i i “559-Petek-Profesor” — 2010/6/2 — 14:15 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 9 (1981/1982) Številka 4 Strani 193–196 Peter Petek: PROFESOR IVAN VIDAV JE DOBIL NAGRADO AVNOJ ZA MATEMATIKO Ključne besede: matematika, biografija, Ivan Vidav, nagrada AVNOJ, pogovori, tematika. Elektronska verzija: http://www.presek.si/9/559-Petek-Vidav.pdf c© 1982 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. POGOVORI PROFESOR IVAN VIDAV JE DOBIL NAGRADO AVNOJ ZAMATEMATIKO Kak šni s o Va š i s po mi ni na otro š k a le t a , na o s no v no šol o ? V osnovn o šol o sem hodil pe t l e t . Pa č Da je i mela ta kr a t gimna - zija os em razredo v. V gimnaziji s em bi l bolj povpre čen učenec, tako da bi me l e težko vze li za vzg led, prej v svar i lo. Re s se m i mel mat ematiko, fi zi ko i n kem ijo vedno o d l ič no , Dri l atin š čini i n gršč in i pa s em i me l po na vadi dobr o , ka r j e bil a te da j naj- nižja pozit iv na oc e na. Osnovno š o l o ste ob i sko val i še na Op činah , k je r s t e r ojeni ? Ne , že ko se m bil star dve l e t i , se je na ša dru ži na pre se l i la v okoli co Mari bora. Osnovno šol o se m tako obisk ova l v Kr če vi n i pri Mari bor u. In pomisli t e , v prvem r azredu se m imel s amo en ke . Pa me nda j a ni ste pa dli ? Ne , l e ocene so imele dru g pome n kakor dane s. Enka j e bil a naj - boljša in pe t i ca najslab ša . Zdi se mi pa, da smo že v dr ugem r azred u doži veli r e for mo oc en in te s o dob i le svoj današ nj i po- me n . P a č pa se še zdaj spo mi njam , da sem do bi l pr a vo enko prav pri matematiki. V drugem ra zr edu gi mna zije mi je da l pr of e sor de bel cve k , ker nisem zn al pra vi lno za znamo va t i tri kotni ka. Kdaj s te se o d l o či l i za ma tematiko? Nekako v tretj i gimna ziji (t .j . sedanj i se dmi razred) s em s e z a č e l resneje zan ima t i za mat ematiko in v č et r t i mi je bilo že ja sno , da bom š tud ira l matematik o. Ti st e ča s e so me za ni ma l e r azn e ugan ke, ki so j i h obl j avl ja l i č a s o p i s i, in ma r sikate ra j e i mel a mat emati čn o jed r o. Zanim al a me je tudi as t ro nomija . 19 3 Ko sem sk uša l r a zume t i , kako so izrač u na li razda ljo od Zem lje do Lune , sem s e mor al nauč it i trigonome tr ije. Katere knjige ste zato vzeli v roke? Na j pr e j s em štud ira l učbenike mate mat ike za višje raz rede. V slovenšč ini takrat razen šo lskih knj ig ni bil o m a t em a t i č n e li - te ra t ure . V š t ud ijski knjižnic i v Mariho ru sem dob i l nekaj knj ig iz višje matemat ike, ki pa sem j ih sprva bra l z vel iko težavo , ker nise m zna l nemš ko; ne mšč ino kot tuj jez i k so na m na mreč v gi mnazi j i po dve h l e tih za menjali s f r a n c o š či n o . Danes je le precej bolje . Omenimo le Sigma , kate ro ste Vi odp r - l i z Re šenimi in n e r eše n i mi v r oblemi ma t ema t i k e, po z ne je s t e dodali š e k~iiici Algeb ra in Ste vila in matemati 3ne teo rije . Bra l sem tud i po lj udnoznans tvene k~ ige iz na r a vosl ovj a , med njimi Vidma rjev i Moj pog led na svet in Oslovsk i most, ki sta t ed a j i zšli . Ve lik vt is pa sta naprav i l i nam e čer me ljevi knj i - gi o astro nomij i i n o R.Boškov icu. Posebno me je pretres la zad - rti a knj i ga, i z ka tere sem prv i č zvede l za r el at i vnost no teor i jo in za neevk l i dsko geometr ijo. Pr ej se m bil trdno prepričan, da je edina možn a geometr ija evk l idska geo metr ija, ki smo se je u čili v šo l i. Ted a j je bi la re la t ivnost na teorija raz meroma no- va , prav tako kva nt na me han ika s pr inc ipo m nedo ločenost i. Obe s ta imeli ve l ik vp l iv tu di na f i lozo