Številka 03 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXX • April 2024 7 Celostna prometna strategija Obcine Ig 10 Proslava ob obcinskem prazniku 32 9. memorialni turnir Vesne Rožic in 20. mladinski turnir Ig 2024 . BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in bralci Prvi pomladni dan v naši obcini zaznamuje ob­cinski praznik in z njim povezana proslava. Ob boga­tem kulturnem programu je bilo podeljenih 12 razlicnih priznanj posameznikom ter društvom, ki so tako ali druga­ce zaznamovali življenje v naši obcini. Vsem prejemnikom iskrene cestitke! Tudi rubrika Županov ko­ticek je tokrat posvecena ob­cinskemu prazniku, pregledu preteklega leta ter projektom, ki bodo izpeljani v bližnji pri­hodnosti. V Novicah iz obcinske hiše ne spreglejte uspeha Obcine Ig, ki je bila v okviru aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v letu 2023 prepoznana kot ena bolj aktivnih obcin, kot obcina na obrobju Ljubljane pa obcina z velikim potencialom. Obcina Ig je bila uspešna tudi na raz­pisu za enoletno individualno podporo obcinam za kakovo­stno in prepoznano lokalno mladinsko delo, ki je financi­ran s strani programov Eras­mus+, ob tem pa še vedno velja poziv mladim, da se prijavite in sodelujete pri oblikovanju programov in projektov, ki se dotikajo mladih. Obcina prip­ravlja tudi celostno prometno strategijo, v sklopu katere bodo izvedene številne javne razprave in dogodki. 24. aprila bo v Domu kultu­re Ig potekala javna tribuna o ureditvi središca Iga in Gove­karjeve ceste. V zacetni fazi se bo iskalo mnenja in predloge za prenovo avtobusne postaje, oživitev tržnice, zelene površi­ne ob Govekarjevi cesti s povr­šinami za parkiranje ter preno­vo plošcadi pred Morostigom. Udeležite se dogodka, saj bo vaše mnenje pomembno vpli­valo na vizijo prenove središca Iga! V rubriki Kultura so tudi tokrat številni prispevki, kjer med drugim lahko prebere­te vec o krajevnem prazniku hribovskih vasi, o prazniku mladih ustvarjalcev v Škriljah ter o odprtju spominske sobe Frana Govekarja. Na Igu smo marca prazno­vali prvo obletnico Morostiga, aprila pa bo ob prvi obletnici Tržnice Ig potekal kulinaricni praznik Okusi Ižanskega. V rubriki Dobro je vedeti se seznanite s projektom Aktiv­no v šolo za zdravo mesto, ki predstavlja številne ukrepe, s katerimi bi izboljšali prome­tno varnost otrok, ki prihajajo v šolo in odhajajo iz nje. Za polno športno dvorano na Igu v mesecu marcu so kar dvakrat poskrbeli naši gasilci. 2. marca je potekal kviz gasil­ske mladine, 8. marca pa do­brodelni koncert PGD Škrilje, na katerem so zbirali sredstva za novo gasilsko vozilo. Rubrika Šport je tudi tokrat v znamenju uspehov ižanskih športnikov. Vec o šahovskem turnirju ter o odlicjih para ka­rateistov preberite na strani 32. Prijetno branje vam želimo. Uredništvo Mostišcarja PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: - Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. - Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do srede, 8. maja 2024. Predvideni izid številke je 23. maja 2024. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 1. februar 2024 Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovic, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupancic, namestnica odgovornega urednika, Anka Grmek, Maruša Mazej, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Specom, d. o. o., Lesce Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Aleš Anžic, Enchpro Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) . ŽUPANOV KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovane obcanke in obcani Obcine Ig! Obcina Ig 21. marca, na prvi pomladni dan, praznuje svoj obcinski praznik. To je poseben dan, ko se zberemo kot skupnost, da proslavimo svojo identiteto, dosežke in po­vezanost med sabo. Zato vsem vam ob tej priložnosti iskreno ces­titam in želim sreco na vseh vaših poteh. Na ta dan se spomnimo dogodka, ko so kmetje z ižanskega leta 1848 pravico vzeli v svoje roke. Napadli so Ižanski grad in iz nje­ga prepodili graj­sko gospodo. »Upor ižanskih kmetov je odmeval po celotnem cesarstvu. Tudi cesar Leopold je bil o njem osebno obvešcen«. Tako piše prof. dr. Stane Granda. O tem v romanu Sonce v megli piše tudi pisatelj Ivan Sivec, kjer je osrednja pozornost namenjena napadu Ižancev na grad, sežigu urbarjev in drugih grajskih listin ter jeznemu plenjenju izkorišca­nih podložnikov pa tudi posledicam tega dejanja. Sam sem knjigo že prebral, tako da vam jo lahko priporocim za prijetno branje. Naši kraji nosijo bogato zgodovino, ki jo soustvarjamo mi vsi prav vsak dan. Pred nami je priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, hkrati pa tudi pogledamo v prihodnost s ponosom in optimizmom. Lansko leto so velik del države doletele katastrofalne poplave, ka­terih posledice bodo vidne še dolgo. Posledice cutimo vse obcine, saj smo zaradi tega dobili bistveno manj sredstev iz državnega proracuna, s kate­rimi bi lahko izvedli nemalo prepotrebnih inve­sticij. Lanskoletne poplave na sreco v Obcini Ig niso prizadejale nepo­sredne škode niti niso bila ogrožena življenja. So nas pa prizade­le s posredno škodo na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok, kjer je prišlo do trajnega onesnaženja naj­pomembnejšega vodnega vira za hribovski predel Obcine Ig. Zaradi tega je bilo treba ta­koj zaceti dovažati vodo iz vodovodnega sistema Ig. Projekt po­vezovalnega vodovoda in še nekateri ukrepi, povezani z njim, se koncujejo. Upamo, da gasilcem PGD Golo, Ig, Iška vas in Vrblje­ne-Strahomer, ki so clani Gasilske zveze Ig, po vec kot devetih mesecih ne bo vec treba opravljati prevoza pitne vode. Zaradi vsakodnevne nesebicne pomoci, odpovedovanja v korist vsem, pomoci pri gašenju požara na Krasu, pomoci po lanskole­tnih popla­vah in pomoci pri zagotavljanju pitne vode sem Gasil­sko zvezo Ig in vseh deset prostovoljnih gasilskih društev predla­gal za dobitnike Zlate plakete Obcine Ig. Ob praznovanju našega obcinskega praznika bi se rad zahvalil vsem, ki s svojim trudom, znanjem in predanostjo prispevate k razvoju naše skupnosti. Zavedam se, da je vsak posameznik in vsaka organizacija pomembna za uspeh obcine in dobro pocutje naših obcanov. Med njimi bi še posebej izpostavil Karate klub Shotokan Ig in predsednika Mateja Kabaja, enega redkih slovenskih trenerjev, ki so otrokom s posebnimi potrebami omogocili izjemno kako­vosten tre­ning, zaradi cesar je bil predlagan za dobitnika Zlate plakete Obcine Ig. Nemogoce je našteti vse tiste, ki kakorkoli prispevajo k razvoju Obcine Ig, ki s svojim delovanjem dodajajo svoj kamencek v mo­zaik k bolj­šemu življenju in bi se jim bilo treba zahvaliti, bi pa vseeno izpostavil nekatere, in sicer: – Voznike Prostoferja, – vsa društva, ki delujejo v Obcini Ig, – obrtnike in podjetnike, ki s svojo družbeno odgovornostjo pod­pirajo naša društva in jim s tem omogocajo lažje delovanje, in – ne nazadnje vse vas, ki se udeležujete prireditev naših društev. Prav tako se zahvaljujem vsem prostovoljcem, ki s svojim delom prispevajo k raznovrstnosti našega obcinskega živ­ljenja. Obcinski praznik je tudi cas za spoštovanje tistih, ki so v prete­klosti prispevali k razvoju naše obcine. Njihova de­dišcina je naša odgovornost in zaveza, da bomo gradili na tem, kar so ustvarili. Dolžen sem omeniti nekatere projekte na prehojeni poti, ki so bili v lanskem in letošnjem letu koncani, in sicer: – Rekonstrukcija Ljubljanske ceste z dodanimi plocniki in avto­busno postajo, – izgradnja brvi cez