Lato LXVL, It. Jft
IJabOana, petek lj. |au—r|a 1953
venk đn popoktoe, usvxemAi nedeije to pra—trn. — iniuitl do 90 potit • Din X—, do 100 vrat Eto 2.50, od 100 do 900 vrat a Din 3-—. večji tnseratJ potit vrata Dte 4.—. Popust po dogovor«, rnasratni davek posebej. — >»ovensfci Narod« vorja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sn t nosa mat t o Dto 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva uflca 9t. A Telefon St. SI22, 3123, 3124, 3125 to 31«
JAVNOST ZAHTEVA POJASNILA
G. dr. Korošec na] pojasni, zakaj se je iz velikega Jugoslovana, elana šesto januarskega režima, prelevil v razdlraka Jugoslavije
V }u gosio verske ni tisku so naletele »ljubljanske punfctacije« dr. Korošca na sočasno obsodbo, a z največ-j&n ogorčenjem le odkkMiflo dr. Korošcev© načrte slovensko ljudstvo. Iz vseth krapsrv dravske banovine dobivamo ceie kopsce protestov in izrazov osrorčenia, tako da bi mogli napolniti debelo knjigo, ako bi hoteli vse objaviti Kako Je razpoloženje med Primorci, pa bodo gg. dr. Korošec in njegovi trabanti najbolje spoznali, če se potrudijo v pHmorske družbe in društva. Ljudje enostavno ne morejo verjeti, da bi moge; bivši ugledni slovenski politik, nrnogokratni jugoslo-venski minister, ministrski predsednik, predsednik Jugostovenskega poslanskega k hiba itd_, zavzeti tako stališče.
0 tei spremembi dr. Korošca pišejo tudi današnje »Novost ic v trvockrikti, v katerem pravw> med dragim:
Težko je razumeti gotove ljudi v našem javnem življenju, ki so prevzeli vodstvo v politiki in v gotovem razdobju izvršili misijo, ki je potrebna in koristna za narod. Opredeljeni v enem pravcu so delali na tem požrtvovalno , čest o celo pre vneto, tako da sio izzvali tudi nepotrebne reakcije, potem pa so naenkrat preokrenili in §11 v docela nasprotne smeri. Gotovo takih primerov politične nestalnosti in političnega veternja-Stva na škodo naroda in države v drugih narodih ni lahko najti. Nemogoče je, biti najprvo prepričan o potrebi edinstva med Hrvati, Srbi in Slovenci, zgraditi na tem ves svoj politični čredo, a čez pol leta porušiti vse to, kar se je na tem zgradilo. So evolucije v pojmovanju gotovih metod dela in v drugih podrejenih vprašanjih, toda osnovno vprašanje ne more podleči evoluciji. Gre za dejstva; razen tega obstojajo potrebe narodnega življenja, ki zahtevajo gotovo stalnost v političnem opredeljevanju naroda in ki ne dovoljujejo kameleonstva in trgovanja na račun naroda in države.
Nihče si ni mogel niti zamisliti, da bo dal ba£ dr. Korošec tak primer politične nestalnosti, absolutnega zanikanja vsega onega., kar je do sedaj deiaL Mislili seno, da bo to početje ostalo omejeno na dr. Tram biča in njegovih par tovarišev in nismo verjeli, da bo hotel dr. Korošec rudi v tem pogledu doseči prvenstvo, če je že svojecasno sklepal pakte z Vokičeaičem, Id so teključevali Hrvate iz vlade.
G. dr. Korošec je bil redko kdaj dosleden v izvajanju one politične linije, na katero se je postavil že 1. 1918., ko je prišel v Zagreb, postal član Narodnega Vijeća države SHS. Pozneje smo ga videli v raznih političnih kombinacijah, enkrat v opoziciji, drugič v vladi, toda kadar je delal kompromise na škodo narodnega edinstva in jugoslavenstva, smo mislili, da dela to samo v s vrbo rešitve one glavne, državne ideje. Toda še več, on je tudi svoj parlamentarni klub proglasil za sJugoslovenski klube. Mislilo se je celo. da pisanje >Slovenca« v duhu ekskluzivnega slovenstva ne odgovarja ideologiji dr. Korošca, marveč da je to njemu in njego vira tovarišem samo sredstvo, če tudi nevarno sredstvo, za ohranitev politično pozicije. Dr. Korošec je bil tudi ministrski predsednik enotne države Jugoslavije, bil je član šestojanuarskega kabineta, on je sodeloval pri proglasitvi j u g o s 1 o-venske ideje za osnovno idejo državnega in narodnega življenja.
Sedaj se pojavlja dr. Korošec v vlogi razdirata vsega tega in gre tako daleč, da našo, prav tako slovensko kakor hrvatsko in srbsko državo, enači z Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Slovenski ekskluzivizem ne zasleduje avtonomije, komaj morda plemensko federacijo, marveč rušenje nacionalne države, ki predstavlja maksimum nacionalnega teritorija, ki so ga Srbi, Hrvati in Slovenci mogli spraviti pod skupni krov.
G. dr. Korošec ni raztolmačil vzroka te svoje najnovejše evolucije v pravcu destruktivnosti. Nastopil je s tem v času, ko se tega nihče ni nadejal in ko tudi nihče ne vidi zanj osebno stvarnih razlogov. Ali morda zaradi >diktature< ? Saj je bil vendar dr. Korošec dve leti član šestojanuarskega kabineta. Ali morda zaradi >jugo-slovenstva< ? Saj je to vendar on sam proglašal in proglasil jugoslovensko misel za osnovo vsega narodnega življenja, torej tudi za Slovence. Ali morda zaradi postopnega uvajanja ustavnega stanja? To za pravega demokrata ne more biti vzrok defetizma. Ali je morda zaradi kake tuje hegemonije v Sloveniji ? Saj tam sploh ni nikogar, ki bi bil merodajen za kulturno, ekonomsko in politično življenje razen Slovencev. Trudili smo se na vse načine, da b: naši: stvarne motive domačega izvora, toda ne najdemo jih. Toda, ker se je to zgodilo z dr. Korošcem, morejo biti motivi hi tudi so, toda nam malo pojmljivi, ra~ /en če predpostavimo, da pozna duhovna organizacija, kateri pripada dr. Korošec, dve duši, in da ta organizacija v*e posvet, no, pa naj »1 bo še tako koristno in pO. trebno za narod, pušča ob strani, da bi segla oni svoj višji in veliki cilj, ki je v še posvetne
AJi je dr. KOvOgec, vodeč slovensko narodno politiko v dosedanjem jugosioven. skem pravcu, prišel v nasprci ja s to or-gamlzacijo in z. drago polovico svoje dose, in Se je mOral torej sedaj odločiti in lzja_ vifti? Moral je čutiti na sebi in v sebi v©. Hkl pritisk, da je začel zanikati vse to, kar je dosedaj deJal. -AJ1 pa je bilo morda v«e to, kar je dosedaj delal, samo maska ia to, kar je izpovedal sedaj?
G. dr. Korošec je dolžan na vse to odgovor svojemu narodu, dolžan odgovor vsej naši javnosti, dolžan odgovor tudi pred zgodovino, kajti to. kar je začel delati sedaj, predstavlja pripravljanje narodne nesreče, narodne katastrofe. G. dr. Korošec se sicer trenutno nahaja v sanatoriju — toda vseeno je dolžan dati odgovor in pojasnilo.
Soglasna obsodba v treznem inozemstvu
Beograd, 13. jan. L Ljubljanski »punkt asi« gotovo niso računaH na tak odmev, kakor so ga izzvale njihove punktacvje« doma in v inozemstvu. Oolvidno so se zanašali na to, da bodo njihove punktaeije ostale tajne in samo v onem krogu, kateremu so b\\e namenjene. Špekulacije z inozemskim trskom, v katerega so — o tem ni dvoma — sami lansirali svoja poročila, s« jim niso obnesle. Res je sicer, da je fašistični in podobni avstrijsko-madžarski črnožofti tisk z naslado pozdravil ta akt, toda poleg fašfstčč-nega tfska imamo hvala Bozu v Evropi rudi še drugi tisk. ki objektivno presoja položaj In se ne da zavajati od plačanih in neplačanih zgasarjev. Ta tisk je s presenetljivo odločnostjo obsodil početje ljubljanskih separatistov in ostalih zgagarjev, ki se ne sramujejo delati tlako največjim neprijateljem našega naroda hi naše dr-
žave. Svojo porazno sodbo o dr. Koro < cevem početju so izrekli celo taki evropski Usti, o katerih se sicer ne more trditi, da bi zavzemati baš posebno prijateljsko stališče do Jugoslavije. Iz tega se pač najbolje vidi, da vsi trezni ljudje obsojajo vrtoglavo ki nedosledno politiko dr. Korošca, ki je s tem pokazal, da mu ni nič dovoli sveto, da ne bi izkoriščal za dosc**, svojth partizanskih ciljev.
Odgovor
največje nase občine
Novo mesto, 12. jan. Danes dop-oktoie se je zbral občinski zastop šiiriheJ-stopiške občme, ki je največja v naši banovini, k svoji seji, na kateri je poročal župan Josip Matko st, da so izšle za novo leto nekake okrožnice, ki govore o nepravilni ureditvi države. Pojasnil je zoranim občinskim zastopnikom -posledice, ki bi nam jih naprtilo tako početje in na njegov predlog je občinski odbor z vsemi 30 glasovi soglasno sprejel sledečo resolucijo: '
1. Odkfenjamo najodločneje proglas naših notraoJBi sovražnikov, & katerim so se uslužno postavili ob bok našim zunanjim sovražnikom;
2. Opozarjamo prebivalstvo na dejstvo, da se je tri četrtine vofflcev izreklo za sedanjo politično smer ki da je ostafa četrtina pokazala skupen program le v zastrupljanju javnega mnenja In razkrojev anju državne nrislr;
3. Pozivamo pristojna obtastva, naj uporabijo zakonite mere proti vsem krsUoera ndra ki reda m sicer tem strožje, Skn vtfsl položaj zavzemajo*
Avstrijski izgovori ne dr?
Po sodbi pariških krogov me bo moralo s tihotapstvo« orožja iz Italije preko Avstrije na Madžarsko baviti
Pariz, 13. jan. M. Demarša francoskega poslanika na Dunaju in službena intervencija predstavnikov Male antante pri avstrijski vladi zaradi snanega tihotapstva orožja iz Italije preko Avstrije na Madžarsko je sedaj predmet obširnih razprav v vseh francoskih političnih krogih. V tukajšnjih poučenih krogih se poudarja, da pojasnila, ki jih je dal dr. Dollfuss na intervencijo francoskega poslanika, niso resnična. V francoskih krogih niti najmanj ne dvomijo, da gre za velikopotezno tihotapstvo orožja, zaradi česar smatrajo, da mora Francija nastopiti proti temu z vso odločnostjo.
»Journal« piše, da služi avstrijski fašizem za zvezo med italijanskim in madžarskim fašizmom. »Journal des De-bats« se bavi s tem dogodkom v uvodniku in naglasa, da pojasnila, M jih js dal avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss, ne morejo nikogar prepričati, ker
so argumenti, ki £h je navedel dr. Dollfuss, naravnost smešni. Ajbsurdno je trditi, da bi italijanska vlada naenkrat prišla na idejo, dati po štirinajstih letih, odkar je dobila avstrijski vojni plen, 50.000 pušk v popravilo v avstrijske tovarne in to v časa, bo mora zaradi pomanjkanja dela zapirati svoje lastne tovarne, Vsa stvar pa meče dokaj čudno me tudi na ftafijo, ki na mednarodnih konferencah tako rada deklamira, da je pristaš razorožitve. Stvar je tako resna, da se bo moralo o tem na vsak naom razpravljali tudi v Ženevi, kajti ne gre, da bi se na eni strani Avstriji dajala posojila za to, da na drugi strani rovari proti mira v Evropi in krši mirovne pogodbe.
Vsa javnost z nestrpnostjo pričakuje odgorora, ki ga bo podal o tem ministrski predsednik Paul Bonoour glede na viožene interpelacije.
Zopet atentat v Sofiji
Sofija, 13. jan. Sn«« okrog 19. Js sredi S*>fije tevrSen nov atentat, štirje znaneri, M so nato pobegnili, so na k*>muiu'*ttčnejra narodnega Ivana Martuijkova, urednika lista »Makedonsko Zvono«, *q vodi ogorčeno borno proti VMRO. Napadalci »o oddan nanj štiri revo*verske strele, vendar pa je bH Martuljkov le lažje ranjen. Dogodek je «-rval veliko paniko, policija je uvedla preiskavo, ki pa je ostala dosedaj brezuspešna. SpK>šno mislijo, da »o atentat izvrsm Mthajlovci.
Odlikovanje
Beograd. 13. januarja, p. S Irraejovim ukazom je odlikovan z redom Ju^oateven-sk*» krone ITT. stopnje dr. Pran Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru.
Imenovanje
Beograd. 13 jen. p. S kraljevim ukazom je postavljen za docenta na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Stjepan Horvat dosedaj asistent ne  zagTebšk: univerzi.
Odgođena seja finančnega odbora
Beograd, IS. januarja. M. Za danes popoldne sklicana soja finančnega odbora Narodne skupščine je odgođena do IS. tm.
Ostavka grške vlade
Kar je Vontaetes nadaljnjo podporo, r —anjilnl. Zaradi tona je i*o£H  predsedn M«*j repu-ostavfeo ooiotcopne vlade.
Japonci ne bodo popustili
Tokio. 13. jam. Vajni minister A rac j je brjavil Iiim fiiaai iin novinarjem, da se Japonska ne bo ozarala na odločbe, kj jih bo hsdalo Društvo narodov v japonsko-kfejakem spore. Položaj v Mandžuriji bo os.m neizpremenjen. Mandžurskj državi pa se bo pridružila tudi jebetska provinca. Araoi je prepričan, da se bo Japonski skupno z M—da urijo posrečilo napravi ri red in mir.