f ijo . Pos e bno kvantna meha- nika j e zamaja la staro s l iko sv eta, kj e r s i ved no l e po s led ita vz rok i n pos led ica. Ampa k f i z i k e potem nis t e š li š t u d i r a t, 3 e pr a v s te se pri znan- s tv e n e m del u ukvarja li tudi z uporabo matemati ke v f i z i k i. Fi zi ka takrat na l j ubl j a ns ki univerzi še ni bi la tako moč na, kot j e da nes. Tudi nim am daru za eksperime nta l no del o. že v srednj i šol i pa sem zvede l , da je v Lj ubl j an i dobr a matemat i čna šo la s Pl eml j em i n Zupančičem. S tudents ka leta ? V Lj ubl j a ni je bi lo ka r trdo , ker me od doma niso mogli podp i - rati. V Mariboru sem s i poma ga l z inštrukc ijami , v Lj ubl j a ni 194 pa sem pri šel v čist o novo o~olje. Bolj e je bil o, ko me je pr o- fes or Pl emel j po kol okvi j u ob prve m s emestr u pr ipo roč i l za s pr e- jem v Oražn ov dom, kjer se m dobil s t anova nj e zas t onj, hr ano pa sem imel tam že prej sko ra j zas to nj . Pr av a s r e ča j e bil a, da sem že v pr vem l e tni ku posl uš al preda va nja pr i pr of e so rj u Ple m- lju. Spr va s em bi 1 ka r nekak o r azo čaran. Predstavljal sem si, da na uni verzi pr eda vajo ta ko , da j e dostopn o s amo izbran ce m. Pa je pr ofe sor Pl emel j vs e poved al izredno preprosto, da je "vs ak do r azume l " . Se veda, bil j e t a kr at ede n n ajve č jih evrop s kih matema ti kov in i zvrsten u či tel j . Doktori rali ste izredno hitro , komaj mesec dni po diplomi . Diser tacijo se m imel nap ra vl j eno že pr e j . Bil o j e t a koj po za- čet ku vojne , ko sem dipl omir al in pr omovi ra l . Tak oj nat o sem do- bil Turn e rj ev o št ip endijo. Rad bi bil šel na š t udi j e v Par iz. Zaradi vojne to ni bil o m ogo če, pa sem še l za e no let o v Rim. Ko sem se vr nil v Ljubl j a no , so me It ali j ani pos la l i v ta bo r i - šče Go na r s. Imel sem sre č o, zame s ta se pri it al i j an s kih obla s- teh za vzel a Plemelj in Ramo vš z Akad emij e in po me se cu dni so me i zpust i l i . S te p o te m k daj bili v Pari zu ? V za č e t ku petde se t i h le t sem bil ne ka j kr at po mese c a l i dva pri profes orju Mandelbrojtu. Koliko š t u de n t o v je šlo skozi Vaše r o k e do zdaj ? Let a 1946 se m postal docent . Ka kš ni h 15 let se m bil izpra ševa- lec iz matema t i ke za š t udent e t eh n i č ni h f a kul t e t in v t em času j e opravilo pri meni izpite ne kaj ti soč š t ude nto v. Zadnja leta, ko pr ed av am l e š t ude ntom matema ti ke , in t o pre dvsem v vi šj ih let- nikih, imam i zpit ov pr ecej manj, l e okro g 1000 jih na štej em v svojem zvezku. Kaj pa , če bi šteli še vse , ki so študi rali po Va ši Višji mate - mati ki? Teh bi bi l o pr ece j ve č . Ka j b i s v e t ova l i mladim, ki se z a ni ma j o za matematiko? 195 Ee vas vese l f matematika, vas bo zanfmanje zan ja samo qnalo na- p r% j . Konjunkttrra poklica j e pa vpra i ! l j t va , Z d a j l e res mateaat ik doka j lahko n a j d e d e l o , za d m e t l e t j e napref j c pa t s t k a napove- d a t i . Imam tepnega, a ga s k o r o ne uporabljam. Je pa res , da v t a s i h prlde prav tudf v matelaatiki. #.pr. v teoriji J tev i l s pomotjo r a t u n a l n l ka z eksper imentt ranjem o d k r i jemo ka ko zakani t o s t , ki j o j e seveda t r a b a potern Le dokazat t . RaEunalnfk fie more sam - vsa j zaenkrat - d e l a t f rnatcmcttike. Vendar, p o g l e j t e v t e o r f j s grafov. S pontorjo ra tuna ln i ka so ugna l l problem g t i r t h barv. To le vam dam, l e b o j i m s e , da bo rnalce pre te fka : Ma pet decfmalk f r r a t u n a j t e d e s e t l koren f r deret, samo s s v l n E - nikom i n pap i r j em seveda.