fjuStice*.. NO. 20 > MEHIŠKA DOMOVINA NcJ?i HiTt i a ? i f *7. ii g' j f \ i> \ i SLOVENIAN MORNING NGWSMPGR DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE,) «• f*■ - - železničarji 60 dni CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JANUARY 29, 1948 LETO L. - VOL. L. (Došle preko Trsta) TITO JE SPREMENIL VLADO. — 8. januarja je Tito preuredil jugoslovansko vlado. Uradno je rečeno, da spremembe niso politične, ampak da so postale potrebne radi novega jugoslovanskega gospodarstva. Najznačilneje je, da so trije ministri odleteli, ne da bi bilo povedano, zakaj in kam so odleteli. Med temi je tudi Slovenec, znani Drago Marušič. Ta nekdanji služabnik kralja Aleksandra in sedaj služabnik diktatorja Tita se je kar dolgo držal., Končno , pa je le prištet med koristne tepce. Tako namreč pravijo komunisti tistim, ki so jim pomagali' na konja, katerih pa sedaj ne potrebujejo nič več. Med te veličine spada tudi Drago Marušič. Druga značilnost je, da Boris Kidrič ni več minister, ampak je postal predsednik centralne načrtne komisije. Ali je to v komunističnem kraljestvu ponižanje ali ne, ne znamo razsoditi. To bo rporal pokazati čas. JUGOSLAVIJA BI RADA . ZLATO. — V času, ko je vsa Evropa trepetala pred Hitlerjem, je tudi Jugoslavija vedela, da pride na vrsto. Bilo je le vprašanje časa, kdaj. Zato je Jugoslavija pod princem Pavlom spravila skora vse zlato Narodne banke v tujino. Večina zlata Ijana v vni banki 46 narodov. Prosi za rad| akclifi TNJItl(MA posojilo 500 miljonov dolarjev. ,,U,,WIW Vložil je prošnjo poslanik v Washingtonu, Kosanovič. Seveda ni dovolj vložiti prošnjo, ampak bo treba pokazati, kako bo mogla Jugoslavija ta dolg odpla- Predsednik je imenoval odbor, ki bo preiskal v tem času položaj s JKSasSffSt rada nan™vV0r “v -T 8rja 28 stvako’ bod° «0 rada napraviti razpoko v zelez- odložiti za 60 dni. Vzrok je ker nem zastoru, skoz. katero bodo ^predsednik Truman imenoval -spsutbs Jih Tit0 pla‘ predstfnlku pripjro&l di^o- n’ Dena^ W 1° r rV81' k8j n8j Se St0ri v tem tu. Denar, s katerim bo a ban-1 Unije strojevodij) kurjačev l V gl8Vnem,in premikačev so se odločile za Zaki'tiArTii j i stavko potem ko so se razbila po- 1»! ^ w denarja, d°- gajanja v Chicagu. Unije zahte-larjev? če hoče napravit, t<4ar. vajo 30% priboljška mezdi ne, mora kupit, stroje. Teh ne kar bi zneslo $3 na dan ve- za H| Ne smemo prehitro obsojati Wallacea Henry Wallace, predsedniški kandidat komunistov, sopotnikov in SANSa, naj dobi priliko, da pove vse, kar ima na srcu. Ne smemo ga prehitro obsoditi. Lahko se primeri, da bo v kampanji morda le kaj lepega povedal tudi o Ameriki, svoji rojstni domovini. Dajmo fantu čas in priliko! dobi za dinarje, ampak za dolarje. Vsega danes manjka v Jugo- a slaviji, ker je ta obrnila hrbet. zapadnemu svetu. Zato tako pomanjkanje, zato taka potreba po vsakega. Zahtevajo pa še druge izboljšave od' železniških Ko je bilo naznanjeno iz Bele hiše, da je predsednik imenoval Sovjeti ne marajo federacije držav na Balkanu, je videli I Ložje je vladati posameznim državam, kot pa če so združene London. — V 'iflplomatskih krogih so mnenja, da Sovjetska Rusija zasleduje politiko, po kateri bo vzhodni Evropi vladala, če jo bo držala razdeljeno v posamezne državice! Prav kot je ir, pa zraven napada tisti Mar- Lnulfo . „„ . . daJ'■ V Rusiji ne sme nihče govorili s kakim tujcem To je izdala sovjetska vlada kot uradno odredbo za vse Moskva— Sovjetska vlada je prepovedala vsem Rusom govoriti s tujci. Dalje je vlada odredila, da ne sme nihče drugi imeti stika z zunanjim svetom kot urad zunanjega ministra Molotova. Edina izjema je urad ministra za tujezemsko trgovino, toda tudi ta mora imeti prej dovoljenje od zunanjega ministra, predno sme s tujino imeti kake trgovske zveze. Edini, ki smejo govoriti s tujci so trgovski nameščenci, strež. kinje v hotelih in prodajalci voznih listkov. Toda ti so bili posvarjeni, da s tujci ne smejo govoriti drugega kot kar zahteva služba. nar, pa zraven napada tisti Marshallov načrt, ki hoče Evropo zopet spraviti v gospodarsko ravnovesje. Vse to na komando iz Moskve. Zato je tupdi malo upanja, da bi Titovi napori za denar imeli kaj uspehov. RAZMERJE MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO. stavke 1. februarja ne bo. Postava določa, da ima od predsednika imenovani preiskovalni odbor 30 dni časa, da stvar preišče in potem mora preteči pa še nadaljnih 30 dni, predno more unija začeti s stavko. Ako bi pa predsednik v tem slučaju 'ničesar ne ukrenil, bi šli železni- J , „ .. ; ničesar ne uarenn, bi sli zeiezm- Ln'emtsau m zeb1 zbl&l7,“rji 28 stavko feb™' kot Premier Iraka ni mogel izsiliti pogodbe za Veliko Britanijo Bdgdad. — Premier Jabur je moral odstopiti radi pritiska naroda proti sprejemu prijateljske pogodbe z Anglijo. Premier je bil v Londonu in je tam podpisal’ pogodbo, že takrat so se vršile demonstracije naroda, ki se je pa pomiril, ko je regent naznanil, da bo pogodba ukinjena. Toda, ko se je premier vrnil domov, je naznanil, da se bo boril za to, da se pogodbo zopet sprejme, nakar je narod pričel z novimi izgredi, pri katerih je bilo ubitih, kot poročajo, 70 oseb. Po tej pogodbi z Anglijo bi Anglija poslala v slučaju vojne ali ob nevarnosti vojne svoje čete v Irak. Anglija bi imela tudi nalogo trenirati in opremiti iraško armado. zlato sedaj Tito zahteva nazaj. Po poročilih listov je vsa vrednost 70 milijon dolarjev. V ostri noti je Jugoslavija zahtevala izročitev tega zlata, in zagrozila, da gre drugače na sodišče. Zedinjene države pa pravijo, da zlhto ^izrgče^če Jugoslavija plača, kar je Ameriki dolžna. To so vrednosti ameriških državljanov v Jugoslaviji, to so dalje zahteve Amerike, ko je Tito pobijal ameriške letalce, to so'zahteve še iz časov, ko je pred UNRRA Amerika dajala Jugoslaviji pomoč. Vse to znaša po izjavi državnega tajnika Marshalla čez 42. milijonov. Vse kaže, da Amerika ne misli popustiti. Jugoslovanska vlada, in njeno časopisje, ki neprestano napada Ameriko, naj si sama pripiše, da sedaj USA nastopa tako, da v prvi vrsti brani svoje koristi. Kako rada bi Jugoslavija ta denar, se vidi iz tega, da je Tito posebej izrazil željo, da bi rad govoril z ameriškim poslanikom. Ta želja se mu je sicer izpolnila, toda Amerika ni več pripravljena na norčevanje. PROŠNJA ZA POSOJILO. — V začetku januarja je vložila Ju- . . veje od Pacifika, prinaša vzhodu olajšavo Chicago. — Zaenkrat je dobi- Zed. države so začele resno izganjati rdečkarje -------„------ Washington, — Justični odde- la huda zima močno šibo, ker se lek je začel resno z delom, da poje dvignila z zapadne obale gor-1 žene iz dežele vse znane komu-ka sapa in zavela proti Dakotam [niste. Oni dan so aretirali, da ju in Montani. Od tam pride pola- izženejo, Herberta Bittelmana in goma proti vzhodu in jugu in Claudio Jones, ob prdminentna koncem tedna prerokujejo že ‘do-; komunista. Stric Sam bo v krat kaj milo vreme. j kem pograbil nadalnjih 50. Ju- V deželi je moralo ostati doma stični oddelek misli, da je kakih več kot 250,000 delavcev, ker 150 znanih in aktivnih komuni-njih tovarne nimajo dovolj pli- stov v Ameriki, ki bodo izgnani v njih rojstne domovine. Naselniškim oblastem pri tem pridno pomaga FBI. MARCH OF DIMES krogi „ vajajo to, da želi imeti Moskva podonavske države ločene in navezane na Moskvo, ker le tako jim lahko narekuje. To je dokazano iz obnašanja Rusije v preteklosti, ko je vodila razgovore in dogovore z vsako državo na Balkanu posebej ter vsako ob svojem času privezala nase. na za obrat. Jeklarne v Pittsburghu in okolici so poslale domov 15,000 delavcev iz istega vzroka. V Detroitu počiva delo pri General Motors, Chrysler, Ford, Briggs in mnogih manjših tovarnah, ker je plinarna ustavila dobavo plina za najmanj en teden, da ga bo dovolj za gretje po domovih. Zadnje dni so udarili preko dežele trije mrzli vali, ki so pognali toplomer pod ničlo. Že mnogo let ni bilo tako hude zime. -o----— . Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak . — bel predmet, da vas voznik la- goslavija tudi prošnjo pri sveto- tje opazk NEMŠKA DEKLETA TOŽUO AMERIŠKE VOJAKE, IZ MAŠČEVANJA IN ZA DENAR Frankfurt— Ameriške voja- 10,000 mark kot odškodnino, ako ške oblasti poročajo, česa vsega se poslužujejo maščevalni Nem-' ci, da bi se znesli nad ameriškimi vojaki. Nekateri pa tudi z namenom, da pridejo do lepega denarja. Tako nemška dekleta tožijo ameriške vojake posilstev, ropa. tatvine, ubojev in kaj še vsega. Ameriške oblasti imajo polne roke dela, da vsak slučaj preiščejo in v večini slučajev do. ženejo, da so vojaki nedolžni. Naslednji Blučaj kaže jasno sliko, kakšne razmere vladajo tam. Neko nemško dekle je slišalo, da ameriške oblasti plačajo se dožene, da je kak vojak storil silo nemškemu dekletu. Pa je tista “fraulein” šla in predložila ameriškim oblastem pritožbo, da ji je nek ameriški vojak storil silo po trikrat na teden in to skozi celih 6 mesecev; ampak da je zdaj že doma v Ameriki. Neka nemška bolničarka, ki ni prišla v bolnišnico v službo ponoči, je rekla, da sta jo ugrabila dva ameriška vojaka in jo imela vso noč zaprto. Oblasti so vse natančno preiskale in dognale, da je bila bolničarka pri svojem nemškem fantu. FIGHT INFANTILE PARALYSIS JANUARY 15-30 Vlada ni naznanila, kakšna kazen zadene one, ki to novo od-Moskovska Pravda, glasilo redbo kršijo, ruskih komunistov, je namreč | Noben sovjetski uradnik, ra-ostro zavrnila premierja Bolga-jzen v zunanjem ministrstvu, ne rije, Dimitrova, ki je izjavil, da sme govoriti s kakim tujcem, zla-hn -i™- a— -h-..*--:u sti mu ne Ogovorit; na nobeno vprašanje. Samo toliko mu lahko povedo, naj se obrne za informacije na urad zunanjega ministra. bo nekega dne združenih vseh 8 balkanskih držav v eno samo federacijo. ‘ Pravda je rekla, da kar je potrebno je to, da se ojači komu- . toda v javnost ie blIa dana [vso okupacijsko službo. je bilo sklenjeno na posve- 32 Mehikancev ubitih, ko so jih vozili domov Plinarna je zaprla plin 600 tovarnam, da ga bo dovolj za domove East Ohio Gas Co. v Cleve- ““---------------J~ landu je včeraj ustavila plin 600 iščite na ^a; Vseh 28 Mehi-tovamam, ker ga ni dovolj za ikancev 8 p'*ot' 'n ,st;razo v/red’ gretje po domovih In za indu- skupaj ^2 oseb> ie 'zgubdo ^'v* . .. - -■ ■ . - . Ijenje. Državni oddelek bo prevzel vojažko oblast v Nemčiji Vojaško službo bo pa še vnaprej izvrševala ameriška1 armada Washington. — Državni oddelek bo s I. julijem prevzel upravo okupirane Nemčije, kate- Razne drobne novici I* Clevelanda h {g | okolic« m! Odbor “Triglava"— Pevski zbor Triglav ima za letos sledeči odbor: Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Mike Verbič, tajnica Frances Andren, 3334 W. 52. St., blagajničarka 'Ella Fultz, zapisnikarica Anna Jesenko, nadzorni odbor: John Ivančič Jr., Joe Pultz Jr., Frank Gombach, pevovodja Frank Vautar. Pevske vaje so vsako soboto zvečer od 7 do 9 iv klubovih prostorih na 6818 Denison Ave, Zdravnik iz armade— Dr. Leonard J. Janchar, ki je služil dve leti v zdravniškem zboru pri armadi, je bil te dni častno odpuščen s činom stotnika. Od 1. februarja naprej bo prevzel službo kot kirurg v St. Thomas bolnišnici v Akron, O. Služil je v Clevelandu v Charity bolnišnici in v Cincinnati General bolnišnici, predno je vstopil v armado. Dr. Janchar je sin poznanih Mr. in Mrs. Frank Jachar :z 620 E. 94. St. Vloži peticije— Joseph W. Kavach, bivši državni poslanec in sedaj deputij v šerifovem uradu, bo danes vložil peticije pri volivnem odboru ter s tem prijavil kandidaturo za okrajnega blagajnika mina v ta važen , Fresno, Kal. — Naselniške oblasti so najele prevozno letalo, v katerega so naložile 28 Mehikancev, da jih pošljejo nazaj v Mehiko, odkoder so prišli v Ameriko nepostavnim potom. . Letalo se je dvignilo včeraj zjutraj z letališča v Oaklandu, toda je začelo kmalu goreti in je strijo. Radi te odredbe je moraš lo ostati več tisoč delavcev doma. Sličjno je tudi po drugih ohij-skih mestih, dalje v Pittsburghu in Detroitu. Toda vremenski urad naznanja veselo novico, da bo danes in jutri gorkeje. Včeraj je kazal toplomer 3 stopinje pod ničlo, danes se bo dvignil na 24 stopinj in jutri pa celo nad 30. tovanju med državnim tajnikom Marshallom in generalom CIay-em, ki je zdaj poveljnik okupacijskih čet v Nemčiji. Vso oblast, ki jo ima zdaj armadno vodstvo v zasedeni Nemčiji, bo imel od 1. julija naprej državni oddelek. Državni oddelek bo do tega časa imenoval osebo, ki bo nadzorovala v imenu državnega oddelka upravo tega dela Nemčije. Tudi ni še znano, kdo bo zastopal Zed. države pri zavezniškem koncilu v Berlinu, ki je do-zdaj obstojal iz vojaških poveljnikov štirih zaveznikov. . Amerika mora poslati več topov na Grško Atene, — Premier Sofoulis je rekel, da grška armada ne to uspešna proti komunistom, dokler Zed. države ne pošljejo v Grčijo več topov. VOJNA MED MESARJI, ODJEMALCI PA V PROCESIJI NOSIJO MESO DOMOV St. Helens, Ore. — Celo 50 cesto, nek Jack Sappington, pa milj daleč vrejo ljudj# v to me- je šel in naznanil, da bo dal vsa-sto, da se okoristijo z vojno, kf kemu odjemalcu po tri kose šun-je nastala med mesarji, kdo bo ke zastonj in še 10 centov za ceneje prodajal. Nekatere mes- (trud, kdor pride osebno po menice so nastavile najboljšeso. Komur pa pripelje na dom, steake po 47 centov funt, pot ne bo dobil tistih 10 centov na- roast po 42 centov in zmleto meso po 39 centov. -Vse te je prekosil nek mesar, ki je naznanil, da bo dal vsakemu odjemalcu en funt zmletega mesa zastonj, kdor kupi pri njem drugo meso. “O, tako!’ je rekel mesar čez grade. Razumljivo je, da so se ženske kar trle v mesnici in v kratkem času je razrezal in razdal 40 velikih šunk. Njegov tekmec preko ceste zdaj premišlja, kaj bi dal boljšega, da bi ljudi zvabil k sebi. krajni urad. Ameriška vlada ni za i to, da bi se sestali “trije veliki” Washington___Odgovorni vladni uradniki so se izjavili proti temu, da bi se sestali Truman, Attlee in Stalin, da bi poravnali razlike z Rusijo. Predsednik Truman bi bil sam proti takemu sestanku pravijo. Tak sestanek v bližnji bodočnosti je predlagal Winston Churchill, ki je rekel, da bi mogli samo "veliki trije” na skupnem sestanku poravnati nesporazum med Rusijo in zapadnimi zavezniki. Zadnjič so bili skupaj v Potsdamu teta 1945. Predsednik Truman jesže ope-tovano izjavil, da on ne bo šel nikamor na kak tak sestanek. In kakor je danes sentiment v Ameriki proti Rusiji, bi storil Truman politični samomor, ako bi šel na sestanek s Stalinom. Trdna volja in vztrajnost. — Donald Kerr iz Neto Orleans, ki mm ga kaže gornja slika na valjčnih drsalkah (roller-skates) mig, je za vzgled, kaj lahko doseže človek s vztrajnostjo. Kljub temu da ima umetno nogo, pa se prav z lahkoto giblje na drsalkah. Slika je bila posneta v clevelandskem avditoriju, kjer so razni pohabljenci pokazali, kaj se lahko doseže tudi z umetnimi udi. Iz raznih naselbin Massillon, O. — Po dolgi bo. lezni je umrla Slava Komugo-vich, stara blizu 68 let, rojena v Garešnici, Hrvatsko, v Ameriki od 1913. Glencoe, O. — Anton Krava-nja je prejel vest iz Soče, Primorsko, da je tam umrla njegova mati Marija Kaus v visoki starosti sto let in šest mesecev. Bila je vedno zdrava razen zadnje poldrugtf teto, ko je bila v postelji. Tukaj zapušča dva brata, Antona in Andyja Kravanjo ter več vnukov, v starem kraju pa" dve hčeri in več vnukov. ------o------ Na ti*oče Arabcev je prišlo v Palestino Beirut. — Očividci trdijo, da je prišlo v Palestino na tisoče Arabcev iz Sirije in Lebanona. Pravijo, da je pri Arabcih 16 nemških veščakov, ki jim pomagajo pripravljati munidjo. / am Ameriška Domovina _£?■ ii*i 7 —111" 1 "LJ1L— «17 St Clair Avc. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628 Cleveland I, Ohio NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado ta sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. Ml JANUAEY •»*» ", SUBSCRIPTION RAlbo l United States $8.60 per year; TTTTTTi t 2 3 4 3 C 7 S 9 K) « a 13 M 13 K 17 »• 20 21 22 23 24 23 26 27 2» 29 30 31 $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3fd, 1879. ♦■83 No. 20 Thurs., Jan. 29,1948 1 P ' ' 1 11 - ■ ■ ■ ■ 1 — 11111 “ ■' 1 tacij, držanja v ječi ali izgona brez javne obravnave ni bila Se nikoli spremenjena ali omenjen*. , FAŠIZEM. — “Otrok, čim postane toliko star, da je zmožen pouka, pripada samo državi, in njegove pripadnosti si ni mogoče deliti.” S to trdo dogmo je Mussolini strl družinsko življenje, prisilil otroke, da so posvetili svoje življenje njegovi diktaturi ter sprejeli njegovo propagando za temelj svoje izobrazbe. Fašistični filmi in igrokazi so pitali ljudstvo z iste vrste propagando, kakor pitajo sovjetski fil-mi in igrokazi ljpdstva, ki so pod njihovim jarmom. Policijske organizacije: nemški Gestapo, italijanska Ovra, sovjet-ska tajna policija in jugoslovanska OZNA so vršile in še vrše enake funkcije. (Konec jutri) imium« tunam* »**>♦♦* ************1,1 ******** Komunizem - dedič fašizma Danes mora biti že slehernemu človeku jasno, da se zmagoviti sovjetski komunizem obnaša natančno tako, kakor bi se bil obnašal v slučaju zmage nemški nacizem ali japonski imperializem. V komunizmu vidimo iste metode eks-panzivnosti in iste metode grabljenja tujega ozemlja, ki je mnogokrat spremljano z masnimi deportacijami. Pri komunizmu vidimo isto tendenco reduciranja slabotnejših sosednih držav, ki sicer še niso zaznamovane za takojšnjo aneksijo so pa že reducirane na status lutk. Dalje vidimo isti familijanen trik, da se ožigosa za vojno hujskarijo in war-mongerstvo” sleherni odločni odpor proti komunistični agresivnosti. Goebbels in japonski Tojo sta govorila isti jezik, kot ga slišimo danes od Molotova ali Višinskega. Ta podobnost v zadržanju komunističnih in fašističnih držav ni presenetljiva kajti ta dva moderna diktatorska sistema posedujeta doigo listo skupnih ciljev. Ako more kdo najti deset važnih in neoporečnih sličnosti med komunizmom, tedaj bo lahko razumel, zakaj sta Stalin in Molotov pričela nadaljevati tam, kjer s‘o Hitler, Mussolini in japonski militaristi fie'1 Tukaj navajamo listo desetih važnih in neovržnih podobnosti med komunizmom in fašizmom. Berite, premislite in sodite sami, ali je tako ali ne. 1. Nezmotljivi vodja BESEDA IZ NARODA tuniini-...............Miiiiniiiiitum? KOMUNIZEM. — Stalin ji mnogokrat označevan z iz- er ju niso smeli javno niti najrahleje kri- ?aD ’ 1er bogte lahko de. in vas popravi). Pevski zbor “Triglav” Cleveland, 0. — Naš pevski zbor Triglav je pridno na delu za povzdigo cele naselbine tukaj na zapadni strani Clevelanda. Vse je nekam oživelo. Pevci se radi udeležujejo vaj, kar je dokaz, da imf>jo veselje do petja. Naš učitelj, g. Vauter, je pa tudi redno in točno na mestu. Vsi se zavedamo, da ni prav lahko delo začeti s pevskim izborom. Zato se mu pa tudi prav lepo zahvaljujemo za njegovo prijaznost, ker v njem imamo res dobrega učitelja in tudi gremo z delom naprej. Povsod pa so stroški in prav tako tudi pri zboru. V ta namen, da se malo podkrepi našo blagajno, bomo priredili 14. februarja veselico, da bomo imeli vsaj za kritje stroškov. To bo ravno na dan sv. Valentina. Pregovor pravi, Ja sv. Valentin prinese ključe od korenin. Ta ključ je tudi za spomladanske koncerte. Mi ga priredimo 4. aprila, ko bo ravno obletnica, odkar sme pričeli misliti, da nam je potreben tudi pevski zbor. Vzelo je par mesecev potem da Smo pričeli s letjem in to je bilo v juniju. reč o tem enkrat pozneje. P« V< glas za slovar. To je nekaj kot nalašč za naju, sva se razveselili, ko nama učenje angleščine brez knjig dela take težave. Zanimale sva se in povpraševale sve po vseh mogočih trgovinah vendar nisva imeli sreče. Spodaj pa je bila cena napisana v dolarjih in to je najina nesreča in žalost. Najina velika želja je dobiti vaš besednjak, a zdaj ne veva kako? Moreva vam li plačati v angleškem deriarju? Sicer bi potrkali na dobra usmiljena srca, saj*vidiva, kako se mnogokdo spomni s kakšnimi bankovci za begunce! Kako bi bile hvaležne take pomoči! Če pa lahko plačava v angleškem denarju, bo pa še najbolj prav. Vljudno vas vprašava, če nama boste na to lahko odgovorili. Upamo vsi le še to, da bo že skoraj čas, ko se nas bo Amerika usmilila, da bomo lahko spet začeli človeka vredno življenje! Tudi midve ne namerava ostati tukaj, temveč z drugimi skupno še dalje stran nd domovine, ki nam je tako ljubljena in na kateri za poštenega človeka ni več mesta in kruha! Morda se bomo pa še kdaj srečali y vaši deželi, med brati ameriškimi Slovenci. Za ivašo na! "Kdor je zgubil življenje radi mene, go bo našel” — našel bo večno življenje. Matt, 10-39. Bila pa bi za nas velika pridobitev, ako bi imeli tudi svetnika »poznavalca,, katerega ljubezen do bližnjega je bila tista sila, ki ga je gnala, da j* popustil vse udobnosti življenja in žrtvoval vse svoje življenje za zveličanje duš. Naka, Baragova zveza ni mrtva, ampak smo jo le mi Slovenci nekako pozabili. Zganimo se zopet in nadaljujmo z vsemi močmi delo, da čim preje, če tako božja volja, dobimo Friderika Barago na oltar. Vsa društva K. S. K. J. naj bi sodelovala z gmotno podporo, ki jo lahko pošljete na tajnika Cyril Shircel, Box 608, Le-mont, III. Ce želite, lahko pošljete tudi na moj naslov: 3547 East 80 St., Cleveland, O. Ce pa bi rajši poslali naravnost na predsednika Zveze, potem pa naslovite na: Kev. Francis Scheringer, L’Anse, Mich. Pozdrav in srečno Novo Leto vsem. J. J. Oman. AL' PA NE FAŠIZEM. — minerja m musocmmj« ^ - sličnimi frazami tef ju niso smeli javno niti najrahleje kritizirati. 2 Edina vladajoča stranka, ki ne dovoljuje nobene opozicije, je toliko kot stalna vladajoča kasta KOMUNIZEM. — “V Sovjetski zvezi je prostor samo za komunistično stranko.” Besede Josipa Stalina v njego-vem govoru o novi sovjetski ustavi, navedene v Pravdi, dne 26. nov. 1936. .. , . FAŠIZEM. — Hitler je prepovedal v Nemčiji obstoj ' vseh strank, razen narodno-socialistične stranke. Leta 1926 ra so bile v Italiji vse nefašistične stranke proglašene za ilegalne. 3. Koncepcija svetovne mesijanske mesije KOMUNIZEM. — “Zmaga socializma v eni državi ne pomeni dokončnega konca; to zmago je treba smatrati kot podporo pospešitvi revolucije v vseh drugih deželah. Stalinova dogma v “Problemih Leninizma.1 FAŠIZEM. — “Ako je imelo vsako stoletje svojo posebno doktrino, je danes tisoč dokazov, da je fašizem doktrina našega stoletja. Fašizem je pridobil danes v svetu univerzalnost, ki stoji nad vsemi doktrinami.” — Benito Mussolini v svojem uvodu “Fašistične enciklopedije. 4. Poveličevanje militarističnega duha KOMUNIZEM. — “Dolžnost vsake sovjetske družine, šole in politične organizacije je, da vcepi sovjetski mladini že v njeni rani mladosti one kvalitete, ki so potrebne rdečemu vojaku: vojaškega duha. Ljubezen do vojne, vztrajnost, zanašanje na samega nase in brezmejno lojalnost ... t-“Komsomolska Pravda,” oficijelni organ sovjetske mladine, v svojem članku 21. maja 1941. V ljudskih šolah Sovjetske Rusije so odpravili skupni pouk dečkov in deklic v pri-—,^Sadev,anju, da se posveti več pažnje vojaškemu treniranju dečkov. Celo za razne operacije v tovarnah in na kolektivnih kmetijah uporabljajo izraze “udarniki” in “napadalci.” FAŠIZEM. — “Kar nemško ljudstvo dolguje armadi, se more sumirati z eno samo besedo: vse ..Adolf Hitler v svoji knjigi “Mein Kampf.” Navedli bi lahko pa še mnogo Hitlerjevih in Mussolinijevih stavkov, s katerimi proslavljata vojaškega in vojnega duha. Nacijski in fašistični voditelji so vtaknili veliko število nemške in italijanske mladine v uniforme, vpeljali so vežbe, marše in parade itd. Hitler in Mussolini sta zasledovala politiko "topovi pred sirovim maslom," kateri politiki so morale biti žrtvovane vse ljudske udobnosti, da se je dosegla maksimalna produkcija orožja. 