Poštnina platen v loltri«! Prezzo • Cena Lir 0.5i Štev. 252 V Ljubljani, v sredo, 4. novembra 1942-XXI Leto Vil l*kljačna pooblaščenk* ta oglaSevanje Italijanskega In tujega Izvora- Unione Pubbliciti Italiana S. A_ Milana Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva 8, Ljubljana. Redazione. Ammlnlstrazlone: Kopitarjeva 6. Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubbllciti dl provlnienza I ta lian a ed estera; Unione Pubblicitf It&liana & /L Milana Silovita bitka na egiptovski fronti Angleški pritisk s protinapadi ustavljen — 90 oklepnih vozil uničenih številni letalski boji nad kopnim in nad morjem Italijansko uradno vojno poročilo št. 891 pravi: Bitka na egiptovskem bojišču se je včeraj še siloviteje razdivjala. Obnovljeni pritisk mogočnih nasprotnikovih oklepnih sii so hrabro ustavile ®sne čete. ki so z neupogljivo hrabrostjo večkrat sie v protinapad. Nasprotnik je imel hude izgube zlasti v oklepnih vozilih, od katerih jih je nad 90 bilo uničenih. [Tudi naše izgube so precejšnje. Hudi boji še potekajo. Letalstvo je z vsemi svojimi panogami sodelovalo v boju. se upiralo angleškemu letalstvu, tolklo nasprotnikove vrste ter brez oddiha nastopalo zoper njihovo zaledje. V številnih govorih so naši lovci zbili 3 stroje, nemški pa 12. Italijanska in nemška letala, ki so spremljala neki konvoj, so odbila letalske napade nanj ter v plamenih sestrelila 4 dvomotorna letala. Naše pomorske edinice so potopile eno nasprotnikovo podmornico. Na Kavkazu uspešni boji za nove sovjetske postojanke Nov prodor vzhodno od Alagira — Srditi boji v Stalingradu V Egiptu so bile močne angleške sile po protinapadih zadržane Nov uspeh nemških podmornic: potopile so 16 ladij s 94.000 tonami Uspešni italijanski sunki na bojišču ob Donu Sojišče oh Donu, 4. novembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani je o poslednjih bojih na ■vzhodnem bojišču poslal novo poročilo, v katerem; pravi. da so se Rusi prepričali, da se ne hod^ mogli znebiti pritiska s severa proti^ zad- njim branilcem Stalingrada. Zato so poskušali z napadom z juga tega mesta ter okrepili svoje napade tudi ob Donu. Južno od razdejanega mesta Rusi v hudih spopadih takoj utrpeli znatne izgube. Vzdolž Dona pa so sovjetske sile naletele ta romunski odpor, medtem ko so bili njihovi napadi na italijanske postojanke docela neuspesm. 28. oktober je bil dan, ki so ga zlasti po vsem ruskem ozemlju občutili kot pravi mejnik v borbi proti komunizmu. Pri nekaterih edinte* i pomembni dan slovesno obhajali, ker so bila Dan radosti v italijanskem podmorniškem oporišču ob Atlantskem morju Berlin. 4. nov. s. Ves nemški tisk objavlja snoči poročilo nekega člana propagandnih kompa-nij iz atlantskega oporišča, kamor se je po dolgem zmagovitem križarjenju vrnila zmagovita italijanska podmornica »Barbarigo«, ki je v dobi šestih mesecev potopila dve ameriški oklepnici. Posebni nemški vojni dopisnik prikazuje navdušeni sprejem, ki so ga italijanski in nemški tovariši priredili poveljniku Grossiju in njegovi hrabri posadki To, piše Časnikar, je bil velik dan za italijansko atlantsko oporišče, dan ponosne radosti ter drhtečega tovarištva. i ' - < • I Slovaki napadajo na Kavkazu Bratislava, 4. nov. s. Po novem prehodnem obrambnem obdobju so oddelki slovaške vojske prešli v napad na utrjene postojanke, ležeče ob nekem kavkaškem gorskem hrbtu. Slovakom se je posrečilo nasprotnika obkoliti na tesnem prostoru ter mu zadati hude izgube. Med temi boji so se odlikovali oddelki pijomrjev, ki so bili zaposleni s pobiranjem min, in pa topništvo. Nasprotnik je 1. novembra skušal s silovitimi napadi rešiti se slovaške obkolitve, toda slovaške edinice so odbile nasprotnikove sunke in protinapade in Sovjeti so imeli nove hude izgube. Pehotne napadalne edinice so zbezale in pregnale nasprotnika iz številnih utrdb, v katerih se je bil vgnezdil. Slovaško topništvo je silovito obstreljevalo druge boljševiške postojanke. Ta slovaški nastop še vedno poteka. oh tej priliki podeljena vojaška odlikovanja Črnim srajcam, ki so aiveč pripomogle k poslednjim zmagam. V dušah vseh bojevnikov pa je znova zaživela prisega, da se bodo borili do popolnega zmagoslavja pohoda nove Evrope, ki se je ravno začel v Italiji 28. oktobra 1922. Nekateri oddelki so obletnico proslavili s petjem rodoljubnih pesmi ter s fanfarami, ki so odmevale prav tja do izpostavljenih postojank. Sovjetski oddelki jih pri tem niso bogve kaj motili. V poslednjih dveh dneh pa se je gibanje oglednikov bolj okrepilo in sovjetske sile so večkrat poskušale prebresti Don ter napasti italijanske izpostavljene postojanke. Nek italijanski topniški oddelek na levem odseku je z nenadnim naskokom presenetil taborišče sovjetskega poveljstva. Italijanski možnarji so razdejali postojanke avtomatskega orožja na nekem ozkem pasu pred italijanskimi bojnimi črtami. Ko so sovjetske čete skušale prekoračiti Don, je bilo potopljenih več čolnov za izkrcanje, tako da je nasprotnik zaradi hudih izgub moral nazadnje opustiti svojo namero. Pri nekem drugem poskusu izkrcanja so italijanske čete med drugim zaplenile tudi radijsko postajo. Zlasti v zadnjih 24 urah so poskusi prekoračenja reke čedalje bolj pogosti, a skoraj vsi so precej v kali že zatrti. Napadi sovjetskih oglednikov in močnih oddelkov na italijanske stražne postojanke so bili zavrnjeni po italijanskih bojevnikih, ki skrbno stražijo ob Donu ter takoj prekrižajo vse sovjetske načrte in namere, kakor so storili vse doslej. Hitlerjev glavni stan, 4. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na zahodnem Kavkazu so napadi in protinapadi dovedli do hudih bojev, v katerih so nemške čete ohranile svoje postojanke in so V protinapadu pridobile nadaljnje ozemlje. Slovaške čete so uničile obkoljen sovjetski oddelek. Vzhodno od Alagira so nemške čete v nadaljnjih napadih prodrle v močno zgrajene in z minami zavarovane sovjetske postojanke. V letalskih napadih so bile z bombami in strelnim orožjem Rusom prizadejane hude izgube. En oklepen vlak je bil uničen. Na Kalmiški stepi je nemški protinapad vrgel rusko konjenico z velikimi izgubami nazaj. V Stalingradu se težki napadalni boji za ceste in posamezne hiše nadaljujejo. Strmoglavci so nadaljevali svoje napade na močno branjena sovjetska odporna gnezda v severnem delu mesta. — Kljub trdovratnemu odporu so Sovjeti zopet izgubili novo ozemlje. Južno od mesta so se novi sovjetski protinapadi ponesrečili. Letalstvo je prekinilo sovjetske prometne zvezs vzhodno od Volge in ladijski promet na Volgi. Oh Donu so Sovjeti podvzeli več poskusov, da prekoračijo reko, vsi pa so bili odbiti po romunskih, italijanskih in madžarskih četah. Italijanski lovci so v nizkem poletu uspešno napadali sovjetske bojne postojanke. Madžarske čete so vzhodno od Dona prodrle v sovjetske trdnjavice in zajele več ujetnikov. Jugovzhodno od Ilmcnskcga jezera se na močvirnem ozemlju razvijajo trdovratni boji. Sovjetsko brodovje je v oktobru na Baltiškem in Črnem morju, na Kaspiškem in Ladoškem jezeru izgubilo 33 prevoznih in tovornih ladij in 1 stražno ladjo. Nadaljnih 32 ladij vseh vrst, kakor tudi 4 bojne ladje so bile poškodovane med letalskimi napadi. V Rokavu je bil v noči od 1. na 2. november s zgoščenim ognjem nemškega orožja preprečen napad angleških brzih čolnov na nemško ladijsko spremljavo; en angleški brzi čoln je bil zažgan. Preteklo noč je ista spremljava prišla v Rokav- Slovesnosti ob odhodu novih bataljonov »M« ■ | ■ ■ ■ »VV na daljna bojišča Rim. 4. novembra, s. Prestolniško prebivalstvo je goreče pozdravljalo močan oddelek črnih srajc »M«, ki je odpotoval včeraj zvečer na oddaljeh odsek bojišča. Pod tisoči tribarv-nic in skozi dež cvetlic so korakali legionarii skozi mestne ulice. Na vsak korak je meščanstvo pozdravljalo korakajoče vojake z navdušenimi vzkliki »Duce!« in »Zmaga!