EpRfemi}& hrlpe na Angleškem
London, M. Januarja. Po uradni statf-sfcttri je umrlo v preteklem tednu na an-g-teskeui na hripo 681 oseb. Najhujše razsaja eptdemtfa hrtpe v Btrnimghaura, kjer je nmrto v preteklem tednu 14>3 oseb.
»Corriere defta Sera« prepovedan
Beograd, 13. januarja. M. Notranji mw-ntoter je prepovedal nadaljnji uvoz m ras. štrjanje lista »Corriere della Serra*. ki Jshaja v
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i, telefon št. 69, podrutoica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.551
Krvave borbe v Španiji se nadaljujejo
Boi
policijo in ekstremisti v Madrida — 20 mrtvih in mnogo ranjenih
Madrid, 13. jan. V pretekli noči je prišlo v Madridu zopet do krvavih pouličnih borb, ki so po uradnih poročilih zahtevale 20 mrtvih in veliko število ranjenih. Po spopadu s policijo so se ekstremisti umaknili in zabarikadirali v neki nisi. Policija jih je več ur oblegala, vendar pa jih ni mogla prisiliti k predaji. Naposled je policija z dinamitom razstre-
lila glavna vrata. Ko je vdrla v poslopje, je našla 19 mrtvilu V nadaljnji borbi je bil ubit se en poHcijski stražnik, 5 drugih pa hudo ranjenih. Tudi v bližini Gibraltarja je prišlo do krvavih izgredov. Tam so se ekstremisti polastili občinskega doma in ga naposled zažgali. Sele, ko je prišlo vojaštvo, so jih pregnali in vzpostavili red.
Madžarska zahteva znižanje svojih dolgov
Finančni odbor DN razpravlja o položaju Madžarske — Finančni položaj Madžarske je obupen
Ženeva, 13. jan. Finančni odbor Društva narodov s« je bavil na svoji sinočni »eji s finančnim položajem Madžarske. Seji sta prisostvovala tudi madžarski finančni minister in ravnatelj madžarske Narodne banke. Slednji je podal obširno poročilo o finančnem položaju in kreditnih problemih Madžarske. Njegova pojasnila potrjujejo, da j« gospodarski in finančni položaj Madžarske naravnost obupen. Madžarska je
zaradi tega zaprosila Društvo narodov za primerne ukrepe, ki naj bi ji omogočili izhod iz tega nevzdržnega položaja. Pri tem pa Madžarska ne misli na odgoditev plačil, marveč zahteva prilagoditev «vojih obveznosti sedanjemu svojemu finančnemu in gospodarskemu položaju, z drugimi besedami, delno brisanje dolgov Wi generalno  znižanje obrestne mere.
Zanimivosti iz domačega sporta
Danes prispeta Guttormsen In Marx v Ljubljano — Pred konferenco zimsUh športnih zvez stovanskih držav v Ljubljani
Ljubljana, 13. januarja.
Danes prispe v Ljubljano novi norveški trener Arne Guttormsen, brat znanega skakača in bivšega trenerja JZSS Sigmun-da Gufttormsena, ki bo treniral naše smučarje za predstojeća tekmovanja za državno prvenstvo m za mednarodne tekme. Guttormsen se pripelje ob 17., istočasno pa prispe is Zagreba drugi trener Nemec Mane, kf Je do »daj treniral Hrvate v Delnicah, a bo prevzel trening naših tekmovalcev na daljše proge. Oba bosta takoj odpotovala naprej na Gorenjsko, kjer pričneta že jutri s treningom.
Predsednik JZSS dr. Pire se mudi te Ana v Pragi, kjer se pogaja z zastopniki češkoelovadke smučarske zveze glede ude-ieđbe čeških smučarjev na našem državnem prvenstvu. Sebi so obljubili, da se udeleže našega prvenstva in bodo zato prestavili termine svojega prvenstva, ki je n9o določeno na iste dneve kakor naše. Deloma so prisiljeni preložiti svoja prvenstva tudi zato, ker so imeli njihovi tekmovalci premalo časa sa trening.
V Pragi je dr. Pfcrc kot zastopnik JZSS razpr-vrljaJ tudi o slovanskem smučarskem prvenstvu, ki se ga udeleže Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska m najbrž tudi Bolgarija. Cehi so pristali na to, da se bo konferenca, na *cateri se bo podrobno proučilo vsa vprašanja slovanskega prvenstva, vršila 30. t. m, v Ljubljani. Dr. Pire odpotuje iz Prage na Poljsko, kjer se bo pogajal tudi s Poljaki glede udeležbe njihovih tekmovalcev na našem državnem prvenstvu. Prvo tekmovanje za slovansko prvenstvo se bo vršilo od 17. do 19. februarja v Zakopanih na Poljskem.
Za drsalno sezono se nam obetajo v Ljubljani prav lepe prireditve. Ilirija je povabila v goste razne odlične inozemske drsalce, več CKinajoanov in Gradčanov, med drugimi tudd siovito Hi Ido Hclowsko, o kateri je znano, da je najhujša rivalima svetovne prvakinje Sonje Henie. Ta bo pokazala visoko dunajsko šok) umetnega drsanja. Zanimiv bo tudi nastop naše tekmovalke gdč. Severjeve, ki je delj ca i trenirala na Dunaju.
Nesreče
Uobtiana, 13. januarja.
V Boginitoa pri Litiji se je pripetila včeraj težka nesreča, katere Žrtev je postal hran Štruc. 2 letni sinček deiavca. Otrok je zvrnil nase posodo vrele kave in zadotMl opekline po vsem tetesu. Nemudoma so ga prepeijal: v ljubili ansko b oblico, Jfljer je pa davi v bjkHfa mnkan pod-teceJ poSkodbasn.
Me Pocačar. 52 letei posestnik rz Krita pri Kos—đ. >e včeraj na gladki cesti spodrsni in tako nesrečno padel, da st je xtotnv fe*o »ogo.
PrJ deta se Je včeraj ponesreči 38 letat Avar đrfavtnh žeteznic Rudoft Hlebec žareča masa je brizgnila  na nojro,
prežgaia   čeverj w je zadobil nevarne
Danes so morali preoe#a*i v botaico 26 Vernega hlapca Waoa Marca rz Orešja, $rea Brežice, toi ga je neka rodbina tako pretepi a, da je m« rog as t po vsem telesu.
Vremensko poročilo JZSS
Ljubijaaa. 13. januarje. JZSS je prejei davi naslednja vremenska poročna:
Planica: —5, oblačno, jugovzhod. 20 era prštča. smuka prav dobra.
Kranjska gora: —7. barometer pada, oblačno. M) cm are«, v višioi 30 era.
Bled: —9. sneg osrenjett, 5 cm.
Bouisjska Bistrica: —S, oblačno, pršič, 20 cm snega.
Mojstrana: obtočno. 10 cm pršiča, —5.
Zelenica: —6. oblačno, arež. vzhodni veter, snega 40 cm. sob srenj, smuka dobra.
Rakitne: —4, obiačno. vzhodni veter, 8 cm areža. smuka manj ugodna.
Bloke: —7, vahodVa veter, smuk« dobra, 10 cm pHnca aa stan podleei. Sneži.
Sv. Jest nad Kranjem: 15 cm »nega, burja, —4. v senci prSc.
Maribor: —2, 10 cm sne«?a. sneli
Senjerjev dom aa Ponerjo: —4, 40 cm snega, priBč,
Zbor narodnih noš
Ljubljana, 13. januarja. Jutri priredi Jadranska straža svoj tra-dšc.ona'.n: večer z revijo narodnih noš. Vsem je gotovo še v spominu velik in lop uspeh vaskoletne prireditve, ki pridobiva vsako leto na zanimaojn ne jamo v L.rnb-!J.an... a veeh krajev Dravake baaovraa pridejo ta večer prijatelji JS v Ljubljano Sar odkorakajo pomie hvale :n st trdnim ekieoom, da se r>as>edn je le-to w>peT m. vraefc>.
Največja pnvLaojvoet večera je pa nedvomno revfja narodnuh noš. ki obeta b;rt letos se pra«v posebno pestra. Prijavljene so boJokranjSke, gorenjske, iolemjskp. hrvaške, srbske, črnogorske, češke in Se droee narodne nose, ki bodo s svojo pestrostjo ta pieo: gotovo ladivU Se tftko razvajene poeotnike.
Bo pa tudi ddvoij zabare: poz.ran.ie serpentin, brxofdtofrrarf, bar v beli dvorani • prvovrstno godbo, v dvorani bo z^>-pet draga godba m se moogo drugih pr«^ senečenj se nam obeta, posebno v baru, katerega »režija* je v dobrih rokah Br-Bofotograf bo v nekaj minutah IsddlovaJ v drorarin najlepše in najranmrivejae slike, ki bodo v teo spomin na vesek> nre-srvijen večere.
Zunanja gostje imajo v zveri z občnim »borom JS polovično vofcnjo. pfc
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.9«*—2334.26, Berlin 1364.85—137566. Bruselj 79774 do 801.68. Cuiih 1106.35—1113.85. London 192.86—194.46, New York ček 5736.03 do 5764.29. Pariz 224.79—225 01 Praga 170 45 do 171.31, Trst 29.4O—296.80.
INOZEMSKE BORZE Carth, 13. januarja Pariz 20.28, London 77.i3oD. Kew Tork 5*9.75, tfruselj 71.97», *aan 36.60», MarMd 4?*v Amsterdam 2B3.o73>, P-ttn 12332&0, Dunaj si. 79tft-4Uft Sefifce Paaca 15.38,
Varšava SBJfc.
StTBTJ x.
>SLOVENSKI NAROD«. <tae 13. januarja 1933
Cenen in zanimiv izlet na Dunaj
prvega »fHitnikovega« izleta v inozemstvo, ki bo trajal od 28. farmarja do 2. februarja
Ljubljana, a3. januarja. JLam smo že poročali, da bodo tudi pri nas v Jugoslaviji vozili razni Izletniški vlaki, kjer bodo potniki imeli priliko, da si za mal denar privoščijo nekaj dni blagodejnega oddiha z daljšimi ali krajšimi izleti v razne kraje ožje domovine, pa tudi v inozemstvo. Bas sedaj prt redi »Putnik«: ter radio postaji Zagreb in Ljubljana zanimivo potovanje na Dunaj ter je prometno ministrstvo dovolilo znaten popust na voznih cenah. V načrtu so nadaljnji izleti v Avstrijo, zlasti na KoroSko in Salzburško. nadalje v Nemčijo in na Češkoslovaško. Iz Avstrije se bodo vršili enaki izleti v naše kraje, predvsem v Slovenijo in Dalmacijo m se bo na ta način poglobil medsebojni jugoslovensko-avstrijski  turistični promet.
Prvi tak izlet bo 28. t. m. iz Ljubljane na Dunaj. Z ljubljanskega glavnega kolodvora bo odpeljal posebni vlak ob 21.50 preko Maribora in Gradca. Udeleženci r, dežele bodo lahko vstopili v posebni vlak v Ljubljani. Zidanem mostu. Celju. Pragerskem ali Mariboru. Ti izletniki imajo 2 3 popusta na voznih cenah od domače do priključne postaje in sicer na ta način, da bodo na podlagi Putnikovega« potrdila, da so že plačali potovanje Ljubljana—Dima j, kupili na domači postaji vozni listek za 2 3 normalne vozne cene, ki bo veljal za brezplačen po-vratek na isti progi proti potrdilu, da so bili na Dunaju.
Cene so jako nizke, vožnja v III. razredu stane 296.50 Din, v II. pa 435 Din za radio naročnike pa v III. razr. 271.50 Din, v II. pa 408 Din. Poseben aranžma je za tiste, ki imajo režijske karte, ki jo laohko upo-bijo do naše meje in se stroški za toliko zmanjšajo. Ugodnosti veljajo tudi za potnike, ki imajo na Dunaju svojce in jih hočejo obiskati od 28. jan. do 2. febr. Udeleženci se lahko prijavijo tudi samo za vožnjo brez prenočišča ali pa oboje. V interesu vsakega je, da se naroči na celoten aranžma, ki je mnogo cenejši.
Izletniki bodo imeli v vseh večjih in važ-neišm gledališčih na Dunaju 20 do 30^
popusta pri rednih cenah na podlagi Putnikove* legitimacije. Popis vseh teh ustanov, kakor tudi podroben nedeljski spored vseh dunajskih gledališč in kinov, večernih koncertov, večernih prireditev itd. skupno z načrtom mesta Dunaja ter popisa podatkov glede popusta, bodo potniki dobili pravočasno.
Vsak udeleženec ai mora nabaviti predpisani potni list s policijskim vizumom za Avstrijo. Na podlagi priporočila ministrstva za trgovino in industrijo bodo policijske oblasti izdajale potne liste takoj in brez zadržkov, kolektivni avstrijski vizum pa bo preskrbel * Putnika proti plačilu Din 15.— za osebo. Udeleženci si lahko preko Putnika* nabavijo avstrijske Šilinge v obliki kreditnih pisem za znesek Din 1500.
Udeleženci potovanja prispo na Dunaj zjutraj 29. januarja. Sledil bo prevoz v hotele, zajtrk in odmor. Ob 11.30 bodo izletniki prisostvovali predstavi bivše španske jahalne šole ,ob 11. pa posetijo cerkveni koncert v dvorski kapeli na starem cesarskem dvoru, popoldne pa koncert v Ton-kunstlerhausu ali pa kavarno Dahcmg. Naslednji dan bo ogled mesta in njegovih znamenitosti z avtobusi, ogledali si bodo tudi Schonbrunn. Popoldan je prost. 31. dopoldne bo izlet v MSdJing, popoldne pa s tramvajem v Baden. 1. februarja je na sporedu ogled Kulturno historičnega muzeja, dvora, cerkve sv. Štefana in kapucinske grobnice, vse pod strokovnim vodstvom. Popoldne je prosto, zvečer ob 20. pa krenejo izletniki izpred avstrijskega promet, u rada v Grinzing >zum Heurigen«, kjer bo večerja in pristna dunajska zabava. 2. febr. bo ob 7.30 prevoz iz hotelov na postajo SGd-bahnhof, odkoder krene ob 8. posebni viak na Semmering. Tu so na sporedu razni izleti, prijatelji zimskega sporta se bodo lahko smučali In sankali in se po mili volji zabavali, ob 22. pa bo krenil vlak nazaj proti Ljubljani.