5. Vlada s primesjo propagande in terorizma KOMUNIZEM. — Sovjetski državljan je od zibeli do groba predmet enostranske indoktrinacije idej, ki jih propagira vladajoča komunistična stranka. Vlada kontrolira ves pouk in zabavo, sleherno šolo in časopis, radio, kino in gledališče. Ime politične policije je bilo že ponovno spremenjeno! Čeka, GPU, NKVD in MVD, toda njena oblast do are- vauijcjiv, uo ; lentinovo, kjer boste lahko deležni tudi lepe nagrade. Pričetek ob osmih zvečer. Torej, na svidenje v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Anna Jesenko Pismo iz Anglije lonjenoM se vam Ib zahvaljujeva in vas ptadravtljavsi begunki: Marija Jan in Joži Pavel. —;---o----- Bt. Rev. J. J. Oman: ZA BARAGOVO ZVEZO Baragova Zveza ni mrtva ampak živi. Tudi od mrtvih ni,vstala. Bila je vek čas živa, dasi je sicer med Sfdvenci nekaj časa sem nekako molčala. Bairagova Zveza se posebno marketski škofiji živahno u-dejstvuje, odkar je tja prišel novi škof, ki je poljske narodnosti. Postavil je svojega kan-celarja za postulatorja, katerega dolžnost je, da nekako nadzoruje in vodi vsa raziskovanja. Slovenec Father Francis Sche-ringer iz L’Anse, Mich., je predsednik Baragove zveze. Rev. Cyril Shircel OFM v Le-montu, 111., je tajnik, in vaš sluga pokorn( — po krivdi lanskega zborovanja v Eagle Harbor — pa blagajnik. Najbolj agilni raziskovalec Baragovega življenja pa je Joseph Gregorič v Chicagi. Vsi Slovenci, po Ameriki in drugod, ‘pa bi morali biti navdušeni sotrudniki, ki z molitvijo, pa tudi denarnimi sredstvi pomagajo Stvari naprej. Sicer, kakor pravi pisec v Koledarju Aye Maria, ni nobe- London. — Ravnokar prebirava Ameriško Domovino, edini iskren slovenški časopis, ki ga danes še lahko z veseljem čitamo. No, pa naj vam najprej povem, kdo je ta vam nepoznani čitatelj?! Tukaj v Londonu sva dve begunki, ki sva prišli sem pred kratkim iz taborišča Spittal iskat kruha in zavetja. Vsa leta, od konca vojne, sva kot tisoči drugih preživljali to begunsko življenje. Kakšno je tam življenje, vidimo, da ste prav dobro poučeni! človek ne ta mo-geL verjeti, da je možno tako dolgo živdii v takih okoliščinah, a ljudje trpijo in upajo iz dneva v dan in reči smemo, da nikjer na svetu ni najti toliko tako močne volje, kot pri teh nedolžnih trpinih, ki kljub vsemu trpljenju, pomanjkanju in mrazu in zatiranju he klonijo glave. ----------- Kdor si more pomagat, se re- nega dvoma, da je Baraga svet-ši sam tega neznosnega stanja, nik. Vendar pa bi radi, da po-Tudi nama je uspelo, čeprav stane to tudi; po. izjavi sv. Cer-sva čakali na dovoljenje kar kv?. Zato bi se mu morali zla-celo leto (Avstrijke dobijo vse sti Slovenci priporočati v mo- rešeno v treh mesecih), no in zdaj sva tu v Angliji. Našli sva dobro, izredno plemenito litvi in prositi Boga, da nam čimpreje očividno da lastnega priprošnjika, Slovenca, ki bo za sva uuuru, iwcuuu -------------^ družino, ki naju skušajo razu- •'naš narod posredoval pri bo/. meti in nama pomagati, tako da ne čutiva preveč bridkosti trpina. Sicer pa nas je zadnje trpljenje že močno okrepilo in učvrstilo. Mnogo boi j še je, ko sva V8aj dve skupaj, da kakšno rečeva, mnogokrat tudi zapojeva in tako nama čas hitreje mine. V prostem času pa jako rade obračava liste Ameriške Domovine, kjer najdeva toliko poročil iz domovine in celega sveta. Med drugim sva videli tudi o- jim prestolu v nSbesiL. Če tudi pri občestvu svetnikov najbrže ne igra narodnost tiskih vlog, kot jih na zemlji, je vendar skoraj gotovo, kakor je dejal škof Rožman, da se bo Slovenec za Slovence Še posebno zanimal. Jaz nunam dvoma, da smo Slovenci zadnja leta, odkar je bila Jtoyenija pogrež-njena v pekel komunizma, pridobili precejšnje število mučencev, ki so dali svoje življenje, edinole za lifjega. ki pravi: Prekmurska jesen Rumeni so jagnedi že in štorklje na jug spet hite Kmet mučil se je noč in dan, veselo polni zdaj svoj hram. Videl sem že mnoge . dežele. Videl sem silne madžarske stepe in neizmerna rodovitna po-ja. Videl sem mogočne tirolske gore in užival naravne krasote Koroške . . Vse te dežele sem videl jeseni v vsej njihovi pestri krasoti. Videl sem madžarske stepe, ko so se bleščale v neštetih barvah v jesenkem soncu. Videl sem porjavela pobočja tirolskih gora, ki so se mi zdela v žarki sončni luči, kot bi bila pregrajena z. baržunastim pregrinjalom .y It) tuffikejroško jesen sem doživet, koij*JW*\tiho mimo neštetih j ežS žare oči. r Klevževegd pospremi do hleva in mu pomaga komatati. “Jernej ne zameri. Nisem vedel, da te ima Minca tako rada.” In mu krepko stresa roko. “Že prav, oče, že prav. Zdaj se bomo večkrat videli.” “Kakor hočeta sama z Minco. Ali v predpustu ali pa po Veliki -noči. Predpust je nemara že preblizu.” Bregar gre kar odkrito z besedo na dan. Jernej bi najraje 'kar pred hišo zavriskal. ,Na -Vrskah se pa ne more zdržati. Saj Klevž mu ne bo zameril. Vrisk sliš Minca in Bregar. Pa tudi Žaleharjev, ki se je vračal iz Žiganje vasi. Kar glavo je sklonil in milo se mu je storilo. Pa jo bo le Klevžev dobil. V Žiganji vasi ni takih rož, čeprav so veliki grunti. Ljubezen pa je le ljubezen. * V predpustu je bila Žalehar-jeva ohcet. Svatov je bilo dosti,vesel ja pa nič pravega. Nevesta je bila sicer no moč ofertna, godci so jo rezali, da je bilo kaj, toda vse je bilo vide- 90300 Vit i^VITAMiNM gsssg Susase A PROCLAMATION i Setting aside the period from February 23 to March 3, 1948 as REGISTRATION WEEK and urging citizens to vote on March 16 and April 6, 1948. zeblo, tudi če drugi zato zmrznejo. Mož je namreč pojam-ral, da ima samo 15 galon še na rokah, in ko je voznik pripeljal nov 50-galonski tank, je opazil v kotu še poln stari tank. Odpeljal je tako pripeljano o-lje zopet nazaj in stvar prijavil uradu. Mož bo sedaj čakal, da porabi najprej to olje, in Our VITAMIN CAPS81S l *gU Oi*A-Oay (brand) Meh itots Vtaal* CapiuM every day. fr*h» to bad* driiM* tot ef to tv* vdanim whose ra* smehnil. Tudi Klevžarico je zadnji čas močno pobralo, kakor da se kani z možem vred posloviti od Grape in sveta. Vsa se je naslonila samo na Jerneja. Jernej je krepko gospodaril Zavoljo mlina se je odločil, da ga bo obdržal, čeprav ga je kanil koj v začetku dati v najem. Mlinarja bo dobil. Vsega Jernej le ne zmore. Dovolj «• Velika noč je bila vesela in žalostna hkrati. Zvonovi so pritnkavali kot druga leta, Na Taboru so fapjte prožili mež-narje, da so odmevi doneli v Grapo, h Klevžu v čumnato. Vendar je bila v Grapi tiha žalost, pritajena skrb, ki se ni hotela umakniti velikonočnim zvonovom. Jernej je bil na oklicih, Klevž je pa že z drugo nogo stopal proti večnosti. Jerneja je skrbelo, da ne bi očeta prej pobralo., Nerodno bi bilo. Namigaval je Klevžu, da si jima z Minco nič ne mudi, da bi počakala, da mu vsaj malo odleže, toda Klevž si ni dal blizu. Tako so odličili ohcet na belo nedeljo, ko bo tudi žegnanje. Jerneju je bilo prav. Ravno na bele nedeljo ga je vezalo toli-kov spominov. Minčina dota je bila določena: v denarju dobi deset j ur jev, telico, njivo na Ledinah, ki se drži Kievževe in tisti kot gmajne, ki tako neprijetno moti Klevžev del. Jernej je zadovoljen. In zadovoljen bi bil, ko bi dobil samo Minco brez dote. Toda Bregar se je hotel pokazati. Vsaj tako mora biti kakor na Žalehar-jevi ohceti. Jezikov pač noče. Minca je tako srečna, da kar ne ve, komu bi izkazala več ljubezeni. Ata sem, mama tja, taka je kot iz cukra. In kadar Jernej pride, jo kar po zraku nosi, tako mu hiti streči. Malo ji je pa vendarle težko, kadar pomisli, da bo šla od doma. bom je le dom. Seveda, to ve, da večno no more viseti pri hiši. Jože se tudi nekaj pript-avlja. Zakaj bi najemali deklo, ko lahko po ohceti dobijo delavne roke? Pametno je treba misliti. Bregarici je prav. Saj se človek naje večnega (jela- Ko greš pa v kot, ti pa ostane še pletev hi kaj lažjega. Težje vse mladi podelajo. Naj se le ubijajo, kot so se stari pred njim. Ko pridejo otroci, pa stari še pletev puste in postanejo varuhi otrok. upon.ali, the effort to wu»u» *-o-——— —* -r zen and the participation of every registered voter in the March 16th Primaries and April 6th Election. JOHN L. BOHN, Mayor. . c ~ I* ’■ <: v " *v : democracy rests on the principle that govern-« ment obtains its powers from the consent of the governed. This principle carries with it the fundamental necessity that the people of a free society express their informed desires concerning government. Through free elections we in America have set up an orderly process for obtaining the “consent of the governed,” and the extent to which we fail ot express our convictions is the extent to which our democracy fails. When we fail, democracy fails. With this knowledge firmly in mind, we cannot but feel uncomfortable in looking! over some of our recent election figures in Milwaukee. For instance, in the spring of 1946 only 12 nfr cent of the registered voters went to the polls, while'm the spring of 1947 only 32.2 per cent of those eligbile decided such vital questions as the composition of our school board and the city’s policy concerning bonds. This year’s election may well be among the most important in our civic history, setting the pace for Milwaukee’s second hundred years. We would be foolish indeed to leave the decisions at the polls thid spring to a mere handful of persons. It is the election of a century. Therefore, I, JOHN L. BOHN, Mayor of the City of Milwaukee, do hereby proclaim the period from February 23 to March 3, 1948 as REGISTRATION WEEK, and do call upon all patriotic citizens, upon