« Cela vrsta odhodov bataljonov »M« je bila priložnost za stopnjevano navdušenje množic, ki se je nazadnje razvilo v resnično obsežne manifestacije. Toda včerajšnja manifestacija je prekosila vse poprejšnje. V naraščajočem valu se je zlivalo v dolžini 5 km ljudstvo, vedno znova so se kopičili na ulicah ljudje, ki so šele v zadnjem trenutku izvedeli za odhod. Bataljoni »M«, te železne čete, ki jih poveljstvo milice Nepretrgani nastopi letalstva na bojišču pri Stalingradu Berlin, 4. novembra, s. Z vojaškega vira poročajo, da je nemški napad včeraj privedel do novih krajevnih uspehov. Po trdih bojih je bilo zavzetih več 6kupin poslopij, ki so jih boljševiki spremenili v trdnjave. Nemški strmoglavci so močno bombardirali utrjene industrijske naprave v severnem delu mesta. Bojna letala so napadala boljševiške baterije na vzhodnem bregu Volge ter prisilila nekaj topov k molku. Vrh tega je bilo zadeto veliko skladišče goriva vzhodno od Stalingrada in je zletelo v zrak. Bojna letala so se v nizkem letu pognala zoper nasprotnikove sile zbrane pred severno črto nemške zapore ter jim prizadela zelo hude izgube. Druga nemška letala so uničila strojniška gnezda, napadala nasprotnikova prevozna letala in jih hudo poškodovala. Romunski in hrvaški letalci so napadali čakališča nasprotnikovih oddelkov severno od donskega kolena ter dosegli dobre U6pehe. Nemški m hrvaški lovci so spremljali vse oddelke, ki so nastopali pri teh operacijah. Ta lovska letala so zbila dvajset sovjetskih strojev, ne da bi sama: imela kaj izgub. Sovjetska letala so skušala vdreti skozi /aporo nemškega protiletalskega topništva, a jih je bilo 6 takoj sestreljenih in so se raztreščila pred nemškimi črtami. Žaradi tega so se druga letala obrnila ter se naglo oddaljila od prizorišča bitke. Argentinski zunanji minister brani pravilno politiko svoje vlade Buenos Aires, 4. novembra, s. Zunanji minister Ruiz Guinazu je podal krepko izjavo, ki jemlje vso vrednost obtožbi parlamentarnega Preiskovalnega odbora, češ da so se nekateri državljani sil Osi spustili v nezakonite in Ar-gentiniji sovražne spletke. Minister Ruiz Gui-Dflzu je dejal, da so pritožbe parlamentarnega odbora brez sleherne podlage. Prav tako je izjavil, da niso nič zakrivili nekateri verski krogi, ki so bili obtoženi, da so delali v korist sil Osi. Dejal je tudi, da bo vladno zunanjo politiko usmerjal'po svojih merilih. Zato je odkrito napadel omenjeni odbor, češ da državni oblasti jemlje ugled in izpodkopava narodno suverenost. To jasno izjavo zunanjega ministra je skoraj vse prebivalstvo sprejelo z živahnim odobravanjem, saj se polagoma zaveda, kako izumetničene in lažnive vesti razširjajo poslanci In novinarji, ki bi Argentinijo radi pahnili v Pevarno in neopravičeno vojno. Katoliški list »II Pneblo« je v sobotni številki objavil pismo jz Italije, v katerem se veliča hrabrost vojaških kuratov na egiptovskem bojišču, ko s skrajnim junaštvom neut rešeni in molčeči stojijo ob strani italijanskih vojakov. Doživljaji so popisani brez posebnega poudarka, a z natančnimi podatki o času in okoliščinah ter podajajo sijajno podobo o značaju italijanskega vojaka, ki vzbuja iskreno in pravično občudovanje v ljudskih krogih, kjer resnica še ni zatemnjena po lažnivih in političnih zavijanjih v službi anglosaksonskega vpliva. Novo japonsko izkrcanje na Salomonskih otokih Buenos Aires, 4. nov. s. Iz Washingtona poročajo uradno: V noči od 2. na 3. november so Japonci izkrcali nove čete za ojačenje na severni obali Guadalcariarja (Salomonsko otočje). Rim, 4. nov. s. V Washingtonu so izdali uradno poročilo o domnevni letalsko pomorski bitki, ki naj bi bila potekala 26. oktobra vzhodno od otočja Steward. Poročilo si niti ne upa trditi, da bi bile potopljene kalie sovražne edinice, temveč po imenih našteva tri dobre ducate strelov, pomerjenih v sredo, kakor pri tekmi v streljanju. Mogoče je dvoje: ali je to resnično in potem so Japonci nepremagljivi mojstri v izdelavi ladij ter se jim je posrečilo izdelati nepotopljive ladje, ali pa učinkujejo ameriške bombe in torpedi kakor pokajoči grah. Verjetnejša se zdi tretja domneva, to je, da ti zadetki žive samo v domišljiji ameriške vlade. skem prelivu zopet v stik z angleškimi brzimi čolni, izmed katerih je bil eden tako hudo poškodovan, da se lahko računa z njegovo izgubo. V Egiptu se boji s povečano srditostjo nadaljujejo. Vdor močnih angleških oklepnih sil v severnem delu bojišča je bil z brezobzirnim protinapadom zopet zadržan. Nemška in italijanska letala so v neumornih napadih na žariščne postojanke bombardirala motorna vozila, topništvo in angleške postojanke v zaledju. Nemška in italijanska lovska letala so sestrelila 15 angleških letal, izgubljeno je bilo eno nemško letalo. Razen tega je bilo na Sredozemskem morju sestreljenih 5 angleških letal, med njimi eno po nemški podmornici. Oh obali Rokavskega preliva so Angleži včeraj izgubili štiri letala. Kakor je bilo objavljeno v posebnem uradnem vojnem poročilu, je skupina nemških podmornic navzlic zelo slabemu vremenu in težki vidljivosti vzhodno od kanadskih obal prišla v stik z ladijsko spremljavo, ki je bila na poti iz Amerike v Anglijo ter do vrha obložena z vojaškim blagom in živežem. V srditih napadih, ki so se zavlekli več dni in noči, je bilo od nasprotnikovih, močno zavarovanih ladij potopljenih 16 s skupno 94.000 tonami. Mod njimi so bile tri ladie natovorjene s strelivom, ki so že po prvih zadetkih zletele v zrak. Dva druga parnika s skupno 11.000 tonami ter en rušilec in neka manjša enota so bili torpedirani. Samo razkropljeni ostanki ladijske spremljave so mogli pobegniti pod zaščito goste megle. po Ducejevem ukazu pripravlja za naitežie naloge modernega vojskovanja, morajo takoj po končanih vajah na bojno področje, kier ie borba trda in težka. Oddelki so korakali med vzkliki navdušenja in zaupanja. Legionarii so globoko občutili, s kakšnim ognjevitim navdušenjem sodeluje prebivalstvo v vojni. Ves smisel teh manifestacij je imel ta pomen; zrušiti in poteptati sovražnika. In tega gesla ni bilo treba vplivati možem, ki so najhrabreiši in najbolj izvežbani. Vojaki bataljonov »M«, ki so včeraj zvečer zapustili prestolnico, spadajo med najhrabreiše bojevnike vseh bojišč, ker so najdrznejši naskakovalci. ki so že mnogokie zadolžili domovino in kateri svojo nalogo izvajajo z nezmanjšanim ognjem. Od taborišča »M«, kjer sc nenehno urijo novi oddelki, pa prav do postaje Termini, je imela manifestacija tale pomen: znova se ie potrdila prisega med milico, da bodo dosegli cilj na rimski način. In ljudstvo ie videlo v teh granitnih oddelkih, oboroženih z najodličnejšim orožjem in opremljenih za zimsko vojskovanje, hudournik neupogljive energije, ki se odraža iz vrste vseh sil. ki jim je namenjena zmaga. Na Beneškem trgu se je ob korakanju oddelkov manifestacija razvila v neke vrste obredje. Klicanje ie bilo silno in je poneslo glas legionarjev med ljudstvo, kakor bi bil to gas najgloblje vere. Medtem ko so odmevali klici »Duce! Duce!« se ie oglasil zvok himne bataljonov »M«, pesem, katero so takoj povzeli miličniki in ljudstvo. Ko so izkazali čast pred oltariem domovine in ko so vojaki od častne straže izkazali z orožjem čast, so legionarii odkorakali vzdolž Via Nazionale še vedno navdušeno pozdravi ja-ni od ljudstva. Na postaji Termini ie na velikem zunanjem trgu načelnik glavnega stana milice, poveljujoči general Galbiati, sprejel poročilo častnikov močnega oddelka črnih srnic. Potem pa naslovil na miličnike navdušene besede rekoč, da so miličniki vedno pomenili in, bodo še pomenili strah za sovražnika. Končno ie ukazal pozdrav Duceiu. Ob novih manifestacijah je prišlo do številnih ganljivih prizorov. Neki legionar ie predstavil načelniku glavnega stana svojega brata, ki ie zaprosil, nai ca takoi tivrste v bataljon, da bi čim prei prispel na bojišče, nekdo drug pa ie zaklical generalu Galbiati ju. da se gre maščevat za svojega brala in očeta, ki sta padla v borbi proti boljševizmu. Kot vedno ie naše ljudstvo pokazalo svoje navdušeno srce in zato ie toliko značilneiši pozdrav. ki ga ie prebivalstvo prestolnice izreklo odhajajočim vojakom in po njih tudi vsem junaškim bojevnikom Italije, ki na vseh bojiščih trdno vztrajajo v vseli bitkah in kateri so v vsakem pogledu vredni svoie domovine in revolucije. Stroški za obrambo švicarske nevtralnosti Bern, 4. nov. s. V poročilu o državnem proračunu za leto 1943, ki ga je zbornici predložila švicarska vlada, stoji, da bodo stroški za obrambo švicarske nevtralnosti od začetka vojne pa do konca prihodnjega letu. znašali 5962 milijonov švicarskih frankov. Romunski kralj in kraljica mati v odrešeni Bukovini Bukarešta, 4. nov. s. Slovesnosti ob potovanju mladega romunskega kralja Mihaela in kraljice matere po Bukovini so se končale v Černovicah, ko sta vladarja obiskala razstavo odrešene. Bukovine. V spremstvu podpredsednika vlado ter visokih vojaških zastopnikov sta kralj in kraljica mati vrh tega obiskala različne socialne ustanove ter bila povsod deležna kar se da živega navdušenja pr! prebivalstvu, ki jima je na pot trosilo cvetja. Gandhijeva poslanica ameriškemu ljudstvu Buenos Aires, 4. nov. s. Mesečno glasilo, ki ga izdajajo v Ameriki v indijskem jeziku, prinaša poslanico, ki jo je Gandhi naslovil ameriškemu ljudstvu. Gandhi pravi v začetku, da se Združene države nejbodo mogle izmakniti odgovornosti, ki pada nanje zaradi angleških nastopov zoper Indijo, potem pa nadaljuje: »Sodelujete z Anglijo pri skujmi stvari in ste s tem udeleženi pri odgovornosti za vse, kar delajo angleški zastopniki v Indiji. Mi Jorej ne delamo nič napačnega, če zahtevamo indijsko neodvisnost. Odgovarjajo nam, da trenutek za to zdaj ni primeren, mi pa trdimo, da je ugoden.