Išcico na Igu, – razširitev pokopališca na Kurešcku, – izgradnja plocnika na Govekarjevi cesti, – odkup hiše v ožini centra Iga, ki bo omogocil vzpostavitev var­ne šolske poti, – vzpostavitev Tržnice Ig, – prizidek k centralnemu vrtcu Ig, – povezovalni vodovod Ig–Podgozd, – obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Iški, zaselek Mala vas, – asfaltiranje dveh športnih igrišc v Tomišlju in Mateni, – zacetek delovanja Morostiga, ki si ga je lani ogledalo vec kot 8000 obiskovalcev, – vzpostavitev skupine za medgeneracijsko sodelovanje, – sodelovanje v Evropskem tednu mobilnosti, – oblikovanje kulturnega programa v Domu kulture Ig, – celomesecna decembrska prireditev Praznicni sejem v središ­cu Iga, – odprtje Govekarjeve sobe na Obcini Ig, posvecene spominu pisatelja Frana Govekarja. Pa poglejmo še malo na pot, ki nas caka v prihodnosti, in sicer: – odprtje pediatricne ambulante v Centru Ig, – vzpostavitev organizacije za mlade, – nadaljevanje obnove vodovoda in gradnje kanalizacije v Iški ter priprava dokumentacije za kanalizacijo Zapotok, – priprava dokumentacije za protipoplavne ukrepe na Igu (za obmocje Išcice in Drašcice), – vzpostavitev vrtine na Stari Žagi pod Kurešckom, – priprava dokumentacije za športno igrišce pri OŠ Ig, – priprava dokumentacije za ureditev centra Iga, – priprava celostne prometne strategije Obcine Ig. Z Obcino Škofljica smo v fazi skupnega pridobivanja koncesije za dodatnega splošnega zdravnika. Prav tako je Obcina Škofljica neposredni partner pri enem izmed pomembnej­ših projektov, ki je v polnem teku, in sicer pri izgradnji pediatricne ambulante na Igu in pridobitvi koncesije zanjo. Nemalo je stvari, za katere je potrebno veliko angažiranja, volje, strpnosti in denarja, pa se jih danes še ne da pokazati. Šele ko imamo dokumentacijo in potrebna dovoljenja ter zago­tovljena fi­nancna sredstva, se lahko lotimo izvedbe. Ker so mladi prihodnost naše obcine, smo v fazi ustanav­ljanja or­ganizacije za mlade, katere namen bo aktivno vklju­cevanje mla­dih v lokalno skupnost ter soustvarjanje pozitivne spremembe v našem okolju. Skupaj bomo gradili svojo lokalno identiteto, ohra­njali tradicijo ter spodbujali inovacije, ki bodo krepile pripadnost domacemu okolju. Naj na koncu povem še to, da je cilj celotne ekipe vkljucno z obcin­skim svetom, sveti vaških skupnosti in obcinsko upravo iskanje dobrih rešitev, ponujanje možnosti za drugacna ravnanja in de­lovati vkljucevalno, saj se zavedamo, da izzive lahko premagamo samo s tesnim sodelovanjem, medsebojno pomocjo, spošt­ljivim odnosom drug do drugega, spoštovanjem drugacnih mnenj in prepoznavanjem ter priznavanjem lastnih napak. Na tem mestu se slehernemu izmed njih zahvaljujem, ker lahko skupaj pišemo zgodovino. Cisto na koncu in iz srca: iskrene cestitke vsem dobitnikom ob­cinskih priznanj in zlatih plaket. Hvala lepa in srecno vsem nam, ljudem na Ižanskem. Srecno, Ig, srecno, Slovenija! Zlatko Usenik, župan . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na obisku župani sosednjih obcin Župan Zlatko Usenik je v sklopu obcinskega pra­znika, ki ga obcina pra­znuje 21. marca, gostil župane z ožjo ekipo skupne obcinske uprave 5G na delovnem kole­giju. Dogodka sta se udeleži­li tudi naši podžupanji Mira Žagar in Zuhra Jovanovic. V Domu kulture Ig so najprej zaceli z delovnim sestankom, pregledali aktivnosti obcin, ki nas povezujejo, in iskali mož­nosti za nove. Župan je goste odpeljal na ogled Morostiga – kolišca v naravni velikosti. Sledilo je delovno kosilo. Zbrani so menili, da so takšna srecanja dobrodošla za krepitev medobcinskega sodelovanja. Andreja Zdravje, obcinska uprava Zuhra Jovanovic Obisk so zaceli z delovnim sestankom ... ... in nadaljevali z ogledom Morostiga. Obcina Ig povabljena v Bruselj S strani Ministrstva za okolje, podnebje in ener­gijo, ki je pristojno tudi za prometno politiko in trajno­stno mobilnost, je bila Obcina Ig v okviru izvajanja aktivno­sti Evropskega tedna mobil­nosti (ETM) v letu 2023 pre­poznana kot ena bolj aktivnih obcin, kot obcina na obrobju Ljubljane pa kot obcina z veli­kim potencialom. Zato smo bili za nagrado povabljeni na dvodnevni do­godek v Bruselj, ki je bil pos­vecen Evropskemu tednu mo­bilnosti. Dogodka se je s strani Obcine Ig udeležila Mira Ža­gar, obcinska koordinatorka ETM. Prvi dan je bil namenjen svecani podelitvi nagrad za aktivnosti, izvedene v okviru ETM v letu 2023. Nagrado za najbolj aktivno obcino je pre­jela Budimpešta, nagrado za najboljšo Mobilnostno akcijo pa podjetje Nudgd (Helsing­borg, Švedska). Drugi dan pa je bil namenjen pripravi na iz­vedbo ETM v letu 2024. Zelo smo bili veseli, da smo bili pri izvajanju ETM v letu 2023 opaženi in prepoznani, sploh ker smo se projektu prik­ljucili prvic. Za izvedbo aktiv­nosti smo pridobili tudi nepo­vratna sredstva Ministrstva za okolje, podnebje in energijo – Sklada za podnebne spremem­be. Kljub omejenim financnim sredstvom smo izpeljali pester program, ki smo ga zasnovali v tesnem sodelovanju s Sve­tom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig. V SPVCP Ig so preko svojih clanov zastopani tudi Osnov­na šola Ig, Vrtec Ig, Društvo upokojencev Ig, medobcinsko redarstvo SOU 5G in policija, ki so se aktivno vkljucili tudi v izvedbo aktivnosti v okviru ETM. Obcina Ig bo tudi letos so­delovala v projektu ETM, ki vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom. O programu, ki ga še pripravljamo, boste obvešceni preko obcinskega glasila, spletne strani Obcine Ig ter preko družbenih omre­žij. Naslovna tema za letošnje leto je Skupni prometni pros­tor (ang. shared space). Skup­ni prometni prostor je javna prometna površina, ki jo delijo vsi udeleženci v cestnem pro­metu, motorizirani in nemo­torizirani. Ni delitve na vozne pasove in plocnike, temvec vsi udeleženci souporabljajo vso površino in imajo prosto izbiro, kako se bodo gibali, pri cemer imajo prednost pešci oziroma šibkejši udeleženci v prometu. Mira Žagar, podžupanja Prometni znak za obmocje skupnega prometnega pros­tora (Vir: https://vozimse.si/cpp/pojasnjujemo-umirjen­-promet-in-skupen-prometni­-prostor/.) Mira Žagar s predstavnicama Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na dogodku v Bruslju . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obcina Ig v projektu Europe Goes Local Obcina Ig je v letu 2024 vkljucena v individualno podporo pri razvoju mladinskega dela – Europe Goes Local Konec leta 2023 je Zavod Movit v okviru razvoj­nega projekta Europe Goes Local razpisal poziv za prijavo k enoletni individual­ni podpori obcinam za kako­vostno in prepoznano lokalno mladinsko delo. Na razpis, ki ga je nacionalna agencija ob­javila 15. 1. 