civic, veteran, labor, church, fraternal, industrial, patriotic organizations, and Farmarjem je to dobro znano, meščanom pa ne, namreč, da je potreba okrog 11 kvortov mleka, če bo skušal še enkrat “čizlati” da se napravi en funt sirovega (ali pa kdo drugi, pravi “Better Business Bureau”), ne bo dobil potem za to zimo več olja, pa naj si potem kuri z drvmi ali s čim koli. Vsi drugi pa bodo redno preskrbljeni to zimo s svojimi odmerki, da ne bo treba nikomur zmrzovati. Letoinja “Razstava Doma* Milwauska letošnja “Razstava Doma” (Home Show) se bo vršila v dneh od 13. do 20. marca. Kakor znano, je na tej razstavi vsako leto oddan srečnemu dobitniku krasen dom masla. • • * Znanstveniki so dognali, da so živeli v Severni Ameriki ljudje že pred 25,000 leti. * • * Najmanj vremenskih sprememb imajo ob pacifični obali v južni Kaliforniji. Tam je podnebje večinoma vedno enako ali zelo majhno spremembo. • » * Majhna žaba daleč skoči. Tako je dokazala Mrs. O’Day v Los Angelesu, ki tehta komaj 100 funtov, pa so jo oni dan razjezili mestni stražniki. Pa je šla nad nje. Enega je pošteno obr- vrednosti od $8,000 do $10,000 cala, drugemu je zlomila rebro (prejšnja leta je bil tak dom cenjen na okoli $6000). Ta dom se letos gradi na N. 80th in W. Center Street, ter bo go-tqv 12. februarja, za javni ogled publiki pa bo odprt 15. februarja. Dom bo prve tri tedne na ogled prazen, to je neopremljen. Zadnji teden pa ,bo van.i postavljena popolna, najmodernejša oprema. Obsegal bo pet stanovanjskih sob in bo vseboval naj zadnje arhitektične zamisli modernega ia udobnega doma. —s.-——sJ |/ *......................... Kaj se boste pritoževali, saj niste sami! V Ameriški Domovini se nekaj pritožujete, vidimo, nad mrazom, ki ga imate v Ohio, pa kaj 'boste, saj niste sami. Pri nas v Wisconsinu, ki je prav ‘idealna’’ dežela za tako vrsto vreme, kakor veste, imamo danes že deveti dan po 5 do 16 pod ničlo, pa še nismo zmrznili, čeprav posebno tiste, ki grejejo svoje domove z oljem, zelo šparovno zalagaj«,,*„njim. Da, dosti družin je zadnje dneve res kar zmrzovalo v svojih domovih in so gospodinje morale pripravljati kosilo in večerjo v “overcoatih” in kožuhih, ker niso dobile nekaj dri nobenega olja za svoje grelne peči in je mesto končno moralo organizirati poseben odbor, da s sodelovanjem milwauškega “Better Business” biroja preskrbuje pičle odmerke kurilnega olja Mnoge družine pa se v svoji sti ski zatekajo nazaj k premogu Vse to pomanjkanje olja pripi sujejo transportnim težavam in za prihodnje leto nam že sedaj obljubujejo, da bo olje na “karte.” Sedanji zasilni odmerki, ki jih nakazuje “Better Business Bureau” so po 50 galon, ako se zaloga na rokah- pri družini zniža na 15 galon. Neka družina na severni strani mesta pa je že skušala malo “čizlati” ter si je skušala na račun drugih napraviti nekaj “eks-tra” zaloge, da je he bi kak dan in tretjemu je potisnila gorečo cigareto v oko. Vsi trije so morali v bolnišnico. V Zed.1 državah je 94,000,, 000 volivcev, 48,000,000 je žensk. Seveda, svoje volivne pravice se ne poslužujejo vsi. sredina zemlje. Kdor tega ne verjame, naj se gre sam prepričat. « « • Ali veste, kako dolg nos ima kip boginje Svobode, ki stoji v newyorškem pristanišču? Dolg natančno 4 čevlje in 6 palcev. To se pravi, da je nos. * • • Več kot polovica vsega premoga, kolikor ga je še pod zemljo na svetu, je v Zed. državah. * » • Povpprečna oseba povžije na leto 12 funtov soli v raznih jedilih. » * * V Lawrence, Mass., je šla Mrs. Jennie Gordon po razpo-roko. Pritožila se je, da je njen mož vrgel njeno ljubljeno papigo skozi okno s kletko vred. Mož je namreč prišel neke noči precej pozno domov in papiga ga je močno oštela, kakor je to večkrat slišala svojo gospodinjo. Mož se je znesel nad ubogo papigo. Pripovedujejo, da je romunski Mihaela, naj študira MarksoVe Les Moffat iz Dansville, N. premier Peter Groza silil kralja Y.J je šel na lov na srne. Ob- strelil je srnjaka, ki pa ni pa- nauke. Mihec je rekel, da je pri del.> Lovec jo je udaril za njim, 1? in ga tam po- Nov grob eno ur« na bo kralja spremljal, ko bo preskušal svoje novo letalo v zraku. Pravijo, da Groza ni več silil v kralja. * * * Iz Detroita poročajo, da bo V čtertek, 22. januarja je na svojem domu 4915' W. National Avenue preminila Mrs. Mary Grahek. Bila je vdova ter General Motors spomladi znižala ceno na raznih izdelkih, toda ne na avtomobilih. • * * Uradni začetek oddajanja po radiu v Ameriki je dan 2. novembra 1920. Takrat je pittsburška radijska postaja KDKA oddajala izid predsedniških ivolitev med Hardingom in Coxom. ® * * * Znanstveniki trdijo, da je no- zapašža- tri sine in tri hčere. Pogreb je bil v ponedeljek, 26. jan. na pokopališče sv. Križa. Blag ji spomin, preostalim pa naše sožalje. -------o------ Zagovoril se je m “Kaj, ti si še tukaj, pa si vendar rekel, da boš za nekaj tednov odpotoval” “Seveda! Imel sem srečo. Prav danes so mi potovanje spremenili v denarno kazen.” srečilošspraviti srnjakovo glavo pod vodo, da je poginil. V Pragi na Češkem so prijeli nekega 19 let starega fanta, ki je vrgel nekemu dekletu v glavo steklenico. Izgovarjal se je, da se je mogel edino na ta način seznaniti ž njo. ♦ * • Aleksander Bittleman, ki so ga ameriške oblasti nedavno a-retirale z namenom, da ga izženejo domov v Rusijo radi komunistične propagande, se nahaja v Zed. državah že od leta 1912. Leta 1919 je pristopil h komunistični stranki in leta 1935 vzel ameriški prvi papir. tranjost meseca vroča, kakor ^drugega «• ni nikoli zani-imal. THE ROCKEFELLER FOUNDATION Tune in... the AMfRKAN- JU60SLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE • A Program of Clastical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to U/EVT 12:00 C. S. T. " NOON 1430 Kilocycles English and Slovene Vsako sovjetsko poslaništvo v inozemstvu ima svojega vladnega vohuna, ki pazi, kaj dela ‘uradništvo, pa tudi njih družine. Po tem se ravnajo tudi druge sovjetske lutke. Oni dan je bil nenadoma pozvan domov iz Angore, Turčija, eden izmed tajnikov pri ruskem poslaništvu, Hassanov. Toda njegova žena ni hotela ž njim. Turško časopisje je izvohalo, da je nekdo zasačil gospo Hassanov ravno, ko je či-tala knjigo: “Izvolil sem si svobodo,” ki jo je spisal v Ameriki Viktor Kravčenko. » * » Oni dan je bila v Moskvi razstava ženske pomladanske mode, Ta kaže, da bodo ostala krila ruskih žensk še vedno do kolena, ženske niso nič ugovarjale. Nekaj pred razstavo je namreč Jurij žukov povedal, da je v Ameriki nova ženska moda z daljšimi krili, ampak ne po volji Ame. ričank, ampak radi tega, ker so daljša krila vsilili trgovci, ki hočejo prodati več blaga za krila, da preprečijo — depresijo. Rusinje so zdaj povsem zadovoljne. * • * Edini demokrat,Id je kdaj dobil nominacijo za predsednika v Filadelfiji, je bil Franklinn D, Roosevelt leta 1936. Letos bo pa dobil istotam nominacijo drug demokrat, Harry S. Truman meseca julija. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doili preko Treta) (Nadaljevanje • t utrani.) Tito noče biti primerjan Napo-Odpravljena je med obema drža. leonu. Najbrž je bil ta preveč vama carina in odpravljeni so fašista, potni listi. Pričakujejo, da pride v doglednem času do tega tudi med tema državama in Romunijo. JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI GREDO NA POMOČ. — V novembru, ko je bil na Fram coskem znani komunistič štrajk, so se utihotapili v švi pri Campione jugoslovanski spe. cialisti za komunistično agitacijo. Pri Ženevi so potem prekoračili francosko mejo. Tako pomaga jugoslovanski komunizem, da bi prišlo čim prej do svetovne revolucije. Tudi v Italiji je večje število jugoslovanskih specialistov za vodstvo podtalnega gibanja. ITALIJANI V JUGOSLAV? JI. — Komunistično časopisje se rado razpisuje o Italijanih v Jugoslaviji. Poudarja njih enakopravnost, pa seveda še bolj, da se jim dobro godi. Izgleda pa, da se dobro godi y Jugoslaviji tistim Italijanom, ki so komunisti. Pa še o teh bi bilo dvomiti. Nekaj navdušenih italijanskih delavcev je šlo v Jugoslavijo uživati in občudovat komunističen raj, pa so skoro vsi pribežali nazaj. Nekaj komunistov iz Italije, zlasti študentov, pa uživa v Jugoslaviji. Oni so namreč poslani, da študirajo za komunistične voditelje. Te trenirajo v Jugoslaviji. In tem je dobro. V Ljubljani so imeli ti študentje celo prireditev, o kateri so komunist®^' listi z vso pohvalo pisali. Berelho pa pri opisu te prireditve, da so morali ti laški študentje komunizma le ugotoviti, da so slovenski študentje do njih mrzli. Verjetno. Leto 1948 in druga letna ilelja Praega januarja smo pričeli .m. leto po Kristusovem rojstvu. To je takoimenovano krščansko štetje let, ki ga je v šestem stoletju izračunal in u-vedel zgodovinar Dionizij Mali. Počasi so v teku stoletij sprejeli to štetje vsi krščanski narodi, pozneje v civilizirani svet sploh. Tako priznavajo danes vsi omikani narodi, četudi nekateri le posredno in skoro nevede, da se je z rojstvom božjega Sina začelo najvažnejše razdobje v svetovni zgodovini. Poleg tega krščanskega štetja let so bila in deloma so še druga štetja, ki pa stoje nekako v ozadja in zanimajo le zgodovinarje in nekatere druge znanstvenike. Po ustanovitvi Rima Dne 21. aprila prične 2701. leto po ustanovitvi mesta Rima, ki je bilo ustanovljeno 1. 