•	■
■	■
I	Posamezna številka:	•
;	60 vinarjev.	:
■	.TABOR* izhaja vsak dan, razven	S
*	nedelje in	praznikov, ob 18. uri z	■
h	daLumom naslednjega dne ter stane	■
■	celoletno	120 K, polletno 60 K,	JJ
■	četrtletno	30 li, Ntnesečuo 10 K.	■
JJ	Inserati po dogovoru. Pri veckratn:	JJ
■ '	objavi	popust.
»	Karo o- se pri upravi .TABORA*,	■
Z	AIARJBOR, Jurčičeva ulica štev, -L	■
S
postnesta. pavsalieana
j.., "nrmfntSUViitft,, m
«	Posamezna številka:	|
:	60 vinarjev.	;
“	UREDNIŠTVO ne nahaja v Mari-	■
«	bom, Jurčičeva ni. št. 4, X. nad-	a
S	Ktropjo. Tololou inlornrh. št. 270.	S
«	UPRAVA se nahaja v JuršiSferi	■
„	iilici^šier. 4, pritličje, lavo. Tele.	!
2	Ion št, 24. SI13 pošlnočekoTJU ra-	.
m	čim štor. 11.787.	J
JJ	Na naročila brez denarja as n.	■
o	ozira. — Rokopisi ap no vračajo.	S
■	Sl
  ...........
•Bel
Leto: L
Maribor, sobota 28. avgusta 1920.
Številka: 2*
Pred novo'svetovno vojno. Borba med Rusijo in antanto.
■fluska mm napoved Francija in SngSSjL — Velikanske raške priprave za novo ofenzivo.
Sokol in Or
|(Q&
Vi
Maribor; 27. avgusta.
Ob priliki Orlovskega tabora v Mariboru se je pisalo veliko o Sokolu in Orlu in vnel se je hud časnikarski boj imed listi, pred vsem so klerikalni listi (slikali Sokola kot brezverskega nasprotnika vsake versko-nravne vzgoje. Ne Sokoli temveč politični listi so odgovarjali in pripovedovali zgodovino Orlov leta 1914 itd., pa v tem boju se ni pojasnilo bistvo stvari, načelna razlika med eno in drugo organizacijo. Zdi se nam potrebno seznaniti tudi Žirno občinstvo s tem, da se razbistrijo jpojmi. .
Sokol se,je ustanovil začetkom leta ,1360 v Pragi 'cd čeških rodoljubov Fugnerja-in Tyrsa ob času, ko je bil češki narod še silno nezaveden, bojazljiv in se ni mogel otresti onega suženjskega duha.^vcepljenega mu po stoletnem tlačanstvu. Ustanovitelji so hoteli po vzgledu starohelenške vzgoje in vpoštevajoč njen zgodovinski-vspeh doseči sledeče: S emotreno telesno vajo krepiti telo in zdravje in ker uči izkušnja, da krepak in zdrav človek navadno združuje s krepostjo telesa tudi kreposti duha, pogum, prisotnost duha, vstrajnost in odločnost, dvigniti tudi tlačeni duh iz suženjstva, ga osvoboditi spon tlačanstva ifvvstvariti .tako krepek, zdrav in pogumen narod, ki bi nadkriljeval po kakovosti narodne sovražnike in v narodnem boju dosegel zmago in svobodo. Prvo načelo je bilo Sokolstvu od ustanoviteljev predpisano in je ostalo vedno ednako. Z vso odločnostjo stati za narod in domovino. Sokolska organizacija je bila zamišljena kot vsenarodna nepolitična organizacija, ki bi združevala vse narodne sloje brez razlike -političnega mišljenja, kojim bi bila usoda naroda prvo. Ta načela, kakor sploh ves ustroj Sokolstva je pri
„Tabor“.
Mariborski dnevnik je konečno dobil svoje primerno ime. Tabori Lahko bi ga sicer imenovali »Mariborski list« ali »Mariborski dnevnik«, toda beseda »Tabor« mu daje poseben pomen. Takoj, ko je prišel Maribor v naše roke, se je pokazala potreba, da potrebuje tako važno trgovsko in prometno mesto ob rpeji, ki je središče cele naše severne fronte, svoj dnevnik.' To so čutili že oni, ki so začeli izdajati »Mariborskega delavca«. Po naslovu je bil list namenjen le enemu delu prebivalstva — potrebovali pa smo list, ki bi odgovarjal potrebam vsega slovenskega in jugoslovanskega prebivalstva v Mariboru. Zato je bil naslov nekoliko nesrečno izbran, dasi smo v Mariboru pravzaprav vsi delavci, ki delamo na našem na narodnem in gospodarskem polju. Zato se je kmalu pokazalo, da bo treba naslov lista izpremeniti. Premišljalo se je mnogo o tem, a zadeva.
[vseh slovanskih narodih enak in se niso spremenila nikoli in nikjer.
Orlovska organizacija se je ustanovila po zaslugi dr. Šušteršiča kot politično strankarska organizacija, ki je poleg mladinskih in Marijinih družb in j kongregacij del politične organizacije klerikalne stranke, le sredstvo za to, da si pridobijo in obdržijo političen vpliv med mladino. Prvo in edino geslo je Orlu, da je vera v nevarnosti in da je treba duhovščino vbogati tudi v posvetnih rečeh.
•	Sokolu 3e je vedno zdelo, da je v nevarnosti narod, ki se je branil proti nemškemu in laškemu nasilju, vernost gojiti je prepuščal v to poklicanim či-niteljem, duhovščini in cerkvi. To je bilo seveda nepremostljivo, nasprotje in tako različno kot načela so bila dejanja Sokolov in Orlov. Prvi, pred vsem Češki so se borili v antantnih vrstah za svobodo svojega naroda, tvegali življenje in premoženje za svobodo domovine, drugi so korakaii oh evharističnem kongresu na Dunaju v sprevodu, ki sta ga vodila nadvojvoda Fran Ferdinand in cesar Franc Josip, zlorabljajoč cerkveno slavnost v svoje osebne politične namene.
Pa pustimo preteklost, poglejmo si sedanjost! Ali je za utrjenje državne misli koristno, ako se naglaša od necerkvene organizacije katoliška vera? Mislimo da ne, ker je v naši državi ljudstvo različne vere —■ katoliške, pravoslavne in mohamedanske — in se je bati, da take organizacije prej ali slej trčijo v boju skupaj! In s tem bi se doseglo le, k^r je avstrijska-mad-žarska politika tako dolgo z vspehom vporabljala, da razdvoji naš troimeni narod, da izigrava eno versko skupino proti drugi in zagospoduje vsem, tlači vse. Komaj smo se rešili tega sramotnega gospodstva, je pač nnša naloga, da poiščemo to, kar nas veže in združuje, in to je ljubezen do domovine in
sa je zavlekla in tako je »Mariborski delavec« izpolnil svojo nalogo, da je pripravil pot novemu mariborskemu dnevniku. Pokazalo se je tudi, da ne potrebujemo dnevnika le za mariborske lokalne razmere, ampak za celo našo severno mejo, saj se na Maribor naslanja celo naše Podravje in dve novopridobljent pokrajini: Koroška in Prekmurje.