2024, se je prijavilo enajst obcin. Zaradi omejitve sredstev je bilo za sodelovanje izbranih le pet, med katerimi je Obcina Ig. Projekt traja od 1. februarja 2024 do 31. januarja 2025 in je za sodelujoce obci­ne brezplacen ter financiran iz programov Erasmus+: Mla­di in Evropska solidarnostna enota. Vsaki obcini sta bila dode­ljena mentor in koordinator. Mentor za Obcino Ig je Matej Cepin, clan bazena trenerjev nacionalne agencije, koordi­natorka v imenu nacionalne agencije pa Polona Siter Dr­novšek. S strani Obcine Ig smo v projekt vkljucene Zuhra Jo­vanovic, podžupanja, Polona Skledar, oddelek za družbene dejavnosti, in Tina Škulj, sode­lavka obcine in predstavnica mladinskega dela. Europe Goes Local – podpo­ra razvoju in krepitvi mladin­skega dela na lokalni ravni je projekt strateškega partner­stva, v katerem sodeluje 24 nacionalnih agencij programa Erasmus+: Mladina in Evrop­ska solidarnostna enota ter nekatere nadnacionalne orga­nizacije. Izvaja se od leta 2016. Glavni namen projekta je dvigniti kakovost mladinske­ga dela na lokalni ravni, zlasti z okrepljenim sodelovanjem med razlicnimi deležniki, ki so dejavni na obcinskih ravneh. Aktivnosti potekajo na nacio­nalni in mednarodni ravni ter se med seboj smiselno preple­tajo. Namenjene so prenosu dobrih praks, medsebojnemu ucenju in mreženju akterjev s podrocja mladinskega dela. Delni rezultati sodelovanja obcin v okviru projekta EGL bodo predstavljeni že jeseni 2024, na 5. nacionalni konfe­renci Europe Goes Local, pod­pora pa bo trajala vse do kon­ca januarja 2025, ko bo sledilo vrednotenje in predstavitev spoznanj in dosežkov. Projekt Europe Goes Local je v naši Obcini že v polnem teku Z mentorjem Matejem Cepinom in koordinatorko Polono S. Drnovšek smo na uvodnem sestanku na osnovi potreb obcine zacrtali cilje in nacrt aktivnosti, po katerem bomo delali. V okviru projekta EGL smo se v marcu vse tri predstavni­ce Obcine Ig, ki smo vkljucene v projekt, udeležile dvodnev­nega usposabljanja v Snoviku z naslovom Zakaj, kaj, kdo in kako v mladinskem delu. Ob­cina Ig je vstopila v projekt z vprašanji, kako priti do vec stika z mladimi, jih slišati ter podpreti možnosti za njihovo aktivno udeležbo in mladin­sko delo. Naš cilj je narediti prve korake k infrastrukturi za mladinsko delo. V aprilu bomo izvedli de­lovni sestanek s trenerji, vod­jami in predstavniki skupin, ki delajo z mladimi, na katerem bomo ugotavljali, kako lahko s skupnimi mocmi naredimo še vec za mlade. Namen sestanka bo predstaviti, kaj je mladin­sko delo, kako se ga izvaja na lokalni ravni ter kako spodbu­diti mlade, da se bodo dejavno vkljucili v lokalno skupnost in se bodo cutili kot del nje. Drugo srecanje, ki bo 12. aprila, bo namenjeno mladim, ki so se odzvali na javni poziv in vkljucili v skupino mladih v Obcini Ig. Vabilo za vkljuci­tev je trajno, zato ste vabljeni mladi med 15 in 29 let, da se vkljucite in postanete del mla­dinske organizacije, pri kateri vam bomo omogocali razlicne izmenjave v tujini, usposablja­nja, izobraževalne dogodke, delavnice ter povezovanja z drugimi mladinskimi organi­zacijami na lokalni in medna­rodni ravni. Prav tako boste imeli priložnost za izražanje svojih idej, mnenj in predlo­gov, ki se nanašajo na mlade v obcini, ter možnost odlocanja in sodelovanja pri oblikovanju programov in projektov, ki se dotikajo mladih. Ce vas zanima vec, pišite na tina.skulj@obcina-ig.si ali poklicite 01 280 2315. Prijavite se lahko tudi preko spletnega obrazca, tako da poskenirate QR-kodo. Zuhra Jovanovic, podžupanja Movit Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Udeleženci usposabljanja Zakaj, kaj in kako v mladinskem delu in mentorji Movita . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Koncana gradnja prizidka k Vrtcu Ig V marcu sta izvajalca del na prizidku k Vrtcu Ig koncala dela, pridobljeno je bilo tudi uporabno dovoljenje. Otroci so se v nove prostore iz starega vrtca preselili v zacetku aprila. Z investicijo so bile pridobljene štiri nove igralnice, zunanje sanitarije, pove­cano je bilo parkirišce in narejen nov uvoz na parkirišce. S tem bodo otroci v vecjih, primernejših in energetsko manj potratnih prostorih. Želimo, da se bodo v njih dobro pocutili. Polona Skledar, obcinska uprava Novi prizidek k vrtcu Z investicijo so bile pridobljene štiri nove igralnice. Nov plocnik na Govekarjevi cesti Obcina Ig je koncala izgradnjo plocnika na Igu – Govekar­jeva cesta. Dela je izvajalo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o. Pot od pokopališca Ig do centra Iga bo bolj varna za vse udeležence v prometu. Uroš Cuden, obcinska uprava Urnik zbirnega centra Matena Poletni cas (od aprila do septembra): sreda, 9.00-12.00 ter 15.00-19.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Celostna prometna strategija Obcine Ig S pripravo Obcinske celostne prometne strategije do varnejše in bolj trajnostne mobilnosti Obcina Ig je uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za okolje podnebje in energijo ter pri­dobila evropska kohezijska sredstva za sofinanciranje iz­delave dokumenta, na podlagi katerega bo temeljil nadaljnji razvoj mobilnosti v obcini. Iz­delana Obcinska celostna pro­metna strategija (OCPS) bo namrec tudi eden izmed po­gojev za pridobivanje javnih sredstev za izvedbo konkret­nih ukrepov na podrocju traj­nostne mobilnosti. Osrednji namen OCPS bo tako uvajanje dolgorocnih, strateških in trajnostnih reši­tev urejanja prometa, ki bodo pripomogle k še višji kakovosti življenja v obcini. Pomembno vlogo pri oblikovanju tega strateškega dokumenta pa boste imeli predvsem obcanke in obcani Iga, saj se kot pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa ali vozni­ki osebnih vozil najpogosteje soocate z razlicnimi prometni­mi izzivi. Zato vas že sedaj va­bimo k cim vecji udeležbi na delavnicah, javnih razpravah in drugih dogodkih, s kate­rimi bomo priceli predvido­ma v zacetku meseca maja. Skupaj bomo oblikovali vizijo, predvsem pa z vašim sode­lovanjem prepoznali kljucne prometne izzive in našli naj­boljše rešitve, ki bodo omogo­cile še kakovostnejše življenje v naši obcini. Strategijo bomo pripravili v sodelovanju z izkušenimi stro­kovnjaki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Inštituta za politike prostora (IPoP) in Ljubljanskega urbanisticnega zavoda (LUZ). Spremljajte torej obcinsko spletno stran, družbene medi­je ter ostale kanale za obvešca­nje, preko katerih vas bomo informirali o terminih delav­nic in ostalih dogodkih. Aktivnosti za pripravo Obcinske celostne prometne strategije so se že pricele Z zacetnimi aktivnostmi za izdelavo Obcinske celostne prometne strategije smo zace­li takoj po podpisu pogodbe z izbranimi pripravljavci strate­gije. Oblikovana je bila ožja de­lovna skupina na obcini, ki se je že v marcu sestala s priprav­ljavci strategije. Na sestanku smo pregledali aktivnosti, ki so potrebne za njeno izdelavo ter oblikovali okvirno casov­nico za izvedbo posameznih aktivnosti. V nadaljevanju je bila obli­kovana tudi širša delovna sku­pina, ki bo aktivno soobliko­vala strategijo. Kot receno pa boste pomembno vlogo imeli predvsem obcanke in obcani, ki boste povabljeni na delavni­ce, razprave in druge dogodke. Obcinska uprava Jakob Ciber, Andreja Zdravje Prvi delovni sestanek s predstavniki izbranega konzorcija za pripravo OCPS Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Inštituta za politike prostora (IPoP) in Ljubljanske­ga urbanisticnega inštituta (LUZ) . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoca Povezovalni cevovod Ig-Podgozd v obratovanju Konec marca 2024 se je vkljucil v obratovanje novozgrajeni povezo­valni cevovod Ig-Podgozd z dvema hidropostajama, pri vrtcu Ig in na Podgozdu, s katerim se bo z vodo iz vodar­ne Brest oskrbovalo naselje Podgozd in Dobravica ter de­set objektov v naselju Škrilje. Nov povezovalni cevodovod Ig-Podgozd, ki je povezal vo­dovodni sistem Golo-Zapotok z vodovodom Ig, ki se napaja iz vodarne Brest, je zgrajen v dolžini 2.068 m. Do poletja je v nacrtu iz­gradnja še ene hidropostaje v Škriljah. Zaradi izboljšanja izkorist­ka vode iz vrtine 4 v Zapoto­ku se je februarja 2024 izvedla povezava oz. dograditev cevo­voda od jaška do vodohrana Zapotok in obnovila cev na isti trasi iz vodohrana Zapotok proti vodohranu Kurešcek. Izbira izvajalca za nadaljevanje del izgradnje kanalizacije in obnove vodovoda Iška vas-Iška V marcu 2024 je bilo ob­javljeno javno narocilo, ki se izvaja v okviru skupnega jav­nega narocila za vzpostavi­tev dinamicnega nabavnega sistema za izgradnjo ter in­vesticijsko vzdrževanje vodo­voda in kanalizacije, in sicer za nadaljevanje del izgradnje kanalizacije in obnove vodo­voda Iška vas-Iška za leti 2024 in 2025. Izvajalec del bo znan aprila 2024. Dela v Iški od od­cepa za Gornji Ig proti Iškemu vintgarju se bodo predvidoma zacela izvajati v juniju 2024. Kanalizacija Zapotok V izdelavi je projektna do­kumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt fekalna kanalizacija in cistilna naprava Zapotok. Z lastniki zemljišc, po katerih bo potekala trasa kanaliza­cije, že potekajo dogovori za pridobitve služnosti oziroma pridobivanje zemljišc. Izvedba del je predvidena v obdobju 2026–2028, ce bomo za sofi­nanciranje pridobili nepovrat­na sredstva. Katja Ivanuš, režijski obrat Iskreno se zahvaljujemo ga­silcem Prostovoljnih gasil­skih društev Golo, Ig, Iška vas in Vrbljene - Strahomer za izvajanje prevozov vode s cisternami od 17. 7. 2023 do 28. 3. 2024 iz Iga na vo­dovod Golo - Zapotok. Zahvala predvsem voz­nikom ter predsednikom druš­tev. Hvala tudi Gasilski zvezi Ig za podporo pri izvajanju te aktivnosti. Hidropostaja Podgozd Oskrbovalno obmocje – sprememba Od konca meseca marca 2024 se naselja Dobravica in Podgozd ter Škrilje (hišne številke: 54, 54a, 54b, 55, 57, 57b, 58, 59, 59a, 60) oskrbujejo z vodo iz vodarne Brest preko hidropostaj. OSKRBOVALNO OBMOCJE Vasi ŠTEVILO UPORABNIKOV na dan 2. 4. 2024 DEZINFEKCIJA (Da/Ne) DEZINFEKCIJSKO SREDSTVO DRUGA PRIPRAVA VODE (Da/Ne) Golo-Zapotok Zapotok, Golo, Škrilje, Visoko – del (od hš 163 dalje), Sarsko 1739 Da Natrijev hipoklorit Ne Visoko – Rogatec Visoko Rogatec 372 Ne UV-dezinfekcija Iška vas Iška vas, Iška, Kot 934 Ne Ne Sistem iz vodarne Brest Ig, Brest, Matena, Iška Loka, Vrbljene, Strahomer, Tomišelj, Podkraj, Staje Dobravica, Podgozd Škrilje - del 4930 Da Klorov dioksid UV-dezinfekcija pred kloriranjem Sistem iz vodarne Brezova noga (Draga, Kremenica) Draga, Kremenica 134 Da Klorov dioksid Ne Gornji Ig Gornji Ig 32 Da Natrijev hipoklorit Ne . NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Priprave na volitve v Evropski parlament Volišce OŠ Ig bo v novem prizidku šole Obcina Ig je pri iskanju rešitev boljše dostopnosti volišca z Okrajno volilno ko­misijo našla boljši prostor oz. volišce za izvedbo volitev. Volivce z obmocja Iga, ki imate svoje volišce evidenti­rano pod št. 11 – OŠ Troštova ulica 24 –, obvešcamo, da je volišce iz steklene avle presta­vljeno v novi prizidek šole v pritlicju. Dostop je možen s parkirišca mimo avle, naprej proti prizidku tako po stopni­cah kot po klancini. Volivci boste v casu volitev z usmerje­valnimi tablami usmerjeni na pravi vhod. Volišce Brest se seli nazaj v GD Brest Gasilsko društvo Brest je z Obcino Ig uredilo pritlicne prostore v prizidku gasilskega doma. Vstop je možen skozi veli­ka dvižna vrata ali zadaj skozi manjši vhod. Volivci volišca Brest št. 18 boste na vabilu na volitve že prejeli novi naslov volišca. Udeležba na volitvah je naša odgovornost. Andreja Zdravje, obcinska uprava Volišce OŠ Ig Vhod na volišce OŠ Ig . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pomlad v državnem zboru Tudi zadnje dni je v držav­nem zboru pestro. V marcu smo imeli kar dve redni seji državnega zbora. Obravnava­li smo Energetski zakon, ki je povzrocil precej razburjenja, saj se prepoveduje vgradnjo peci na drva pri novogradnjah. Kolegi v NSi so napovedali posvetovalni referendum na to temo. Obravnavali smo tudi predlog Zakona o pomoci pri prostovoljnem koncanju živ­ljenja oz. evtanaziji, ki je bil zavrnjen, a je koalicija napove­dala posvetovalni referendum. Poslanci Levice in Gibanja Svobode so predlagali tudi Za­kon o uresnicevanju kulturnih pravic narodov bivše SFRJ, s katerim so želeli zagotoviti celo, da bi Republika Sloveni­ja financirala ucenje srbšcine, hrvašcine, makedonšcine v osnovnih in srednjih šolah ter za ta namen iz teh držav pri­peljala ucitelje. Zdaj je ucenje možno v okviru dopolnilnega pouka ali izbirnih predmetov, in to že financiramo, je pa malo interesa. Trenutno ucenje hr­vaškega jezika poteka na treh šolah v Sloveniji. Ker se Mi­nistrstvo za izobraževanje ni strinjalo s tem, so nato to dolo­cilo umaknili. V naši poslanski skupini smo zakonu nasproto­vali, ker se kulturna dejavnost teh narodnih skupnosti že zdaj sofinancira s strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in ni nobene potrebe, da se to ureja drugace. Motiv Levice je, da bi te narodne skupnosti postale manjšine, kot sta itali­janska in madžarska manjšina, vendar je definicija manjšine jasna – gre za etnicno skup­nost, ki je vecinoma zaradi po­liticnih razlogov ostala zunaj svoje maticne države. Obiskala nas je tudi predse­dnica Evropskega parlamenta, Maltežanka Roberta Metsola, ki je pred volitvami poslank in poslancev v Evropski parla­ment Slovence pozvala k ude­ležbi na volitvah. Kot je pouda­rila, je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 glasovalo premalo Slovencev. »To je izziv, ki nas caka v pri­hodnjih mesecih pred volitva­mi 9. junija, na katerih bodo Slovenci izvolili devet evrop­skih poslancev, enega vec kot zadnjic.« Povedala je, da je spodbujanje volilne udeležbe tudi namen njenega dvodnev­nega obiska v Sloveniji. Pri­znala je, da EU ni popolna, a ostaja najboljše zagotovilo za njene državljane. Dejala je tudi, da je ponosna na delo Evropskega parlamenta in evropskih poslancev iz Slove­nije, da pa je treba biti iskren glede tega, kje niso izpolnili pricakovanj kmetov, mladih in drugih. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lah­ko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktual­ne misli in vse svojem delu v DZ. . AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Proslava ob obcinskem prazniku Na prvi dan pomladi in v spomin na upor ižanskih kmetov 21. marca 1848 Obcina Ig pra­znuje svoj obcinski praznik. Skoraj celotedenski sklop praznovanj je vrhunec dose­gel v petek, 22. marca, ko je zvecer v Športni dvorani Ig potekala proslava ob obcin­skem prazniku, na kateri so bila podeljena tudi priznanja Obcine Ig in nazivi najboljših športnikov. V petek, 22. marca, je pred proslavo v Govekarjevi sobi na Obcini Ig potekala slavnostna seja Obcinskega sveta Obcine Ig, ki se je zbral v pocastitev obcinskega praznika. Letošnja prireditev je bila zasnovana malce drugace kot pretekla leta, nov koncept je v sodelovanju z ustvarjalci pripravila podžupanja Zuhra Jovanovic. Režijo in pripravo scenarija je prevzela priznana igralka (in tudi naša obcanka) Zvezdana Mlakar, glasbeni del pa je pripravil Franci Krevh. Obiskovalci so lahko uživali v doživetem veceru, polnem po­nosa o lepotah naše obcine ter prekipevajocem od mladostne energije. V kulturnem programu so se prepletali kratki videopo­snetki in glasbene tocke. Ob spremljavi orkestra Junior Special pod vodstvom diri­genta Francija Krevha so na­stopili: mladinski pevski zbor OŠ Ig, Borovnicke in Igor Ora­žem z izborom popularnih slo­venskih in tujih popevk. Na­stopila je še folklorna skupina Vrtca Ig. Program je povezoval Maj Klemenc. Zbrane je nagovoril župan Zlatko Usenik ter poudaril glavne dosežke preteklega leta in izzive letošnjega. Proslave so se na povabilo župana med drugimi udeležili ministrica za pravosodje Andreja Katic ter župana sosednjih obcin Škofljica, Primož