Spored je torej pester in zanimiv. Prijave sprejema * Putnik« do 24. t. m.
Delovanje naših fotoamaterjev
Naš agHni Foiokhib je polagal moči letni obračun
Veseloigra »Milijon težav44
Prav dobra predstava preveč tcndenene igre
Stari raj je lepši
LntbljariH. 13. jaouarja
Boljše v tsfcn Rusija: vse *t«ro v reji je s>mešno, gnflOs zločinsko, v»ae novo pa zdravo, krepko, pošteno. Osebmi last-rrva je v Rusiji MStaretl nemoralnost, in kdor Hran nasilne okapropracaje, je smeren oo-rec. Svoboda, načela liberalizma, načeta demokrat-/nvu *o »mesni predsodki malomeščanske nadutosti in gospodske Ijavosti. Stara inteligenca, ki je prisegala na Bjelinske in Tolste, obešala njih slike po svojih stanovanjih, čitala u /birn-ki njih knjige in dela predvojnih avtorjev, se mora umakniti mladini, k* obesa slike in ljubi načela Enrfe'M n Džerdži-nskega, smotra Brockhausov leksikon m staro šaro in pri-t*e«ga le na bolj-ševiški konverzacijski slovar. Krvne vezi med starši in otroci so trnil predsodek, a Topove d »Spoštuj očeta in matere mora i/zvati Ve še pomilovalen krohot. Zakaj boljševička mlad ma »na'de vodno pravo pot«.
Ruoki kornuTiisr «w» Arto prav oHS »vc po pomišlja, da raztrga vse »sent mentalne« veri % očetom, zavrže očetovski pri:me«k. aretira očeta Vi «a odžene na polsrijo v iečo. Ko pa se oče, smešna kreatura, topo-slavo čudi. kaJco je rnogoče. dsi je sin očetu mirov policaj, mu zdravi sin, ^novi človek« brez tragičnih prrve«*kov odvrne. da mu je le — -»b-ivsi« oče.
Iti arvtor. Val. Katajev dčfcastije, d« je prav tako. da je tako novo, »dravo. modro!! Zda;  zlati čas nam pride!
Zek>. vseio zanimiva je torej ta slika rozmer na Ruskem. Z veseloigro, prav za prav s icomedijo in sotesko, nam je K a rajev predstavil z vendarle hudo resnobo ristt boljševički raj, v katerem ?*o za svetnike Ljenki. DzerdžiinsU in StaHfi, raj. za kateri bi menda rnon&ri Rusijo širno -a-v i dali. Bilo bi krasno.
Tudi pri nas bi otroci takole davili, me-tal* hi aretirali svoje očete, rudi nSJol Iv* oksproprljTrali hiše in vse kar imamo, tudi pri nas bi prejema-1- moko. sladkor, sol in dr. le takile »zbrani novi« ljudje, a <*rara >*duševna revšceta« bi morala krasti, da bi se za ffilo preživljala: rudi v LjuWj.ini bi stranke v nflšj brvsi hiši vsak trenutek vdirale v našo sobioo ttj not? mi d 1 e-gov-rrl e« in bi se naš tramvaj — kolik bolj^cvi^k' napredek! — vsake pol ure pokvaril in obtičal. Žare*, to je raj, ki mora po njem hrepenet: med nami vftakdo. kdor ni £n*l rrekci foTrarec m duševno revšče!
Da. to nam doka m je K« rajev.
Samo da si je napravil svoje dokazovanje jako lahko. V Ljubljani živi in deluje mnogo Rusov predstavnikov ratare m novejše ruske *iteu2ence. Naj povedo, je li Ekspaftev res tip iz njihovega sveta! Jaz menim, da je fiista karrka^rora. burkaCtn spaka, ki je -mesna Kakor \T»itk ajrkirsk: bedasti Avgust. Na to kartkstvro obes:t;. vse človeške slabosti, rz starca rrapmvtti renčo, sJcopuba, tora. podleža, bedaka in ^efcsirslca. na reči: evo, taJde je btl ruski inteligent \z večine, torej tip meščanov« carske ruerkc dr£a-v^! — to je vendar 1 preveč krhko za korn^io^rBjfa.. k: 3* naj }crnljemo resno.
V nasprotju s tem Ekipa^evim pa je predstavil Katajev rusko boljševfško medino in rusko botfševiako deiay3tvo: tu je vse moško, pošteno, čisto, neserrično. Izkaže se, da je stari ruski iotelek-ruajec baraba, mladi boijševiki pa so pravi gentleme-.-ti. Gledalci pa se loško smejejo!
Ali taka emičoa tendenonost je le preveč debela, namen preveč prozoren, karikiranje >n parodijo na eni. a s4avospev in idealizacija na drugi strani 90 čete slepcu otipUrvi m Tarutnljm. Katajev je upr.iv judovsko spreten »ttliet, zna napisati izvrstne ttk>ge in oeinJtovrte peraore, ali v »Milijonu težav« pada od ekra do akta m npo-aaC^i ne ic r^rxrmeno dmaatična, wogo c4o
prav burkasto plrtoka sredstva. Njego^'a igra je vseka ko ne le močno teo trska, nego še nx>čnejc propagandna, manj zabavna kakor borbena. CMtVj literatura kaleor politika.
Ekipaževa. tragično figuro, ki pa naj bo komična, izkuša poosebiti g. Sancin, ki *e je prvič v veHUi. glavni ulogi izkazal zelo 'mteligeiimega in rutintranega karakternega igralca. Razpolaga z mnogimi barvarni, ki j h uporablja brez pretiravanja. Prav dobra kreacija. Zeta inteligenta, pijanca in surn-vežxt. i/sljcva-lca Ana na sova. je igral drastično g. Kralj; zet« delavca, dijaka, kava-Hrja. ki n ti dote ne išče, boljševika Pa-nsjuka pa prav simpatično g. Jerman, ;grole • vedno vzgledne ambicije in vedrro lepših i'spe.hov. EV.paževega i=:na te predstavi/al g. Jan. hčer pa ga. Juvanova rn ga. Gabrijelfieeva, delavca mojstra in njegovo ženo g. Brati na in g«~i. Raka rje va, pLa-heca podnajemnika c. Lipah, a glasnega najemnika g. Potokar: vsi in-teligetno :n zanimivo iodividuali/irani značaji. Kon-dufcfcerko vedno polomKiene cestne železnice je pod«iola prijetno ž/rvahno ga. Mira Danilova, izvrstno oznuceno in fmo humor-no ij^rano sofaedo. =tarlokavo damo ga. Na-blocka, a famoznoga deda, ki se brani kopeli, g. Cesar, ki mora begati po sobi v spodnjih  hlačah ...
"Predstava je brh\ torej prav dobra, aplavz po prvem dejanju zelo /ivahem. Potem pa je padel aplavz. Vi razšli smo *»e prepričatri. da je bil «tari raj vendarle lepši. kaJoor je tule novi boljševički.
Pr. G.
ZakliMČefc dekliškega tečaja ZKFID
Ljubljana, 13. januarja.
Predvčerajšnjem je bil zaključen dekliški tečaj Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, o katerem smo že poročali.
Zveza je priredila številnim tečajnicam poslovilni večer v dvorani hotela Miklič in povabila nanj vse grg\ predavatelje, prijatelje in vse, ki so kakorkoli pripomogli, da se je tečaj sploh vršil. Dvorana je bila polna, Opasiti je bilo mnogo odličnih povabljencev .zastopnikov raznih organizacij in banovine, župan dr. D. Puc pa je sporočil pozdrave in opravičil svojo odsotnost.
Dekletom-tečajnicam je bila pripravljena zakuska, nato pa je govoril predsednik zveae g. Kronovšek. ki je vse navzoče pozdravil. V nadaljnjem svojem govoru je očr-tal velike naloge, ki jih vrše na naši vasi Društva kmetskih fantov in deklet in njihova centrala ZKFTN in da je rešitev še večjih nalog le v izobrazbi kmetske mladine. Predvem v tej smeri deluje Zveza in to z raznimi predavanji po društvih In s kuitur-no-prosvetnimi tečaji.
Nato je govorila v imenu tečajnic gdč. Hrovaticeva iz Krškega ter ee toplo zahvalila Zvezi sca vso skrb in trud, ki ga je imela z organizacijo tečaja. Prav tako se je v imenu deklet zahvalila Savinjčanka gdč. Ocvirkova, posebno gosp. predsedniku Kronovšku in tajnikri g. VI. Kreftu (oba sta prejela lepe šopke), ki sta se toliko žrtvovala. Povdarjala je nujno potrebo po izobrazbi kmetske mladine po osnovni šoli in prosila Zvezo, naj svojo pot krepko nadaljuje, ker le z izobrazbo si bo kmet priboril svoje pravice.
Potem je predsednik proglasil prosto zabavo. Fantje, ki so prihiteli iz okoliških društev »Beričevo. Dol, Gameljne. Zapog. Iga itd.), so se ob izrazito kmetski godbi z dekleti veselo zavrteli. Tudi odlični gostje so se prijetno zabavali in priznali, da je pač le pristna kmetska zabava najlepša, dasi je bilo na tem večeru pogrešati vseh priveskov mode in novodobne »civilizacije«-
Ljubljana. 13. januarja.
Sai-AJj je imel botoklub Ljubljana v pri-jajsoih   gornjih   prostorih   restavracije pri Sokolu svoj II. redni občni zbor, ki bi se £a bilo khkv udeležilo več članov. Predsednik Loj se Pengal je 2e * svojim obširnim poročilom doka 1*1, da je dum mlade organizacije   naših   amaterjev in rudi poklicnih fotografov, ki streme aa umet-jKJstno    iapopolnitvijo   svoje  stroke* Po njegovih besedah se je delovanje kluba v minulem letu odražalo predvsem v javnih prireditvah, namreč v fotografskih razsta vah m javnih predavanjih, manj pa v in-rimnem klubskem življenju.    Priprave teh javnih prireditev in pa opravki z adaptacijo m opremo doma so vzele to4lko časa, da       niso mogle v većji meri razmahniti notranjo prireditve,  vendar je pa navzlic temu klub priredil nekaj  tečajev, interam predavanj,   članskih   sestankov   in izletov. Z iskreno   zahvalo se je nato predsednik spominjal    župana   g. dr. Dinka  Puca in uprave Mestne hranilnice, ki je na njegovo   vpJivno  prrporočikj kJubn <>mogočila naJaup    nekdanjega  Dolinarjevega paviljona sa kruhov dom, razen tega je pa g. župan za već let prepustil klubu mestni svet, ki na njem paviljon sfcoji, proti malenkostni od«kodinin^    Za  realizacijo klubovega progrtuna. >e  treba  več agiln-ih požrtvovalnih delavcev, da bodo imeli vsi člani ko-riat od kluba. Predvsem se kontakt med člani ni moge4 razviti v zadostni meri, ker je bil kiub več mesecev bree lokala, v Ustnem domu se bo pa življenje čim najlepše nazvik*. kiub je srečno prestal svojo naj težjo   dobo,   obenem je pa dosegel tudi prav lepe uspehe. Priredil je namreč svojo razstavo v Jakopičevem   paviljonu, Jugosioven sko na velesejmu    in    razstavo del skzveoskih  fotografov v Mariboru, razen toga pa rudi 3 javna predavanja, kjer so govorili in kazali »voje odlične diapozitive gg. Cveto Svkjelj,   Vlado Cizelj m Bau-man. Klub se je afirmiral tudi izven naše baoovine, v Sloveniji je pa dal pobudo za oanovanje novih klubov,  predvsem je pa s svojim    delom   rbudH v javnosti prav krepko zanimanje »a stremljenje kluba in za fotografijo sploh,    lahko pa smatramo rudi    pričetek    prav    agilnoga delovanja raznih foromanufaktur za reakcijo na Fo-toklubovo  propagando.  Z  zagrebško »Fo-torevijo«, ki jo je krub progkis.il za svoje glasilo, smo pridobili prav vnetega pobornika rotoama.terstv-a. hnamo torej vse pogoje za r^predek, zlasti imamo pa v lastnem domu    torišče m  najuspešneje razmah.
Tudi lajotk K3rio Kocjr^rčič yc v avo-jom obširnem govoru predvsem s! kal te-žaves ki se je moral khih z njimi boriti, obenem je pa pravilno ugotovil, da so rudi te težave predvsem poslodrrca gospodarske krze, ki revnejšim slojom ne dopušča iz-dafkov za kiealr.efrša stremljenja, ka»krxsno je tuoVi fotografija. Ko je podrobno opisal šc druge vzroke, zakaj se khib ni mogel bolj razmahniti, jc tajnijc ugotovil, da je število čiaffistva prfČek) spet rasti. Največji uspeh je lastni dom, saj nobeno drugo društvo že v prvem letu ni imek) strehe v lastnem poslopju, klub ije pa v njem uvedel spet praktične tečaje in    predava ni ja, pri-
Stavca vas obnovljena
Stavca vas, 12. januarja.
V S*avčn vasi, občina Dvor, sta dva strašna požara v juliju in septembru lanskega leta uničila skupno 35 po si jo j. BedatlB :<'soreicem so :ak )j of.skoc i: na Wif*oc raz^i dobrotnik:, tako, da ^e danes vas nanovo pozidafla. raze« par gospodarsfcHi poslopij.