Vsi ti kraji, ki so stali prej pod tujim uplivom, potrebujejo sedaj posebne pozornosti, zato je bil obmejni mariborski dnevnik za nas velike važnosti. »Mariborska tiskarna« se je v kratkem času tako izpopolnila, da je mogla_prevzeti to nalogo. Sedaj je stvar našega obmejnega prebivalstva, da vsestransko pospeši naše delo.
Ltst je dobil ime »Tabor«. Kakor so v starih časih tabori na meji oznanjali, da se bliža sovražnik, tako naj »Tabor« opozarja vso slovensko in jugoslovansko javnost na opasnosf, ki .nam* .preti s severa. Naša.-državna
| do našega troimenega- naroda, za ko-jjjega svobodo hočemo živeti in umreti.
xTo pot hodi Sokol, ki je opustil vse plemenske pokrajinske zveze in je združen v Sokolskem Savezu in sicer brez izjeme vsi Srbski, Hrvatski in Slovenski sokoli. To je skozi in skozi narodna organizacija, naši mladi državi močna, trdna opora! >
Še nekaj besed o vzgoji mladine! Sokolu se očita, da vzgaja mladino v protiverskem duhu. To je seveda prosta laž, ker Sokol načeloma spoštuje vsakogar versko prepričanje in je boj proti veri popolnoma izključen. ■Sokol tudi nipia namena niti možnosti, prevzeti vzgojo mladine mesto staršev in učiteljev -~ tudi Orel tega ne more — iemveč hoče Sokol vzgojo mladine le dopolniti tam, kjer je splošna vzgoja prešibka in sicer v prvi vrsti glede telesne vzgoje potem pa tudi glede narodne zavednosti, discipline itd. Da se taka vzgoja vspešno brez verskega pouka ne bi mogia z vspehom vršiti v korist mladine, ta trditev je smešna. Vernost in nravnost sta dva pojma, ki se nikakor ne krijeta. Roparji v Abruzzih so globoko verni in molijo pobožno svoj rožni venec za to, da bi se jim posrečil rop- Vendar-le to ni nravno! V polemike se o tem ne spuščamo in svetujemo vsakemu, ki mu razlika še ni jasna:
Odpri oči in poglej! Poglej sokolski naraščaj in povprašuj pri starših in učiteljih, ali se je res mladina izpridila, poglej nastop in vedenje Sokolov; poglej može, ki načeljujejo Sokolu in dajejo društvu smer. In poteitf sodi, kaj je pravo, ali Orel ali Sokol.
Pozdrav »Zarezi*4.
Ob priliki mariborskega sokolskega slavja prihaja k nam zborovat tudi slovensko učiteljstvo. Ker bodo sokolske prireditve obrnile nase pozornost ve-
rneja stoji sicer trdno, toda sovražni uplivi gredo tudi preko meje in »Tabor«* bo moral sporočati o takih namenih. Od korotanskih gor do prekmurskih ravnin naj stoji stalna straža pod okriljem »Tabora«. Vsa naša Štajerska tvori zaledje te bojne črte, in naj krepko podpira opazovalce na »Taboru«.
»Tabor« je dobil pri Slovencih še poseben pomen 1. 1868, ko se je naš narod združeval na taborih in je zahteval svojih pravic. Bojevniki in govorniki teh taborov so imeli ravno v Mariboru svoje središče, kakor o tem jlepo piše dr. Jos. Vošnjak v svojih »Spominih«. Takrat je začel tudi v Mariboru izhajati prvi slovenski dnevnik »Slovenski Narod«, ki je postal prvi bojevnik narodnih pravic in je združil okoli sebe najboljše slovenske ljudi.
Po petdesetih letih je prišla ista tiskarna, kjer se je tiskal prvi »Slov. Narod«, v naše roke in se imenuje sedai »Mariborska tiskarna«. V nji iz-
čine Maribora, ne bomo mogli naša vrle pionirje narodne kulture pozdral viti tako, kakor si zaslužijo. Mnogcr učiteljev bo med sokoli, drugi bodoj tvorili nam drage goste. Slov. učitelj*! stvo se ni strašilo zaprek in ovir, kl? jih bo imelo glede stanovanj itd. ravnoj sedaj, ko prihaja jugoslov. sokolstvo uj Maribor. Ob drugi priliki bi imelo v! vsakem oziru več ugodnosti. Toda našej učiteljstvo je odklonilo te ugodnostf zato, da more zborovati ob enem s! sokolstvom in da sodeluje pri sokol-j skem zletu. S tem je učiteljstvo molče nriznalo jasno in veliko resnico, da se šola in sokolstvo spopolnjujeta in dai sokolstvo v svojih društvih vrši to,-česar ne more šola izvršiti pri svojem1 pouku. Narodna vzgoja je naloga šolstva in sokolstva.
Pri vseh kulturnih narodih imata} vzgoja svojo oporo na višjih mestih; pri nas pa se skuša ovirati šolo ini sokola in izrabiti vzgojni drž. aparat v1 strankarske namene. 1
Naše učiteljstvo sl je postavilo enofho 'sIShovsko organizacijo. Želimo’ mu v tem popolnega uspeha. Vemo dobro, kaj pomeni »Zaveza« za naš narod, vemo kaj je storilo učiteljstvo! s svojo organizacijo ne le zase — ampak' pred vsem za napredek naše šole. Zatof toplo pozdravljeni v našem Mariboru. Posebno na tem kraju se boste spomnili trnjeve poti, ki .jo je hodil ne; eden narodnih učiteljev slovenskih:; ubogi preganjavec je reševal slovensko! deco potujčevanja in je vzdržal pod najtežjimi razmerami na svojem mestu.j Slava vsem, ki so vzdržali do končaj težka je bila njih pot, a vodila je k' zmagi. Pred nekaj tedni je pohitelo naše učiteljstvo v Beograd, kjer si je s srbskimi ih hrvaškimi tovariši zasrto-J vaio skupno organizacijo.
Bili smo ponosni na naše učitelj-] stvo, ki je prišlo na ta irhod najboljl pripravljeno in je doseglo priznanje1
haja »Tabor«. Naj bo to vedno svetell spomin onim našim prvim bojevnikom1 za slovenski Maribor in slovenski Sta-jer. To so bili možje slavnih imen: Dr. Vošnjak, Fr. Levstik, Jos. Jurčič, A. Tomšič, Bož. Raič, Dav. Trstenjak, Lj Svetec, dr. Pavel Turner, dr. Dominkuš itd. itd. V tem boju leži začetek novega' slov. političnega življenja. Zato ne smemo pozabiti na to »taborsko« dobo; ki je prva oznanjevala med nami tudi jugoslovensko misel. Na taborih je naš narod prisegal, da bo zvest sebi in domovini. Zdaj smo svobodni, zmagali smo v znamenju »Tabora«. Saj srna na taborih proglasili tudi svojo deklaracijo. Taborski program veljaj nam tudi v bodoče in mariborski dnevnik naj s ponosom nosi njegovo ime.