Cimerman, in Velike Lašce, Matjaž Hoce­var. Na proslavi ob obcinskem prazniku so bila podeljena pri­znanja Obcine Ig za leto 2024, katerih prejemniki so postali: Priznanja – Hermina Oblak za aktivno delo v turisticnem društvu – Darko Štangelj za aktivno delo v turisticnem društvu – Jana Iva Jakic za ohranja­nje nesnovne dedišcine po­prtnika Zlate plakete – Matej Kabaj za delo z otroki s posebnimi potrebami na podrocju karateja – Gasilska zveza Ig za nese­bicno pomoc ob naravnih nesrecah in društva, ki so praznovala okrogle obletni­ce: – Gobarsko mikološko dru­štvo Ig za 10 let delovanja – Društvo Zapotok za 20 let delovanja – Šahovski klub Ig za 20 let delovanja – Mešani pevski zbor DU Ig za 20 let delovanja – Moški pevski zbor Ig za 40 let delovanja – Cebelarsko društvo Ig za 90 let delovanja Castni obcan Obcine Ig je postal Anton Pucihar, dolgole­tni aktivni clan Gasilske zveze Ig in poveljnik Štaba Civilne zašcite Obcine Ig. Razglašeni so bili tudi naj­boljši v športnih dosežkih v letu 2023: športnik leta je pos­tal Simon Oven za dosežke v kajaku na divjih vodah – spust, športnica leta Lana Vrtacnik za dosežke v modernih tek­movalnih plesih – hip hop ter športna ekipa leta: mladinska ekipa RK Mokerc KIG za do­sežke v rokometu v 1. državni mladinski ligi. Vsem nagrajencem iskrene cestitke, obrazložitve priznanj si lahko preberete na spletni strani Obcine Ig. Po proslavi je sledila manj­ša pogostitev za obiskovalce, Društvo žena in deklet na po­deželju Ig pa je v dvorani prip­ravilo svojo letno razstavo. Obiskovalci so lahko poskusili njihovo slastno domace sladko in slano pecivo. Ob koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi proslave. Maja Zupancic, obcinska uprava Aleš Anžic, Enchpro Obcinski svet Obcine Ig pred slavnostno sejo Castni obcan Anton Pucihar z županom . AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Športno dvorano Ig so napolnili gostje in obiskovalci. Govor župana Zlatka Usenika Nastop folklorne skupine Vrtca Ig Borovnicke Podelitev zlatih plaket Mateju Kabaju in GZ Ig Prejemniki priznanj Obcine Ig Slastne dobrote izpod rok clanic Društva žena in deklet na podeželju Ig Zakljucna pesem vseh nastopajocih We are the world . OBCANOV KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala Obcini Ig za Priznanje za ohranjanje nesnovne dedišcine poprtnika Na proslavi ob prazniku Obcine Ig sem na predlog Janeza Škarje prejela priznanje za prizadevanje in ohranjanje nesnovne kulturne dedišci­ne izdelavo poprtnikov. Ob tej priložnosti naj se zahvalim Obcini Ig. Zahvaljujem se tudi možu Edu, sinovom, širši vaški skup­nosti, vsem izdelovalkam in izdelovalcem poprtnikov, nastopajocim v filmcku, obja­vljenem na YouTube, Golo – Kdo še pece poprtnik?, družini Škarja, Metki Staric iz Zavod Parnas, predvsem pa župniku za sprejem naših prošenj glede prostora in casa. Na obcinski proslavi in ob obisku cu­dovite velikonocne razstave sem prejela precej vprašanj, kaj sploh je poprtnik. Ta obredni kruh se pece samo v božicnem casu, tj. od 24. decembra do 5. januarja. Se­veda ga lahko specemo kadarkoli, vendar to ni poprtnik, ampak samo lepo okrašen testen kruh, zato naj v naslednjih stavkih podrobneje razložim izdelavo in pomen poprtnika. Predstavljam Skupino gospodinj iz Go­lega in Škrilj. Od leta 2018 smo na pobudo Metke Staric iz Zavoda Parnas evidentira­ne na Ministrstvu za kulturo kot nosilke nesnovne kulturne dedišcine za pripravo poprtnikov. Pred vpisom sem raziskala in obiskala domacinke pod Kurešckom, da so mi povedale, kakšen in kdaj so ta obredni kruh, imenovan poprtnik, pekle. Spekle so ga na predvecer svetih treh kraljev oziro­ma 5. januarja. V poprtnik so umesile naj­boljše sestavine, okrašen je bil z najmanj 12 pticki, z enim vecjim v sredini, položen v plocevinasto posodo in okrašen s kito ali z okraski po navdihu gospodinje. To število lahko predstavlja 12 mesecev, 12 apostolov ali celo uro, enega malo vecje­ga pa so položile v sredino. Postavile so ga pokritega z belim prtom na mizo, kjer so ga blagoslovili in ob tej priložnosti tudi molili. Sredinski okras so dobili koledni­ki, ki so hodili vošcit zdravja v novem letu od hiše do hiše na dan svetih treh kraljev. Vsak od domacih in obiskovalcev ter celo hišne in hlevske živali so morale zaužiti košcek tega kruha. Prvic sem leta 2018 prosila župnika, ali mi lahko blagoslovi poprtnik kar v cerkvi, kjer smo ga po maši razdelili. Ceprav te navade ni bilo, se je strinjal, in tako se ta obicaj nadaljuje že vec let. Vsako leto je poprtnikov na ogled in blagoslov cedalje vec, letos celo 21. Zelo sem ponosna, da jih pecejo predvsem mladi, letošnja pov­precna starost pekarice ali peka je 26 let. Tako se je množilo to znanje in veselje do peke, imeli smo nekaj delavnic po vaseh z mlajšimi gospodinjami, celo z birmanci. Zavod Parnas je omogocil nabavo lepih cipkastih prtov ter majhnih prticev, ki jih postavimo na mize, na katerih je obenem razstava in ogled ter blagoslov poprtni­kov. Jeseni je Zavod Parnas posnel razgle­dnico Golega, filmcek, ki prikazuje lepoto okolice Golega, cerkve ter pripravo peke poprtnika pod naslovom Golo – Kdo še pece poprtnik? Lani smo nosilke dedišcine s podporo Ministrstva za kulturo izdale knjigo Po­prtnik, prirocnik za pripravo božicnega kruha, v katerem smo vpisane tudi Gospo­dinje iz Golega in Škrilj. Naš osnovni par­tner je Zavod Parnas, ki je primer dobre prakse pri Svetu Evrope. Zelo mocna de­dišcinska skupnost v Sloveniji je ravno na podrocju priprave poprtnika, ki ga je Val­vasor opisoval v Slavi Vojvodine Kranjske pred tristo leti. Slovenci imamo nešteto pregovorov o kruhu – da je najboljši domac, da se belega prenaješ, da še za kruh nimaš, vendar smo glede na svetovne razmere lahko hvalež­ni, da lahko kruh, dobesedno in v prene­senem pomenu, pojemo v miru, ki je tudi blagoslov. Vsako leto gospodinje, ki pecejo božic­ni kruh – nekateri poprtnik pecejo že za božic –, poveže Festival božicnega kruha, ki poteka okoli novega leta v velikolaških krajih. Poprtnik je res samo okrašen kruh, ampak bistvo je, da se ga pece in deli v bo­žicnem casu, saj tudi pirhov ne barvamo vse leto. Vabljene gospodinje in vsi peki, da se nam pridružite na prvi nedelji v no­vem letu 2025. Iva Jana Jakic Jani Škarja Poprtnik Zahvala Pevci moškega pevskega zbora Ig se iskreno zahvaljujemo županu in Obcini Ig za podeljeno zlato plaketo Obcine Ig za 40 let delovanja, ki smo jo prejeli na proslavi obcinskega pra­znika 22. marca letos. Obenem se zahvaljujemo tudi predlagatelju Društvu Fran Govekar Ig, pod okriljem katerega tudi delujemo. Da bomo v prihodnje lahko še bolje delovali, vabimo nove pevce, da se nam pridružijo – vse ki imajo posluh in voljo do petja, bomo z veseljem sprejeli. Franc Orhini, predsednik zbora Zahvala Iskreno se zahvaljujem za Zlato plaketo, ki sem jo prejel na proslavi ob obcinskem prazniku za delo z otroki s poseb­nimi potrebami v karateju. Zaupanje, podpora in priznanje mojega dela so zame izjemnega pomena, hkrati pa mi dajejo dodatno motivacijo in energijo za nadaljnje delo. Matej Kabaj, glavni trener Karate-do klub Ig Shotokan . OBCANOV KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Iskrena zahvala za izkazano cast ob podelitvi priznanja za Castnega obcana Obcine Ig Spoštovani predlagatelji: Gasilska zveza Ig, Štab CZ Ig, Župan Obcine Ig, Društvo upokojencev Ig in Društvo Fran Govekar Ig! Moja zahvala prihaja iz dna srca in je polna hvaležnosti ob podelitvi najvišjega obcinske­ga priznanja. Vesel