Podfpi-sani pornožn« odbor si šteije v d<i'žitost da sc ob tej bnlfk] v .menu po-^io^eicev zah-vali vsem, ki «0 prponb^., on se je vas tako hit.-) obnovila. Kraliev-s»k« baoslca uprava dravske banovine je po posredovanju na^egii poslanica z. AMo-n« Klinca takoj naK.izaia kot podpOFo znesek Din 40.000, v«fevte*s pa postna i:&novio<skega tehnika Prana Lcsiaka, ki je požrtA'ovalno in vzorno vodil obnovitvena dela. Ves potieoi-: Stavbni les je ;z svojih gozdov daro/al sozdn: urr.d kneza Karola A»ersperff»i v Soteski v prj-fadjltti vrednosti Drn XHK)& Med tsla^m* cobroini^i moramo ^menit" ored vsem • r!e Novonješ^ane, k! 96 pc prizndcv^r,;n g. ŽMfpana dr. Re^ka in npr. Mart;na AAfclka poslali polfl avto obleke, obutve, ptrrta ler !<*X) Din? po.c/ tega .e darc-va*a sre.s or-c. Rdečears križi1 V N^vem irestu 500 Dki in cmč:r.- Topiice Dm. F.na^ca J^va^a tmli me.tn: občini r.ub-ijaos^i. k: je po žnpami dr. F^-icn po-kionpla za pogorelce 2Jtiesek 2000 Dir. M-noRo živeža, obleke in manjših Meskov so darovali tudi rami dobrotnik: z b*1/-nrih hi datj^Fh občin. Za pogorelce se je pobi rak) tudi po nekaterih cerkvah v naši škofiji ki denar razdeli! med prizadete, vendar podpisanemu odboru ktjub proSn; ni bH objav)jen nakazani znesek.
Vsem naštetim in ostalim neimenova-nui dobrotnikom se podpisani pomo/.u odbor v imerHi pogorelcev najiskreneje zahvaljuje, Prkpomocli so v naj izdatne jv meri, da se je Stavca vas tako hitro in tako lepo obnovila in da so bedne družine zopet dobile dom in krov.
Za pomožn' odbor:
J, Kovač, župan.
hodmjo sredo bo v domu rudi že predavanje, kjer bodo člani pokazali svoje najboljše diapozitive, pozneje bo pa več predvajanj filmov. Tud; temnica je členom brezplačno na razpolago, prav ta&o pa seveda najboljši strokovnjaki z navodik in nasveti. Dva čiaoa se že pripravljata 7» mak> mter-no ra/stavo svojih del. gotovo jima pa slede tudi še drugi c'ani so rme»li prost vsrton na Hubove razstave in predavanj«, kar velja tudi aa praktične tečaje, ki je kljub v novem domu imel že dva Dve nagradni tekmi sta odkrilri nova imena, tekme bodo pa rudi v tekočeoi >etu. Klub se je udele-žfl 5 razstav, ki m vse pokazale prvenstvo slovensk;h fotoamaterjev v državi. Na do-ma-čTh in tujih razsta voh ter tudi na tujih tekmah tO *«i oiani priborili vec nagrad. Tekmujemo tudi v »»Fotofcvijri«. ki jo dobe Člani za 4S, Din letno, podpirajmo pa tudi ^oje glasilo s JsoViiri. Taijništvo je odposlalo 1500 dopisov, odborniki so pa v razne Tiste napisal' ?50 člankov in notic. Največjo zahvalo pa uspehe je klub dol/an CasOpis* ju, a rw jpožrtvovalnej^i m najidealnejsi delavec je bil predsednik, ki rmi kk>b ©oglasno izreka zahvalo
Tz izredrto preg-lednevja. podrobnega *S vsestransko izčrrmega poroči'a bUgajnika g. Cveta §viglja po^ernamo, da je bil denarni promet r minulem letu več kot dvakrat večji od prejspje*?n PrebHe.k je šri-rHcratno narasel, razstave so pa donesle 16.000 Din, kar je omoijocilo osamosvojitev v dobro urejenem Jmiu, kjer je članom na razpolago vop materijal m vsa oprema bi
jo le ssicsi more. Tudi skioptična pre-davanja so done^la lepe zneske v prid kluba. Z ozirom na velika podjetja so finance dobre tn alttivne. Zaradi prezaposlenosti je blagajnik tudi prosil, naj si klub *zvor drugega blago-rika, nato je pa preglednik g. Kajfež predlagal absolutorij. ki je bil sogdamio sprejet kakor rari sklepi ne obč. zb<»ru.
Olau uprave doma G«ber je nato v imenu zadržanega predsedntka uprave doma g. Viktorja Vodiška poročal o nakupu in adaptaciji doma ter o pogodbi med konzorcijem, ki je v ni*Mn pet Članov kluba, ki so paviljon kupili, ter med FotokluPom. ki avtomatično postane lastnik doma. čim bo plačan, kar je gkvna naloga kluba.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeno: predsednik Lojze Pengal. podpredsednik Ante Gaber, bla-gajni-k Maka Kajfež. taiMk Ciril Gogala. Karlo Kocjančif. Cveto Svi-gelj in Viktor V'odišek. za rorifne*tn'ke Zvonko Hočevar in Jože Slajmer, v razsodišče Kocjančič Peter. Gogala Ivo in prof Ivanoič Avgust, za preglednika pa Ormo« Štefan in HabiČ Ivan, občni zbor je pa pooblastil odbor, da lahko kooptira v odbor še druge člane.
Občni zbor je nadalje sklenil, da odbor glede na krizo lahko dijakom, brezposelnim m drugim članom eknerino lahko prmero-ma zniža ;r kreditira ali pa celo odpiše. Odbornik g. Gveto Švigelj je nato dovolil članom kluba popust za svoj koledar »Iz na§ih krajev.', loi ga dobe po 30 D:n; nato je pa predsednik zaključil zborovanje, ki jc pokazalo popolno soHdiimost članstva in voljo do dela.
Iz Celja
—c Omejitev prometa s prašiči. Ker so
praaači, ki so ciowpeii po železnici iz okolišev, ki eo biM prej ali v tem času okuženi po slinavki m parkljevki, zanesli to bolezen r riravsko banovino in ker obstoji upravičen sum, da se je zanesla sem tu« i i svinjske kuge, je mestno načelatvo v Ce-Ijn do nadaJjnjega prepovedalo vsak dovoz svinj za rejo iz krajev rzvem dravske banovine. Izjemoma se smejo nvažati \z dravske banovine ic neokuienib krajev prafiioi za klanje, kJ pa se morajo zaklati r mostni klavnici najkasneje 43 po dovozu. Postavljati je tovornih avtomobilov !n voa, s katerimi »e prevažajo taki praelči. na razaib d-roriačih gostiln itd. je prepovedano. Ako prispejo prasioi po žele%n!c . se morajo prevažati od postaje v klavnico le na takih voeilih, s katerih ne moro padati blato alu MMfl odpadki. Taka vozila »e morajo t klavnici takoj po uporabi, klavnl^ki prostori m sv-mjato: pa tako. po klaojii teanelj'to očistiti in razkuiiti. rz mestne klavnice se smejo taki prašič pošiljat: v dru«e kraje le za k lam: in očl-ščon: ter op remijem i s potrdilom o usvtšc nem pregledu. Promet prašičev v območju mesta nadzorujejo organi mestne policije, ki pregledujejo tud; pravilnost živinskih potnih listov.
_c   Prostovoljno  gae>lno    i« reSevalno
društvo v Celju bo imelo svoj redni letn. oljčni zbor v soboto M. t. m. ob 20. v ga-* irskem domu.
—c Umrla je v Bredo 11. t. m. v eeljsk. Wrnici 47-k*tua ze>na čevljarja Ema LAp-n>kova s Ponikve.
_c Nov javni  lokal.    Na kralja Petra
testi 29 bodo 14. t. m. otvorili moderno opremljeni buffet ",n reetavrav.. ) ,Na-na<.
—c žrtev po'ed'ce je postala v sredo 11. . t. ta. 33-letna natakarica Jožefa Bar-lova z Glavnega trga. Padla je na poledeneli ulici tako nesrečno, da si je tlom i la desno nogo \ gieinju. PonosrOteoko SO prepoljali  v  eolsko bolnico.
—c Sokoisko duštvo v Celju je izvoliiu na obenem zboru, ki se je vršil ob lep: u reležbi v sredo 11 t m. zvečer v maii dvorani Narodnega douia. naslednj-o upra vo: starosta dr. Milko HraSovec, podsta ro^ta Drago Sirec, načelnik Rudolf Poljšak, uamestu- k L*:-ijak, načelnica M Gruil Sova, nauiestuica M. Križmaničt'va. tajni* A Basa, blagaiuik Naprudnik. prosvetar Fr Roš, goepodar m prapor&čak Fr Dol žan, nanvestniki odbornikov Dolenc. Kot digl '.n Žagar, člani nadzornega odbora di Bavdek, T. Grobelnik, inž Ozvaid, Saksi da in snski veterinar VI. šribar, član: raz-
sodišča dr Dohnear. dr. MlkuletlC, tir. Orožen, dr.   Požar m dr. Stojan.
—c Žalostne številke. BrezpoaeLii osi zaviama retlno veojl ob»eg V Celjn in okolici je bilo 1. t. m. SM brezposeln h (780 m-o^jcih n 111 žensk), lo 10 t m pa ae Je to Število povečalo na 1047 (915 moških in l^jj žensk).
Bel^objejChlorbdont
as;
KoKIedar.
Danas: Petek, 13. januarja katoličani: Veronika. H Marij. Bogomir, pravoslavni 31. decembra.
Današnje prireditve. Kino Matica:   Kraljica srca. Kino Ideal:  David Gold^-r. Kino Dvor:  Zmagovalci \>;enrir}a. ZKD:   »Hčerko   (tvornega   svetnika*- ob 14.15 v kinu Marici. Kino Šiška: Zaprto.
Društvo Krka ,Jusa Kozaka večer< ob SO. pri Mlklicu.
Zveza ruskih oficirjev: Silvestrovanje ob 21. v restavracij; >Zvezda<.
Dežurne lekarne. Danes: Kamor, Miklošičeva cesta 20 in Trnicoczv.  Mestni trg 4.
_ SablJaSka sekcija SK Ilirije. Ra.M turnirja v Gradcu in savezne skupščine v Zagrebu se vrši ponovno sestanek sekcij« danes ob 19. uri v borihvici. Sesrtanek strogo obvezen. Tajniik.
jJ&ftGtf sita
m reseta
Kur ne moremo numo tvvfsgj teta, i<*-ko zelo nas obhajajo posvečeni občutki, ko prebiramo svetoletne vesti iz Rima. Lfudje po »vetu in tudi pri na$ si belijo glave, kako bi po\'zd\gnili tujski promet, s\'eti oče so pa kar sesta\il\ bulo in Rim bo x tujskim prometom v najobilnejh meri preskrbljen. Ta bula je sestavljena v latinskem jeziku in govori najprej o blagodejnem vplivu, ki ga je mogoče pričakovati od prihajanja velikega števila romarjev v Rinu potem pa določa* da se začne sveio leto dne l aprilu (1) zvečer in bo trajalo do t. aprila prihodnjega leta. Popolni odpustki se obetajo vsem onim romar jeni. ki bodo najmanj 10 dni vsak dan obiskali vse štiri velike rimske bazilike in tam opravili svoje molitve črn si torej revež in nimaš dinarčko>\\ da bi poromat v Rim in hodil tam 10 dni po bazilikah, ne more* biti deležen popolnih odpustkov. Re\'ež pač ostane revež, a Kristus je storil največ baš za reveže.
Tudi nam bi iv/ik dotok tujcev ne šk'Klovat in priporočamo ljubljanskemu županu, na i sestavi župansko bulo v italijanskem jeziku ter sprei>o\-on v nji o blagodejnem vplivu, ki bi ga bilo mogoče pričakovati od prihajanja velikega Šte\'ila italijanskih turistov k nam Zvestoba za zvestobo, zakaj bi podpirali samo ene.
Iz Trbove!?
_ Pred prihodom koroških pevcev v Trbovlje. Prebivalstvo rudarskih revirjev je radostno sprejelo vest, da posetijo bratski pevci i« Slovenskega Korotana na svoji turneji po dravski banovini tudi Trbovlje. Trboveljsko prebivalstvo priredi Korošcem prrsrčon sprejem, s fcaterim ho-če dokazati, da ni pozabilo, da »o kn". naše krvi. Koroški pevski zbori is skocjana, Ivitme. rn St. Lipša v Podjnm; SS p-rlpeljejo v nedeljo bb 12.30, ob 8.30 pridejo pa koroški pevci \% Ljubljano. Pevci so večinoma rz Roia in Ziljske doltae In prirede dopoldne šolski mladimi v trboveJj-skeon Sokoteaem domu bresplačen koa-C€Tt. OfkUelen sprejem bo ob 12.30 na prostora prod rudmiško restavracijo, kjer se zbero vsa tukajšnja narodna m kulturna društva, zastopstva uradov in javnih korporacij, godba., pevski društvt >Zvon< in mladinski zbor ^Trboveljste! slavček< »td. Povorka z delavsko godbo aa -oelu kren-e prod Sokolski dom, kjer priredi perjem skurpno kosilo. Popoldne ^e ogled rndffiika. ob 1«. bo pa v sokolskem domu glavni koncert koroško narodne pesmi. Gostom na čast bo zvečer v Sokolskem domu prirejen družabni veoer. Želimo dragim gostom, da se dobro počutijo ▼ naS'ih mračnih Trbovljah, v katere naj prinesejo s svojo lepo pesmijo vsaj »a nekaj uric prijetne vedrine.
pride: pride: čar pikantnega sarma:
Iz dnevnika lepotice
_ Seja zbora društvenih načelnikov »n
načelnic Sokoisko tupe LJubljana bo v nedeljo 15 t. m ob 9. dop. v Sokolskem domu na Taboru Dnevni red bo obsegal naslednje toCke: 1. razgovor za posebno točko sokolske župe L>ub jana na pokrajinskem zletu v LJubljani; 2 poročilo žup-nega smučarskega odseka; 3. volitve župnega načelništva; 1 sučajnosti. Po seji bo ves dan predelava prostih vaj za vse oddelke Zaradi tega se poz..vajo vsi bratje načelniki in sestre načelnice, da se seje zanesljivo udletijo, prav rako tud: vsi oni vaditelji in vaditeljice. k1 vodijo kakšen telovadni oddelek Vsakdo naj prinese seboj telovadno obleko Z ozirom na važnost seje se prosi točne in zanealjiv« udeležbe. Zdravo:   Župno načemištvo.