Vi vsi, ki vam je mar napredek naših obmejnih krajev, združite se okolE
»Tabora«. •	‘
Dr. Ivan Lah,J
mn***
svojih jtovarišev.'Verno, ;,da ,jc toišele jeačetek,’ da :šefni’arsika}«(ni'4bilo,\kakor bi moralo .Jbiti&toda: naše.fučiteljstvo -je
*>•	-	i	?	v	•fi.,'':"	<	■	'/*	'	f#	■
jvajeno delatii':’ Ni{ ga .“stanu ^kijbi .imeKv jsebi »toliko % idealizma |in |to l je »srečafza
{slovenski^ narod?
*	’	>f*.
V 'S
\;;;jR^jlci;;Iyan^ahkar^|felve]^da:piše n.in6či|inftemiržato,^da-|bifzah’repeneli (poldnevu. H Vasuje. imendval|t, Mapce“ a jne, zatto,'-kcrJnif morebiti f cenil iv^Sega
k	*' J'*ft	^	'*' V	*	4‘	"J
anu;/-~‘-ljubi Hjvas ijejboljinego “ste si £msliH$š saj jf je -f pdpišal;/življenje ^Mar-
H(ica/Kačurja’?';“^ampalcUetzato, ^'da'ibi jne bili^več vldabci da'bi\biligospodarji |v/naši-2pli«in|gbspodarjifnafpolju .naše fcultureMTo *vamjžclinioliudi mi!|Po.-' pdravljeni^vi^vsi,v-; ki^stC/Jprišli{v^naš Maribor,1 ki^e|bil/mest6^naših najboljših [pedagogov; ^pozdravljeni^ v -vašem delu postan in ' narod,(pozdravljeni mi delavci 5 polja ljudske.' prosvete! V'v^
t M -	■■■	<	f-,c+	II'' V--'	'l	/;
f’: .'•*• “1	""	•T’
- TO?*n	-	•.	'1	•/	-	>	it	-
. * Javni nameščenci kbnčnove-pjavuo oropani pasivne voliHne pravice. Minister za konstituanto Marinkovič je sedaj končno določil, da naši Savni nameščenci, razen ministrov in hmiverzitetnih profesorjev . nimajo pra-Ivice biti izvoljeni v. državni zbo£. Tako |e v naši državi, kjer;..je-že.iitak toliko Korporativnosti .? in iz . tega izvirajočih Krivic zmagala?’zopet.radikalna, reakcija, favni, nameščenci smejo delati, smejo (trpeti krivice, sme govoriti, ■ na odločilnem mestu'pa ne sinejo. In vse to jbo jim' radikalci pripravili s pomočjo tone stranke, ki toliko kriči, da hoče jhoderen volilen sistem in celo žensko .♦volilno pravico — s pomočjo' naših slovenskih klerikalcev.
::: Zakon za občinske volitve v jSloveniji se bo, kakor poročajo revidiral. To še »pravi, da se bo črtala [ženska volilna, pravica, s katero so si (hoteli klerikalci zagotoviti, ...popolno temago. '
::: Italijanska politika se ne ženira (nobenega, še tako podlega sredstva, jsamo da zamore 'škodovati našemu napodil in naši državi. Tako so sedaj v 'Rimu sestavili noto ter jo poslali v svet kot noto, ki io je poslala rimski vladi albanska vlada v Tirani. V tej noti dol-jžijo našo državo-, .da napada brez.vz-Iroka „mirne“ Albance ter stremi za ten?, jda ubije albansko samostojnost. Najprej Iso Italijani podkupili nekaj albanskih ;tplp, da so vpadle v naše zemlje, sedaj, jko jih naše vojaštvo meče. ven, pa jzahtevajo, da bi nas antanta „kaznovala" za to, ker smo vrgli najete roparje iz naše hiše.
* Dr. Simon o Franciji. Minister zunanjih zadev dr* Simon St je povrnil jvqeraj iz Švice čež Bavarsk6 v Berolin. iDan preje je imel razgovor z zastopnikom švicarskega lista. O tern razgovoru javi „Berliner Tageblatt“ nastopno: Minister seje '.izjavil, da smatra vsak nesporazunrmed Anglijo in Francijo za Nemčijo škodljiv Brezmejna francoska, nezaupljivost upliva slabo "na dosedanje razmere. Ako bi se mirovna pogodba v Versaillu ne bila podpisala in bi Francozi ukorakali v Nemčijo, meni minister, |bi psihologično boljše učinkovalo. V Franciji ni imelo bogve kakega učinka in istočasfto ima na celi svet, utis,- da je Versailleska pogodba nemogoč čin nasilja. Tudi od poljskih dreves ni pričakovati, da zrastejo v nebesa. Minister nastopa energično zato, da se varuje popolna neutrnlijeta. Po njegovem mnnnju pade odločitev takoj, ko uvidi Francija svojo financijelno stanje.
*	Ruska pooblaščenca Krasitt In Kamenev, ki sta bila v Londonu, da jse sporazumeta z Anglijo glede pri-jznanja ruske sovjetske vlade' sta za-|pustila sedaj London, ker se Anglija po poljskih zmagah noče več ž njima pogajati.
*.se'8tanku L!oyda Georga' z Giolittijeni se je baje .govorilo tudi v tem, da bi, bivši avstrijski cesar Karl postal ■ madžarski .. kralj, -■ Gi.oJitti sc je-
baje temu uprl. Z druge strani pa se poroča, da delajo v 'Angliji in deloma tudi v( Franciji z vso silo na to, da bi še tafnačrt uresničil. Treba bo, da naša vladat.nastopi odločno proti ternu.
•' 66 w w	a	S 8 is iACii.,
i' Predrznost renegatov narašča. Navzočnost nem. avstrijske komisije in ■čudna toleranca naših oblasti je renegate ojunačila do javno izzivajočih predrznosti. Zadnje'dni kar rastejo po takih trgovinah nemški, napisi v izložbenih oknih; med i temi. se posebno odlikujeti tvrdki Frangeseh in Biidefeldt v Gosposki ulici. Zadnje j dni je tudi lastnik hotela Meran začel odločno kazati svoj pravi značaj. Najel sit je'nemško osobje, ki osten-tativno/ 'prezira slovenske goste. Dva višja »srbska častnika, ki so ju pustili pol ure-čakati brez postrežbe, sta si morala z ostrim . nastopom takorekoč izsiliti postrežbo; Nekemu slovcnskema uradniku, ki ga je doletela ista usoda in ki se jc tozadevno pri lastniku Friedlu pritožil, je Friedel: predrzno izjavil, da je on gospodar hotela, on si, najme osobje, kakoršno hoče on, za kogar ni, naj ne zahaja v Meran. Nastopil je tako osorno, kakor da na slovenske goste sploh ne refiektujc več. G. Frieriel je bržkone pozabil, da se ima zgolj preveliki toleranci slovenske inteligence zahvaliti, da ga niso pognali že lani, od koder je prišel, in sicer radi njegovega protidržav-nega mišljenja in krutega žaljenja generala Mtiistra. Značilno za pravi značaj lastnika hotela „Meran“ je tudi dejstvo, da je ob tej priliki nesramno opsoval „Marib Delavca11, torej list, kateremu se ima Friedel toliko- zahvaliti, da niti ne sluti. Sploh se opazuje v trgovinah, ki so se dozdaj kazale vsaj na videz Slovencem prijazne, izrazito preziranje slovenskega jezika.