sem v dno duše, prav tako tudi moji do­maci. Hvala vam. Ob svecanem nagovoru so me pri srcu greli spomini na naše dolgoletno sodelovanje ter spomini na naše skupne dosežke in uspehe. Vedno sem rad delal z domacimi ljudmi, znanje sem nabiral s študijem ob delu in v službi. Vso delov­no dobo sem odslužil na Igu, izkušnje in obcutek za delo z ljudmi pa ste mi dali samo vi ob naših uspehih. Skupaj smo dosegli od­mevne uspehe v naši obcini, naši Sloveniji, tudi na Balkanu (Sofija) in v Evropi (Asissi) so spoznali Ižanske gasilke in ga­silce. Na Ižanskem je res lahko in uspešno sodelovati z ljudmi na vseh podrocjih prostovolj­nega dela pod pogojem, da te družina podpira ter da si malo srcen in tudi trcen. Za drugo lahko povem, da sem Ižanec petega rodu s predniki iz naše obcine po obeh linijah in da to drži. Za prvo trditev pa imam polno podporo naše druži­ne, pri nas so vsi gasilci in za povrhu imam zlato ženo Mari­jo. Tudi njim hvala. Drugi steber naših uspehov pa je financna podpora in ra­zumevanje obcine, od župana do zaposlenih. Tu je tudi ste­ber naše logistike: korespon­dence z ministrstvi in med ob­cani, razlicne evidence, nacrti, arhivi, pogodbe itd. Zahvalju­jem se vsem trem županom, Cirilu, Janezu in Zlatku, ter tudi strokovnim sodelavkam Katji, Marjetki in Andrejki. Vsi so nam vedno pomagali in nas podpirali. Velikanska hvala vam vsem, saj sem se s svo­jim delom trudil dokazati, da je gasilstvo in reševanje moje poslanstvo, in ne samo prosto­voljni hobi. In tak se trudim še vedno ostati. Na koncu pa se moram spomniti še na prijatelje iz lov­stva, strelstva in rokometnih vrst. Ko smo bili mladi, smo si privzgojili lastnost tekmoval­nosti. Videti je, da smo tekmo­vali, kdo bo prej v pokoju, tako hitro nam je minilo življenje. Pri društvu upokojencev se imamo odlicno, pri Moškem pevskemu zboru pa si kakšno zapojemo in je dan lepši. Vsem iskrena zahvala za podporo in sodelovanje. S pozdravom na pomoc! Anton Pucihar . DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 11. Redni zbor clanov GMD Ig 1. marca 2023 smo v prostorih RTC Zapotok izvedli 11. red­ni zbor gobarjev Iga – tako smo poznani po vsej Sloveniji. Clani gobarskega društva Ig se zavedamo, kako po­membno je sožitje z naravo in prepoznavanje gob. Velik pou­darek dajemo izobraževanju in poucevanju obcanov Obcine Ig. To je razvidno na naših raz­stavah in predavanjih. Gobarsko društvo Ig je vzgojilo tri determinatorje svetovalce in enega samostoj­nega svetovalca determinator­ja, da ne govorimo o mikrosko­piranju in opravljenih izpitih. Nabava tri-nokularnega biolo­škega mikroskopa z digitalno kamero 3MP prica o tem, da so gobe poseben produkt narave in jih vedno ni možno opre­deliti s prostim ocesom, zato uporabljamo mikroskop. Predsednica Diana Govekar je vsebinsko predstavila zelo podrobno delovanje društva v preteklem letu. Naše delo­vanje je pohvalil predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc in z veseljem poudaril, da imamo predse­dnico. Financno poslovanje za leto 2023 in financni nacrt je predstavila racunovodkinja Marija Medic. Za delegata skupšcine Mikološke zveze Slovenije sta bila predlagana Braco Vukosavljevic in Marija Medic. Da je društvo prepoznano v Slovenji, pricajo tudi gostje iz gobarskih društev Ribnice, Notranjske in Hocevja. Naše delo sta pohvalila tudi župan Obcine Ig Zlatko Usenik in podžupanja Zuhra Jovanovic. Vsi vemo, da je delovanje društev povezano s stroški, zato je pridobivanje sredstev zelo pomembno. Sledili bomo razpisom sredstev projekta LAS in drugih javnih sredstev ter možnosti povezav z drugimi društvi. Zahvale je bil deležne usta­novitelj gobarskega društva Ig Braco Vukosavljevic. Iz zemlje so pognale prve letošnje gobe, marceve pol­ževke. Vecja kolicina ima vonj po secu, je pa okusna in edina užitna goba v tem letnem casu. Vsem obcanom Obcine Ig želimo varno nabiranje gob, saj poleg strupenosti na nas prežijo male živalce – klopi, ki nam lahko pustijo velike zdra­vstvene posledice. Marija Medic Roman Anžic . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Razstava likovnih del Martine Uršic in ucencev OŠ Ig v Domu kulture V preddverju Doma kul­ture Ig je bila ob kul­turnem prazniku tudi razstava likovnih del Martine Uršic in ucencev OŠ Ig. Ideja za razstavo se je poro­dila, potem ko je knjiga Rože v srcu vsestranske umetnice Martine Uršic dobila odmev tudi v šoli. Da bi ucenci podo­živeli življenje nekoc na Igu, smo jo povabili v goste. Ucen­cem petih razredov in v šol­ski knjižnici je pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva, ki jih je zbrala tudi v knjigi. Ucenci so po njenem pripo­vedovanju slikali z razlicnimi tehnikami. Prve in druge razrede OŠ Ig je obiskal Tone Pucihar in jih s pripovedovanjem popeljal de­setletja nazaj, kar je popestril s starimi predmeti, ki jih je ne­koc uporabljal v šoli. Najmlaj­ši ucenci so zgodbe, ki so jih z zanimanjem poslušali, izrazili še ob likovnem ustvarjanju. Tudi ucence Podružnic­ne šole Iška vas so pritegnile zgodbe iz preteklosti, obiskal jih je Jože Kraševec. S tehni­ko risanja z ogljem so likovno upodobili zgodbe, ki so se jih dotaknile. Ker se Martina Uršic ukvar­ja tudi s slikanjem, ne samo s pisanjem, je za razstavo pri­spevala 30 svojih slik, vec kot 40 likovnih del pa je bilo od ucencev Osnovne šole Ig. Ucenci od 1. do 5. razreda smo si razstavo ogledali 7. februar­ja, ko smo se peš odpravili iz šole do Doma kulture Ig in si jo z ucnim listom podrobno ogledali. Ucenci so pokazali veliko vživljanja v to, kar so povedali naši gostje, za kar se jim iskre­no zahvaljujemo. Nastala je lepa razstava, ucenci pa so do­bili tudi izkušnjo iti na razsta­vo, jo pozorno pogledati in na­pisati vtis v knjigo vtisov. Zato za konec le še pripomnim: ce poznamo svoje korenine, so te bolj trdne. Petra Strelec . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Krajevni praznik hribovskih vasi Vašcani, ki živimo v ob­jemu prekrasne narave podmokrških vasi, smo tudi letos tradicionalni krajev­ni praznik praznovali v dvora­ni na Golem. Ob krajevnem prazniku smo se spominjali, kako so se pred vec kot 80 leti vašcani podmokrških vasi kljub vsem preprekam odlocili, da bodo še naprej živeli tu, na tem mestu. Na pogorišcih so se kot feniksi iz pepela vzdignile vasi, ki so kazale na upor in trdoživost vašcanov. In tako smo v torek, 19. mar­ca 2024, razlicne organizacije, ki delujemo v naših krajih, že tradicionalno stopile skupaj in pripravile prijetno praznova­nje, ki nam je vsem v veselje in ponos. Na krajevnem prazniku so sodelovali: ženski pevski zbor Kulturnega društva Mokrc Žene dveh vasi. To je zbor z najdaljšo tradicijo v naših va­seh, saj že vec kot dvajset let prepevajo razlicne slovenske pesmi, se udeležujejo nasto­pov in pevskih revij. Otroški pevski zbor vrtca Ig, enota Hribcek, nam je zapel dve pesmici, ucenci prvega, dru­gega in tretjega razreda PŠ Golo pa so se nam predstavili s pesmijo in plesom. Otroška folklorna skupina Golo nas je s folklornim nastopom pouci­la, da nikoli ne smemo pozabi­ti na kulturno dedišcino. Aljaž Rebov, Izak Bergles in Žiga Pucihar Tehovnik so trije mladi harmonikarji iz Škrilj, ki so nam zaigrali dve pesmi na diatonicno harmoniko, za ko­nec pa so nam zaplesali še ot­roci, ki trenirajo breakdance in izrazni ples pod mentorstvom Mihe Širma in Elene Karase­ve. Župan Obcine Ig Zlatko Usenik, naš sokrajan, nam je pripravil cudovit slavnostni nagovor. Kdorkoli si je bil vzel cas za praznovanje in druženje, je res lahko užival v programu. Sku­paj smo se spominjali in pros­lavljali pogum ter nezlomlji­vega duha naših prednikov, ki so se uprli okupatorju in se s ponosno dvignjeno glavo lotili tudi obnove vasi Škrilje, Golo, Visoko in Zapotok po požigu teh vasi, cesar se spominjamo ob krajevnem prazniku. Iskrena hvala vsem nasto­pajocim za cudovite nastope. Nasvidenje ponovno prihod­nje leto! Aleš Franjko, SVS Škrilje Aleš Franjko Pevski zbor PŠ Golo Dogodek je potekal v dvorani na Golem. Zbrane je nagovoril župan Zlatko Usenik. Aljaž Rebov, Izak Bergles in Žiga Pucihar Tehovnik Dogodek sta popestrila breakdance in izrazni ples. . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Hurakultura – praznik mladih ustvarjalcev v Škriljah V nedeljo, 10. marca 2024, je dvorana gasilskega doma Škrilje pokala po šivih. Na vaški kulturni prire­ditvi je kar 40 mladih pokazalo, s cim se ukvarjajo v prostem casu. Talentov je mnogo, otro­ci znajo peti, plesati, igrati na instrumente, plesati na svilo, izvajati karate kate in še kaj. Lepo jih je gledati, kako dobro znajo predstaviti svoje talente, še lepše pa je videti, da se toli­ko mladih poleg šole ukvarja s toliko razlicnimi dejavnostmi. Bravo, otroci, bravo, njihovi mentorji, in bravo, starši, ki jih pri tem podpiramo. In bravo, otroci, da stopite na oder pred domaco publiko, to ni vedno lahko! Prireditev je potekala že tretjic. Prvic so otroci nastopa­li na prireditvi Hurakultura še pred epidemijo, februarja leta 2020, nato smo imeli dve ko­ronski leti premora, lani in le­tos pa smo prireditev ponovno organizirali. Zakaj je ne bi, ko pa je toliko dobre volje v vasi! Vse delo je popolnoma prosto­voljno – priprava dvorane, po­gostitev, organizacija nastopa, pospravljanje … vse lepo tece, hvala za to vsem aktivnim va­šcanom. Po prireditvi se vedno prijetno podružimo. Lepo in pomembno je za vaško skup­nost, da se srecujemo tudi na kulturnih dogodkih v vasi. Letos smo imeli prvic ozvocenje, kar je dogodek dvignilo na višjo raven. Zah­vala za to gre sovašcanu iz Go­lega, to je DJ Branzy - Branko Car, ki je dogodek vrhunsko ozvocil. Dvorane je že vajen, saj tu in tam naredi iz nje disko za rojstnodnevne zabave. Hurakulturo je kakovostno fotografiral in posnel sova­šcan Tomi Meglenov, ki ima Normstudio. Tudi naša vaška spletna stran je njegovo delo. Prav tukaj: www.skrilje.si pa si vsi tisti, ki vam ni uspelo priti na prireditev, posnetek lahko tudi ogledate. https://www.youtube.com/wa­tch?v=7_hTLEYrOrE Se vidimo februarja 2025 na že cetrti Hurakulturi. Katja Gorjup Tomi Meglenov, normstudio.si Na prireditvi se je predstavilo kar 40 mladih. Klub harmonikarjev Kumše na koncertu PGD Škrilje V društvu Klub harmo­nikarjev Kumše smo se z veseljem odzvali povabilu gasilcev PGD Škrilje in se udeležili dobrodelnega koncerta, ki je potekal v petek, 8. marca, ob prazniku dneva žena. Z nastopom smo želeli prispevati k zbiranju sredstev za nakup novega gasilskega vozila za PGD Škrilje. Na koncertu smo se clani našega društva Nick, Mark, Tobija, Izak, Matevž in Roman predstavili s tremi skladbami. Veseli smo, da smo bili lahko del tega dobrodelnega dogod­ka. Zahvaljujemo se vsem pro­stovoljcem in organizatorjem za njihov trud pri odlicni izved­bi koncerta. Roman Kumše, predsednik društva Klub harmonikarjev Kumše Jure Kumše Harmonikarji na koncertu . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odprtje spominske sobe Frana Govekarja Ko je prišel ucitelj Fran­ce Govekar leta 1862 na Ig, je v glasilo Uciteljski tovariš zapisal: »Velicastno poslopje je in stoji na prijetnem in prav v pripravnem kraju; dviga in po­nosno se ozira cez vsa druga poslopja z napisom »Šola, zi­dana 1859.« Šolske sobe so dovolj velike ino svitle. V vecji se lahko 186 ucencev obnem poducuje, ki še dovolj prostorno sede. Stano­vališce uciteljevo je tudi prav lepo in prostorno. Resnicno: Tako šolsko poslopje je naj le­pši kinc vse vasi in najdražji zaklad in biser prihodnosti.« V stavbi, v kateri so stano­vali Govekarjevi in v kateri se je 9. decembra 1871 rodil pisatelj, dramatik in kulturni delavec Fran Govekar, je da­nes sedež obcine. Mnogo pa se nas še spominja dni, ko smo v njej obiskovali nižje razrede osnovne šole. V Društvu Fran Govekar Ig smo lani praznovali 30-letnico delovanja. V treh desetletjih smo veliko naredili za promo­cijo Frana Govekarja, zato smo prepricani, da ga Ižanci že kar dobro poznajo. Ena od naših želja je bila tudi, da v stari šoli, kjer danes domuje obcina, ure­dimo Govekarjevo spominsko sobo. Ta dan je prišel ob letoš­njem praznovanju obcinskega praznika, zato smo izjemno veseli in ponosni, da bo v Ob­cini Ig stalna razstava o življe­nju in delu Frana Govekarja, ki bo našim obiskovalcem pripo­vedovala o Francetu in Franu Govekarju, ki sta zaznamovala življenje na Ižanskem pa tudi slovensko kulturo. KUD Ig smo že pred leti po­imenovali po Franu Govekarju in ob tej priložnosti pripravili razstavo o njegovem življenju in delu, ki pa ni imela stalnega mesta. Pripravili smo literarni razpis, slikarji v našem društvu pa so narisali osem portretov, ki krasijo Obcino, šolo, knji­žnico in nekatere druge usta­nove. Izdelali smo spominske razglednice s podobo Frana Govekarja. Predlagali smo, da se ulica na Igu poimenuje po njem, in tako je danes osrednja ulica v centru Iga Govekarjeva ulica. V društvu za dolgoletno delo podeljujemo Govekarjeva priznanja. V zadnjih dveh letih nam je uspelo izdati Govekar­jev še neobjavljeni roman Pa­dar Žajbelj, katerega rokopis nam je dal Govekarjev vnuk, ter Pripovedke izpod Krima in Mokrca, kjer so objavljene pri­povedke, ki jih je zapisal Fran Govekar ter opisujejo dogod­ke in ljudi iz naših krajev. Na odprtju je spregovoril župan Obcine Ig Zlatko Use­nik, skupaj pa sva prerezala trak in odprla spominsko sobo Frana Govekarja. Sobo si lahko ogledate v casu uradnih ur Obcine Ig. Alenka Jeraj Društvo Fran Govekar Ig vabi na STROKOVNO EKSKURZIJO v Trst, kjer si bomo ogledali razstavo slik nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha Ekskurzija bo v soboto, 1. junija 2024. Okvirne prijave zbiramo na: info@dfg,si. Prijave zbiramo do zapolnitve mest (40 potnikov). Cena: 79 EUR (59 EUR prevoz in vodenje, 20 EUR vstopnina) Vabljeni! . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Adi Smolar po 30 letih ponovno na Igu V Društvu Fran Gove­kar Ig smo že drugic organizirali koncert kantavtorja Adija Smolarja. Prvic smo ga organizirali pred mnogo leti, ko je bila dvora­na v Mladinskem domu sko­raj premajhna za vse, ki smo mu želeli prisluhniti, nas je pa že takrat navdušil s svojo preprostostjo, odprtostjo in modrostjo. Adi se je rodil v glasbeni družini. Njegov oce, prav tako Adi, je bil trobentac v Ansam­blu Fantje treh dolin. V mla­dosti je Adi igral klarinet in harmoniko ter bil clan pevskih zborov. Osnovno šolo je obi­skoval v Vuzenici, gimnazijo pa v Ravnah na Koroškem. Z osemnajstimi leti je zacel igra­ti tudi na kitaro. Leta 1978 se je vpisal na študij slovenšcine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljublja­ni, vendar študija ni dokoncal. Leta 1981 je imel prvi javni koncert v Cerknici, po tem pa je koncertiral po vsej Sloveniji, in kot sam pravi, se ga ocitno ljudje še niso navelicali, saj ga vedno znova vabijo. Znan je predvsem kot kantavtor in pi­sec besedil za razlicne glasbe­ne skupine. Nekaj casa so bili njegova spremljevalna skupina Leteci potepuhi. Leta 1989 je iz­dal tudi pesniško zbirko z nas­lovom Naš svet se pa vrti. Izdal je tudi vec knjig za otroke. Njegove pesmi so že skoraj­da ponarodele, vse pa prinaša­jo kakšen nauk, predlog ali ide­jo, kako potovati skozi življenje s cim manj skrbmi, z veliko lju­bezni in pozornosti, do vsega, kar je okoli nas. Adi je polno dvorano navdušencev spomnil, kaj je v življenju res pomembno in da moramo biti obcutljivi, da ne bo življenje spolzelo mimo nas. Da ni dobro, da se nam prevec mudi, zato on »… špila bolj pocas …«. Ce te sekirajo, svetuje, da si zapoješ »la la la la la la« ali pa »taga daga daga da, taga daga da, ce pa so nemogo­ci, je najbolje, da jim recete »jaz sem nor …« in vas bodo pustili pri miru. Za najmlajše je zapel Jaz ne grem v šolo in Bog ne daj, da bi crknu televizor. Prire­dil nam je res lep vecer, ki ni bil samo poln glasbe, ampak tudi življenjskih modrosti, ki jih je delil z nami. Eno podarjamo tudi vam, ki ste morda koncert zamudili: »Glej, ta naš svet tako je lep kot lepe sanje, življenje imej za prekrasno po­tovanje, grde stvari naj ti te radosti ne vzamejo, ker srecni so le, ki sreco res do­jamejo.