« Švedske težave z živežem, gorivom in delovno silo Stockholm, 4. nov. s. Predsednik vlade je v švedski zbornici imel govor, v katerem je pojasnjeval vladna načela za preprečitev inflacije. Poudaril je, da Se drugi narodi danes ne bore samo zoper ta vprašanja, temveč tudi na mnogih bojiščih. Poudaril je potrebo, da se različne gospodarske skupine odpovedo mastnim takojšnjim koristim, da se izogibajo zviševanju cen, da se vzdržujejo nepotrebnega uvoza, da omeje dobiček od delnic in da pomagajo pri pomanjkanju moške delovne sile, s tem da uporabljajo žensko uslužben-stvo. Tudi minister za preskrbo je dal razumeti, da za zdaj ni mogoče povečati obroka kruha in da je treba čimbolj zmanjšati porabo gumija, katerega pomanjkanje je vedno občutnejše. Minister brez listnice Domoe je potem razložil vprašanje o gorivih. To vprašanje je spričo bodoče zime zelo pereče. Dejal je, da bo treba morda poklicati pod orožje še en letnik, da bi lahko uporahili vojaštvo za sekanje gozdov. Glede bencina pa je dejal, da velja zanj popolna zapora in da je ves pridržan za vojaške namene. Vesti 4. novembra Japonska podmornica je v Indijskem oceanu potopila najbrž’ 11.000 tonski angleški parnik »City of Pariš«. Parnik je vozil indijske čete za VII. armado pon poveljstvom 60 angleških častnikov in je peljal v Egipt. Ziiriško sodišče je obsodilo 6? ljudi zaradi komunističnega rovarjenja na različne kazni-Hitler je izdal nalog, da pokopljejo pokojnega bavarskega ministrskega predsednika in predsednika nemške akademije Lud\viga Sieberta na državne stroške. V Egiptu vlada veliko pomanjkanje zdravil, namenjenih za civilno prebivalstvo, ker so angleške oblasti zasegle vsa zdravila. Podpredsednik akademije za nemško pravo prof. Emge je zaprosil »a odstavitev. Predsednik ‘akademije in minister prava Thie-rack je sprejel njegovo prošnjo ter postavil na njegovo mesto dosedanjega državnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu dr. Rothenbčrga, ki je član akademije že od ustanovitve. Na egiptovskem bojišču je padel angleški letalski častnik Peter Flalifax, drugorojenec lorda Halifaxa, angleškega poslanika v Združenih državah. Letošnji pridelek krompirja v Italiji cenijo od 34 do 35 mili jonov stotov, kar je mnogo več kakor druga leta. Viseki komisar odprl šolsko kuhinjo za 2080 otrok v bežigrajski šoli Ljubljana, 5. nov. Včeraj ob 12.30 je bila odprta ob navzočnosti Visokega komisarja in predstavnikov mestnih oblasti šolska kuhinja, ki jo je za XXI. leto organiziralo in uredilo zvezno poveljstvo ljubljanskega GIL-a. Pri otvoritveni slovesnosti, ki je potekala v skrajno skromnem obsegu v ljudski Soli na Vodovodni cesti, so bili razen Visokega komisarja navzočni zvezni tajnik Orlandini, general Monta-gna kot zastopnik poveljnika armadnega zbora, predstavnik škofa, župan general Rupnik, zaupnica ženskega fašija, kvestor. zvezni podpoveljnik GILL-a z načelnikom glavnega stana, pokrajinski šolski nadzornik in druge osebnosti. V šolski dvorani je ravnatelj Wagner toplo pozdravil Visokega komisarja in se zahvalil za vse, kar je fašistična vlada storila za otroke, po trebne pomoči, in mu zagotovil, da bodo on in ves učiteljski zbor nadaljevali s svojim lojalnim delovanjem v korist šole in učencev v nameri, da bi tudi s tem dali zgovorno priznanje za vse, kar je fašistična vlada storila za slovensko mladino. Visokemu komisarju sta izrazila toplo zahva- lo tudi ravnatelj deške in ravnateljica dekliške ljudske šole. Vsem se je zahvalil Eksc. Grazioli. ki je posebno poudaril, da je po Ducejevem ha-logu zvezno poveljstvo italijanske lik tor,ke mladine v Ljubljani uredilo kuhinjo s plemenitimi nameni in s precejšnjimi stroški, da bi mogla večina potrebnih otrok uživati dobrote kuhinje. Potem je povabil navzoče kakor tudi gojence, naj izrazijo svojo hvaležnost Duceju in svoje priznanje zveznemu tajniku, zveznemu podpoveljniku in njegovim sodelavcem za vse, kar so storili v korist nepremožnih otrok. Zvezni podpoveljnik se je zahvalil Visokemu komisarju za njegove besede in podporo, ki jo ob vsaki priložnosti izkazuje pobudam stranke in mu zagotovil, da bo GILL skrbel in pospeševal z vsemi sredstvi to delovanje, za katero hoče Duce, da se razvije do skrajnih možnih meja. Takoj nato so šli Visoki komisar, zvezni tajnik in drugi oblastniki v dvorane pritličja, kjer je bilo že veliko dečkov in deklic zbranih ob mizah. Ko so se pojavili, so otroci vstali in pozdravili po rimsko, nakar je mala deklica izrazila Visokemu komisarju zahvalo v imenu vseh prisotnih in mu izročila šopek rož. Visoki komisar je imel na otroke besede prisrčnega pozdrava in jih opomnil, da dolgujejo zahvalo za darove, ki jih prejemajo, le Duceju. Po blagoslovitvi prostorov in po molitvi so otroci obedovali, Vi30ki komisar pa je pregleda! vse prostore in kuhinjo. Med obiskom je ravnatelj šole sporočil Eksc. Grazioliju, da so vsi otroci z redkimi izjemami zahtevali, da jih vpišejo v GILL Visoki komisar je z besedami živega zadovoljstva pohvalil delovanje v korist šole Ko je odhajal iz prostorov šolske kuhinje, je prihajala druga skupina dečkov, da bi prišia na vrsto. Tudi s to skupino sta se Visoki komisar in zvezni tajnik pogovarjala. Samo v tej šolski kuhinji bo dobivalo obed okrog 2000 otrok. To je visoka številka, ki je zgovoren dokaz za napore, ki jih fašjzem žrtvuje na tem področju za tukajšnje prebivalstvo. »Deseti brat« v ljubljanski Drami Ljubljana, 4 novembra. Ko 6em gledal v dramskem gledališču Goljevo dramatizacijo Jurčičevega romana »Deseti brat«, so mi 6topile pred oči tri nadvse drage in ljube elike iz otroških let: slovenska knjiga, album 6 fotografijami naših krajev in 6tara stenska ura, ki je odbila uro in zaigrala kratko melodijo, vedno enako in kljub temu vedno enako zaželjeno in ljubo. In tako je vse troje, knjiga, beseda in naša krajina združena pri tem našem, najbolj branem romanu ter pri najbolj igrani 6lovenski ljudski igri, ki je začela svojo pot kot deseti brat al' desetnica iz ljubljanske Drame in obiskala 6koraj vse naše prosvetne in gledališke odre, da se je znova od časa do časa vrnila v svoje izhodišče. Je to nekakšno potovanje, vedno kroženje te Jurčičeve zgodbe desetega brata, kot je bila življenjska usoda desetega brata samega, da je doma nikjer in povsod tam, kjer 60 ljudje dobrega 6rca in ki govore njegov ljubi materin jezik. Ta prvi Jurčičev in tudi prvi slovenski roman je zamikal že več dramatikov, tako Govekarja, Delaka, Goljo, Klemenčiča in Petančiča, znanega organizatorja in dramatika velikih ljudskih iger na prostem za razne farne, občestvene prireditve pod milim nebom. Najbolj znana je pač petdejanka Govekarjeva ljudska igra. Obema pripisujejo, tako Govekarju kakor tudi »Desetemu bratu«, da 6ta pridobila narod"^'gledališče, oziroma pravilneje navdušenje in 1 hvdležhe gledalce gledališča m odrov z ljudskimi ^graini. V6eh pet naših dramati-zatorjev »Desetega brata« 6i je zamislilo uprizoritev tega Jurčičevega romana na 6voj način. Skrajna pola sta pač Govekarjeva naturalistična igra ter Goljevih 16 gledaliških slik iz romana. Medtem ko 60 vsi spreminjali Jurčičev jezik, delno celo osebe, je izmed vsen ostal Golja najbolj zvest originalu. Tako ima gledalec občutek, da bere roman, čigar najvažnejše poglavje, oziroma dejanja so zaživela pred gledalčevimi očmi. Uprizoritev 16 6lik v realistični režiji, kar 6e liče odra, mislim, da bi bila možna le na vrtljivem odru, kar pa bi taka igra iz naše romantike le težko prenesla ali pa 6pioh ne. Iz tega sledi nujno drug način uprizoritve-stilirizirano pozorišče; krajina je 6amo naznačena, koi so navzoči tudi le najpotrebnejši rekviziti. Ta način uprizarjanja ni morda naš domač domislek, temveč ima svoj začetek pri dramatizacijah raznih velikih ruskih romanov (n. pr. »Zločin in kazen«, »Vstajenje«, »Idiot«), ki že zaradi 6voje obširnosti niso dopuščali drugega načina uprizarjanja. Bistvo uprizoritev dramatizacij romanov je: poglobljena igra (pri tem je poglobljena tudi gledalčeva pozornost, ki ga ne motijo več ali manj nepotrebne kulise) ter bralec, ki bere med dejanji — pri na6 med slikami — uvode, oziroma vezi med posameznimi dejanji igre, ozir. nje slikami. Režiser Šest je to dvoje, namreč branje in igranje, poudaril na odru, s tem da ie ves oder razdelil na dva dela: prednji del je velika knjižnica z bralko v prijetnem kotu med knjižnimi policami, ter drugi del odra, ki je pravo prizorišče dejanja samega, pa veže in loči teman žametast zastor, na katerem zažari velika knjiga, oziroma platnica Jurčičevih zbranih spisov prve izdaje. Prijeten mrak, kot žamet božajoč, tišina; tedaj bije 6tara stenska ura, prav za prav odigra svoj napev, bralka si prižge luč, vzame v roko Jurčičevo knjigo in prične brati (Kraljeva). Zastor 6 knjigo se dvigne, da razkrije v ozadju lepo sliko, 6tran iz albuma naših dolenjskih krajin: slike se menjavajo; anekdote so iste, a v cvetju in žaru padajočega jesenskega listja. In zdaj 6teče slika za 6liko iz življenja desetega brata, ki ga je doživel in predstavil Milan Skrbinšek pač tako, da ostane vsakemu gledalcu trajno v sjx)minu. Skrbinšek ima za to vlogo kakor nalašč nek na videz surov govor in smeh. Skrbinšek Milan je z vlogo Martinka Spaka na tiho obhajal tridesetletnico svojega oderskega umetniškega delovanja. Drugi Jurčičev original Krjavelj pa je bil tak, da bi ga Jurčič prav gotovo vzel za vzorec ter bi ga prerisal in preslikal ter prisluhnil V6aki njegovi besedi. Tak je bil Krjavelj Cesar, ki mu kot Dolenjcu teče dolenjska beseda, da ga lahko dolgo poslušaš zmerom 6 6mehom na ustnicah. Tretji original pa je Lipahov Dolef. Nadvse prikupna je naša draga naivka — grajska Manica Levarjeva, ki je k 6vojim tovrstnim vlogam dodala še eno novo uspelo vlogo. Inštruktor Kvas na Sle-menicah ie bil Drenovec, njegov tekmec pa Marijan Veraonik. Zanimiva bi bila zamenjava teh dveh vlog in