753 pred Kristusom po računanju zgodovinarja Terencija Varo-na ali leto pozneje po mnenju nekaterih drugih zgodovinarjev. Mi se navadno držimo Va-rona. Latinsko se ta štetev imenuje “ab Urbe condila,” ker so v latinskem jeziku Rim imenovali kar Urbs, to se pravi mesto in sicer veliko mesto. Še se je ohranil ta izraz, ko pravimo n. pr., da je papež iz pred bazilike sv. Petra dal blagoslov “Ur-bi et orbi,” to se pravi Rimu in ostalemu svetu.. Olimpijade štetje let ali pričetek štetja. Ce pravimo “bizantinska era,” hočemo reči štetje let, kakršno je bilo v navadi v vzhodno-rim-skem ali bizantinskem (carigrajskem) cesarstvuu. Tam so šteli leta po ustvarjenju sveta in sicer tako, da so početek stvarstva potisnili na 5509. leto pred Kr. To štetje, ki je seveda brez vsake znanstvene podlage, se je držalo na Vzhodu in v pra- Dne 1. julija prične 4. leto NAPADI NA ANGLEŠKO ggj olimpijade. Kaj pa je to? Stari Grki so imeli slavno igri- DELAVSKO STRANKO. — Re- kli smo, kako komunistični listi IBPHBMB MglUajB fABBfto. Toda napadajo tudi atfeleško delavsko stranko. Tako “Lj. pr.” v svoji nedeljski prilogi naravnost zaničljivo piše o angleških delavcih, ker nočejo plesati po komunistični muziki. PROVOKACIJA. — Še bolj divje seveda pišejo o drugih. Sedaj se znašajo zlasti nad Brazilijo in čile, ker sta ti dve teko odločno zaprli vrata komunistom. Pravijo, da je postopanje teh dveh. držav izzivanje, provokacija‘fašistov. Vse jim je fašist, kar ni komunist. “TITO NOČE BITI NAPOLEON.” — je naslov novici v “Salz. Nachrichten” 23. dec. Iz Prage namreč poročajo, da je jugoslovanska vlada vložila pri- šče, ki se je klicalo Olimpija, 'tam so vsako četrto leto pČiN UI1 ŠUUvCliVOV ■ i«iw J« ------ cerkev še tja do 6. stol,, ko so se počasi poprijeli štetve po Kristusovem rojstvu. V Dioklecijanovem štetju je imelo vsako leto 12 mesecev po 30 dni, ob koncu leta so pa pridejali po 5 ali (v prestopnem letu) 6 dni. Takega koledarja se poslužuje še sedaj koptiška cerkev v E-giptu in tudi Abesinci, ki pa štejejo leta že od 5498 pred Kr. Spet drugi Abesinci imajo kr- lejeurzaiona vznouumv pia- “k* ........... 'oslavni Rusiji do 1. 1700, ko je ščansko štetev, vendar z zamu- v* m i a j m * Ja rr 1 aš šaIta /1 o SP— Peter Veliki nadomestil bizantinsko štetje s krščanskim. Žal, da je pa sprejel takrat julijanski koledar brez gregorijanske reforme in tako je sedaj uradna pravoslavna cerkev v koledarju 13 dni za nami. Od leta 1918 dalje pa rabijo tudi Rusi večinoma gregorijanski koledar. Bizantinska era ima torej sedaj samo še zgodovinski pomen. Prvega septembra bo pričelo 7457 leto tistega štetja. Era svetih mučencev Malo pozneje to je 11. septembra, prične pa 1666. leto Dioklecijanove štetve. Ta era se začenja z 29. avgustom 1. 284. ko je bil izvoljen cesar Dioklecijan, po julijanskem koledarju seveda, kar ustreza 11. septembru našega gregorijanskega koledarja. Ker so za časa Dioklecijana izredno hudb preganjali kristjane, so verniki do 7 let, tako da pričenjajo sedaj leto 1941. Judovsko štetje Po tem štetju je svet precej mlajši nego po bizantinski eri. Ce so Bizantinci mislili, da se je svet počel 5509 let pred Kristusom, so pa Judje, po računu svojega Rabi Hilela (v 4. stol.) menili, da je od početka sveta do Kristusa samo 3761 let. Potemtakem pričenjajo Judje letos 4. oktobra 4709. leto svoje štetve po ustvarjenju sveta. To njih leto je v glavnem lunino leto, ki se pa vedno popravlja z ozirom na sonce. Navadno leto ima 12 mesecev po 29 ali 30 dni, prestopno leto pa 13 mesecev. Mesec prične s prikazom nove lune, tako tudi leto. Letos bo nova luna dne 2. okt. zvečer; njen srpek bo pa viden 4. okt. žvečer in takrat se bo prjčel za preganjali kristjane, so verniki Jude novi mesec in novo leto.|za £aga fa§igtovs]jega režima v to štetje radi imenovali ero sve- Pričetek novega leta imenuje- jLa]jj j o teh ni vredno poroča- ’ ti; so znaki političnih in socialnih zablod, omejenih časovno in krajevno. Čebelarji so imeli tudi svoje j sodišče, ki je za prekrške izreklo izlelo stroge kazni. Ce je naprimer svoboden kmet splezal na drevo, ki ni pripadlo njemu in odprl panj, je izgubil svobodo in posestvo. V gotovih primerih pa je sodišče izreklo tudi smrtno kazen. Kadar je drevo vsled starosti s čebelami vred padlo na tla, ga je lastnik nad in pod čebelami ožgal, pribil na konceh deske in nesel domov, kjer je naprej gojil čebele. To je bil prvi "panj”. Čebelarstvo je nekdaj prinašalo lepe dohodke. Leta 1630, j je bil v Monakovem tečaj za kuhanje medice. V ta namen so naročili tri stote "čistega kranjskega medu'’. Valvasor piše, da so med razpošiljali v vse dežele, največ pa v Solno-grad. Da je bilo slovensko čebelarstvo na visoki stopnji, nam priča tudi delovanje Antona Janše (1J34—1773) na Dunaja kamor ga je pokklicala Marija Terezija kot prvega učitelja čebelarstva. Večina ljudi misli, da ima če- j belarštvo pomen samo pridobivanje voska ip medu. Toda že več kot pred petdesetimi leti je zapisal učitelj K. Spren-gel, da pridobivanje medu in voska ni glavni namen čebelarstva temveč, da je treba čebele rediti predvsem zaradi opra-ševanja rastlin. Čebele so nepogrešljive pomočnice v kmetijstvu; nekatere 'rastline bi njih sploh ne bile poražene tako, da bi imele pomen za kmetijstvo, kar velja posdbno za sadno drevje. Dokazano je tudi, da ajda — | mnogo bolj rodi v bližini čebel-bili vedno svetovno znani. Že|njaka kakor na krajih kamor v zgodnem srednjem vekku je j najde le malo čebel pot. Iz-• kv.,,, riala* nipvn 1 o v r(,,]n;> pomembne so čebele tudi jo Judje v svojem jeziku “roš haššana,” kar pomeni “glava leta,” torej kakor v italijanščini “capo d’anno.” Sicer pa ta njihov kompliciran koledar služi bolj za dolcčenje judovskih praznikov kakor pa v civilne svrhe. Dan pričenjajo šteti zvečer, ko se zmrači. Mohamedansko štetje To štetje imajo ljudje Mohamedove ali islamske vere, kakor Turki, Arabci, Perzi i, dr. Štejejo pa leta po»begu svojega preroka Mohameda, 16. julija leta 622 po Kr. Njih leta so samo lunina brez vsakega ozira na sonce; to torej za 10 do 12 dni krajša od naših let. Zato se tudi pričetek leta pomika po koledarju semtertja, vendar pričenja vedno z vidno novo luno, tako tudi letos, ko prično dne 2. novembra zvečer (oni pravijo 3. nov.) svoje 1368 leto, ki bo imelo 356 dni. Taka leta so najdaljša, najkrajša pa imajo 353 dni. Turčija je že 1. januarja 1.1927 zavrgla ta zmešani koledar in prevzela našega gregorijanskega. Zvezdoznanci imajo v svojih računih še neko drugo štetev, ki ji pravijo julijanska perioda; pa o tem drugič. Zgodovina nam poroča še o drugih štetjih let, ki se pa niso mogla zdržati in so kmalu izginila, n. pr. za časa revolucije v Franfiji in eiMlš¥llA\NII FAMILY~R[mwKfP&)ucMm. sms 200jE»aP 16RIC M MAN is STORE ' MUSIC IMIloffot f35ca(TAX inciudcd) ifatjnees*\Vf>‘W is*i1**I2*I2**I3* Zgodovina slovenskega čebelarstva Slovenski čebelarji in med so Kranjska daleč nadkrijevala v čebelarstvu druge dežele. Iz nekega starega sporočila vemo, da je v osmem st^etju bavar tožbo pri češki vladi, ker je neki povedali, J.mu ou VOC4IW VV». ^ JT- j ali velike narodne igre, pri katerih so tekmovali za prvenstvo telovadci pa tudi umetniki. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, posebno v domačem kraju. Po računih grškega zgodavinarja Timeja (iz 4. stol-pred Kr.) se je vršilo prvo slovesno venčanje zmagovalca Ko-reba leta 776 pred Kr. In ker so v tistem času Grki pričenjali leto s 1. julijem, se tudi olimpijade še vedno štejejo od tistega dne. Vsaka olimpijada šteje 4 leta; po končanem četrtem letu gremo v prvo leto nastopne olimpijade itd. Grki so šteli olimpijade tulili v krščanski dobi tja do 4. stoletja, ko so krščanski cesarji to pre- list prinesel karikaturo, kjer prikazuje Tita kot Napoleona.,— Bizantinska era Latinska beseda “era” pome- < .. ...-1---irfBrrn-i Ht’S a rarSrtir ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA i Robert J. Starc ki je dal svoje mlado življenje 29. januarja 1943 za zmago Amerike na italijanskem bojišču. Vemo, j da je njegova blaga duša že tri lete v nebesih, saj je bil teko dober mladenič. Njegovo truplo pa se spreminja v prah nekje v Italiji. Snivaj spanje v tujini, ljubi sihko, dobri brat, saj pri Bogu se združili, vsi polni bomo vseh dobrot. Še vedno žalujoči: JOSEPH in MART STARC, starša JOSEPH, brat Cleveland, Ohio, 29. januarja 1948. za pridelovanje deteljinega semena. Kadar torej govorimo o če- _____________ ifa'Bhivarsko. čebelarji so bili bavarskim Čebelarjem učitelji čebelarstva, ki je bilo tam še na zelo nizki stopnji. Sčasoma so Se čebelarji združili v cehe in si ustalili tudi ne . kako posebno pravo, Kdor je P hotel postati čebelar se je moral zglasiti pri načelniku ceha, ki mu je nato odmeril del gozda, v katerem je lahko gojil čebele. V tem pasišču ni smel nihče drugi gej iti,'čebel. Čebelar je na primernih borovih drevesih vzdolbel votlino, napravil -HU amciRU iiupiin ‘J r** dobivanje medu in voska. Res vsebuje med mnogo dragocenih snovi, ki jih v čistem sladkorju ni, vendar pa se moramo zavedati, da je čebelarstvo največjega pomena za druge kmetijske stroke in da je treba čebele prištevati med najbolj ko»_. 4te tretje teter na okrog, ristn^jhvalrv kmetijstvu. pt, ,NBRATA —- PVt. Raymond F. Medveš ki je dal svoje mlado življenje ia domovino na daljnem Guadalcanal« v cvetu svoje mladosti 21 let. Padel je 29. januarja 1945 DELO DOBIJO Ženska tipkainca za splošna pisarniška dela. Plača; 40 ur na eni strani vratca, na drugi na teden. The Oliver Corp. 19300 pa luknjo za čebele m panj je bil gotov. V takih panjih so čebele, zelo dobro uspevale, ker so imele mir ih so bile sredi gozdne paše. V jeseni se čebelar čebel ni smel pritakniti. Šele na praznik sv. Jožefa je smel čebele prvikrat obiskati. Veljal je pregovor. “Ce je sv. Jožef lep, prodaj suknjo in kuoi čebele.” Na ta dan je čebelar prvič odvzel čebelam med, a ne vsega, temveč le polovico.---------- Euclid Ave. (21) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE PREZGODNE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZAB-j LJENEGA DRAGEGA SINA IN BRATA MALI OGLASI PRI NAS IMAMO ta teden veliko zalogo vsakovrstnega doma soljenega in. prekajenega mesa. Se priporočamo. OGRINC’S MARKET 6414 St. Calir Ave. (20) Soba v najem V najem se odda sobo na 13409 Forest Hill, blizu Euclid in Superior, privatna hiša, lepo opremljena prednja soba z dvojnima posteljaina. Pokličite LI 3018. (21) “"Od kar odvzel te nam je Bog Na bojni poljani si ostal, mlado si življenje dal. Domače rož”ce — tam ne cveto, grobek tvoj — ne zaljšajo, divje rože le cveto, grob nam drag opletajo. Domači ptički — tam ne pojo, ti kratek Ms — ne delajo, tuje ptice tam pojo, grobek tvoj obletajo. Pa naše misli — vse so tam, kjer dragi, ti si — pokopan. V nebesih prosi — Jezusa, da bomo enkrat — vid’li ga. Žalujoči ostali:. JOHN in FRANCES MEDVEŠ, starši; HARRY MEDVEŠ, brat Cleveland, O., 20. jan. 1948. fig? ■ffake the .•*?« n.«*dt- a*d •CTL#*: C nomvja zato j in. njegovo družino rešeno. če kupujete ali če prodajate hišo, farmo, lot, trgovino ali obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno(in zanesljivo postrežbo, J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Thur. — x) 'llAX’SlUTOBODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61»t ST. TEL. UTah V- 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, ' lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) RE-NV AVTO BODY CO. Popravimo ni avto la btebervamo, ia bo kot nov ---------- Popravljamo body la (utefc. Welding! JOHN J POVVTK GLenvUte MN. m tm i—« li________ Stanovanje iščejo Veteran in žena se morata seliti, pričakujeta kmalu prvega otroka. Prosimo, da pokličite EX 0399 ali EX 9629. (23) KAREL MAUSER Rotija Poveš. “Zdaj pa misliš na Marin- se ni vedela kam deti. Naj-iku ostati?" je Jernej videl, raje bi se umaknila nazaj in da ji pogovor o Tinetu ni ljub. zadrlešnila z vrati. Toda go-“NAjrajše bi, samo čeme bo zdar je že vstajal. Lovrence vzel”, je zaskrbelo “Bog daj dobrega. Kaj pa Rotjio_ s tabo, deklič? Saj si Rotija "Zakaj pa ne, posebno če mi- is Škovinčeve kaj že?" sliš še čez zimo ostati in stor-| Gozdar Lovrenc je bil mož že sušiti. Takih mu manjka.1 pri štiridesetih letih, z močnimi Pozimi ne ostajajo rade na pla- pristriženimi brki, ki so se lepo nini. Samotno je, posebno če'podajale široki in močni posta-zapade visok sneg. Tedaj je j vi. Ze malce posivel lasje so v dolini lepše. Več življenja je ga delali še bolj častitljivega Ko je Rotija zaprla vnata, se ji je zdelo, da sonce dvakrat jasneje sije. Zdaj bo že kako. Prtovškim jezikom se bo ognila vse dotlej, dokler se ne bo greh jasno pokazal. ' Tedaj bo pa že zavoljo otroka lahko prenesla vse, o čemer bodo ženske čenčale. Vsaka stvar nekoč mine in tudi ta bo. Jerneja ni videla. Iskati ga pa ni hotela. In lačna je bila. Na Mošenjski planini je spila samo latvico mleka in pojedla kruh, ki ga je nesla s seboj. V kajži je bilo tiho in tudi vest je molčala. Rotiji že dolgo ni bilo tako dobro kakor to noč. Jutri bo nedelja in v ponde-ljek bo že na Martinčku. Tine oči ga ni več treba, PRVA NOČ NA MARTINČKU Škovinc J e stresel z glavo, od-bij ati pa ni hotel. “Kakor veš, da je zate prav. V kajži imaš stanovanje, dokler boš sama hotela. Že veš, kako ti bolj prav hodi.” Tudi Marjeta se ni preveč kujala. Sicer je bilo videti, da bi jo rada imela v vas', toda siliti je ni hotela. Morda Rotijo misli na 'balo. Brez denarja ne bo nikoli prišla do nje. Rotija bi rada še marsikaj povedala, vsaj težke more bi se rada rešila. Toda Marjeta je že prišla na brata in zanj naročala to in ono. Pripravila je zanj nekaj turščne moke in zaseke. Da ne bo fant v zadregi. Rotija je rada obljubila, naj bp v Kranju. Pred^njene1 da mu bo zanesla s potjo. spodaj.” “Jaz bi koj ostala čez zimo. Samote sem navajena, saj sem v kajži tudi vedno sama”, je Rotija začela upati. “Potlej se bosta pa nemara brž domenila. Močna in pripravna si pa tudi”, jo je pohvalil Jernej. “Pohiteti moram”, ga je ustavila Rotija. “Do Martinčka je še daleč in preden bom prišla nazaj na Prtovč vem, da se bo že znočilo." “Rado”, ji je Jernej pritrdil. Toda videti je bilo, da bi se še kar menil. “Pa se nazaj grede oglasi”, jo je vabil. “Radoveden sem, kako boš opravila ” v “Bom”, je obljubila Rotij “Če le ne bom prepozna.” A kakor je bil. V očeh mu je ležala neka skrita hudomušnost, ki je je Lovrenc rad pokazal posebno kje na žegnanjih. Ljudje so ga radi imeli, čeprav je divjim lovcem močno stopal na prste. Tri je bil že spravil, v kranjsko ječo. Še iz Dražgoš enega. “Zavoljo službe sem prišla, če bi m imeli. Rada bi kaj zaslužila. Tudi čfcz zimo bi ostala na planini, če bi vam bilo prav.” Rotiji je tolklo srce, da se je bala, da ga sliši še gospod Lovrenc, ki ima včasin opraviti visokimi gospodi. C,e reče gozdar ne, bodo vse srnje podrte. “Delala bi rada pri nas?” Uozdar jo je meril z očmi in vi”, ji je povoščil Jernej, ko jo krenila proti Mošenjski planini. Še dolgo je zrl za njo. “Škoda bi jo ibilo za Tineta”, je zamrmral in stopil s poti v gmajno, kjer so se oglašale sekire. ,e le I1U uum ptepvz.ua. j- —....... - “Srečno pot in dobro opra- Rotija je samo čakala, kdaj jo .. • »-•l t _..._• 1.