Stev. O
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 13. januarja 1933
Strun '«*
|F. P. 1
NE ODGOVARJA
Dnevne vesti
— Prihod Koroških pevcev  Danes ob 10. je  priopelo v  Dravograd   t>S  pevcev koro-Sfe h slov zborov in jih vodi blvSi poBla. noc, tupn.k  Poljane iz Skocijana v Pod nin.   Natopijo danes ob 16   ur: v Slovenj gradcu,    utri   zvečer   v   Mariboru,   v nedeljo zvečer v  CeiJu m  Trbovljah, v ponedeljek 16   t.  m   pa  prispejo z vlakom ob 13   un  46   mm    ta   ne,  kakor   je  bito objavljeno   ob 10. uri!) v Ljubljano   kjer nastopijo zvečer   v  velik!   unionski dvoran V Ljubi;ari.  bo samo en nastop   V torek zvečer na-stopijo na Jesemrah   odkoder se v sredo  ob 10   odpeljejo zopet domov
— Banovinska davščina na motorna vo-zoa. Banska uprava dravske banovine razglaša: Pri registraciji motornih vozil za leno 1933 se bo pobiraia letna banovinska taksa m 100%-ni nadomestek banovlnskt trošarine na pnevmatiko za leto 1933 Na to se opozarjajo Lastniki motornih vozil « pripombo, da smejo oblastva, ki vrše r" gistraoljo ruotornMi vozil, izdajat: nove evidenčne tablice šele potem, ko prizadeta stranka predloži dokazilo o plačani banovinski davščin'. za leto 1933. V&f&fi banovinske trošarine in lOO'^ne.'-ra nadomestka za trošarino je razvidno iz pra-v!n"ka o banovhiskh davščinah dravske banovine (Službeni I tet št. 275-27 z dne 1. aprila 1932) in si vsakdo sam lahko izračuna, koiiko mu bo plačat! za njegovo motorno vozilo.
_ Kmetijska radio - predavanja od 15.
do 31. t. m. Dne 15. t. m. bo zjutraj ob po? osmih predaval g. Int. utikrnatn Franjo o zimsKem negovanju saonega drevja, popoldne ob 3. bo pa prenos z vinarske Sole v Mariboru. Govoril bo g. ravnatelj o sestdSseMetnicI obstoja šole In vr§il s«? tn> razgovor o shranjevanju sadja mod z. ravnateljem ji sadjarskjn inštruktorjem g. Aple.noein. Dne 22. t. m. ob pol 8 zjutraj bo govori; g. dr. Vebie o konjereji, popoldne istega <Lne pa g. dr. Kern o prvi poinoo; živini. Dti-e 2S. t. m. bo ob pol 8 zjutraj grovr.-ri! <z. inž. Pire Alfonz o zložni zi'ml.i;š". popoldne 1*3 pa razgovor me i g. inž Sabcem, ravnateljem mlekaiskp šo!e v SkOlji L*>ki in mleka-rskim mojstrom <.;:;iliom o izučio vanju <-Jn«Ti tankega sira. To nre'J;i ■ anje je atesti namenjeno slovenskim siraijem.
— C-eškOAiov"4ko odlikovitnje. Prezi-dent Masaryk je odlikoval z redom Belega leva IV. stopnje šefa Kirurgdčnega oddelka mornarske bolnice v Hercegnovem dr. Ivana KopnvrjJka
— iMn lepe knjige. Agilno društvo »Krka« v Ljubljani je sklenilo prirediti 8. februarja ob oDletnici Prešernove smrti >Dan lepe knjige« in zeli, da bi pri tem sodelovaia vsa kulturna društva, knjižne družbe, založbe n trgovine s knjigami m muzika!:jami Na predvčer 7. februarja bo svečano zborovanje, ki ga prirede društvo Krka, ZKD. Prosvetna zveza m Svoboda 8 februarja naj bi imelo učiteljstvo na vsen naših ljudskih in srednjib šolah kratke govore o pomenu dneva lepe knjige. V ta namen izide pravočasno nstruk-tiven članek. Poseben odbor poskrbi tudi za dovoljenje prosvetnega ministrstva glede proslave dneva lepe knjige na ljudskih in srednjih šolah. Na ta dan naj bi se pričel po možnosti zbirati tud dinarski fond, ki naj bi vanj vsakdo položil 1 Din na leto, denar bi se pa porabil vsako leto za nagrade za najboljša dela na vseh področjih umetnosti. V zadevi organizacije >dneva lepe knjige« bo v nedeljo ob 10. v salonu Miki čevega hotela št. 40 sestanek predstavnikov v poštev prihajajočih organizacij in ustanov. •
PRIDE! PRIDE!
car pikantnega Sarma:
Iz dnevnika lepotice
— Prva letošnja dražba »LHvje kože«
sr vrš. dne 33. t m v prostorih fcubttajl-skega veiesejma, kamor naj se pošilja vsa kožuhovima. Cm več b'aga se bo zbra.o in čim boljša bo njegova povprečna kvaliteta, tem bolj bo »Divji koži« mogoče vzdržati cene. ki jih bo določi! svetovni trg. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo ko-lič.no :n navadno plačujejo po svetova h cenah, bodo prihajali na naše dražbe ie takrat, kadar ii-ni bomo iahko nudili mnogo dobrega blaga. Zato naj nihče ne prodaja na svojo roko. ampak le potom lov-sko-prodajr.e  organizacije    *Divje kože«,
Ljubljana-v eiese jem.
— Za razširjenje   zakona o za\arova,
nju. Varaži ruski privatni nameščenci so imeli včeraj zborovanje in sprejeta je bila resolucija. ki se v nji apelira na Zvezo privatnih nameščence^- Jugoslavije. naj pokrene akcijo, da se razširi zakon o zavarovanju, ki velja sedaj samo za Slovenijo :n Dalmacijo, na vso državo
— Dolgovi hotelov na Jadranu. Po podatkih Jadranske hotelirske zveze znašajo dolgovi 133 hotelov na Jadranu Din 73.960 270.25 vrednost objektov in inventarja pa 147.927.000 Din. Zadolžitev jadranskih hotelirjev torej znaša 60% Dolgovi hotelov na Bledu pa znašajo 53 milijonov dinarjev.
— Zagrebčani Se radi kopljejo. V Za frebu so sestavili statistiko kopalcev kđ 3o se lani kopali v mestnem kopališču na Savi. Našteli so jih okrog 200 000. Nsfbolj tvabaa je bila kopalna sezona v juliju.
— Sneg na otoku Braču. Iz Splita poročajo, da je zapadei na hribih otoka Brača sneg kar je v Dalmaciji zelo redek pojav V Dalmaciji brije že več dni tako močna burja, da ribiči ne morejo loviti rib. Zato so se r be znatno podražile.
— D«ba,ve. Strojni oddelek direkcije državnih železu c v Ljubljana sprejema do 25. t. m ponudbe glede dobave stekel za paremere. šip, cevk za oljne stiskalke in nalučmkov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg grafitnega tesnila m 70 Kg šivalnih jermenov. — Predmetni oglasi z natančnei^m podatki so v pisarni Zbornice za TX>1 v Ljubljani interesentom na vpcg-le^;.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma ob'ačno, hladno vreme s severovzhodnimi vetrovi. Včeraj je bHo po vseh krajih OaSe držnve ob'ačno. Najvišia temperatura je znašala v Sp^tu 6. v Za. grebu 1. v Ljubljani 0 S. v Skopi ju 0, v Mariboru —0 S v Becerradii —3 ^>avi je kazal barometer v Ljub^ani 767.3. tem-peraturs je zn^š-^a —2 8
— 7*fr v človeški p^d^b*. Pred subo tlšk-lm sodiščem se je zaarovar^al te dni in bil obsojen na 5 let težke leče Dušan Vo-jackov. ki je lani v tuTin brez povoda na padel svojo ženo io slekel do nagega ter ji zvezal roke in nege Zvezani je odrezal z britvtio na spodnjem delu te'esa ko3 mesa, rano je pa potresel s soljo in papriko. Nesrečna žena se je zvijala v stra-šnih mukah proseč moža, uaj se je usmili, mož je pa pograbil .riie in jo začel zbadat v vrat Več dni je ležala v bolnici, ko se je pa vrnila domov, jo je mož zopet zvezal, pelil s petrolejem in zažgal. Vsa v plame-nih je planila na ulico, kjer so jo rešili sosedje.
— I boj pri kvartAnja. V torek sta pila in kvartala v Kistanju špiro Mažibrada in M loš Kundajič Pri kartah sta se sprla :n stepln. Mažibrada je potegnil nož in zabodel Kundajića v prsa Težko ranjenega so prepeljan v bolnico kjer se bor: 6 smrtjo.
— Na BuietlMu umrl. v Zagrebu so našli na smet &čn mrtvega stareg-a berača Antona Zučka Mož je živel v veliki oedi in zadnje ča:*e je imel zavet 5če na smetišču, kjer ga je dohitela smrt.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku. nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne
sluznice preidejo z uporabo »Franz Jo-sefove« jrrenČiee. Številni dravniki in profesorji uporab!iaio »Franz Josefovo« srenć'.co že desetletja  pri odraslih in
otrocih, obeh spolov, z največjim uspehom. »Franz Josefova<? grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LfaMfaiie
—lj Magistralnega direktorja še nimamo v Ljubljani, odkar je dr. Miijutin Zar-nik zbolel in stopil v pokoj. Po dokaj dolgi pava je bila pred kratkim ta služba razpisana in s ce: interno, kakor zahteva službena pragmatika da imajo namreč za izpraznjeno mesto magistralnega direktorja prositi le dosedanji magistratm uslužbenci. Rok za vlaganje prošenj je minil 8. t. m. in zdaj pač lahko upamo, da v kratkem dob mo* magistratnega direktorja, ki dobro pozna delo občinskih ura dov in potrebe občine Na to važno mesto spada brez vsakega dvoma mož. ki bo v polni meri kos svojim nalogam
—lj Značilna »lika bede in socialne krize se je nudila včeraj ljudem na ulici Beden invalid je peljal v star nskem otroškem vozičku otroka Otrok je ležal v umazanih capah Invalid ni mogel skrivati svoje bede: nima celih hlač. da b: lahko skril pohabljeno nogo Le za silo je oblečen, ni si mogel zaslužit z nečloveškim trpljenjem niti zadostne skromne obleke Ko šepa takšen na ulici, ljudje lahko proučujejo, kako je pritrjena k pohabljeni nogi proteza.
ij— Sadni sejem. Da se omogoči konzumentom dober m ugoden nakup finega namiznega sadja, kako: tudi sadja za kuho, priredi Kmetijska družba v Ljub.jani tr -dnevni sadni sejem, in sicer 14.. 16. m 16. t. m. v prostorih bivše Narodne kavarne v Gosposki ulici. Napredaj bodo vse vrste finega sadja, kakor kanada. ananas, rene-ta, londonski pep ng, zvezdna reneta, zlata parmena. lepi mašanjčki n bebovec. Cene jabolkom so jako nizke m se jih bo dostavljalo na dom. 23?n
—lj Ribji trg je bil danes zopet slabo založen zaradi neugodnega vremena na morju. Na Jadranu razsaja že več dni močna burja, da je ribolov onemogočen. Pri cenah rib se pa danes to ni poznalo, pač pa ribe niso bile tako sveže, kar pa zdaj ne škoduje njihovi kvaliteti. Nekaterih vrst morskih rib je bilo komaj za vzorec. Nekoliko več je pa bilo tuna. ki so ga prodajali po 44 Din kg. Po nekaj kg je bilo giric, ki so po 18 Din kg, bradača — male ribe — kg po 36 Din, skombrov po 36 Din in po isti ceni so bili tudi cevuli. Mali moli so po Din 18, veliki pa po 36 Din. Razmeroma poceni so bili šivi. po 28 Din in belo lososovo meso po Din 32 Rečnih rib je bilo precej več. prodaiali so žive. ščuke so bile po 25 do 30 Din. klini po 18. karpi pa po 20 Din Zdi se ,da tudi žab ne bomo stradali vso zimo. ker jih ie še vedno toliko na trg« Lovci na žabe pravijo, da love zabe v barjanskih studenčninah in da je zdaj ta lov
zelo težaven, ker so se žabe poskrile, da prespe zimo. Kljub temu pa žabji kraki niso preveč dragi, danes so jih ponujali trije prodajalci po 50 par do Din 1.50 komad.