— Kako se godi našim Korošcem vsled odprtja demarkacijske črte. Koncem julija je na protestnih zborovanjih y Velikovcu in v Borovljah nad 20.000 'Korošcev protestiralo proti odprtju demarkacijske vrte. Naša delegacija ni slutila, kakšne bodo posledice odprlja črte in zares v prvih dneh ni bilo zaznamovati posebno težkih degodljsjev. Pač so nas gladili Gelovčami pozdravili v velikem Številu- s1 svojimi praznimi ruk-saki ter s tein le dokazali, da njih želja po odprtju črte ni vzklila iz ciljev na „frajhojt“, temveč iz praznote njihovih želodcev. Čim dalje . teče čaš od dne odprlja črte, tembolj se kažejo slabe posledice tega našega popuščanja. Na dnevni red stopajo požigi, ropi, tatvine, poboji tl d., ;kratkornalo razmere postajajo neznosne, imetje in življenje naših zavednih Korošcev ogrožajo vračajoči se
z
po
bivši folksverovci, nemčurji agitirajo grožnjami in poboji, , zločinci pa storjenih zločinih pobegajo v zavetje — v Nemško Avstrijo. Tako se je dftgodil najuovejši roparski -vlom >2:2. avgusta v Medgorju. Tam se je ta dan vršila prva slovenska- veselica, katere se' je tudi udeležit tukajšnji župnik g. .Vuk. Ponoči med 10. in 11. uro pa so vdrli v župnišče roparji ter docela oropali vse sobe. Pokradli-so vse perilo, vso obleko, .vse obuvovalo, Ye3 denar, 'mast, 'kruh in drugo. Dosedaj cenjena škodo znaša nad 50.000 K. G. župniku je le ostalo to, kar je imel na sobi. Isto noč-je pri sosedu zginilo 8 ovac, v bližini pa 1 konj. Tako se godi našim Korošcem in’kdo naj mirno gleda na te razmere, katerih niso zakrivili olii, temveč tisti, k v zadnjem času sanjajo imeti pravico do komandiranja .eez našo Koroško. Naše potrpljenje: bo kmalu pri kraju, mi pa porečemo: dovolj so obračali drugi, mi pa znamo-obrniti!	,
— Nepristrariost „Gos»odarskc komisije«. Iz Ljubljane se nam poroča: Tu imamo nekakšno »Gospodarsko komisijo”, ki' gospodari s predmeti izza vojnega -časa. Tej komisiji je deželna vlada dovoljenje za begunce v tabo-.rišču Strnišče da si smejo pri tej ko* misiji nabaviti blaga za svoje potrebe po znižanih cenah. Do tu bi bilo vse dobro. Ampak značilno za nepristranost te koinisije je, kako izvršuje v posameznih slučajih nalog deželne vlade. Ravna se namreč po kvalifikaciji ki jo piše nam nczi\ana tajpa, roka na vsako
posamezno prošnjo strank. Kvalifikacija razločuje prosilce po njih političnem mišljenju in napise na primer: „naš“, „boljševik“, „Sokol“, „liberaic“ itd. Tisti, ki dobi kvalifikacijo ,,naš“, dobi vse kar hoče za 90 K. V ilustracijo javnosti navedemo en primer: 1 postelja, 1 nočna omara, 1 miza, 2 stolici, 1 omara, 1 umivalnik — vse toj če ne še kaj za nameček, dobi „haš“ prosibe za 90 K. Drugi prosilec, recimo zaznamovan kol „Sokol“ dobi samo: 1 mizo, 1 stolico, a to stane 100 K. Tretji prosilec, rdeče podčrtan nbpljŠevik“ pa dobi samo še eno posteljo za 170 K. Kakor vidite iz števila predmetov,.ki jih je posamezen prosilec prejel in iz različnosti svote, ki jo mora plačati, je „nepristranost“ te komisije izrazito dokumentirana. Umevno je, da tako kričeče razlike v dobavi blaga vsakogar mičejo zvedeti, kakšen mora biti pravzaprav tisti srečen človek, ki ga tajna,.roka zaznanuje z čarodejnimi tremi črkami — „naš“. Kdo -je te ljudi, ki tvorijo zdaj že 6. leto glaso-vito taborišče beguncev v Strnišču, takrat, ko so najbrže po „božji volji“ morali postati iz svoje domovine izgnani begunci, kvalificiral ta je „naš“, ta je „Sokol“, ta je „boljševik?“
— Na naslov »Višjega šolskega sveta" v Ljubljani. Vzdržujejo se glasovi, da višji šolski svet' protežira razne nemške in zagrizeno nemeurske učiteljice na škodo slovenskih prosilk za razna učna mesta v Sloveniji. Ge je to res, zahtevajo slovenski učitelji takojšnje re-inedure. Dovolj je sposobnih slovenskih učiteljic, ki čakajo na službe in nanje naj se ozira v prvi vrsti. Ge se pa poteguje za službo v Sloveniji nemška ali nemčurska učiteljica, naj višji šolski svet zahteva od nje izpričevalo učitejjske sposobnosti s slovenskim učnim jezikom in naj se tudi poleg tega malce pobriga za politično naziranje takšnih prosilk' To je sicer samoobsebi umevno, a pri nas, v deželi toliko neverjetnosti, je vendar potrebno, da tudi tozadevno - povzdignemo svoj glas in pravočasno svarimo !
— Koncert v Oj!c. doma. V soboto dne 28. t. m. se priredi v Ofic. domu koncert. Vsi gg. oficirji in njihovi gostje so dobrodošli. Pričetek ob 20. uri.
— Združenje gledaliških igralcev SHS. Dne 23. t. m. sc je vršil redni občni zbor mariborskega pododbora udruženja gledaliških igralcev SHS. Po poročilu pradšeduiica in tajnika o delovanju preteklega leta je bil izvoljen sledeči odbor: Josip Povhe, predsednik; Pavel Rasberger, podpredsednik; Rudolf Mikulič ; Ciril Velušček, blagajnik; ga. Iva Setinska, Valo. Bratina, odbornika.
— Po odredbi ministra vojne in mornarice morajo vsi rezervni častniki, razen onih iz bivših dežel Avstro-ogrske Črne gore, ki še niso sprejeti v našo vojsko takoj, ali vsaj do 5. septembra ft. I. poslati svojim polkovnim okrožnim komandam, katerim pripadajo po svojem rojstvu v obliki raporta napisane sledeče podatke: čin in branžo; ime in predirne s polnim očetovim imenom v sredi.; dan,"ir.csec in leto rojstva; kraj rojstva, kraj sta-nega bivanja, služ: bovanja; ime polkovne okrožne komande v katere področju živ*, stanovski poklic; čas službovanja pri kadru; kdaj je bij zadnjič .povišan (dan, mesec in leto); poslednjo razporedbo; uporab-nost_ (v_ pisarni, p;i tehničnem delu itd); da li ni morda invalid ali neborec ter eventuelne pripombe. Rezervni častniki, ki so dolžni podati te podatke naj jih dopošljejo po pošti, priporočeno, svoji polkovni okrožni komandi, če pa se nahajajo v kraju te komande, naj izroče zahtevane podatke osebno. Proti vsem onim rezervnim častnikom, ki bi,tega ne storili, ali pa. ki bi dali netočne ali napačne podatke se bo postopalo po zakonu.