igralcev. Doktorja Kavesa je tragično podal Peček, ki mu pa kot komiku tovrstna vloga menda preveč ne »leži«. Gospodovalen graščak je bil Bratina, pravi dolenjski cvičarski gostilničar Obrščak na Muljavi pa Pavle Kovič, dočim je bil sodnik Nakrst. Med najbolj razgibane slike 6padajo zlasti 6like iz gostilne pri Obrščaku ter prizor umiranja desetega brata, kateremu je jrostavljen v zadnji 6liki že nagrobnik ob vrbi žalujki, pod katero si podata roki Kvas in Manica. Skratka: vsaka predstava »Desetega brata« je razprodana in še bo razprodana, kar je in bo zasluga igralcev, režiserja Še6ta ter dramatika Pavla Golje. Sporočilo pokrajinskega Dopoiavora Pokrajinski Dopolavoro sporoča: Z dnem 28. oktobra izgubijo veljavo vse izkaznice Dopoiavora, ki so bile izdane v teku tega leta slovenskim državljanom v Ljubljanski pokrajini. Zaradi tega se od 29. oktobra naprej ne more nihče smatrati za člana organizacije Dopoiavora. Kdor bi žeiel ostati vpisan tudi XXI. letu, mora predložiti novo prošnjo za vpis. Obrazci za tako prošnjo se dobijo pri pokrajinskem Dopolavoru in pri občinskih Dojvo-lavorih ter pri tajništvih javnih uradov in ravnateljstvih jrodjetij. Imenovanja v GILL-u Glavni poveljnik GILA je na predlog Zveznega poveljnika v Ljubliani imenoval nadzornico pri tukajšnjem zveznem poveljstvu prof. Lavto Faro-relli-Lollijevo na nie6to prof. Carellz Capiettijeve Ines, ki je določena za drugi sedež. Nagrade za vesti o vojnem plenu Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino sporoča: Opozarjamo, da je vojno ministrstvo odredilo naslednje premije v denarju za one civilne osebe, ki bi naznanile obstoi materijala. ki ga je smatrati za vojni pten, pa je skrit: do vrednosti dobljenega materiiala v znesku 10 000 lir 16%, od vrednosti od 10.000 lir do 100 000 lir 8% z najmanjšo vsoto 1.800 lir in za vrednost nad 100.000 lir 4% z najmanjšo vsoto 8.000 lir. $ treh vrstah... Po dolgih letih je dolenjska metropola, ki je bila doslej stalno zapostavljena od vseh naših likovnih in slikarskih umetnikov, doživeta zopet resno umetniško razstavo. Te dni je namreč akademski kijrar g. Lev Homar otvoril v prostorih manufakturnc trgovine Barborič v Novem mestu razstavo svojih del, ki je vzbudila veliko zanimanje v vseh krogih novomeškega prebivalstva. Mladi umetnik je razstavil večje število svojih del. med katerimi sta posebno »Poljub« in »Mefisto« vzbudila zanimanje. Doslej je bila razstava zadovoljivo obiskana in tudi prodanih je že bilo nekoliko del. Ker bo razstava odprta še kratek čas. naj občinstvo pohiti z ogledom in nakuj>otn kipov, ki bodo v okras vsakemu domu. Dve kmetijski šoli na Gorenjskem. Ob priliki zborovanja učiteljev in učiteljic kmetijskih šol na Koroškem so sporočili, da bodo najbrž že letošnjo jesen odprli dve kmetijski šoli na Koroškem so sporočili, kitševalnico mlekarstva v Kranju. Tako poroča gorenjski tednik. V Rogatcu so se poročili: Vincenc Kitak in Marija Vreševa, oba z Donačke gore, ter Jakob Koražija in Marija Polajžarjeva. oba s Tlak. Umrla sta Edvard Črnoga na Tlakah in 74 'etna Marija Merdovnik iz Rogatca. Razvada nekaterih v gledališču Nekateri ljudje prihajajo v hram lepe unJ^7 nosti bolj jx»redko. Je že tako, da jim morebiti čas ne dopušča ali pa so njihova financ- sredstva tako zelo skromna, da morejo izdatek za to utrpeti le ob posebnih prilikah. Zato gredo ob teh redkih prilikah z mnogo večjim 6jx>štovanjem čez prag gledališča. Ure, ki jih prebijejo v njem, so jim nadvse dragocene, zato jim pač ni prav, če jih pri tem kdo moti. 2e nekajkrat se mi je zgodilo, da sem v svoji bližini v parterju imel ljudi, ki bi jim človek prisodil, da niso prišli v ta hram zaradi lepe umetnosti. Nekateri so se priguncali nekaj minut pre-piozno in silili potem kar med dejanjem na 6voje sedeže. A to bi še šlo; pridejo in sedejo, pa je spet mir. Je pa še druga vreta ljudi, ki moti zbranost iskrenih ljubiteljev lepe umetnosti kar skozi vso predstavo. Pa kar ne vem. komu bi jih prištel; 60 namreč pomešani moški in ženske, stari in mladi. Le eno jih prav gotovo druži, spoštovanja do ljudi. ustvarjajočih na odrih in do poslušalcev okrog sebe nimajo trohice, skratka ljudje brez olike so. Pripeti se namreč, kakor se je zadnjič pri predstavi Gregorinovega Očenaša, da teče na odru najbolj ganljiv in žalosten prizor: revni oče snema 6 stene Križanega, da ga ponese s 6eboj. V tej tišini, ko človeku vzdrhti srce. ko se mu skoraj 6olza utrne z očesa, pa ti zasumi tik za hrbtom trd škrnicelj od bonbonov. Na dolgo škrta in vrta mastna in potna roka po njem, da te hipoma jio-tegne v drugo smer in ti vse, kar 6i prej doživljal, splahni nekam v praznino. Kaj je njej za vse to. kar se godi na odru; njena skrb 60 bonboni ki jih izkopava iz škrnidja, da šumi in škrta. Kai zato. če moti pri tem svoje sosede! Ona je vendar plačala 6voj 6edež in počenja na niem kar hoče. Vidite, tkiaki prihajaio v gledališče zato. da lahko tam nemoteno grizejo bonbone in se potem hvalijo, češ to in ječ in zelo pošten. Dekletovo prijvovedovanje je takoj ustvarilo jasno sliko o obeh, o Robinu in o Sperlingu. Markham se ie bil nekam globoko zamislil. Namršil je obrvi in sklonil glavo. Končno je spet dvignil oči in pogledal dekle. »Povejte mi. gosjaodična, ali imate kakšen sum ali vsaj slutnjo glede smrti gospoda Robina?« »Ne!« je odvrnila, kakor da bi bila imela odgovor že pripravljen. »Kdo bi si mogel želeti Robinove smrti? Sovražnikov ni imel nobenih. Stvar je neverjetna. Ne, nisem hotela, nisem mogla prav verjeti, da je to resnica. Še celo zdaj ne bi verjela, če 6e ne bi sama podala na kraj dogodka... tn če ne bi sama videla.« »In vendar, draga,« ji je segel v besedo profesor Dillara, »in vendar je bil ubogi fant umorjen. Morda je bilo v njegovem življenju kaj takšnega, česar mi niti ne slutimo. Vsak dan odkrijejo nove zvezde, o katerih zvezdoslovci nekoč niti pojma n'«5 imeli, niti vedeli niso, cla obstojajo nekje na nebu.« »Ne morem verjeti, da bi Joseph imel kakšnega sovražnika,« je odgovorilo dekle. »Ne morem tega verjeti, preveč je nesmiselno.« »Vam se torej zdi neverjetno,« je vprašal Markham, »da bi bil Sperling kriv Robinove smrti?« »Kaj neverjetno? Celo nemogoče, ne samo neverjetnol« »Toda, vi vendar veste, gospodična,« je jmsegel v razgovor Vanče in se pri tem vedel nekam malomarno in potuhnjeno, »da beseda »Sperling« fiomeni »vrabec«. Dekle je osupnilo in krčevito stisnila naslonjali svojega stola. V obraz je postala bleda ko smrt Potem je jjočasi prikimala, kakor bi bilo to zanjo nekaj silno mučnega, ter s težavo šla po sapo. V hipu je vztrepetala, vzela robec ter začela z njim brisati oči. Slaboten glas se ji je pri tem izvil iz prsi: »Bojim se!« Vanče je vstal, se približal dekletu, jo potrepljal pu rami, kakor bi ji hotel dati korajže. »Čemu se bojite?« jo je vprašal. Dekle je dvignilo glavo, in njend oči so se srečale s tolažečimi očmi mojega prijatelja. »Nekega dne,« je začela prijjove-dovati s tresočim glasom, »smo bili vsi skupaj na strelišču. Raimond se je pravkar pripravljal na majhno tekmo v streljanju z 'lokom v tarčo, ko je nenadno stopil v dvorano, kjer smo se shajali, Joseph in šel naprej na strelišče. Mf*slim. da takra.t ni bilo nobene nevarnosti zanj, toda Sigurd, gospod Aruesson, ki nas je gledal z balkona za hišo, se je nagni! naprej in zakričal: »lle, mladenič, pazite, nikar tako blizu! Vi ste Taščica, oni strelec tam pa 6e imenuje Vrabec. Svarim va« pred tem kar se je zgodilo Vašemu soimenjaku, ko je gospod Vrabec izstrelil svojo puščico.« Tedaj se ni nihče zmenil za njegove besede. Zdaj pa...« Stavek je dekletu izzvenel v slaboten krik groze. »Beži no, beži, Bella, nikar si ne jemlji tega toliko k srcu.« Besede profesorja Dillarda »o bile še vedno ljubeznive, iz njegovega glasu pa se je vendar dala razbrati neka nepotr-pežljivost. »Saj to vendar ni bilo nič drugega kakor samo Sigurdova šala, kakršnih si je precej privoščil.