—lj »Svobod«« In »Zarja« priredita v sredo, dne 18. januarja 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice lep delavski prosvetni večer, XVI. po številu. Na sporedu je predavanje dr. H. Turne, delavski zbor s Svobode«, recitac je, orkester in pevski zbor »Grafike*, dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole, solospevi koncertne pevke št. Frankovske-Vukove in člana opere konserv. Drmote. Pri klavirju R. Gallatia. Vstopnice so v predprodaii v Delavski zbornici. 24'n
—lj V društvu »Soea« matica, Ljubljana, nastopi v soboto 14. t. m. ob pol 21 v saTonu pri -"»Levu* naš dobro znam' odlični  predavatelj sodn k dr.  Stoian Baj;č z ze^o interesantnim in zanimivim predavanjem in sicer: -O sedanjih aktue^-h problemih sodobne Nemčije« s posebnim oz! rom na seoanjl ^azvo4 h t^eri^ma  Po ore davanui poje odde^k oevskega zbora Kra-kovo Trnovo.    Na   ta zanimiv in prileten večer vabimo č^đne   in prijatelje. Vstop Vse*t) prost Ob'«9k na 1 bo Časten in ve*eni pi fimfrgn  — p^e^nv  cd«ek 22'n
Donos in iufrf ob 14 15. v nedeljo ob 11. uri dopoldne
v prešla^ki opereti
Hčerke dvornega svetnika
(Vesela dunajska dekleta)
ZKD FIjLM v ELITNEM KINU MATICI
—lj Jutri in v nedeljo ob 20.15 uprizore Sentjakcbčan: 'zborno veseloigro v 5 deja-njib »? ? ?« (Das Blaue vem Himmel), ki jo je spisal Hans Chiumberg. Veseloigra je b la v prešli sezoni igra z ogromnim uspehom v gledališčih v Berlinu in na Dunaju. Polna je duhovitih zamislekov in zelo zabavna. Pri predstavi sodeluje ves a: unbel odra. V glavnih vlogah nastopajo dame Bučarjeva, Dan«: lova Pavličeva, Pirčeva n Ervina Wrischerjeva ter gg. Hanžič. Karus. Koman, Košak, Lavrič, Moser, PetrovčiČ in Škerlj. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri dnevni b*a gajni v Mestnem domu od 10. do 12. ure dop. in od 15 do 17. ure pop.
—lj Današnji filmski spored ZKD: WiUy Forst opereta »Hčerke dvornega svetnika«.
Z veseljem bo pozdravila publika filmski spored ZKD. saj ji bo nudil mnogo zabavnega in lepega. Willy Forat, ljubljenec naše kinopublike nastopi topot v svojem šar-mantrem in veselem filmu »Vesela dunajska dekleta« ali t>Hčerka dvornega svetnika*. V tem filmu je mnogo petja in šlager-jev, humorja in zabave. Predstave se vrše v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14.15 uri, v nedeljo ob 11. dopoldne.
—lj Dre\i ob 8. zvečer Juda Kozaka v društvu  »Krka«  pri  M klicu. Po oficajel nem delu godba jazz Odeona. Vstop vsakomur prost!
—I<j Policijska racija. Davi je policija napravila po mestu ?n okolici temeljito racijo. Folicijsiki stražniki m kriminalu uradniik so aretirali vse sumljive tipe :n na policijo ie moral vsak. ki se m moge 'ecitim'rati ali izkazati, da se preživlja poštenim potom 2e dopoldne ie bilo na policijo prignan h. 52 oseb. od kateriih bo veČina izgnan h v pristojne občine, neka; iib bo  na  tudi  :zročen"h ^ndšču
—lj Razprodaja damskih oblek. K So*» Mestu  trq 10-h
Občinstvo včerajšnje premiere je bilo navdušeno! Film, ki ie bi! v Zagrebu na sporedu nad 3 tedne! Srišati Girto Alnar je užitek, ki era ne smete zamuditi!
GfTTA ALF AR
berlinski slavček, nepozabna v Ljubljani iz filma >če srce tz-pregovori*, poje krasne arije
iz opere Traviata
in še druge pesmi v najnovejšem filmu
aliita m
Kot partner
Maks Hansen
Kot dopolnilo najnovejši UFA zvočni tednik.
Predstave ob 4., 148 In y4lO ty.
Vstopnice si nabavite že v pred-prodajl dnevno  od  11. do pol 13. ure.
Elitni kino Malica
Telefon 2124.
Sestanek županov
kranjskega sreza
Izvedba zasilnih javnih del — Novo teritorialno lice
občin
Kranj, 12. januarja.
Pretekli ponedeljek dopoldne se k vrštf pn sreskem načelstvu v Kranju sestanek županov kranjskega sodnega okraja. Sestanka so se udeležili vsi župani, narodni poslanec g. Ivan Lončar vn banovinski svetnik g. Ciril Pire. Najprej se ie obravna valo vprašanje izvedbe zasilnh javnih de!. Mn'strstvo za socialno politiko in narodno zdravje bo razdelilo potom b?nske uprave med naše sreze podpore ^a »zvedbo zasilnih javnih del. izdatno vsoto bo dobil tud: nas* srez. Prvotno so mislili izvesti manjše Število večjih del. sedaj pa bo dob la vsaka občina nekaj. Predvsem se bodo popravka i.n preuredila občinska in sreska pota. mostovi, potok? in bodo ponekod izvedena kanalizacijska dela. Zaposleni b^do samo brezposelni delavci, ki bodo oreiemaH za-shižek v ž;viTib. fe Izjemoma v sfotov'ni Razen tecra bo dobil tudi krajevn- Po-možni odbor posebno podporo iz blagajne centralnega Pomožnega odbora v Ljubljani. O vsem tem te poročal ^branim ? onnom sreski načeln'k g. dr. Fr. Ogrin. ki ic tudi vodil sestanek
Zeio zanimiva in precei živahna ie b-la potem debata o tertori'aVnih spremembah občin v našem srezu k» ie travala nad dve uri. pa še niso onšl' do končno-vel-iavn* zak'jućkov Vsaka občina mora meti po nov uredb' vsai 3^0 prebival-ce-v V tržrškem okraju ustrezata temu posoja samo Križe in Tržič Tu bo nastaja morda nova obč'na TrUC okolica V kriški občini hočejo samostojno občm^ Go!ni*k. kar bo seveda zadelo na vefnke težkoče. Ta občina nai b sesloiala z dela križce in preddvorske >bčine Jezersko bo ostalo samostovna občina: lezer-Jani zahtevajo, nai se orik'iuči njihovi ob-
čini Se del Zgornje Kokre, čemur se d« Preddvorjam odločno jn raio Vehke važnost) ie zaokrož'tev obč ne Kram K se mora razkrit; na vseh straneh da se bo razšir ! regu'acilski načrt no okohe m se bo > tem oreorečila samovolina *rađitev malih hiS'c, k- mma.io nobenega nravega lica Kran-jii nat se orf-kMučHn predvsem K'anec Hule m Smanetna gora Pa'ie rabi Kran' brez ozira na rezu aciiski načrt prostora prot Rup; Tu se bo na*>rže zgradi'o novo ookopa'nSče v tej smer se bo rudi v bodoče razS rjalo kranjsko mesto.
Veliko vpraSaroje le bodoče rer'toriial-no Ikre obč'n Sitr*£<firifc Vr>gHe Hra^tie vn Mavčiče Nekai teh mahh občin bo pn-$!o v te rito h} drugih občin Predvidoma bo postai vel ka obč'na Šenčur Par ob-melnh kamn-s^kih vasi pride naibrže v naS srez. Sidraž pa. kt ie od Kranja oddaljen 4. od Karmvka oa samo poldrugo uro. pride \ kamniški srez, Pr* smiedm-fkl občim ie tud; vprasame nrpoti-tve nekateri vasi "JlubMansk- občim kamor Šolsko m po farah soadaio Povsod se e pazilo na to, da se po možnosti nrso trga« le župne Šolske m katastra'ne občine. Vprašanje ic kai bo z ^bč'no Sv loit Obč'ne Nak'o PredosHe •« Straf-Sče o>tane'o Najbrfe oa ne bo ostala občina Ve'esovo k Šteje samo t»7n Nudi Vse to pa seveda m Se fiksno Posvetovama kanejo zaenkerat tako sliko Ka*o oa bo zg^edalo terftorfta'no lice bodočih občm, bo pokazala šele končna odločitev ored katero bo oa gotovo ic mnogo oosveto-vao' m tntervencit na vseh straneh Vsekakor pa te tendenca vel k'fi >očiti ti, da 'malo ormemo davčno moč da bodo kos nalogam, k* iih čakaio Važno ie rudi dejstvo, da bodo sedeži občin stalni.
tič. Rev zorji: Lojze OrmovšcK. Juli« Ko-be in Ignac Kline častno razsodišče d-r. Ivan Va5iČ Matija Marinček. Vektor Ko-be. dr. Josip Trost m Lud\ik Papež Izvoljenih ie bilo še 18 namestnikov in Da-mcstnie
— »Frani Jožefu*»« izrenfica poiivi m*vijaw snov    in  osvt-ii um
Uspehi novomeškega Sokola
Najpomembnejša dogodka 45-letnica domačega dm§tva ln praški zlet
Novo mesto. 13 januarja.
V sredo zvečer se ie vršil občn zbor movon e&kega sokoiskei^. druš. 't k z* \i  otvor     ;   pozdravom na  na ^zičt Nta
rosta br M a r i n čečk Podal ie k-ratek preg ed društvenega dela v mi-nu'em ctu pouda.rjaioč da sta bila najnomembneiša dogodka proslava 45 'etn'ce domačega druStva m pra§k   zlen Za mm ie poro
Čai društveni tajn;lt Anton Ogrin lz b'agaj-niškega   poročila   br liha I a te
posneti, da ie znašal denarn: promet SO.OoO Din. proračun pa predvideva 27.2S0 Din.
Načelnišlko poročilo ie podal br. Papež. Navajal je. da obisk pr' telovadbi m bil zadovoljiv Opažati je. da narašča; pozimi redno telovadi ooieti pa popust Sliooo ie s članicami, redno telovadijo vse leto !e člani. Obrmi naraščaj, v katerem ie 90 vajencev ;n 16 va'enk telovadi pod vodstvom br Menarda. Preg'edno statistiko o številu in g;baniu č^anstvi, ie podala sestra K o v a č v če > a.   v minu-
•em relu Je štelo društvo 2*3 članov in 101 članico. 222 obo;ega naraščaja in 211 dece.
Gospodarsko stanje društva je zadovoljivo, megov dom ie bil krasno urejen tako da odgovarja vsem ciljem Ui zahtevam društva Za izpopolnitev doma si ie drušrvo tzoosodilo 400.000 Din. ki iiih v redu amortizira. Društven gospodar te br Medic Knjižničar br Hočevar ie poudarjal, da ie knjižnica nekako za-nemanena in da so to prekosile druge Na razpo'ago ima 1462 knjig Vsekakor bo treba ooživeti agitacijo za njo.
Obširna razprava te nastala glede kino odseka, k mu načehite br P a v č i č. Kino »e or&vafal K H*mov pri 245 predstavah Blagaimšk promet je znaša 021.937 Din. Br Pavčič ic poudarjal, da mora kino od-sek v splošnem nekako trgovsko potovati, če hoče služiti dvojnemu namenu: učiti in pridobivati. Glede tega te nastala obširna debata, ker so Bili mnog: mnenja, da kino ne spada v soko-ski dom. Sklicana bo posebna anketa, ki naj zadevo premotn Vsekakor le v gospodarskem interesu društva, da ima svoj kino.
Tudi prosv&tno delo novomeškega 5o-kola ie bilo prav agilno, kar ie posneti iz poročila br. G r o s a. Prosvetni odsek je priredil 4 dijaške debatne večere m II predavanj. Lutkovno gledališče te na svo-iem odra pod vodstvom br. Koželja in s sodelovanjem učiteljev in dijaštva priredilo 10 predstav. Pod okriljem prosvetnega od'bora je btl ustanovlnen pevski odsek, ki šteje 40 članov. O gleda'isTkem od-seksi je poročail br. I v a n e t i č. Odsek je vprizoril mladinsko igro »Kraljestvo palčkov*, zdaj pa prrpravlja podružnica Glasbene Matice skupno s sokolskim orkestrom neko opero. Sokolski orkester je zelo delaven in dobro vigran duša mn Je br. K a s t e I i c. dirigent pa br  5 o r o c
V nnerni nadzornega odbora se le oglasil br Skale, ki ie predlagal o<rbo-ru zaupnico V imenu novomeške župe fe ^ato pozdravH zborovalce br Josip T r o s t. nakar so sledile volrtve Itvo-Men 'e bil nastopni odbor: starosta Matija Marinček podstarosta M a tko Davo-r'n. načelnik Ludvik Paoez. načelnica Wa Mumova. tajnik Anton Ogrin. blaga *nfk lože Spiihal. stat<s^Čarica Martina Kova ^;č. prošveta-t Iar*o Tare gosoodar fvar Medic, tenjlžničar Praoče Hočevar, praporščak Jože Matfto odlbornrkir Ludv'V Vagaia Tanfro K«-aic. Franc ReHK r>r>minri Kastdic Vlfko Menard m Alojzij Ivana*
Iz Trebnjega
— SodnijsKa vest, Novolmeuc vj»ni &od-oik za TreUnje g Maks Petrič, Id j*» <1ofc#_ ■iaj služboval v istejn svojstvu t Xon>i3ab, je nsstopil alužbo  te dni
_ Osebna vest. S postaje l^e^oe a:*nd >e premeščen v Trebnje prometitk 4 Novakove 3vet:s,av ki Je slulbo v Trebnjem včeraj nastopni
_ Objave občine. Val laatnllci žrebcev naj i-ste takoj prijavijo pri ZHipanstro xa vpis v seinam p r>j a v l jV«n i h z.a liceneiraoje. — Kr banska uprava bo razdelila spomladi 28.000 kg obranega someiusKega krom. p-ir.a č\8te »orte oneulovca is Zabnice pri Kranju rer Vodi«, Moravč in iz ono ce Domžal KromjKT bo na razpolago po c+ni 1 Din za kg Selekcijske poklade vn Irufo trpi banovina Ljudstvo opozarjamo na ta razpis; prijavijo naj se zlast* oni :<m<»to« var. & nimajo dobrega semensKtvga kromr>rja un kjer oneldorec 01 rai*!rj€Mi. Vzorn; kmetovalci pa dobe ta iiroaipir proti vrnit v,, spomladi ln naj \^Hvt-no zgla.se pri sreskem kmet.jskem referentu v Novem mestu Vse prijave zbira županstvo do 18. t. m — Ker se je ^-wro-ino. la Je bila v dravsko banov ne zane-Af-aa slinavka in parkljevka ter vnjsk? kuga iz drugrh banovin, se po L%'ogu kr. bajske uprave prepoveduje vsak 1ovoa prašičev vi drugib banovin v kraje iase banovine Izjeme so dovoljene (e xa taaoi. vendar pa morajo bit., is iru< n krajev prepeljani p-rašiči v nameuio-iem itr^ja zak.;ani v 48 urah po dospelost). \ jor bi postopal proti tem odredbam, ga saJenejo posledice zakona
Iz Kranja
— Sokolsko prosvetno predavanje. Dravi ob poi 20 uri bo poslušalo članstvo ▼ prostorih osnovne dole predavanje savea-nega prosvetnega delavca br. Belajcšča o kulturnem pomenu Sokolstva.