■— Splošna organizacija vojnih invalidov in sirot, poverjeništvo v Mariboru sc žahvaljuje za prostovoljne prispevke za fond, ki sta jih donesla gg.: Anton Krepek, uradnik, 12 I< in Anton Golež, trafikant, 7 K, oba v Mariboru.
—	Vsi oni člani, ki še dolgujejo na dvomesečni naročnini se naprošajo, da jo poravnajo v pisarni omenjenega poverjeništva, na. Koroški cesti j št. 27. (Go-
stilna „Sv6bodaB.) Uradne ure so vsak pondeljek, sredo- in soboto od 9—12 ter od 14—17 ure. — V nedeljo 5. septembra t. 1. priredi organizacija v gostilni „Pri rdečem ježu* v Vetrinjski ulici ob 9 uri javen shod, na katerega ' vabi vse vojne invalide, vdove in sirote. Pridite vsi, včlanjeni iti nevčlanjeni, ker le skupnim nastopom se nam bo posrečilo zboljšati naš beden položaj.
o Sokol v Mariboru opozarja vse člane, ki imajo društvene kroje, da je zbirališče jutri v soboto, dne 28. t. m. ob 19. uri zvečer v Narodnem domu. Vsak, kdor ima kroj, naj pride opravljen točno v določenem času. Pri tem omenimo, da se peresa na na čepicah prišite spredaj navpično. Zbirališče za člane v kroju — nete» lovadce — v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Točni prihod!
o Za zletni sklad so darovali : dr. Franjo Rosina, ustanovitelj Sokola v Mariboru, 800 K, dr. Viktor Kac 100 K, trgovina TUrad 100 K, dr. Miilier F. 80 K, R. Jančič in dr. Hojnik po 20 K, vsi v Mariboru, tvrdka J. C. Mayer 500 K, Leskovic in Meden 100 K, Anton Tonejc 500 K, Mica Česen zbirko 166 K, Jože Ciuha 20 K, tv. Schwab in Bizjak 100 K, dr. Edo Šlajmer 50 K, Fran Derenda 200 K, vsi v Ljubljani, Spiro Vrankovič, Črnomelj, 150 K, Javornik Josip, Žalna, 200 K, eksportno društvo v Zagrebu ICO K, Mara Vertnikova v Mariboru zbirko 122 K, Sokol v Višegradu 100 K. Sokol v Kreki 500 K. Zletni odbor izreka vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejšo zahvalo!
o Vozni red posebnih vlakov o
priliki I. pokrajinskega zleta Sokolskega Saveza SHS v Mariboru, a)' Iz Beograda dne 27. avgusta ob 18.47. uri; prihod v Maribor 2^. avgusta ob 19.45. uri; nazaj: iz Maribora dne 80. avgusta, ob 10. uri, prihod v Beograd dne 31. avgusta ob 8.30. uri. b) Iz Zagreba dne
28.	avgusta ob 17.09. uri j prihod v Maribor dne 28. avgusta ob 22.51. uri; nazaj iz Maribora dne 30. avgusta ob
I. uri, prihod v Zagreb dne 30. avgusta pb 6.45. uri. c) Iz Ljubljane: I. del dne
28.	avgusta ob 17.29. uri, prihod v Maribor dne 28. .avgusta ob 20.30. uri (vstopijo župe: Gorenjska, Novomeška. Ljubljana I.) Vlak vozi iz Ljubljane naravnost brez postanka ;• nazaj iz Maribora dne 29. avgusta ob 23.50. uri, prihod v Ljubljano dne 30. avgusta ob 4.50 uri,
II. del: iz Ljubljane dne 28. avgusta ob 18.15 uri (vstopijo: župa Ljubljana,— ter vsa društva- na progi Ljubljana— Laški trg vključno), od tu dalje brez postanka; nazaj iz Maribora dne 13. avgusta ob 0.30. uri, prihod v Ljubljano dne 29. avgusta ob 5.39. uri. III. del: iz Ljubljana dne 29. aVgusta ob 5. uri, 'prihod' v Maribor ob io. uri; nazaj iz Maribora dne 30. avgusta ob 3.J50. uri, prihod v Ljubljano ob 8. uri. Ta vlak je določen za vse ostale zletnike bodisi v kroju ali ciVilu, ki niso odpotovali že z rednim osebnim vlakom ob 4.15. uri dne 29. avgusta. Sfoji na vseh postajah! Članstvo v kroju, ki se posluži teh jutranjih vlakov dne 29. avgusta opo* zarjamo, da se formira sprevod na Teznti ob 10. uri dopoldne in se morajo takoj po prihodu v Maribor podati na prostor, katerega jim' označijo sokolski reditelji v Mariboru. , Med sprevodom jc Članstvu v kroju strogo zabranjeno pohajati po mestu ali posedati po javnih lokalih (sic. navodila), d) Iz. Celja dne 29. av* gusta ob 5-09, uri, prihod v Maribor dne 29. avgusta ob 7.30. uri. »Telovadci izstopijo na Teznu 7.10, uri — ostalo občinstvo na glavnem kolodvoru. Odhod iz Maribora dne 30. a,ugusta ob 1.30. uri,-prihod v Celje dne 30. avgusta ob 3.48. minut. Vlak je določen za zletnike iz Celja, Savinjske in Šaleške doline: dalje stoji vlak na vseh postajah od Celja do Pragerskega. Župna društva do Celja se vozijo z drugim delom posebnega vlaka iz Ljubljane, Radeče pa vstopi z zagrebški, posebni vlak e) Iz Kotoribe dne ,29. avgusta ob 2. uri (u
Čakovca ob 2.35, iz Ptuja 3.30), prihod v Maribor okrog 5. uri. Odhod iz Maribora 30. avgusta ob 2. uri. Vlak ustavi na vseh postajah iiv ' postajališčih do Maribora. Udeleženci iz Varaždina
29.	avgusta ob 3.02. uri (iz Čakovca 3.45). Prihod v Maribor 6.59. uri. Iz D. Lendave in Ljutomera ni bilo mogoče upeljat! posebnih vlakov, udeleženci iz teh pokrajin se priklopijo gori imenovanima vlakoma, f) Iz Koroške prihajajo telovadci kakor že razglašeno 28. avgusta z rednim večernim vlakom (iz Grabštanj 14.46., Dravograd 17.30) prihod v Maribor ob 20. uri. Ostali udeleženci -29. avgusta z redni jutrajim vlakom (iz Grabštanj 4.40, Dravograda 6.22) -prihod
V	Mariboru ob 8. uri. Nazaj iz Maribora 50. avgusta ob 0.14 uri z posebni vlakom iz Koroškega koldvora. Bratje ih sestre, držite se točno navedenega voznega reda, zabiležite si vlake, ki pridejo za Vas v poštev.