« »Morda je res tako,« je odvrnilo dekle. »Morda je bila to res samo šala, toda šala, ki zdaj zveni kot »tr«* hotna prerokba.. « Vrata delovne sobe so se nenadno odprla na stežaj in n« pragu se je po* javila visoka in suha poetava. Štev. 252. Koncert ljubljanske komorne trojice Ljubljana, 4. novembra. , , lepo uspelem koncertu ljubljanskega kvar [• ?,.le v Filharmonični dvorani nastopil ^ubljanski trio: Albert Dermelj (gosli), Cenek =^ Mozartovem triu v C-duru, Lipovškovi 60-nati za kiavjr ;n violino ter v Smetanovem triu v g-molu. Poslušalec, k' mu v ušesih brni še kak drobec jz zadnjega koncerta ljubljanskega kvarteta, je go-vo dobro začutil, kako 6e ves tonski 6vet — če-Prav je med kvartetom in triom samo en minus — takoj premakne v docela nov okvir: iz tesnega zaporedja štirih godal na strune preidemo v večjo jonsko in barvno razsežnost. Zato pridejo v takem sl*vilčno ožjem, a po naravi godal bolj razmaknjenem 6estavu posamezni godci do znatnejše oseb-°6tne veljave in odgovornosti. Razdalja med violino in čelom je tako velika, da se ne moreta kri-*au, kakor se tako če6to dogaja v kvartetu, kjer druga violina lahko kdaj prevzame vlogo prve, viola vlogo druge violine itd. Razdaljo pa krije zdal klavir, ki dimenzije še raztegne in s svojim Posebnim glasovnim blagom vnaša v komorno intimnost docela nove barve. Zdaj daje oporo violini pal čelu, drugič sam vzblesti, zdaj spremlja, potem 6pet vodi. Z vsem tem 6e meje raznih efektov v nasprotju s kvartetom precej razmaknejo. Taka instrumentacijska opomba bi bila 6ama P° sebi piškava, če ne bi v estetskem pogledu imela •oliko tehtnih posledic. Ne 6amo da v takem godalnem sestavu vzniknejo osebne vrline in hibe vsakega posameznega godca na bolj vidno raven, marveč tudi napetost medsebojnih vlog je znatno v«čja: trio je dosti bolj dramatičen kakor kvartet, a prav zato manj »intimen«, bi dejal, kakor ta. To se je v lepi meri razodelo tudi snoči, manj v Pugnanijevim andantu sicer, ker je v začetku se bila neka razumljiva nervoza v zraku. A godci so jo po nekoliko brezkrvni fugi in bledih »halali«-zvokih lovskega roga mahnili tja pred 6ončno sve-tisee Mozartovega tria v C-duru. Morda ni6em sam (po V6em bogastvu pridevniških zakladov, s Katerimi so^ glasbeni zgodovinarji obsipali tega izvoljenca), če kar takole odkrijem, da mi ob nje-pvih delih vselej vstaja nežni, bledi obraz tega kodravca, ki mimogrede nabira steklene drobce in Jih 6 čudežno otroško roko naniza v — biserno Ogrlico. Tak ali podoben občutek 6i tudi dobil ®noči ob neskrbnem, preprostem, a kristalnem trobljenju njegovih dveh alegrov. Tudi če po Jasnem enoglasnem c-g-e takoj plaho odgovori S Hrvaškega Osječani so dozdaj nabrali čez 700.000 kun za potrebe hrvaškega Rdečega križa in za osi-rotete otroke iz južnih preaelov države. , Znano hrvaško kulturno društvo »Napredek« bo v bližini Zagreba na Tuškancu, zgradilo nekaj velikih zgradb, kjer bodo dobili streho zagrebški V6eučiliščniki. Razen matičnega paviljona bodo zgradili štiri velike stanovanjske hiše. Zraven teh poslopij bodo zgra- moderna športna igrišča, bazene in telova-^ novem domu bodo uredili tudi lepo moderno knjižnico. Vse omenjene zgradbe in naprave bodo veljale 30 milijonov kun. INa zagrebški ljudski univerzi je ,te dni nre-v. Duhu pa je umrl posestnik Jože Ziherl. A. D-ENNF.RV s c-g-es, si vendar že vnaprej prepričan, da mu je le za hip zamrl otroški nasmeh. Najbolj pa se je trio razživel v Smetanovi 6kladbi v g-molu. Ravno v tej je Vsa dramatska napetost, ki 6mo jo poprej podali kot posebno oznako, prišla do vrhunca. Skladba je bogata mojstrovina, polna zanimivih harmoničnih zapletov in dinamičnih efektov. Ljubljanski trio jo je marljivo razčlenil in jo tako 6krbno fraziral, da je iz nje vstala polna krvna podoba Smetanova. V njej je nekaj prikritih pristnih folklornih vitic, ki dišijo po češki zemlji, in so v tej izvedbi mično prikukale na dan. Vmes je M. Lipovšek prikazal svojo sonato za klavir in violino, ki jo je avtor zaigral z A. Der-meljem. Skladba nosi močno oznako moderne šole z vsem strastnim iskanjem novih, neslutenih barv, ki naj v poslušalcu zbudijo dojem skrivnega, globoko subjektivnega sveta, na videz prostega vseh starih ritmičnih in harmoničnih spon. Težka je, a godca sta jo igrala z upornim ognjem, da bi 6e vsakemu vtisnil odmev tega 6vojskega subjektivnega 6veta. Kočljivi violinski del je še v toliko zanimiv. ker so v njem drobtine iz skoraj V6eh točk violinske tehnike. To bi bil nekak vnanji vtis Li- povškovega dela, za tehtno sodbo pa bi ga bilo treba še kdaj slišati m posebej še preštudirati. Morda bo še naneslo, da bomo obširneje 6prego^-vorili o taki subjektivnosti v glasbi ter skušali razčleniti nekaj emocionalnih m racionalnih prvin te umetnosti, da se bomo lahko dokopali do nekega merila, ki nam bo povedalo, kdaj gre za resničen in iskren navdih, kdaj le za novo empirično iskanje. V Albertu Dermelju imamo goslača, ki pojaga več važnosti na 6ubtilen in iskreno občuten izraz kakor na tehnično spretnost (ta težnja je tako izrazita, da človeka ie moti kaka 6krhana nota ali kaka lahna netočnost v prav visokih legah). Občutek pa imamo, da je na poti do polnega, prepričevalnega solističnega tona. Cenek Šedlbauer se je že zadnjič dobro odrezal. Ima zavidljivo spretnost, ki 6e je zdaj v triu še bolj izkazala. Marijan Lipovšek pa se nam zdi v igri silno skrben in vesten pianist. Pri njem mora vsak drobec na dan. (Pač tehtna odlika marljivosti, če klavirski mojster tudi v skupni igri prav tako budno pazi na »malenkostni« pedal, kakor če bi nastopil 6am!) Ljubljanska komorna trojica se dobro ujema, a tudi mi z njo. Zato naj nas kmalu spet povabi! L. K. Pravilno gospodarsko izkoriščanje sadja na Spodnjem štajerskem Po naročilu Gauleiterja so na zadružni podlagi vnovčili izredno bogato sadno letino. Ustanovljena je bila sadjarska in zelenjadarska zadruga »Južno sadje«, katere nosilci 60 Poljedelska zadruga štajerske, Rajfajznovska centralna blagajna štajerske in štajerska skladiščna zadruga. Z energijo in brzino, ki kaže na nacionalno-socialistično delovno silo, je bilo Gauleiterjevo naročilo uresničeno. Koncem junija je bilo »Južno sadje« ustanovljeno. Jeseni je dozorelo obilno sadje, buče in grozdje. Tedaj 60 bile že pripravljene tovarne za predelavo sadežev. Tri podjetja proizvajajo 6ladki mošt iz 6adja, mali del tudi iz grozdja, dvoje podjetij 6krbi za mečkanje sadnih odpadkov (slabega sadja) in buče, kar pošiljajo potem v marmeladne tvornice v nadaljno predelavo. Pri opremi teh tovarn so bili možje »Južnega 6adja« mojstri improvizacije: Savinjsko kletarstvo sladkega mošta je nastalo v opuščeni celjski milarni Hubertusovega mila Ta tvornica lahko podela na dan 6 vagonov jabolk v sladki mošt. Relativno bolj ugodne pogoje je našlo novo mariborsko jsodjetje, ki 6e je preselilo v opuščeno Unionsko pivovarno. Tretje podjetje je dobilo prostor v neki opuščeni ptujski tovarni. V6e 6adje 6e lahko oddaja v tri tovarniška centra, ki leže prav ugodno v sadjarskem ozemlju in 60 [»vezana z železnicami med seboj. Opuščena tovarna usnja Freunda v Mariboru in neka tekstilna tovarna v Ptuju sta bili predelani v podjetje za pridobivanje marmeladp iz buč in sadja. Tvornice za dobivanje mošta ne delajo 6amo čisto in. higienično, marveč tudi mnogo bolj racio-nelno kot podeželske 6ti6kalnice. Na kmečkih stiskalnicah je kljub dodatku vode mogoče dobiti le 55% 6oka, tvorniške stiskalnice na hidraulični pritisk dajo 80% mošta brez dodatka vode. Sladki mošt, ki ga obdrže 6 posebnim postopkom čistega brez glivic, natakajo v velike steklene balone. Balone razpošiljajo potem v posebne tovarne, kjer snov nadalje jx>delujejo in ž njo napolnijo steklenice. Od Božiča dalje bodo tudi to delo lahko vršili doma. Ostanke pri stiskanju rabijo za izdelovanje pektinov, ki služijo dobro pri konzerviranju marmelade doma. Kapaciteta tvornic je visoka: celjska tovarna lahko izdela na dan do 48.000 litrov soka. Istočasno skrbi nova zadruga tudi za 6adje-rejo. Poljedelska razstava v Šmarju pri Jelšah je pokazala krasno namizno 6adje. Tu sodeluje občina 6 sadjarskim društvom, ki šteje že S00 članov. Sadna razstava je pokazala, kakšne izredne uspehe je mogoče doseči v spodnještajerskem podnebju glede plemenitega sadja. V tej pokrajini se tudi mnogo bavijo s sušenjem 6adja; 100 kg svežega sadja daje 40 kg 6uhega. Največ napredka v spodnještajerskem kmetijstvu pa je dala uvedba poljedelskih 6trojev. Država je pri tem priskočila na pomoč. Teharski župan pripoveduje, kako je hvaležno prebivalstvo za te novosti. Rado 6e poslužuje 6trojev, ker primanjkuje poljedelskih delavcev in ker se delo mnogo hitreje vrši. Stroje posoja zadruga posameznim kmetijam. Shrambe za stroje so jx>vsod enake in se dobro prilegajo slogu kmečkih hiš. Zanimiv je ogled zadružnih kleti v Ptuju. V ogromnih sodih — največji drži 37.000 litrov — šumi mlado vino. Kletarska zadruga je bila ustanovljena leta 1902 in šteje 800 haloških vinogradnikov za svoje člane. V kleti, ki drže 6000 hi, dovažajo 6voja mlada vina. Vina razvrate po sladkorni vsebini in takoj plačajo. Zadružni člani pa so deležni tudi vsakega nadaljnega dobička vinske trgovine, z odštetimi režijskimi stroški. Nekaj predhodnih dejstev k tekmi Mladika : Korotan Predsednik SK Mladike je poslal našemu uredništvu poseben dopis, v katerem je nanizanih nekaj predhodnih dogodkov, ki so se dogodili pred nedeljsko tekmo Mladika Korotan, v kateri je ambiciozno in simpatično moštvo Mladike odpravilo svojega nasprotnika z visokim rezultatom 18:0. Poslano poročilo prav rade volje objavljamo. Dopis pravi: Zakaj niso športni poročevalci že takoj v začetku tega tekmovanja ugotovili, da v moštvu enega sodelujočih klubov nastopa igralec, ki je bil dosmrtno diskvalificiran? Kako to, da je bila že tekina Ljubljana:Ko-rotan podaljšana za 10 minut in so ravno v teh minutah prejeli Korotanovi juniorji od ligaškega moštva Ljubljane 5 golov? Zakaj ni bilo nič ugotovljenega o tekmi Ljubljana:Mladika, pri kateri je bil drugi polčas podaljšan za 8 minut in je izenačujoči gol 6 strani Ljubljane padel v 7. minuti podaljška in je s tem bila Mladika prikrajšana za zasluženo zmago, Vse to navajam zato, da se postavijo stvari vsaka na svoje mesto in da še poročajo dejstva, ne pa samo subjektivna mnenja. Športne vesti Med nedeljskimi športnimi doaodki bi bilo omenili tudi