— Zvočni kino v Narodnem d oran uprl-zori drevi ln jutri ob pol 9 un rvečer ta v nedeljo ob 4., 6. in pol 9. uri čarobno zgodovinsko opereto »Crni huzar« V glav-mh vlogah znameniti Conrad Veidt tn ljubka Madv Chrtstians Dodatek: najnovejši Ufin zvočni tednik m Jugoslovensld tednik.
Petek. /3. tanuarfa.
13: Cas. plošče borza 17.30: Salonski kvintet: Jugoslovanska glasba, I8J0: Zemljepis slovenskih pokrajin (dr. Capuder) 10: Francoščina (prof Kurct). 19 30: Zdravstveno vprašanje zrn družino tn dom Cdr. §tmec) 20- Pi-enm Sr Beogruda 32: Čas. poročils. plošče 22.30: Nspoved programa za naHednr dan
Sobota. 14 Januarja 12.15: Plošče 12 45: Dnevne veari 13: Čas. pk>S6e 17 30: Salonski kvintet 1R.30: Angleščina faa OrthabeO |0- Poolavfe Iz socioloflfle fdr Oo*«r) IO V> \7 ^odovme filozofij* fdr Veber) 20- Večer ru*ke glasbe 23: Čas. pomč'ls ?21S: Oh^etna tfoob« M^?i*rmv 23: Napoved program« za naslednji
t^ran 4.
SLOVENSKI NAROD,
1932
Roman
Pozvonila ie shigi. da bi odprl sobe, Id jih je hotela oddati v najem. Po naz-tešju so prekašale vse, kar je Grenadier kdaj videl, celo čitalnice v pariški veletrgovini London. Po stenah so vi-seJe slike Palme Veoobie. Oiorgona m Trntoretta z antičnimi marmornatimi kipi, z Venerinimi doprsji m Aoollonovi-mi glavami se je širil po teh neflcolrko mračnih sobah sijaj grškega solnca.
Pred vsakim plartnorn, pred vsakim kipom se je Grenadier malo ustavil, po-mežflcnil je m zmajal strokovnjaško z glavo. Bilo nru ie m-noeo ležeč> na tem. da bi shiga spoznal. ka«ko visoko je na-ob ražen.
— To so menda rodbinske slifce. — je pomislil. — doprsni kirrM prednikov. Oospa Grenadier se bo čutila počaščeno, da bo lahko prerfrrvala z njimi pod skupno streho.
Ozrl se je na sliko žene z očmi, uprtimi v nebo: z eno roko je objemala iaboda. z drugo pa brenkala na harfo. Zlasti ga je pa očaralo zdravo ozračje tradicije, ki ga je vdihaval pod temi lepo okrašenimi stropi in med naslikanimi ali iz<klesan>mi ženskami, ki jc bila njih lepota svoj čas tako znamenita, da so jo umerniiki upodabljali skoro vedno brez oblačiJ in brez nakita.
Sam pri sebi ie razmišljali: GVej. taki so ljudje imenitnega rodu. Obžalujem, da se je zdelo gospodu Besnardu primerno naslikati gospo Grenadier v podobi muze v jopici.
Vrača poč se k grofici Cokvzzolo ie razmišljal, kalko bi ji napravil čim lepSi poklon glede njene kra«=ne palače, da bi se ji s tem ne samo prikupil, temveč bi ji tudi namignil, kako visokega dnižab-nega položaja je mjen hodno naiemnifc.
— Milostna gospa. — je dejal. — ne morem vam našteti oredni-kov redu Grenadierov, ki sem med njimi po pravici rečeno, prvi nekoliko slavnejši. Toda tudi moji tovariši iz GaJeries La-fayette in iz Bazara »-Pri magistralu« tarnajo navzlic slavni preteklosti svojih domov ni-ti četrtine vaših rodbinskih slik.
— Odkrito rečeno. — je odgovorila lepa grofica, — ta palača ni last Coloz-zolov, a kar se mene tiče. sem iz rodu Stradov. PiHpo Laitza. voivoda di Strada, je bil srn Franoe>sca Lanze vojvode di Strada in Giule Bobole iz rodu amaif-skfti kneznv. Oženil se je z Giovano SaJazzini, hčerko kneza Pietra Salazzi-nija di Barocca in kneginje Francie Fri-golimi di San Pantaleone. To ie biHo 1. 1287. Imel je tri otroke
— Jaz imam pa samo eno hčerko. Rfirimo. — ie pTipotnnil Grenadier.
Grofica je nadaljevala zgodovino svojega rodu, naštela je še nekaj vojvod, enega papeža, dožev in knezov pa cele litanije. Potem je prišla do Coloz-zolov in videč, kako pazljivo monsieur Grenadier posluša, je skočila k Marcu Porciu Catu. imenovanemu Ca to Starejši, ki je rmel srna Marca Porcia Li-ciniana. a ta se je oženil s hčerko F.mi-lia Paula, zmagovalca nad mačehovskim kra!:e-m P^rseu I * v :»•'••► .c Jchre jjtr-t ure, preden ie prejadrala od Liciama nazaj h grofu Čolozzohi, ki še ni bil dovolj objokovan, čeprav je bila že dvajset let vdova po njem.
— Da vam torej povem po pravicu — je dejal Grenadier dobrodušno. — imam sestrično, ki je bila kraljica.
— To je pa res zanimivo, dragi moj vitez, — je vzfolrknila grofica, ki je bila baš opazila, da je njen gost vkez častne legije.
_ Da. — je pritrdil Grenadier, — bila je javelska kraljica. Bilo >e Lik pred vojno. (Javel. pariški ljudski okraj. Pariški okraji in korporacije volijo vsako leto »-kraljice« za sprevod »kraljice kraljic« v sredr»obrnem sprevodu M.idi-CaremeV
— Ah. caro mio, ta vojna... ta groza. . In vsi ti prekuon.jem prestoli! Uboga kraljičica!
Nagubančila je čelo. vzela iz škatlice pastilko. zače<la govoriti o mogočnih tega sveta, a med globok vzdih ni d njihovo tragično usodo in vročo so-Lzo
je stresla liiiuo Jerame. Btfa je dokaj visoka, —O. o,
— ie potom M na* dobri Grenadier. Toda kje bi si bil upad baraotati za najemnino, ki jo je bila omenila grofcca s tafco utajeno izjavo, da ji ni do denarja?
Pogovor se ie nadaljeval, prye*no sta kramljala o tem in onem, Grenadier je pravil, kako huda stanovanjska kriea teži Francijo, izročeno na milost in nemilost republikanski malomarnosti, ki ni zmožna zgraditi ljudem stanovanja.
— In vse to samo zato, — je pripomnil, ker je dežela v rokah prostozidarjev.
•— Da — je menica grofica. — vse kaže, da hi potrebovali Francozi močno roko, ki bi jih vodila.
Lahko bi bila pripomnila, da tam, kjer imajo dobrega voditelja, ne stanujejo izgnanci po palačah tn če je sama zasedla dom izgnanega grofa Mon-ciniia, se mora zahvaliti za to vi adi.
— Da. — je vzJdilcn?] naš dobri Grenadier z mogočnim g«som. — tudi mi Francozi bi potreboval- vašega Musso-n*ja.
Cim je izgovori, te besede, je plan-Ha dama vsa prestrašena pokonci. Pastila, ki jo je bila baš zavzela, ji je zdrknila v sapnik, dama se je začela dušni. Grenadier je mislil, da se bo grofica zadušila. Prijel io je za glavo ii jo ovi«! z robcem im in začel rr>1ažit;. kakor tolažimo ranjenca ali umirajočega, češ no, saj ni nič hudega. Le pogum, rakoj bo zopet dobro... Grofica je prišla polagoma zopet k sapi. Toda n;ena zdrava barva ie izginila in njem" lasje tudi. kajti leta so ji bila ogulila glavo tako. da je morala zakrivati plešo z velJko lasufco.
— Ah. — je vzdihoma, loveč sapo.
— pa me vendar ne kanite uničiti? Misleč, da je vsega kriva pastila v
sapniku jo Je začel Grenadier ror.iti. da ji pastil ni ponujal in začel je praviti o nenavadmi smrti, ki x> povzroči kava v sapniku ali ribja kost. zapičena v pozi ratoriikju. Med njegovim pripovedovanjem si je grofica popravljate lasuljo barvala ustnice in pudTala obraz. Potem se je pa stekmia in zašepetala Grena-dieru na uho:
— Pragi mo\ on je moj najboljši ! prijatelj, vendar je pa bolje klicati ga z i imenom tistega p res vitle ga cesarja, ki j ga po svoji lepoti, moči. izobrazbi hi 1 nerazumljivem   očarujočem vplivu na
ženske še daleč prekaša, z imenom cesarja Augusta.
— Dobro, dTaga grofica, predsedniku min-istrškega sveta povem torej tako kakor želite, samo povejte mi. prosim ...
Ta čas so se pa vrata odprla in sluga je prinesel steklenico rajnega vinca.
— Pst! — je opozorita grofica svojega gosta.
Zopet je vzeta zrcalo in si popravi »a lasuljo.
— Mi pristoja tako. dragi moj? — >e vprašala koketno.
Grenadier ie prisega!, da še svoj živ dan ni videl dame tako sveže polti in tako črnih las; z uglajenostjo pravega Francoza, ki nalaga moškemu rabiti v pogovoru s priletnimi ženskami sedanji čas. ie pripomnil.
— Ce žena ne bo pazila name, ne bom mogei jamčiti zase v očarljivi bližim teh čarov.
Delati damam poklone sploh ni bila njegova navada, mda vedenje grofice Coiozzolo in kramljanje v tem salonu, okrašenem z bujnimi Veronesovimi in Tkitorettovim] akri ga je omamljalo. Rad bi se bil v grofičinih očeh uveljavil, bahal se je. hvalil in poveličeval svojo revijo in pravil, kako gostoljubno so ga sprejele rimske oblasti, posebno k ve s tura.
— Kvestor je zeio prijazen in omikan gospod, — je dejal.
— Ah! — je vzklikn.il a grofica. — imeniten človek je.
— Kaj ga poznate, gospa? ^
— To se pravi... ne poznam ga .. roda v mestu vsi vedo. da ie zlata duša
Večkrat rodd trpljenje ljudi največja spoznanja. Zato se zelo moti tisti, ki pričakuje, da bo trpljenje zadušilo misel.
Umori iz ljubezni
Sebičnost napoti starca, da umori mlado IfoMeo
Čudno se sliši, da more človek umoriti človeka tudi iz ljubezni in ne samo iz sovraštva. Umori iz ljubezni so zanimivi že iz kriminalno-flziolo&kega vidika, še bolj pa zanimajo ljudi taki zločini, če jih store stari možje. Kriminalna zgodovina pozna mnogo primerov, ko so 60-letni ali pa se starejši možje umorili mnogo mlajše žene rz ljubezni. To so bili starci, ki so zapustili svoje žene, otroke in udobno domače ognjišče, skratka vse, kar jim je bilo drago in kar so si bili ustvarili s težkim delom skozi dolga leta, starci, ki so zavzemali nekoč zek> visoke družabne položaje, pa so naenkrat segli po samomorilnem orožju in se preselili v večnost skupno z mladimi ljubicami.
Lani so poročali belgijski listi o 60-letnem možu, ki je iz ljubezni ubil 23-tetno dekle. Zaljubil se je bil do ušes v njo in nji na ljubo je pozabil na vse. čeprav je bil dotlej vzoren mož in skrben oče. Naenkrat je pa nehal delati, vdal se je pijači in začel je vsiljevati svojo ljubezen mnogo mlajšemu dekletu. Po dolgem oklevanju ga je dekle uslišalo. Kakor je pa v takih primerih pač navada, se je dekle starca kmalu naveličalo in mu obrnilo hrbet. To je pognalo zaljubljenega starca v tak obup, da je začel razmišljati o osveti. Nekega dne so našli dekle mrtvo, zabodeno je bilo 15-krat. Nedavno so imeli podoben primer s 70-letnim starcem na Češkoslovaškem.
Ali je bila to ljubezen, strast ali pa duševna zmedenost?  Michel Cordav je
Francija vrne Hindenfmrgu zastavo?
»Pariš Midi* pri občuje članek polkovnika Guiliaumea. ki zahteva, naj Francija vrne Nemčiji prapor 2. bataljona Tli. pruskega gar&nega polka. Med bitko pri St. Leonardu blizu Reim-sa je bila ta zastava 16. avgusta 1914 izgubljena. Praporščak je odpel sukno od droga, da bi ga rešil in ovil si ga je okrog prs. Mož je pa v bitki padel. Šele 20. januarja 1920 so našli njegovo truplo kmetje na polju in tako se je našla tudi zastava, ki je prišla v francoski vojaški muzej.
Ta zastava, ki v vojni ni padla so-vi*ainiku v roke, je posebnega pomena, ker je pripadala HL gardnemu polku, kateremu je poveljeval sedanji prezi-dent Hindenburg. Polkovnik Guillaume se zavzema v svojem članku za to, da bi Francija poklonila prežidentu Hin-denburgu to zastavo. Polkovnik je govoril o tem z bivšimi francoskimi bojevniki in vsi so to misel pozdravili.