*	o Spored L pokraj. zleta Sokolskega Saveza SHS v Mariboru. Za soboto dne 28. avgusta. Prihodi posebnih vlakov in sprejemanje gostov. Komerzi na vrtu Narodnega doma, restavracije Gambrinus in v Oficirskem domu s. sodelovanjem vojaške godbe in združei.i • mariborskih pevcev.
o Paviljoni na veseličnem prostoru bodo sledeči: 8 vinarn (Sokol Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer, Slov. Bistrica, Sv. Lenart-, Ruše in Maribor), 3 pivarrie (2 klub Cehov, 1 Sokol Stu-Studenci), 2 kavarni, 2 sadje, 3 slad-ščičarne, 1 pecivo, 2 tobakarni, 1 brez alkoholne pijače, 4 šotori za steklenice in kozarce. 8 jestvine, 1 za brošure in razglednice, 1 pošta, in telefonska govorilnica. Plesišče.
o V soboto za 19.45. uri je naznanjen prihod gostov iz Beograda. Poživlja se p. t. občinstvo, da se sprejema polnoštevilno udeleži.
o Stranke, ki so dale sobe in postelje na razpolago sokolskim gostom, naj imajo odprta vrata do 1. ure, oziroma naj čakajo nanje.
o Reditelji. Komur le mogoče, naj se prijavi za reditelja jutri zvečer, ta bo odvajal goste na prenočišča. Javijo naj se danes zvečer v Narodnem domu ob 20. uri, kjer je sestanek' vseh rediteljev in seja'stanovanjskega odseka.
o Posebni vlak na Koroško (do Grabštajha) odhaja Iz Maribora koroški kolodvor dne 30. avgusta ob 0.14. uri.
o Za prihod iz Koroške ni posebnega vlaka. Kakor že razglašeno prihajajo telovadci dne 28. avgusta 1920 z rednim večernim vlakom (iz Grabštajna 14.46. uri, Dravograda 17.30. uri). Prihod v Maribor ob 20. uri. Ostali udeleženci
29.	avgusta z rednim jutranjim vlakom. (Iz Grabštanj 4.40. uri, Dravograd 6.22. uri.) Prihod v Maribor o 8. uri.
o Zbirališče za sokolski naraščaj. Ves naraščaj, t. j. moška in ženska deca, trgovskoobrtni in dijaški naraščaj in gojenke vseh društev se zbira v nedeljo ob 14. uri na letnem telovadišču, koder je skupen pohod za zletno telovadišče.
—	Zjutraj ob. 7.30. uri je skušnja za popoldanski nastop naraščaja in gojenk na Teznu. Oddelki posameznih društev odkorakajo posamezno na telovadišče tako, da pridejo pravočasno na vežbališče.	'
o Sokolske zastavice za okrašenje, feomad po 2 K, so prevzele v prodajo sledeče trgovine: Vilko Weixl in K. Lorber, Glavni trg, Jos. Martinz in Ivanka Weixl. Gosposka ulica, Baloh in Rozina, Grajski trg, ter M. Letonja, Aleksandrova cesta.
o	Predprodaja vstopnic za javno telovadbo in ljudsko veselico je od jutri naprej pri podružnici Ljubljanske kreditne banke (Gosposka ulica), Zlati Brišnik (Slovenska ulica), Baloh in Rozina (Grajski trg).
Gospodarstvo, trgovin?.
| Nujna objava vsem onim. ki imajo f avstrijski republiki tirjatve pod zaporo. Avstrijska republika je dala z ukazom državnega urada financ z dne IS. aprila 1910 pod zaporo vse odprte depote, vloge, dob\‘ojpietja, sate in zapete de-
pote, ki pripadajo fizičnim osebam, družbam in jurističnim osebam, katere imajo svoj sedež ali svoje bivališče v Jugoslaviji. To je pomenilo za vse one naše državljane, ki imajo v avstrijski republiki kake tirjatve ali depote, težak gospodarski udarec. Vsled prizadevanja tjgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je osnovala v Ljubljani „Zveza upnikov v Sloveniji za privatno pravne trijaive napram dolžnikom v avstrijski republiki", v kateri so zastopane deželna vlada za Slovenijo, trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ljubljanske banke, hranilnice in posojilnici ter Zadružna zveza. Zveza je storila razne korake, da bi dosegla rešitev vprašanju, kako doseči vrnitev našega premoženja iz avstrijske republike. Njih prizadevanju se jo posrečilo, da so prišla v Beogradu v tek podajanja z avstrijsko repu! 1 ko, tičoča se vrnitve našega premoženja. Po prizadevanju Zveze upnikov iu vsled ftjene želje so ustanovile Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka. „Repatrijo, družbo z omejno zavezo v Sloveniji za vrnitev jugoslovanskih vrednosti iz avstrijske republike' v Ljubjani. Namen te družbe je, da na kar najcenejši in najpriprostejši način izvrši repatriacijo vsega pod zaporo se nahajajočega premoženja. Da bo mogoče uvajevati vse interese posameznih upnikov, naj vsi upniki, kateri žele, da se »Zveza upnikov0 in „Repahija“ brigata za njihove interese, priglasijo svoje tirjatve na naslov nRepfit)ije“ v kateri pisarni v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8, dobe vzorce za prijavo. Repatrija sprejema priglaso depozitov in tirjatev,. katere so nastale pred, 1. majem 1919. Ne bavi se pa za sedaj z repatracijo vojnih posojil. Tudi t i i j at ve proti bivšemu erarju in tirjatve proti avstrijske poštni hranilnici ne spadajo v delokrog Repatrije Oni, ki so Vsled razglasa poverjeništva finančnega ministerstva z dne
11. marca 1919, št. 1321 (Uradni list deželne vlade za Slovenijo št. LXII) prijavili svoje vrednostne papirje pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, naj pismmo sporrce, če žele, da jih »Repatrija* zastopa. Da bo mogoče kriti režijske stroške ima vsaka stranka plačati K 10'— pri grla nine.in založiti: od vrednosti do 50.000 K 1% tirjatve, od 50.001) K do 100 000 K 0 75% tirjatve, od 100.000 K do 200.000 K ,0-75% tirjatve,, riad 200.000 K po do-goAoru. Takoj pri oglasu je plakati pri-glasnino in plačati vsaj eno četrtino na tirjatev odpadajoče provizije. Pri stalno obrestljivih vrednostnih papirjih se jemlje za podlago provizije nominale, pri' di-videndih papirjih kurz dunajske borze dne 1. avgusta 1950. Najmanjša pristojbina, ki jo je založiti, znaša K 10'—. Ako se doseže od Avstrije vračilo režijskih stroškov, kar se bo Zahtevalo, se isti interesentom povrnejo. Ako bi bili režijski stroški manjši nego založeni stroški, se strankam ' povrne diference. Prijave se morajo izvršiti najkasneje do
12. septembra 1920
[ Letošnja žetev v naši državi. Finančni minister ceni letošnjo žitno žetev v naši državi na 185 tisoč vagonov, pšenice, 92 tisoč vagonov ovsa in rži ter 368 tisoč vagonov koruze. Za pasivne kraje potrebujemo 10 tisoč.vagonov pšenice in 20'tisoč vagonov koruze, tako bi nam preostajalo za prehrano poljedelcev, za seme ter za izvoz 175 tisoč vagonov pšenice, 92 tisoč vigonov ječmena, rži in ovsa ter' 34S tisoč vagonov koruze.
| Zamenjava 10, 2 in 1 kronskih avstro-ogrsldh bankovcev se bo izvršila tekom prihodnjega meseca v naši državi. Pazite na pontn-ejene in na nepravilno žigosane ali kolekovane, ker s>e taki no bodo zamenjali.
| Kovan drobiž je naročila naša Narodna banka ter se bo, kakor hibo bo gotov, izročil v promet.
|_ V Mariboru se trgovina zelo dobro razvija, tako, da bode Maribor v kratkem nadkriljeval druga mesta v Jugoslaviji, Nas nam dobro znani trgovec J. N. Šoštarič ima, vedno največjo in najlepšo zalogo_ modnega in mannfakturnega blaga in prodaja tudi vedno cenejše kot drugi trgovci.