veliko kolesarsko dirko dvojic po milanski pokrajini. Prosa ie vodila deloma po cestah, okrog 90 km. deloma pa do dirkališču V tej ostri tekmi je zmagala dvoiiea znanih italijanskih dirkačev priborila skypai 41 drugo mesto Coppi Bartalli-Favalli. ki sla si točk, dožini sta zasedla in De Benedetti, ki sla zbrala skupai 38 točk. Med nedeljskimi tekmami v italijanskem C razredu moramo omeniti zmago Fiumane, ko ie z rezultatom 2 : 1 premaeala Ampeleo. Zanimivo pri nedeljskih srečanjih v tem razredu ie tudi to. da ie Goriziana morala oddati prvo letošnjo točko svojemu nasprotniku Pie-risu. Tekma je končala neodločeno z 0 : 0. Koncem pretekleaa tedna so odpotovali v Španijo nekateri najboljši italijanski boksarji, kjer se bodo pomerili z najboljšimi Španci. Tako je med ostalimi odpotoval tudi italijanski boksarski prvak Musina, pa Bondavalli, Proietti, Palermo in Peire. Omenjeni boksarii bodo zastopali svojo državo v borbah, ki jih bodo borili deloma v Madridu, deloma v Barceloni. Dne 31. oktobra je iqralo noaometno moštvo bolpurskecia prvaka Levski v Insianbulu proti močni enajslorici Fener Bakče, potem je isto moštvo odigralo še tekmo proti moštvu Beslik Taš, nazadnje pa še tekmo proti instan-bulski mestni reprezentanci. Kako so se navedena srečanja končala, pa še nismo mogli zvedeti. Pred dnevi je slovaški norjometni klub SK Bratislava gostoval v romunski prestolnici, kjer je imela za nasprotnika pokalnega zmagovalca l»apid. Slovaki so v napeti igri komaj zmagali z rezultatom 2 : 3. Ob koncu letošnje lahkoatletske sezone so se pokazali v prav dobri formi litvanski metalci kopja. Tako sc je njihov prvak Stendse- Ljubljana Koledar Danes, sreda 4. novembra: Karel Bor Četrtek, 5. novembra: Cah. in Eliz. OhvettlHa Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; nir. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah. Redni pouk se prične v petek 6. novembra ob 14. Gospode mojstre prosimo, naj vse vajence zanesljivo pošljejo k naknadnemu vpisu ter skrbe za obvezen reden Šolski obisk svojih varovancev. V nedeljo, 8. novembra 1942 ob 11 bo odprta razstava najnovejših del J. Kalina, S. Kregarja, N. Omerse in K. Putriha. Razstava bo vsekakor zanimiva in bo obsegala slike in plastike, okrog 70 po številu. Vabljeni ste vsi. Posebnih vabil ni. Prvi letošnji simfonični koncert, ki bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 18. uri v veliki Unionski dvorani, bo imel naslednji spored: I. Smetana: Libuša. slavnostna predigra, 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester, solist bo mladi slovenski violinist Albert Dermelj. 3. Schubert: Simfonija v h molu, ki je znana po vsem svetu pod imenom nedovršena simfonija. 4. Verdi: Sicilske večernice, predigra k istoimenski operi slavnega mojstra. Te skladbe bo izvajal simfonični orkester, ki je sestavljen iz članov ,radi jskega in opernega orkestra pod vodstvom priznanega dirigenta Drago Malija šijanca. Požrtvovalnosti naših odličnih godbenikov se imamo zahvaliti, da bom letos slišali celo vrsto simfoničnih koncertov pri katerih bodo sodelovali tudi naši najboljši solisti, pianisti in violinisti. O poteku teh koncertov bomo v skupnem članku obvestili naše občinstvo, danes pa posebno opozar jamo na prvi koncert, ki bo prihodnji ponedeljek. Cene so od 13 lir navzdol, predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. Krompir za zimsko zalogo bo od četrtka 5. t. m. dalje naprodaj tudi že za odrezke krompirjevih nakaznic za mesec januar 1043 po 10 kg na osebo. Hkrati opozarjamo one, ki še niso vzeli krompirja na odrezke za mesec november, naj to slore takoj, ker ti odrezki izgube svojo veljavnost 10. t. m. Decembrski odrezki ostanejo v veljavi »e do nadaljnjega. Mestni preskrbovalni urad vabi vse upravičence, naj čim prej vzamejo dodeljeni krompir, ker trgovci pri večjih množinah 11 morejo tako paziti na krompir kot gospodinje pri manjših količinah. Koliko več krompirja gre na ta način v izgubo, kar je v Škodo edino redni preskrbi. Zato je mogoče, da oni, ki odlašajo z nabavo krompirja, ne bodo dobili tiste množine, ki jo bodo dobili oni, ki si nabavijo krompir takoj. LjnhlJanško gledališče Drama: Sreda. 4. novembra ob 16: »Hamlet«. Red B. četrtek, 5. novembra ob 16.30: »šestero oseb išče avtorja«. Red A. Petek, 6. novembra ob 15: »Oče naš«. Izven. Znižane cene od 15 lir, navzdol. Sobota, 7. novembra ob 16:..»Hamlet«. Izven*„ Nedelja, 8. novembra ob 10.3Q;, »Sneguljčica*. — Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 16.30: >Deseti brat«. Izven. Opera: Sreda. 4. novembra ob 16: »Traviata«. Red Sreda. Četrtek, 5. novembra ob 16: >Don Pasquale«. Red Četrtek. Petek, 6. novembra ob 16: »Boccaccio*. Izven. — Cene od 18 lir navzdol. ROKODELSKI ODER »Firma«, je naslov odlični komediji, ki jo bo vprizoril »Rokodelski oder« v nedeljo, dne 8. novembra. Dejanje nas popelje k bogatemu veletrgovcu Brandtu in gledališki igralki Otočki Heleni. Za smeh in dobro voljo bosta skrbeh Brandtov knjigovodja in administrator Hiliček in hudomušna garderoberka Marta. Vsem ki si žele prijetnega razvedrila, obisk toplo priporočamo. — Opozarjamo na začetek, ki bo točno ob f>ol 5. uri, konec pa ob 6.45. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nieks prav imenitno odrezal, ko je vrgel kopje (>9.35 ni daleč, posekal seveda dosedanji držav, rekord in se približal najboliSim metalcem kopja na svetu. Dobro formo sta nadalje tudi pokazala atleta Circenis. ki ie vrgel kopje 61.71 m daleč in Magasins, ko mu ie zletelo 60.71 m daleč iz rok. DVE SIROTI Mihael, ki je bil močnejšega telesa, je še nekako kljuboval, toda njegova žena, ki je morala dojiti še dete, pa je bila že pri Kraju. V6o opravo, ki Sta jo bila oni dan rešila pred rubežnijo, sta že prodala, toda * izkupičkom 6ta 6i le malo pomagala. Terezija je 6 6lrahom mislila na trenutek, ko se bo morala sprijazniti z mislijo, da ne bo mogla več hraniti svojega deteta... »Glej, kako se je spremenila, kako je bleda! Mihael, moj otrok umira... moje mleko je ne more več prehraniti...« Žena je to kar naprej govorila in javkala, bruhala iz 6ebe raztrgane stavke ll> s tem mučila svojega moža, ki je ni *nal niti ni mogel rešiti iz tega pob>aja Mihael je poslušal s miznimi očmi Ob-£1 je svojo ženo in ,o poskušal utešiti, ‘°tia tisti hip se je Henrika zbudila In *ačela vekati. Terezija jo je dvignila v naročje, priženila njena usteča k prsom, toda po n®kaj brezupnih potegljajih je dete vrglo glavo nazaj in znova planilo v jok. »t. Terezija 6e je z roko prijela za grlo. IN| mogla več jokati. . ‘Vzemi jo... drži jo v naročju, jaz J® ne morem več!« Mladi mož je nekaj časa držal Henri- ko, žena pa se je onemogla vrgla na posteljo. Ko je nato položil deklico v posteljico, je Mihael vzel iz kota steklenico in ponudil vsebino 6voji ženi. Po nekaj požirkih je Terezija odprli oči. »Kje je hčerkica? Kako sem zbita. 6pala bi... spala ...!« »Kar epi, draga moja, saj čujem jaz.« Pokril je ženo z edino odejo, potem pa 6e je dvignil. Pogled se mu je nekam zapičil, sam pa se je zamislil. Nenadoma pa mu je neka misel šinila v glavo, 6trašna misel, toda edina, ki jo je lahko ta trenutek ! sprejel. Henrika ne sme umreti, saj Bog vendar ne more do|)ustiti, da bi od gladu umirali nedolžni.. .1 , Delati mora hitro, preden bi ga ganotje utegnilo tako prevzeti, da ne bi mogel več izvršiti dejanja, ki ga je bil zasnoval. Zatorej mora poprej, preden zapusti sobo, napisati dve vrstici za ubogo ženo. Bog ve, ali bo mogla razumeti?... Toda, otroka je treba na V6ak način rešiti. Ihte je Mihael vzel košček belega papirja in načečkal nekaj besed, potem pa poljubil Henriko, jo vzel v naročje, jo pokril z odejo in odšel na pot. Cesta je bila temna. Padal je sneg. Mladi mož se je moral potruditi, da 6e je vzdržal na nogah. Že od daleč mu je prihajalo na uho zvonenje zvonov iz cerkve Notre Dame, kj so vabili vernike k večernicam. Tudi sam se je usmeril tjakaj. Prispel ie na trg in se obrnil proti temačnemu stebrovju. In ta trenutek 60 njegove mišice drgetale / skrajnem naponu: R.id bi b:l hraber, zaradi svoje Henrike... Toda tedaj, ko se je sklanjal, da bi jo odložil, je iz bližnjega kotička ob vratih lotil Terezije, ni trajal dolgo. Ko se je prebudila, je bilo vse temno krog nje. Mrtvaški molk je vladal v 6obi. Božica se je čutila sjx>cito, tihota ktog nje pa ji je vsilila misel, da sta tudi njena draga zaspala tako kot ona. Tedaj se je nečesa domislila ... morebiti, po nekaj urah počitka...? Prijela se je z roko za prsa in jih z radostnim vzklikom stresla. »Mihael, zbudi dete... saj bo mleka!« Toda noben glas se ji ni odzval. Tedaj so se ji začele poditi po glavi razne misli Morebiti pa je Henrika...? Ne, saj ne more biti res!« Zbrala je vse moči, 6e dvignila in 6e približala zibelki. Bila je prazna. Zakaj je Mihael odšel in vzel 6 seboj detece? Znabiti je nameraval z otrokom, ki umira od gladu, vzbuditi pri mimoido-čil ljudeh usmiljenje? Mihael, ki je bil tako ponosen, tega gotovo ne bi storil! Terezija se je obrnila proti vratom, jih odprla in se nagnila nad balkon. Nič. Popolen mir. Vrnila ee je in prižgala luč in ob medli 6vetlobi je zagledala košček papirja, ki ga ji je bil pustil Mihael. S strahotno slutnjo ga je vzela v roke in naglo prebrala. Bolesten krik se 'ji je izvil iz prs. »Terezija, oprosti mi... ne bi rad. da bi moja hčerka umrla. Opro6ti mi! Grem, da bi izročil svojo hčerko javni dobrodelnosti in jo bom položil pred cerkvena vrata. Ko pa bom videl, da jo je kakšna dobra duša pobrala, se bom vrnil, da bom 6 teboj vred umrl.