Morila za tobak in vino
Pred sodiščem v Segedinu se je pričela v torek senzacijonalna obravnava proti 50-letni kmetici, ki je živela celih 25 let preoblečena v moškega v madžarski pusti in zakrivila več težkih zločinov. Kmetje so jo poznali pod imenom Pipaš Pista, ker je strastno kadila m pila alkoholne pijače. Za mošnjo tobaka, nekaj litrov vina in neznatno odškodnino v denarju je bila pripravljena na najstrašnejši umor. Ljudje pripovedujejo, da je biia Pipaš Pista nekoč lepa mlada žena zelo premožnega kmeta, ki se je pa udala pijančevanju tako, da jo je mož končno zapodil od hiše. To je bilo pred dobrimi 25 leti in od takrat je živela ta edinstvena žena, ki se je pisala kot dekle Viktorija Rieger, zelo burno življenje. Hodila je od vasi do vasi in vedno bolj se je pogrezala v močvirje nemoralnega življenja. Z mnogimi kmeti je imela mimogrede ljubavno razmerje. Na vesti ima več bestijalnih umorov, dokazali so ji pa samo dva.
Spomladi 1. 1922 je s pomočjo dveh pajdašev zadavila bogatega kmeta An-tonina Dobaka, in sicer na izrecno željo njegove žene, ki se je hotela moža od-križati in je napravila vse tako, da bi ljudje mislili, da si je končal življenje. Za umor sta dobila mernik pšenice, 25
napisal roman »Požar zapada«, ki v njem opisuje odvetnika Fangeata v letih, ko v moškem ljubavni ogenj ie ugasne. Fangeat je bil zaljubljen v mlado igralko in v svoji zaljubljenosti je počenjal največje neumnosti. Tu imamo opraviti s tragedijo, ki doseže višek pri mnogih moških, ko se postarajo. Naenkrat, ko je že kazalo, da so v pogledu ljubezni pri koncu, da so izgubili vse moči, da so leta storila svoje, srečajo mnogo mlajšo žensko, ki razpiha ugašajoči ogenj njihove ljubezni tako, da naenkrat začutijo v sebi zopet čar mladosti. In kako bi ne bili zmožni m pripravljeni storiti za tako žensko vse, tudi najtežji zločin?
Res, v pretežni večini primerov so ta leta pri moških trezna in nevarna doba se konča komično. Včasih pa postane zadeva tragična in usodna tam, kjer se razvije v strastno ljubezen do zadnje ženske, ki zdrami v priletnem moškem poželjivega in vsiljivega ljubčka. Tako nam postane jasna 'agonetka zločinov, ki jih store 50. 60 ali celo 70 let stari moški. Tu seveda ne more biti govora o ljubezni v lepem pomenu besede. In če neha ženska starca ljubiti, če prekine z njim stike, jo starec umori z obupno besnostjo pod vplivom brezmejne sebičnosti, navadno pa konča življenje tudi sebi, gotovo tudi zato, da bi jo imel samo zase do zadnjega trenutka, do smrti. Motiv zločina je torej v takih primerih pri starcih sebičnost, ne pa ljubezen.
litrov vina, 5 kg tobaka in nekaj denarja. Dobaka so pokopali kot samomorilca tn umor je prišel na dan šele zdaj. Drugi umor spominja na prvega. Žrtev je bdi krnel- Borcsok, Njegova žena ki sin sta pregovorila Pipaš Pisto, da je spravila moža s sveta, tako da bi vsi mislili, da gre za samomor. Za nagrado je dobila morilka na vdovtnem domu za leto dni brezplačno hrano in stanovanje. Oblasti preiskujejo še sedem zagonetnih primerov smrti. Pipaš Pista taja oba umora in vali krivdo na obe ženi, češ, da sta jo pregovorili.
Zvezda otvori razstavo
Razume se, da morajo Američani vedno imeti kakšno senzacijo, ker brez nje ne gre. Tako so si izmislili tudi originalno otvoritev letošnje svetovne razstave v Chicagu. Na pomoč hočejo poklicati zvezdo, ki naj otvori razstavo. Ta zvezda se imenuje Arktur in je v so-zvezdju Medveda. Svetloba te zvezde pade na močan teleskop, ki bo v njega ognjišču fotocelica. Čim pade žarek na fotocelico, nastane spoj električnega toka in vse luči na razstavi zažare.
Arktur, to ogromno rdečkasto solnce, ki ga hočejo proti njegovi volji prisiliti, da otvori razstavo na zemlji, ni bil izbran za to častno funkcijo samo slučajno. Od naše zemlje je ta zvezda oddaljena tako, da rabi njen žarek do nje 40 let. Ker pa je bila zadnja razstava v Chicagu 1. 1893, torej pred 40 leti, je zapustil baš takrat zvezdo svetlobni žarek, ki napravi v sekundi 300.000 km in je znatno hitrejši od ljubljanskega tramvaja. Tako bo zvezda združila dve razstavi, ki leži med njima dolga doba 40 let. Žarki, ki zapuščajo zvezdo zdaj seveda ne morejo vedeti, če jim ne bo treba otvoriti leta 1973 nove razstave.
Posledice verskega fanatizma
Mladi budimpeštanski uradnik Jan Roth je dobil pred leti nalezljivo bolezen in prepevali so ga v bolnico. Neka usmilienka mu stregla tako požrtvovalno, da je smatral za svojo morahu* dolžnost zasnubiti jo. Vzela sta se. toda zakon ni bil srečen, ker je mož verski fanatik in je začel ženo kmalu zanemarjati. Mirno je privolil v ločitev in na razpravi je dejal: »Mi sekt an t i se izogibljemo žensk, ker jih smatra-
mo za b*5a brez duše. 2enska je m dk bodice v a btazmica.c
Seveda sodrščo ni preostajalo drugega ne«o ustreči zantevi po ločitvi zakona. Čeprav je bila krivda na moževi strani, je prisodilo sodišče hčerko ločenemu možu, češ da bi jo mogla mati kot usmiijenka v bolnici okvžtti. Mož se je pa vedno bolj pogrezal v verski fanatizem in otrok >e ostal brez vzjgoje. Videč, kako hčerko zanemarja, se je začela mati boriti za njo. Obrnila se je na sodišče, ki je zaslišalo več prič in čeprav so vse izpovedale, da se ločeni mož sploh ne zmeni za svojega otroka, ga mati rti dobila. Sodišče pravi, da ga ji ne more izročiti, dokler bo strežnica v infekcijski bolnici. Mati sme videti svojo hčerko samo trikrat v letu. o božiču, o veliki noči m za njen god.
Izpretnembe v poslovanji! celjskih sodnikov
Oelje, 15. januarja.
V Veto 1033 nastopajo pri okrožnem tn okrajnem sodi&ču nekatere bistvene lzpre-membe. ki 9e bodo uveljavile že ta mesec. Pri okrožnem sodišču je ostala v bistvu rjerzpremenjena teritorijalna in stvarna pristojnost posameznih sodnih oddelkov. Senat I obaega \-ae civilnopravne zadeve sploSnega sodstva v 1. in 2. stopnji, sen*t II trgo-rske zadeve, senat V kazjenske nadeve, in sicer za senate petorice iz vsega okrožja, za triclanaki senat pa iz okoliSa okrajnih sodišč Celje rn Sk>venjgradec; senat V rešuje tndl kazenske prizivne m vzklicne zadeve. Senat VI obsega kazenske zadeve iz ofcoUftev, ki nđwo odkazani senatu V.
V kolikor rte predseduje posaroeznrm senatom   predsednik     oterofcoegra  aodtt&a. <±r.
Vidovie Fran sam, vodijo posamezne senate kot predsedniki v senatu I: sodnik otaoteiega soaisfce dr. Prernscnak Ivan. v trgovskem   senatu II:    sodnik okroAnejrn
sodrtsca TiHer Fran. v kazenskem senatu V: sodnik okrožnega sodišča LeviCnlk Valentin, v kazenskem senatu VI: sodnik okrožnega sodrsCa BreCko P*ran. Kot sodnika poedinca poslujeta: v trgovskih zadevah sodnik okrožnega sodMca dr. VIcar Leopold, ki je obenem član prizlvnega. senata in kondoirznd ter poravnalni sodnik, nadalje sodnik okrožnega sodišča dr. Doi-nicar Josip v zadevah splošnega sodstva, v katerih posluje do izteka prvega četrtletja t. 1. kot sodnik poedinec tndd sodnik ok-rožne^ra sodiSCa dr. Premsctiak Ivan. Sodnika poedinca v kazenskih zadevah sta sodnik okrožnega sodišča Lev4cnik Valentin za mlajše maloletnike in za vse druge kaaenske zadeve sodnik okrožnega sodlSCa Božič Jakob. PosH preiskovalnih sodnikov so razdeljeni med sodnika okrožnega sodišča J^esjaka Jura in Krauta Vladimira.
Pri celjskem okrajnem sodišču je bistvena izprememba v teritorijalni in stvarni razdelitvi v tem, da sta dosedanja kazenska oddelka V in VI združena v en oddelek pod označbo V.
I« dosedanjega oddelka ni so izločen« vse izvršilne zadeve, ki tvorijo s pravdami hz izvršilnih zadev vred prejšnji oddelek VI. Orviine sporne zadeve, h katerim bodo od 1. aprila 1933 spadale tndd menične in čekovne zadeve po 5 45. novega civilno-pravdnega postopndka, so teritorijalno razdeljene med oddelka n tn 331 okrajnega sodišfa tako. da poshrje oddelek TJ za Celje - mesto in občine Teharje, Sv. Lovrenc pod Prožinom, Svetino, Vojnik. Višnjo vas, Frankolovo, Dramlje, Dobrno, Sv. Peter v Savski dolini in Sv. Pavel pri Pre boldu, oddelek DI pa za občine Celje - okolica. Petrovce Žalec. Gotovlje, Griže. Veliko Pirosico, snrnrtno, skofjo vas, Sv. Jurij trg in okonča, Kalobje in Novo cerkev. Oddelkn TJ so nadalje odkazane tudi vse sodne odpovedi in spori iz avtomobilski n nezgod iz vsega okoliša okrajnega sodišča.
Vodstvo celjskega okrajnega sodišča je poverjeno sodniku okrožnega sodišča Nen-diu Alojzu, ki ga nadomešča, sodnik okrožnega sodišča dr. Bavdek Josip, oddelek TI vodi sodnik okrožnega sodišča Detiček Mirko, oddelek TU sodnik okrožnega sodišča dr. Bavdek Josip, oddelek V sodnik okrožnega sodišča Radej Anton in oddelek VI sodnik okrožnega sodišča Troje Josip.
■______j-" —i!......~..      —   —   ~~r t t
Lepa zimska
JABOLKA
Din 2.-
pri GOSPODARSKI ZVEZI
TOBAČNE SREČKE
(po Din 10.— v zlatu). Dobitki od 50.— do 100.000 dinarjev. - Žrebanje 15. januarja, maja in septembra
po Din 2$.— komad
V plačilo sprejmemo tudi
KNJIŽICE LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V .  POLNI VBEDNOSTL
Komanditna dražba BL JANKOLE, Ljubljana. Selen burgova ulica št. 6, TI. nadstropje. — Tel. 3052.
v.foba beseda Za odgovor znamko i
Plača se iahk« rtun • znamkah, ■ Na vprašanja brez tnaznkm n* Marmorni** *4fa» Oin 5-- ■
PIAJNTNO
skoro nov. z repeticijsko mehaniko naprodaj globoko pod ceno. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 709
MLIN NA VODO z vsem inventarjem naprodaj za 40.000 Din. Pojasnila daje: Kastelic Anton. Mirna, Slov.
VTNOTOC ta DELIKATESE
v manjšem mestu oddam v najem, oziroma na račun. Potrebno 12.000 dinarjev. — Ponudbe pod značko > Štajersko 708« na upravo ^Slov. '---p'*-
MODISTTVJE POZOK!
V mestu Slovenije ugodno prodam za primerno ceno najbolje vpeljano modistarijo in predti-skarijo z vsem inventarjem radi preselitve v Zagreb. — Pismena poajsnila daje Les Mata-šič, Zagreb, Vlaška 105/11, levo.
706
SLUŽBE
GOSPODICNA-ZACKTNTCA zmožna strojepisja in stenografije — se išče. — Ponudbe pod »Livada 712« na upravo »Slov. Naroda«.
ŠIVILJSKA POMOČNICA išče mesto za šivanje. — Lenči Kopic, Dol. Počenova štev. 19»
Mar"-- 70T
DVOSOBNO STANOV A TVJF, podstrešno, »uho, takoj oddam za 400.— EHn. — Dolenjska cesta št. 12. 710
KROMPIR ZA KRMO
dro ban. cca 2 vagona, po 60 para kilogram, proda graščina Pogani k, pošta Litija. 705
KOT TRGOVSKI rJCEN~EC v mešano ali špecerijsko trgovino želi vstopiti Leskovšček, Kozje.  Tma dva  razreda meščanske šole. 703
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka  ulica 4 't->«»protJ op*—*). 125/T
PREMOG, DRVA, KOKS
najboljše kakovosti najceneje: RI-DOLF VETJEPK% Ljubljana VII, Jemejejva cesta it. 25. Telefon 2708.
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
tz lekarne DR. G. PIOCOUJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim  tn  slabotnim osebam.
Pristopajte k „Vodnikovi rJm?*v
A. & E. SKABERNE | LJUBLJANA
UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA   SUKNA,   VOLNENEGA   BLAGA IN
SVILE.
VA2NO! V račun jemljemo (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov!
A. & E. Skaberae, L|nbl|an?
Josip z.upaiic»c 6* »rsaroOno usKarooc: iTran JeaeiSea. — l* uoravo in taseraui) $e! tista; Oiou C&ristotr — Vsi v LJubljani