Najnovejša poročila.
Pred novo svetovno vojno.
Dunaj, 27. avgusta. (Izvirno poroč.) Vesti, ki prihajajo iz vzhoda in zapada kažejo, da stojimo na pragu novih velikih in usodnih dogodkov. Vojna med Rusijo in antanto je skoro neizogibna. Rusi so po sedanjih prvih porazih začeli zbirati velikanske, milijonske armade ter je pričakovati, da preidejo kmalu iz defenzive zopet v ofenzivo ter so napovedali sedaj tudi Franciji vojno. Istočasno so pretrgali Angleži vsak stik z Rusi in se nahajajo danes tudi že faktično z Rusijo v vojnem stanju. V Evropi se pripravlja novo klanje, ki bo morda še štrašnejše, kakor je bilo prestano.
Prekinjenje odnošajev med Rusijo in Anglijo.
DKU Berlin, 26. avgusta. Zastopnik od »Deutsche Allgemeine Zeitung* v Lucernu izve, da ima angleška vlada nalog prekinili odnošaje s sovjetsko Rusijo.
Ruska vojna napoved Angliji.
Dunaj, 27. avgusta. (Izvirno poroč.) Na Balfourjevo noto odgovori Rusija z vojno napovedjo Angliji ter prične s po-buno Indije.
Ruska ojačenja.
DKU London, 26. avgusta. (Brezžično.) Dopisnik angleškegb lista „Mor-ningpost“ javlja iz Varšave, da je opažati rnočno ojačenje ruskih čet pri Vilni in Baranovičih. V okolici Pienskava in Dtinaburga se nahajajo močne rezerve, večji del sestavljene iz sibirskih čet, ki naj prodirajo proti Biaiistoku in drugim važnim strategičnim točkam. Položaj dosedaj še ni siguren. Včeraj so sovjetske čete Omagale Poljake pri Mlawi in prodrle nameravano obko-ljenje, tako, da so lahko prestopili na vzhodno Prusijo. Poljaki so nameravali odrezati armado broječo 30.000 mož, ki-se je nahajala v'koridoru pri Gdanskem, a se jim ni posrečilo.
Nova ruska ofenziva? 1
DKU L o n d o n, 26. avgusta. (Brezžično.) V tukajšnih krogih sc mnogo govori, da je , Rusija pripravljena na napad, ' čeravno so vojaški, izvedenci mnenja, da je nova ofenziva v očigled velikanskih izgub ljudi in vojnega ma-.terijafa spojena z velikimi težkočami. Poljski generalni štab pa se kljub temu za vsak slučaj pripravlja.
Vojaška moč Rusije.
DKU Moskva, 26. avgusta, (Brezžično). V „Iz.vestjih“ piše Podroisky o vojaški organizaciji sovjetske Rusije: Celotna država je razdeljena v 23 vojaška okrožja, v katerih se vojaško ve-žbajo vsi moški prebivalci od šolskega fantiča do 50-letnega moža. Rezerva za Sedanji vojaški pohod znaša brez izvež-banih, dosedaj še ne vpoklicanih obveznih letnikov, 4,700.000 mož.
Italija isi Rusija.
DKU Pariz, 2£. avgusta. (Wolff). Po brezzičnem poročilu se poroča, da je odgovorila italijanska vlada na noto ameriškega državnega tajnika Colby-a, da bo zopet sprejela odnošaje s sovjetsko vlado, ker predočuje ta res najvišjo moč v Rusiji;
Rusko-poljsko pogajanja.
LDU Pariz. 26. avgusta. Posebni porečevalu »Matin-a“ v Varšavi poroča, da bo poljska vlada v mirovnih pogajanjih prevrela inicijativo in predlagala Rusiji premirje, ki naj odgovarja vojaškemu položaju. Po nadaljnem poročilu iz Londona se bodo vršila'pogajanja v
i	Varšavi in ne j	>KJu‘
Prodiranje Poljakov.
DKU Varšava, 26. avg. (Brezžično.) Frontno poročilo od 25. t. m.: Oddelki1 naše 1. in 5. armade pometajo dalje okolico ostankov sovjetskih čet. Na 24.| so zasedle naše čete Osoviec. Naši od^ delki vzhodno Lvova so zasedli po težkih' bojih Zaderze in Przemyslany. Armada! gener. Parlerskya je zasedla črte DnjestrJ
DKU Pariš, 26. avgusta. (Wolff.)! »Matin* izve iz Varšave, da so zasedli oddelki druge gardne legije Grodno.
Vesnič o zvezi s Čehoslovaško.
DKU Pariz, 26. avgusta. »Matin* je naprosil našega ministrskega predsednika! Vesniča, naj poda francoski javnosti kako! izjavo glede zveze s Gehošlovaško. V-brzojavkL je izjavil Vesnič, da pomenja zveza s Čehoslovaško republiko formalni dokaz 600 letnega prijateljstva obeh narodov v svrho nadaljnega razvoja go* spodarskih, duševnih in političnih odno-šnjev. Istočasno naj obvaruje zveza v tem delu Evrope mir v smislu zyeze narodov] in osigura izvršitev mirovnih pogodb, proti vsem, ki jo hočejo ovirati. Oboi vladi sta sklenili ostati še nadalje naj strani zaveznikov in upati, da se bodo| njih prijatelji in sosedi kmalu v prijaj teljskem skupnem delu združili ž njimi;
Jugoslovenski-avstrijski odnošaji.
DKU. Wien, 26. augusta. Po rati* akaciji mirovne pogodbe med Avstrilo in Jugoslavijo v St. Germainu, so se odnošaji med obema državama povrnili v normalni tečaj in dosedanje delegacije dobe značaj poslaništva.
Naše ustavno življenje.
Beograd, 27. avgusta. (Izvirno). 2j merodajnega mesta se doznava, da sej izvrše volitve v konstituanto res zadnje! dni novembra tako, da se bo konstituJ anta sestala lahko že tekom prvih dni! decembra, nikakor pa še ne prvegaj kakor trdijo nekateri.
JoSfre v Beogradu.
LDU Beograd, 25. avgusta. Danes, je dospel v Beograo maršal Jofre. Pr! spel je s posebnim parnikom iz Buka-. rešte, kjer je bil v važni politični misijuj-
V	pristanišču so ga pozdravili ministra ski predsednik dr. Vesnič, vojni minister] general Jovanovič, dvorni maršal poM kovnik Damjanovič, francoski poslani^ de Fontenay, general Hadžič ter mnoga dostojanstvenikov. Maršal se je prisrčno) poljubil z Vesničem ter se po pozdravu odpeljal v hotel „Srbski kralj".