« Terezija je nekaj časa 06tala nema. Komaj je sjjloh mogla razumeti vsebino tistega, kar je prebrala. Nenadoma pa se ji je obraz zmračil, oči so 6e ji zmedeno zableščale in začela je kričati in tekati po sobi. »Mihael... vrni mi hčerko! Mojo hčerko!« Končno je vsa zmučena padla na tla. Roke 6o greble po podu, raz blede ustne pa so drle besede oosodbe za moža, ki ji je bil ukradel otroka. »Henrika... Moja Henrika!« Nenadoma pa so ji kriki zamrli med ustnami. Zazdelo se ji je. da je zaslišala ropot po stopnicah. Ni se motila. Prikazala se je senca in na pragu so se zarisali obrisi Mihaelove fiostave. V naročju je držal dva otroka! II. Uboga žena je padla predenj. Zagledala je svojo Henriko. Bila je žival Vzela je otroka v naročje in ga začela poljubljati, medtem ko je mož obstal e culo v rokah. »Terezija, oprosti mi, bil sem blazen, toda Bog me je rešil. Ko sem hotel polo- žiti najinega angelčka pod stebrišče, mi ie stokanje povedalo, da je tam že nekdo, ki ga preganja zlo. Takoj 6em se domislil, da je že neka druga oseba 6torila isto, kar sem namerjal jaz. Telesce je bilo či6to mrzlo. Moralo je preteči že precej časa. odkar so ga pustili tam. Ko sem si stvarco ogledoval, 6em slišal, da so se cerkvena vrata zaprla. To me je zmotilo. Bij je že večer in zvonovi 60 že odzvonili Tako nihče več ne bi-prišel v cerkev. Ob tei misli me je zazeblo pri srcu. Moja hčerka bi morala ležati vso noč na prostem, v tem mrazu!... Saj bi umrla... Nisem dolgo premišljeval, temveč sem vzel v'naročje tudi onega drugega otroka in se takoj obrnil proti domu. Zdaj smo V6i skupaj prepuščeni božji volji.« »Mihael, etoril si dobro delo in Bog ti ga bo poplačal. Glej!« in pokazala na dete, ki je hlastno srkalo, čim se je dotaknilo maternih prs. »Nekaj bo ostalo še za drugega otroka.« je dejala plemenita mati. »Saj ni dal od sebe nobenega glasu vso to aolgc pot.« »Morda pa 60 ga tesno povili... Poidi in sedi na blazino in jo poskusi odviti.* Mihael je ubogal in komaj je odvil prvi ovoj, ze je nekaj težkega padlo na tla. En zavojček, dva zavojčka. Papir se je pretrgal in zazvenčato Je kakor kovina. Mihael se je pripognil in tedaj se mu je izvil krik presenečenja in radosti. Zlato! Zavojček z zlatnikom! Dva zavojčka z zlatnikom! 4.000 upravi-upravičencev, Vinicij, ki mu je bilo kakor vsem poganom usmiljenje neznano, ni mogel razumeti, kako da niso ubili Hilona in njega Občudoval je kristjane zaradi tega, malo jih je pa tudi zaničeval kot slabiče S svojega ležišča je videl, kako so se vsem zjasnili obrazi in kako je apostol stopil h Glauku, mu položil roko na glavo in rekel »Kristus je zmagal v tebi!« Videl je še. kako je Ligija pritisnila svoje ustnice na roko tega človeka, ki je bil videti kakor suženj, in zdelo se mu je, da je vse narobe Ko se je vrnil še Ursus in povedal, kako je Hilona prosil odpuščanja, se je Viniciiu vse zmešalo 'V fc/' - • ‘ " mm m.............. Ko mu je Ligija znova podala hladilne pijače, jo je prijel za roko rekoč: , »Torej si ludi ti meni odpustila?« »Sem, ker sem kristjanka Mi ne smemo y srcu nositi jeze.« »Ligija«, je dejal zdaj Vinicij, »naj bo tvoj Bog kakršen koli, spoštujem ga samo zaradi tega, ker je tvoj « Ona pa mu je odvrnila: »Ljubil ga boš iz srca, ko ga boš spoznali« V deželi cvetočih češenj „N kko" se pravi „sončni sn" 16 Nikko, Japonska. Med japonskim glavnim mestom Tokijem in svetim tempeljskim okrožjem Nikko je štiri ure vožnje in eno tisočletje. Iz Toki ja sem odpotoval prvega maja; bil je res pravi prvi maj. Japonska od danes... Hitro, prehitro industrializirana z avtomobili, telefoni, bojnimi ladjami in izvozno trgovino je postala Japonska na pol proti svoji volji >moderna«. Medtem ko je zapadna civilizacija polzela iz površine v notranjost, od vladajočih k osemdesetim milijonom vladanim (60 milijonov Japoncev in 20 milijonov Korejcev) iz ulice v hiše, iz šol v družine, od evropskega klobuka v azijske možgane, se je skalilo staro mirno samoobvladovanje Japoncev in pod njegovo slovesno vljudnostjo so začele tleti iskre, ob katerih se lahko vžge Mikadovo cesarstvo. Morda tudi svet. Japonska od jutri... Kakšno podobo bo imela? Če se zdi ta narod divji in nevaren, če bo ta preobljudena dežela zlomila okove, katere so ji vsilile »bele« države s prepovedjo doseljevanja, ali smo pri tern zapadnjaki brez krivde.? Že pol ure drdra vlak skozi širna predmestja Tokija, mimo mnogih tisočev lesenih hiš; ki so s svojimi papirnatimi in cevka-sthni stenami zgrajene še vedno tako, kakor je bil običaj pred dva tisoč leti. Toda nad njimi so danes že tresejo radijske antene — pajčevina civilizacije. Hitimo mimo jarkih rdečih reklamnih napisov, ki s prastarimi kitajskimi znamenji hvalijo neko novo amerikansko odvajalno sredstvo; naprej mimo tovarn, vojaških vežbnlišč in četrti revščine, ki bi sprhnela, da ni pogorela; in končno mimo riževih polj, iz čigar mastne črne zemlje pogajnajo prvi nežnozeleni poganjki. Molče čepe Japonci z očali na modrih plišastih sedežih oddelka, poglobljeni v svoj časopis ali v majhno škatlo, iz katere pikajo z dolgimi lesenimi paličicami riževa zrna... In kolesa ropočejo: »Japonska od včeraj... Japonska od danes .., Japonska od jutri ... Jap < Vzemimo si katero koli knjigo o japonski zgodovini. Pogled se mi je ustavil na tem mestu: »Ko je Japonska dobila vojno proti Rusiji, je rekel grof Ha-yaši: »Danes imamo Japonci svoje bojne ladje, torpedovke in kanone. Kitajsko morje je rdeče od krvi naših padlih in onih, ki smo jih pobili mi. Naša torpeda rjove, naši izstrelki žvižgajo; mi umiramo in mi povzročamo smrt. In vi možje z zapada nam govorite: Sedaj ste si učvrstili svoje položaje, sedaj ste civilizirani! — Stoletja in stoletja že imamo svoje slikarje in svoje kiparje, svoje filozofe in svoje pesnike. Ali smo bili takrat barbari?« »Japonska od jutri«, ropotajo kolesa, Japonska od danes.. Japonska od včeraj...« »Nikko!« je zaklical nekdo. Resnično, zaspal sem v Japonski od danes in sedaj sem se zbudil v Japonski od včeraj. S fino potezo čopiča potegnjeno, kadar na kakem starem ka-kernonu, se kopiči majhno strmo gričevje, blesteče od rožnatobclih cvetočih češnjevih dreves. Ozračje tu v severnem pogorju je hladnejše kakor v Tokiju, bolj sveže in brez prahu. Gorski potoček skaklja preko kamenja in rdeče lakiran most se pne počez. Zavrnil sem služabnike evropejskih hotelov z zlatimi čepicami in sem dal prtljago nosaču nekega japonskega gostišča — smejočemu se plešastemu starcu, ki jr imel s kitajskimi znamenji na hrbtu natiskano ime svojega gospodarja. Oh. da tukaj je Japonska od včeraj. Vljudna, viteška, gostoljubna Japonska; tukaj so njena češnjeva drevesa in svetilke. Tukaj otroci še vedno nosijo belo vezane kimone in ne temnomodrih šolskih uniform; tukaj še vedno rajše tekajo s hoduljami, kakor da bi se učili angleščine in vadili klavir. Tukaj je tudi japonska umetnost. Kajti Nikko se pravi sončni sij. V sredi v sončnem siju te prijazne gričevnate pokrajine, nad katero se dviga visok vulkanski stožec, sredi bambusovih gozdov in logov, v katerih rastejo divje breskve, so japonski umetniki pred tri tisoč leti zasadili cvetove japonske umetnosti in jih obdali s težkim zelenjem kriptomerij z visokimi stebli. Vež kot štirideset tisoč teh ogromnih dreves raste še danes. V njihovih krošnjah blesti sončni sij in pod njihovimi kot pušičica ravnimi debli se sveti Nikko, tempeljsko mesto. Umetniki iz vse Japonske so se združili, da bi izrezali in z dletom izklesali te skrinje iz kamna in lesa, jih okrasili z zlatom in jih polirali z lakom. Iz Nara so prišli kiparji, iz Kyota tesarji. Tri milijone pozlačenih lokov, stopetdeset tisoč brun plemenitega lesa in neverjetne množine granita ter apnenca so dajale petim tisočem umetnih obrtnikov in sedmim tisočem kulijev snovi za dvanajstletno delo. Umetniki in obrtniki so delali skupaj v petdesetih skupinah, ki so se imenovale po petdestih črkah japonske abecede. Ne, nasprotno! Razdeljeni so bili namreč v dve sovražni armadi, ki sta pri vsakem načrtu med seboj tekmovali. To, kar so ustvarili, je zmedena polnost bleščeče pestrih templjev, priprostih pagod in mogočnih zakladnic. Petdeset sijajnih zgradb z nadstrešno streho iz bronastih plošč od temljev do slemena zrezljanih in lakiranih, vse je ena sama prekipevajoča polnost bogov, bajeslovnih živali, zlih duhov, cvetov, ptic in otrok. »Ne veš kaj je sijaj, če nisi videl Nikka,« pravi nek japonski pregovor. Neka tempeljska vrata Vomeinom so tako bogata in razkošna s pozlačenimi glavami levov in zmajev, z reliefi premišljajočih bogov in skakajočih živali, tako dovršena v umetniški izvedbi in sleherni podrobnosti, da se je cesar Gumezuno bal nevoščljivosti bogov. Zato je dal nek steber, okrašen z reliefi, postaviti na glavo, da zgradba ni brez napake. Še danes imenujejo ljudje ta tempeljska vrata »Higurashi-mon« (vrata, pred katerimi zamudi človek en dan). Tu sem srečal nekega nemškega profesorja — slikarja iz Leipziga. Ta je bil prišel iz Tokiia, da bi tukaj napravil nekaj osnutkov in se nato vrnil po dveh dneh nazaj. Sedaj je v Nikku že štiri tedne in kdo ve, koliko časa bo trajalo, predno bo lahko odpotoval. Vedno znova se trudi njegova roka zadeti zavojite okraske Budovega templja in Shinto Skrinje, in vedno znova najde njegovo oko nove sence med narisanim sončnim sijem in majskim sončnim sijem nad lakiranimi pagodami in cvetočimi črešnjevimi drevesi, med temnozeleno barvo starih dreves in zlatom hišnih napuščev. Nikko se pravi sončni sij. Nikko označuje Japonsko od včeraj in Bog daj, da bi tudi lahko prijazno pozlatil Japonsko od jutri. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj« Inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me-sečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. št. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto Dolgost življenja našega je kratka Leta 1800 je marljivi veščak Hufeland v i svoji kniigi »Makrobiotike napisal, da ie živ j ljeniska doba slehernega bitja petkrat daljša j kakor dolia, ki jo rabi za svoi popoln razvoj. Pri najboli ugodnih življenjskih razmerah bi človek torej imel nado, da bo doživel lepo dobo 135 let. Take trditve pa ni mogoče z gotovostjo potrditi, ker večina ljudi umre »nenaravne« smrli zaradi bolezni ali nesreč. Poleg tega Da še ne poznamo vseh tainih zakonov dednosti, ki so za dolgost življenja prav gotovo zelo važna. Za nas pa ie naravna in povprečna dolgost življenja mnogo bolj pomembna. V zadnjih petdesetih letih so natanko izračunali, da je povprečna življenjska doba pri moških od 3f> do 56 let. pri ženskah pa 39 do 59 let. Povprečna doba se je v poslednjih desetletjih znatno dvignila zaradi sodobnih zdravstvenih ukrepov in velikih napredkov v zdravilstvu. Pri našem računu pa moramo upoštevati tudi to. da ie otroška umrljivost danes mnogo nižja. Meja človeških let pa je danes le nekaj let nad sto let. V čem je bistvo staranja Arsak organizem se stara, čeprav ie docela zdrav. Zato so človeško telo večkrat primerjali s strojem, ki se z leti obrabi. Ta primera pa je šepava. V telesu se namreč obrabijo najmanjši organski sestavni delci, žive celice, toda hkrati zaživijo spet nove. ki takoj nadomestijo izgubo. Zato veščaki cenijo, da se v sedmih letih celotno človeško telo prenovi, in sicer s kostmi vred. V mladosti, dokler človek raste, je tvorba novih celic večja in presega po šte- vilu izgubo starih, v dozoreli dobi sta nova tvorba in izguba nekako v ravnovesju, potem pa se število obrabljenih celic čedalje boli veča. dotok novih pa nazadnje docela usahne (smrt za starostno oslabelostjo). Bazni telesni deli pa se obrabijo različno hitro. Tako pri tem človeku oslabijo najprej srce in ožil je (večinoma zaradi poapnenja), pri drugem spet jetra, ledvice. možgani itd. Vprašanje, zakaj življenjska sila v neki določeni življenjski dobi usahne, ie pač največja življenjska uganka sploh. Drži pa. da se nekateri ljudje mnogo prej starajo ko drugi; njihove moči so že na koncu, ko so drugi še v visoki starosti duševno in telesno izredno krepki in zdravi. Ko se staraš, glej, da ostaneš mlad Vsaka življenjska starost ima svojo posebno veljavo in svoj lastni nazor o življenju. V mladosti in razvojnih letih narašča moč in sili k mnogostranskemu udejstvovanju, k veselju in idealizmu, starost pa daje človeku mir in izkustvo, bistro spoznavo sveta, hladen premislek vseh sklepov ter mladini nedosegljivo globino osebnosti. Vsakemu človeku pa so tudi dane možnosti, da si v mejah svojega posebnega telesnega se- stava telo varuje pred boleznimi in da si ga krepi s pametnim življenjem, z mero v vseh stvareh, z izdatnim spanieni. telesno nego. telesnimi vajami, utrjevanjem in pravilnim dihanjem. Če se k temu še pridruži veselje do izbranega poklica ali pa vsaj zadovoljstvo nad izpolnjenimi dolžnostmi in se človek telesno ter duševno stalno zaposluje, ima poleg verske poglobitve najboljša sredstvo, da si pripravi znosno starost in podaljša življenje. Kljub vsem neutešnim željam pa ne poznamo nobenih pomladitvenih postopkov, ki bi mejo človeške starosti kaj prida premaknili. Največ, kar z njimi dosežemo, je le to. da v najboljšem primeru za nekaj časa zajezijo starostne pojave. Uspehi operacijskih posegov, ki sta se iih lotila posebno Steinach ter Voronoff, so sporni. Vsi ti poskusi izvirajo iz spoznanja, da notranje izločanje, zlasti izločanje semenskih žlez vpliva na staranje. Ni je bilo dobe, da ne bi razna pomladit-vena sredstva ljudi mamila. Toda vse to blago, pa naj gre za razne hvaljene »življenjske eliksirje«, ali za »kamen modrih«, ki so ga alkimisti tako strastno iskali ter z njim hoteli zdraviti vse bolezni, ali pa končno za razne »studence mladosti« — vse to ie prav tako malo vredno kakor moderna sredstva z vsemi zvočnimi tujimi imeni. Še nekaj o starosti v živalstvu in rastlinstvu O življenjski dobi živali vemo prav malo zanesljivega. Vsekako se giblje v zelo širokih mejah, kakor že kaže samo primera med majhnimi in preprosto organiziranimi živimi ter razvitimi, večjimi živalmi. Pri prav nizkih, tako imenovanih enostaničnih živeh. kakršne so amebe in močelke, ki se ne razmnožujejo spolno, ne moremo govorili ne o staranju ne o smrti. Vzroka za različno življenjsko dobo pri posameznih živalskih vrstah ne poznamo. Pri plazilcih in ptičih ie v splošnem najdaljša, pri sesalcih pa krajša. Pri teh poslednjih so primerjave pokazale, da je ozka zveza med življenjsko dobo in telesno velikost, telesni ustroj ter doho brejosti, tako da na splošno večja žival z bolj izdelanim telesnim sestavom ter daljšo dobo brejosti doživi več let kakor manjša živ s preprostimi organi in krajšo dobo brejosti. Tudi v rastlinstvu »rož’ce 1’ en čas cveto«, drugim pa ie spet odmerjena daljša doba. Tu pa ie pregled težavnejši, ker poznamo mnogo visoko razvitih rastlin, ki življenjsko dobo odbijejo v nekaj kratkih mesecih, medtem ko ie mnogo grmičev in dreves, ki dočakajo prav častitljivo starost. Dodaimo še preglednico, ki nam bo nazorno prikazala, koliko let življenja ie Stvarnik odmeril raznim živalskim in rastlinskim vrstam: Rastline: mamutovo drevo cipresa kostanj lipa, bukev, hrast topol, macesen roža smreka, bor trta v resje borovnica 4 do 5000 let 3000 let 2000 let 1000 let 200 do 700 let preko 400 let 300 do 400 let 130 let 40 let 25 let želva velikanka preko 300' let ščuka 200 let slon 150 do 200 let orel, jastreb, sokol 110 let konj, .kamela, osel, medved 40 do 50 let govedo, lev, tiger, čebra, ptiči pevci 20—25 let srna, koza, ovca’' 15 let pes, lisica, mačka 10 do 12 let podgana, miš 3 leta metul j 1 do 3 tedne muha enodnevnica 4 do 5 ur Roman o Carusu Pisatelj Frank Thiess je napisal roman o italijanskem pevcu Enriku Carusu. Delo obsega več knjig, od katerih nosi prva naslov »Napolitanska legenda«. V njej pisatelj opisuje mladost slavnega pevca. Muzej mlinov Nemčija ima poleg velikih umetniških in zgodovinskih zbirk tudi več manjših muzejev, ki so važni kot ogledalo nekdanjih šeg, običajev, navad in omike nemškega ljudstva. V teh muzejih najdeš vse, kar je važno za uk preteklosti kakega naroda. Ponekod imajo zbrane najrazličnejše preproge, drugod obleke, glasbila itd. Zanimiv je tudi muzej v Altenburgu, središču za izdelovanje igralnih kart, v katerem hranijo nad 4000 vrst igralnih kart iz preteklih stoletij. Po vojni pa se bo tem | muzejem pridružil še muzej mlinov, ki bo nekje v bližini Berlina v starem mlinu na veter. Ves material, ki ga imajo že pripravljenega in kar ga bo še mogoče preskrbeti, bo prikazal postopen razvoj mlinarske obrti od najstarejžih časov pa do danes. Vrhnja prevleka za kolesne plašče Iz New Yorka poročajo, da je družba »US Ruber Kompany« iznašla neko sredstvo za prevleko avtomobilskih plaščev, ki bi jih varovalo pred prehitro porabo. S to prevleko bi se trpežnost plaščev podaljšala za pet tisoč kilometrov. Očitno gre za neko vrsto prevleke, ki hi bila v glavnem imtil-ztja asfalta. Avtomobil s takimi kolesi pa ne bi mogel voziti hitreje kot 50 km na uro. ROMAN V SLIKAH Volitve na Portugalskem j Lizbona. 3. novembra, s. Po vsej Portugalski in po kolonijah so popolnoma mirno potekale politične volitve. Udeležba volivcev ie bila znatna. V Lizboni ie od 124.000 upravičencev volilo edino listo 94.000 upravičencev. Arnbski uporniki so zažgali petrolejske čistilnice 55 km od Mosula, ki so v angleški posesti. Dozdaj je bilo že za 8 milijonov šter-lingov škode, ki pa bo še večja, ker požar še divja. Po bombardiranju bolnišnic, ki so bile vidno označene z rdečim križem^ so Angleži spet prekršili pogodbo o nenapadanju bolnišnic, ko so napadli v Sredozemskem morju dve sanitetni letali vrste »Junkers«, ki sta tudi imeli vidne znake rdečega križa. Eno letalo je srečno prispelo na Kreto z ranjenim pilotom, drugo letalo pa pogrevajo. V Španiji je zapade) prvi sneg v pokrajini Le-rida in sicer v taki množini, da so vse zveze z ostalo Španijo pretrgane. »SLOV. DOM« v vsako hišo!