazil, da se njegov pes močno zaganja v_ živo mejo Staretovega sadovnjaka, Kovačič pa je te* daj že bil pri Staretovem hlevu, kjer je stopil na neki steber, se povzpel do slamnate strehe in zažgal. Takoj nato se jc po isti poti vrnil domov.
Ker je bilo tisti večer po travnikih in polju precej rose, zlasti, ker so parcele po* leg potoka, so se poznali v zemlji na vsem potu vtisci Kovačičevih čevljev, poseono še pet, ki jih je orožništvo v prisotnosti več domačinov primerjalo z obdolženčevimi čevlji in so se sledovi popolnoma uje-mali.
Kovačič, ki je sploh na slabem glasu m že predkaznovan, je bil v petek pred no« vomeškim senatom obsojen na 4 leta robi-je, na 5 let izgube častnih pravic ir. na povrnitev vse škode in stroškov.
Vremenska napovedi
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Temperatura bo porasla, vreme bo spremenljivo oblačno, padavin najbrž ne bo. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk se je povsod v splošnem dvignil za 1 do 9 mm, največ na severu.
Dunajska vremenska napoved za nedelj«: Začasno najbrž še precej jasno, toda nezanesljivo.
popolnoma odbita, koža f. glave pa je bila docela posneta kakor s skaipom, meso je bilo vse razcefrano, žile pa prerezane.
Iz vsega tega sklepajo, da so morilci obdelovali nesrečnega Ulčnika najprej s topim predmetom po glavi, dokler ni obležal, nato pa so mu glavo kratkoma-Io odrezali in jo zavrgli.
\ rotacija
Seveda je sum umora takoj padel predvsem na pokojnikovo ženo in na sina, ki so ju na kraju zločina in v hiši dolgo zasliševali. Komisija je poslovala cela dva dneva. Ko pa je v petek dognala vse okolnosti in zbrala potrebne podatke, je bila Ulčnikovi ženi in sinu napovedana aretacija. V petek so ju odgnali v preiskovalni zapor v Kozje, z njima pa je moral tudi neki Anton Strmšek, o katerem sumijo, da je bil njun pomagač.
Splošno se domneva, da je bila za-snovateljica zločina Ulčnikova žena sama, ki je menda nagovorila sina, da je zažgal klet, nakar so očeta pobili in odnesli v skriti kraj, hoteč tako vse prepričati, da je požig izvršil stari Ulčnik in nato izginil.
Pri zasliševanju so seveda vsi trije osumljenci trdovratno tajili vsako krivdo, toda počasi so se že pričeli zapletati, ker vse okoliščine pričajo zoper nje. Ljudstvo se z velikanskem ogorčenjem zgraža nad nezaslišanim zločinom in z napetostjo pričakuje rezultata preiskave, še bolj pa sodbe.
Umor mladega dekleta
Novi Sad, 22. avgusta p. V pretekli noči je bil v okolici Sremskih Karlovcev izvršen grd zločin. 14-letna Anica Fišcr je včeraj popoldne odšla v vinograd po grozdje. Vse do večera pa se ni vrnila, zaradi česar so jo pričeli iskati. Šele davi so jo našli v neki koruzi zadavljeno. Zdravniki so ugotovili, da je bila oneča-ščesna in da je postala žrtev pohotneža. Pod sumom storilstva je bil aretiran neki domačin, ki pa dejanje odločno taji.
Nezgoda nemške himalajske ekspedicije
Bombay, 22. avgusta AA. Po poročilu nemške himalajske ekspedicije sta se dva njena člana 6mrtno ponesrečila. Pri prehodu preko strmega zledenelegr snežišča sta padla v prepad domači nosač Pasang in mona« kovski plezalec Schaller. Nesreča se je pripetila pri vzponu na vrh Kanghencenge.