- Lv nnsniSol uuL'oi trt rJrtlrt v bo vprašal, zakaj jo delo v do lini ne veseli več. Pa ni nič takega rekel. “Dolgčas ti bo”, je že obljubil. Rotija se je skoraj na glas oddahnila. “Dela je pa precej. Seveda Čez pregreto stezo je švignil kamenje lahko sede tolčeš. , . , m it.u.. t_______ Pridno ai mn. .v, pa pridi. Pridna si, jvtudi. Kdadbi-rad*. “Koj v pondeljek, če vam je prav.” Rotija bi najraje kar pri priči ostala, toda morala je Nekam s strahom je potrka- še nazaj. Škovinčevim mora la Rotija na vrata Lovrenčeve povedati, posebno še Marjeti, koče. Bala se je, da bi s svojo Hudi bi bili, ko ibi kar tako zgi- - »Vil 1 — 1 _ Villn IrnlroH A njim "in ga^končaL ~ Rotija mu ni šla iz misli. Če bo dobila službo, si bosta blizu. zadrego ne izdala, kako je z njo. “Naprej”, je zaklical zveneč moški glas, ki ga je Rotija dobro poznala. Vstopila je sramežljivo kakor otrok. Kar pri vratih je obstala. Gozdar Loverenc je sedel pri mizi in nekaj pisal. “Dober dan voščim,” Rotija nila kakor Tine. Lovrenc si je zapisal njeno ime: Rotija Poderžaj, delavka, Prtovč št. 4. Potlej ji je natoči! še kozarček likerja. Rotija ga je spila na dušek. “Boglonej 1” “Za božji Ion. V pondeljek pa pridi.” -AND THE WORST IS m TO COME *-m najhnjše šele pride C CČT?' ~rv C£- cgr'sg J 1900 1947 UZUML9 IN ZAHVALA S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu soprogu, sinu in bratu Anton Stariha ki je tako nenadoma preminul in nas zapustil ter se preselil v večnost dne 22. decembra 1947 čitku dne 26. decembra na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Anthony Bombachu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za podelitev 'zadnjih svetih zakramentov. ♦ ' Najiskrenejša zahvala vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasih krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za »vete maše, da se bodo darovale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala tudi tistim, ki so mesto cvetlic darovali v druge dobre nam.ene. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, ter ga tako spremili ne njegovi zadnji zemeljski poti ter se tako poslovili od njega ob odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Prisrčna hvala družinam Bohinc in YSkse, ki so nam bili v toliko pomoč, enako tudi sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali, nas tolažili in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj in Bog Vam povrni. , Lepa hvala Joe Žele pogrebnemu zavodu 2i' vso pomoč, vljudno postrežbo in tako lepo urejeni pogreb. Ti, predragi, nepozabni, s tem se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje. Zapustil si nas, od šel si v večnost, v kraj miru, po plačilo k Stvarniku. Mi Te pa bomo ohranili z ljubeznijo v naših srcih do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANNA STARIHA, soproga CHRISTINE BOHINC in ROSE JAKŠA, sestri JOHN, brat, v Kanadi V »tari domovini zapušča STARSE, BRATA, TRI SESTRE in več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 29. januarja 1948. Tako se je pripravila na odhod s Prtovča. Prav nič ji ni bilo težko. Jaskovi Mici bi se nerada izogibala. Vedela je, da bi ne imela miru pred nje-nin jezikom. V nedeljo zvečer si je vse pripravila. Turščne moke, zaseke, nekaj jajc in pol hleba kruha. Saj bi ga več pa poleti hitro diši. Ponev je vzela srednjo. Nekaj žgancev več skuha, pa jih ima za dvakrat. Se nekaj obleke je zbrala, pozaprla, kar je bilo treba zapreti, porinila zapah na zadnja vrata in legla spat. Noben očitek ni vstal iz noči. Mirno je lahko premislila svoje bodoče življenje. V hiši je bilo prijetno hladno. Žele-, na peč je stala v oglu za vrati, nad posteljo je visela velika slika Marije Vnebovzete. . “Delala bom in mislila na otroka. Bog ve, da ga z veseljem čakam in da ne sovražim njegovega očeta. Če bo fant, se bo šel česa učit, če deklica, bo šla po moji poti. Samo v grehu no. Dninila bo kakor jaz in morda bo po moji smrti živela v isti kajži kakor 3em jaz.” Kar zlahka se je menila mislimi, ki so jo polnile, bena se ji ni ustavila. “Vse bo še dobro”, se je potolažila pred spancem, ki se je že močno ponujal.. “Jutri bo treba zgodaj vstati. Bog in križ božji.” Obrnila se je k zidu. V sanjah je iz koša jemala Jernejeve stvari in mu jih zdevala na mizo. "Marjeta ti pošilja.” “Pa se kaj 9glasi, Rotija, do' bro dene človeku, če se ima s kom pomeniti.” Rotija se je prav zares pogo-II var jala v sanjah. S krjlom je otepavala roso, ko je rinila v breg. Oprtnika ni imela, kar v košu je nesla vso drobnarjio, ki se je bila na-Jernejeve stvari je ' 'IM 1. n Večkrat je morala počivati. Strmina jo je zdelovala in [oprtnice so se ji zarezavale v ramena. Kar usedla se je, ko je prišla na vrh in je vedela, da do Kalinšnika ni več daleč. Urezala si je kos kruha in ga namazala a zaseko. Potlej je nagnila steklenico, v kateri je imela hruševo vodoj Kar potešena je bila. Koš ni bil več tako težak. Na Kališniku je poiskala Jerneja. V začetku se iii vedela kam obrniti, potlej je pa le dobila nekoga, da ga je šel pkoli-cat. Skoraj pritekel je in ji ponudil roko: “Torej si le dobila službo. Mislil sem, da ni bilo nič in da mi zato nisi prišla Pa težko nosiš”, jo je gledal vso pregreto. Ne preveč. Marjeta mi je nekaj stvari dala zate”, je odložila koš in vzela Jernejev zavitek ven. “Nekaj moke je, pa zaseke. Brez žgancev tudi sekira ne poje.” “Da si se še z mojim trudi-dila: Marjeta prav nič ne pomisli, da je pot strma.” Zahvalil se ji je ir vzel zavitek v roke. “Misliš sedaj kar gori osta-!ti?” je zanimalo Jerneja, j “Kaj pa hočem? Tudi čez Ižimo. Dolgčas mi ni rado. če “Something old, Something new, Something borrowed, Something blue" —A Cherished Tradition LET US COMMEMORATE THIS IMPORTANT OCCASION IN EXQUISITE PORTRAITS THAT WILL BE EVERLASTING TREASURES. We invite you to visit our studio where we will be pleased tc show you our samples of Wedding prints both candid and formal EUCLID STUDIO 20471 EUCLID AVENUE KEnmore 4028 FLOOR REFINISHING Johnny Paul (o. EXPERT FLOOR SERVICE Sanding-Waxing Polishing FREE ESTIMATES IMMEDIATE SERVICE 2622 East Boulevard SW. 2409 hiteti moram.. Kadar boš imel kaj časa, pa se oglasi.” “Kdaj pa misliš it; Spet kaj na Prtovč? Boš v soboto “šla? Jaz sem namreč doli namenjen. Koj je krajša pot.” Jernej je skoraj prosil. “Nekaj časa ne mislim. Dovolj bo, da bom šla v nedeljo v Dražgoše k maši. Ti pa le pojdi, Marjeta bi te rada videla.” Poslovila sta se ih Jernej ji povedat, je pomagal oprtati koš. Kar nič dobre volje ni šel nazaj sekat. Na Mošenjski planini Rotija ni nič počivala. Nekaj vode je spila pa krenila proti Martinčku. Sonce je neusmiljeno žgalojj j in kar vesela je bila hoje po senci. Koša se je bila že prav naveličala. Na Martinčku se je bila najprej oglasila pri gozdarju, ki jo je prijazno sprejel in ji spet postregel z likerjem. Potlej je spremil do 'bajte, kjer so delavke prenočevale. “Tamle zgoraj je še en po- Tft—Offer You A New 1948 h v Kaiser. Kaiser, Fruer, Manhattan TA—Demonstrate Our Can Anytime TA—Allow Full Value For Your IU Old Car TA—Deliver Without n Trade-In TA—Guarantee Date Of ŠU Delivery v TA—Call At Your Home-or Business Business TA—Prove to You—Our f” Can Are The— “Best Buy Today” Stop In-rPhone— Write In For Courteous Attention RAXM0ND-LAKE MOTORS, Inc. 1111 CARNEGIE AVE. CHerry 6690 Open ’Til 9 P. M. bo pa, bom pa zase kaj naredi- grad prazen. Tja (leni svoje ,1a.” levari, potlej se pa malo raz- “Potlej se bom pa večkrat glej. Danes ti ni treba še nič | j videli, ako Bog da”,'ni Jernej delati. Dekleta ti bodo vse po-I1 mogel skriti veselja. “Kaj pa kazala in razkazala. Saj ne-Marjeta? Pri zdravju je?” kaj jih govtovo poznaš. Zače-I “Trdna, kar se da. No, kar la boš z delom na cesti. Nekai je res, pri Škovincu ji ni hude- časa tc bodo roke bolele, pa se liga. Kakor domača je. Za te- boš kmalu privadila. PoseDno [| to bo pri hiši.” | zvečer je lepo. Če boš pridna “Nekaj" žgancev ti lahko po-j ih ubogljiva, ti ne bo sile.” grejem, če še nisi jedla”, je za-1 Iz gozdarja je govoril človek, čel Jernej mendrati. j ki ima besedo, pa je noče iz- [ “Boglonej, pošteno sem se vrševati s stiogetjujo. Rotiji že najedla med potjo. Kar po- se je bil močno prikupil. “Zdaj si kar uredi ležišče. Potlej pa pridi, saj boš slišala, odkod zvene kladiva. ’ Gospod Lovrenc je topil iz bajte in krenil čez jaso. Rotija se je koj lotila dela. Pogrnila je odeje, obesila cbleko na steno, pod zglavje je vtaknila mašno knjižico in rožni venec ter knjigo Večerniških povesti-. Za deževne dni vse nrav pride. Moko in zaseko je dela na polico, ki je*pribita nad pogradom, kruh pa zavila v platneno cunjo in ga porinila poleg zaseke. Kar prijazno se ji je zdelo, čeprav je ležala skoraj pod stropom. “Pozimi bom pa lahko spodaj”, je potolažila samo sebe in odšla iz bajte.