LDU Beograd, 25. avgusta. Maršal JofFre je tekom popoldneva napravil zle! na Avalo, kjer mu je inšpektor topništva general Matič pojasnil posamezne interesantne momente izza bitk pri Beogradu v letu 191*1/15. Ministrski predsednik drj Vesnič je priredil zvečer na čast visokemd gostu svečano večerjo. Jutri dopoldne boi. maršal Joffre posetil pehotno podčast^ niško šolo na Topčiderskem brdu. OpolJ dne bo obed v francoskem poslaništvu^ popoldne pa bo sprejel maršal francoskd kolonijo. Zvečer prirede častniki beo* grajske posadke maršalu na čast večerjo* pojutrišnjem bo svečani obed pri re' gentu prestolonasledniku. ,
Preosnova pokrajinskih, vlad.
LDU. 'Beograd, 25. avgusta. Pričakuje se, da bo jutri podpisan ukaz ol pokrajinskih »vladali, ki se preosnujejo! na podlagi protokola sporazuma, kako!? se je že poročalo. Rešeno še ni vprašanje predsednika bosanske pokrajinske' vlade, ker radikalci še niso določili svojega kandidata in je Misa Trifunovič odklonil to mesto.
Izprememba volilnega reda za kou' stituanto.
LD.U Beograd, 25. avgusta. Mini* ster za konstituanto, dr. Lazaf Marinko* vi<5, je pripravil izpremembo člena 13 volilnega zakona, po kateri se izmed dr* žavnih uradnikov prizna pasivna volilri* pravice snmo minisborn in profe-o-jern pravnih fakultet. Istotako so pripravljen« izprementbe člena v dodatku volilnegl zakona o skrajšanju roka za volitve. Pl tej izpremembi bodo volitve za konstir tuanto razpisane za 28. november t. ))
^—    ....< ‘
Glavni. urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovorni urednik: F rjui Voglar.
Maribor, 28. avgusta 1920.
'mE3S
,v*i« «,rycnA Zrt£.'ir>A.
flCTBMBIfflilim 'MUhULUJSUR
Mata oznanil
m	IMfeIw§	p,*va	narac*na	«e*«*rgowtea papirja, C|aim| l«rt AA E
1(9 jiS’ls§^w %£.’S&uSJ,0 knjigarna in Sovam, knjigovosniea, Ulll&fili Isff ££ J
-^|	priporoča	cenj. občinstvu	378	3—2	C
fjj vsakovrstne pisarniške in šolske potrebščine, narečne zastavice, šolske knjige itd. V najkrajšem času dospe velika C
y' -y	nova	zaloga raznega blaga po konkurenčnih cenah.'	}|
S	Narodno	občinstvo se toraj naj posluži v prvem oziru te stare in reelne trgovine v Mariboru,	^
liajš&pia tispeA« nudi samo.
,,JADRAN", anonSna ekspedicija, informacijski in reklamni zavod dr. z o. z., Maribor, Gosposka ulica 44, telefon 393,
'Pršcih se radi nujnega od-potovanja po jako nizki ceni: Brilantne uhane, gospodske in damske prstane, biserni kolje, zlata zapestnica, domače platno, perzijske preproge in pisalni strej. Vprašali: Puškinova cesta l!, 11. nadstropje. 396 2-1
ProsSa se: Hiša.z dvema sobama, kuhinjo, vrtom in’ njivo v Pobrežju. Vpraša se: Lovro S mo ga v ec, Raj-čeva ulica 6.	393
BBS& e® sSanava^Jcs za e-nega ali dva dijaka Primorca pri dobrosrčnih ljudeh, Ponudbe na upravo lista pod »Ivo 17«.	400
P€«s©5mo Eošsa l££a soliden gospod. Ponudbe se prosi pod »Dobro plačilo* na upravo teca lista.
538P880ŠMBBS8881
.TraSii se odmah za Hrvatsku perfektna kuharica, plača 300 K mjesečno i dobra djevojka za sve kučne po-slove, plača 120 K. Popitali se 'kod dir. Miiller, .Vila Piberstein, Tržaška cesta 53.
Čevlji dokolenke obleke potne ko-
375 3—2 šsre itd
solidno
kupite le pri
AlaaovirCSfiMtzSJeaoSJdobro ohranjen po ceni na prodaj. Einspielerjeva ulica 26.
Parne žage:
Maribor — $e!ja Uuzenica, lavnek
ženitna ponudba. Mož, 27 let star, obrtnik in podjetnik, želi znanja v svrho že-nitbe z gospodično s pre-možčuijevn. Ponudbe pod »Mirni dom 45« na upravo tega lista.
Oglas odprave Jadran:
Šesits nova teeBra Brlače in
par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo.’
lesna trgovska in Industrijska delnlika družba
Grajski trg štev. 1	«
fahaja mnogo vinogrizcev,! ar je dokaz, da je vino prvo- J vrstno, in sicer liter od ‘«2 K j naprej. 397 3—2 Vsak dan domača godba brez J gostovih stroškov.
S!S!F Toplo priporočamoi^ES j
Mebtouano tnesssžno $0» J
teo jšče stalno nameščeni gospod za takoj ali pa vsaj j r, 1. septembrom, če mogoče i bolj v sredini mesta. Po-; nudbe pod »Soba« naj upravo tega lista.
Maribor
%
Glavni trg štev. 2,
“W	•	ffsc	y,	ni	M.
pjs&»s£ss
A^jborska ettrtTTpČN* u^tALviciSu* «wv*o:«uW ORPza.« zo.j
Miysf^©34'
cvjeasK« vu's>! SpeVm..«? asacMVKr. AtsusTRojA.^eoi "" ‘\G&R$T.
Zmožni
blago za obleke, perilo, predpasnike in obleke po meri dobite v trgovini
za hišno instalacijo in prosto napeljave se takoj sprejmejo. Jugosloveni ali Čehoslovaki imajo prednost. Pogoj: Takojšnji vstop. — Ponudbe z plačilnimi zahtevami na
„Melistroja“
d. z O. z. 370 7-2
Maribor, Gosposka ulica 8.
g 376 3-2 Gosposka ulica 5,
fcafcBBS	s«vg.vi&
v Maribora,
6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji.
Začetek dne 4. oktobra 1920.
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hfvatški jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in ' . obrtno risanje.
Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadstr., 364	sprejema	od 11.—12. ure.	6—2
Potii® tošasre
pleteno pohištvo, razne pleterske izdelke, krtače, tržne torbice, kremo za čevlje, barve za obleke, f.pago, črnilo, pismen in cigaretni papir, stročnice za cigarete, papirne servijete, zobotrebce ter razno drobnarijo pri-ma drobno	poročata	na	cSetoslo
Baloh & Rosina,	Maribor
@raj»ki’fir§| 3	372	3—2
Pristopajte
k	"o
Jugoslou. Matici!
aaaKK2U«wzaz5.israc9aM3w-rrs':rHKrH3TES£:: 1
. Aleksandrova cesta 32—34
Velika zaloga fravers, vseh vrst železa, obročja, cinkaste in črne pločevine, žičnikov, žice, vlitih kotlov, samoparilnikov, štedilnikov, peči, kuhinjskih posod, vseh vrst kovanja in orodja po najnižjih cenah.
Za točno postrežbo in solidne cene jamčiva, ter se uljudno priporočava
387 3-2	Pinter	& Lenard.
izdaja: Tiskovna zadruga Maribor,. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. '