« Alenka Jeraj Govekarjev vecer in zbor clanov DFG Društvo Fran Govekar Ig je v cast obcinskega praznika Obcine Ig v ponedeljek, 18. 3. 2024, pripra­vilo Govekarjev vecer v dvora­ni Centra Ig. Na tokratnem veceru so se predstavile vse delujoce sku­pine društva. Borovnicke in Perunike – ŽPZ so nam zapele, uživali smo v odlomku Gospe poslanceve – gledališke igre Odrasle gledališke skupine. Zdenka Vinšek – Literarna skupina se je predstavila s svojo avtorsko poezijo, likovna skupina društva pa je pripravi­la razstavo v cast obcinskega praznika z motiviko konji. Raz­stava je na ogled v knjižnici na Igu do 17. 4. 2024. Po koncanem Govekarje­vem veceru je imelo društvo redni letni obcni zbor, na ka­terem so clani potrdili Letni delovni nacrt za leto 2024. Napovedujemo novo razsta­vo v knjižnici Ig. Od 17. 4. 2024 do 15. 5. 2024 razstavlja cla­nica društva likovne skupine Marija Franinovic. Mateja Jere Grmek O razstavi akvarelov Marije Franinovic Marija Franinovic je odlicna akvarelistka. Ceprav je od malih nog na likovnem podrocju iz­kazovala izjemen talent, so ji objektivne razmere preprecile študij v tej smeri. Dolga leta se je predajala poklicu fiziotera­pevtke in svoji družini, cas za njene likovne sanje pa je na­stopil šele pred 12 leti. Vkljucila se je v delavnice akvarela pri mentorju Petru Lazarevicu, leto pozneje še v likovno skupino Društva Fran Govekar Ig ter postala clanica akvarelistov LD Logatec ter LS Leon Koporc KUD UKC MF Lj. Slikarka obvladuje vse akvarelne vešcine, ki jih upo­rabi glede na izbrani motiv. Slike so realisticen pogled z mocnim pridihom nostalgije in osebnega odnosa do moti­va. Njena dela obsegajo tema­tike: naravna krajina in kraji­na z arhitekturnimi elementi, cvetna in žanrska tihožitja, fi­guralika ter portreti. Ob pogledu na njeno razstavo gledalcu zastane dih. Osupne z odlicno risbo in meh­kimi, nežnimi prehodi barv, kjer želi doseci poeticnost. S poigravanjem kontrastnih barvnih prelivov doseže pravo dramo, v plastenju odtenkov pa ucinek treh prostorskih di­menzij. Gledalcu se ob gledanju njenih tihožitij cvetja ali sadja sprožijo vsi cuti. Ogrejejo ga soncni odsevi v naravi, vzbu­dijo željo po sprehodu ali po raziskovanju preteklosti. Opa­zovalec ob pogledu na portret dobi obcutek, da ga portretira­na oseba pozdravlja. Dela Marije Franinovic so dosegla svoj namen. Odprtje razstave Marije Franinovic v knjižnici na Igu bo 17. 4. 2024 ob 16.30. Na ogled bo do 15. 5. 2024. Zdenka Vinšek, slikarka . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mladinska predstava Bozonovo mašcevanje Letos smo se v Mladinski gledališki skupini po­novno lotili igre, ki jo je napisal Janez Remškar iz so­sednje obcine Brezovica. Predstava Bozonovo mašce­vanje pripoveduje o »piflarju« Bozonu – Miha (Blaž Lipov­šek), ki ga vsi zafrkavajo zaradi ocal, pletenega brezrokavnika in pridnosti. Še posebej glavna na šoli, Kralj (Tim Kuhar Erja­vec) in Car (Ambrož Podržaj), ki ju zanima predvsem basket (košarka) in povzrocata ucite­ljem obilo preglavic. Razume ju samo ravnatelj (Jakob Šte­blaj), ki si želi, da njihova šola zmaga na tekmovanju ŠKL. Car je uciteljici (Zarja Uršic) na vrata kabineta napisal be­sedo RIT. Seveda je uciteljica ponorela in zahtevala, da priz­nata krivdo, a se to ni zgodilo. Prej doživi živcni zlom, saj ji ne pritrdi niti ravnatelj, ki se mu potoži, da sta Kralj in Car najbolj problematicna na šoli. Za njimi mora cistiti cistilka (Brina Uršic), ki ima že sicer ogromno dela, zdaj se mora pa ukvarjati še z »grafi«, ki jih mulci rišejo po vratih. Kralj in Car se razumeta z Vakuolo – Valerijo (Loti Kuhar Erjavec), ki zagovarja Bozona in opozarja, da ni v redu, da ga žalita, saj je eden najboljših ucencev na šoli. Kralj in Car sta navdušena nad hudimi bej­bami, in vsakokrat, ko te pri­dejo, padeta v trans. A hišnik Dule (Jakob Šteblaj), ki je Kra­ljev oce, jima pove, da hude bejbe (Zarja Uršic, Sara Celan in Špela Toni) vedno dobijo odlicnjaki, ne pa športniki. Bozon se vrne s telepato­matorjem, s katerim se želi mašcevati, ker ga Kralj in Car vedno žalita, pa tudi Vakuola ni najbolj prijazna do njega. Telepatomator pošlje signal in vsi v razdalji tisoc metrov postanejo Bozonovi sužnji. Na telepatomatorju ima štiri gumbe: 1. Unici cel svet 2. Unici šolo 3. Unici Kralja in Carja in 4. Prinesi pico margerito z dvojnim sirom. Bozon pritisne gumb Unici Kralja in Carja, in cistilka, rav­natelj ter hude bejbe to želijo storiti. Med prerivanjem Kralj pomotoma pritisne gumb Uni­ci cel svet in Bozonovi »suž­nji« imajo novo nalogo. Kralj, Car, Bozon in Vakuo­la se skrijejo v cistilkino skla­dišce, da bi nevarnost minila. V skladišce pride cistilka, ki je cisto normalna, in ugotovi­jo, da se je telepatomator po­kvaril oz. nima vec ucinka na možgane ljudi, razen na hude bejbe, ki so kar naenkrat nav­dušene nad Bozonom. Ko nevarnost mine in sta Kralj in Car ponovno na igri­šcu, se Car sprašuje o tem, ali mora biti zdaj bolj odgovoren, da ne bi prišlo do podobnih dogodkov. Vakuola pravi, da se mora o tem odlociti sam. Ko telepatomator neha ucinkova­ti tudi na hude bejbe, se Bozon vrne k Vakuoli – Valeriji na klop in jo povabi v Hišo ekspe­rimentov, kamor je nameraval s hudimi bejbami. In na koncu – najboljše bejbe (Valerijo) do­bijo odlicnjaki (Bozon). Premierno smo predstavo uprizorili v cetrtek, 21. marca 2024, že naslednji dan pa smo jo odigrali na Srecanju otro­ških in mladinskih skupin Na­gajivi oder. Udeležili se bomo še Festivala Najdihojca v Veli­kih Lašcah, igrali za OŠ Ig in gostovali po sosednjih obci­nah ter predstavo odigrali v Tednu oz. mesecu ljubiteljske kulture maja 2024. Predstavo sem režirala Alenka Jeraj. Zahvaljujemo se Marku Li­povcu, ki je poskrbel za glas­beno spremljavo in osvetljavo. Cestitke mladim igral­kam in igralcem za odlicno predstavo! Alenka Jeraj . KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Velikonocna razstava Spet je leto naokoli in pri­haja velika noc. Na cvet­no nedeljo naše društvo že tradicionalno pripravi ve­likonocno razstavo. Poglejmo zacetke naše razstave. Davne­ga leta 2001 smo jo prvic prip­ravili. Takrat je bilo v dvorani nekaj peciva, potic in pirhov, ki smo jih domace gospodinje same pripravile doma. Prvi dve leti smo razstavo pripravi­li na velikonocni ponedeljek, a smo ugotovili, da to ni najbolj primeren cas, zato smo v nas­lednjem letu razstavo pripra­vili na cvetno nedeljo, in še to samo popoldne, od 14. do 19. ure. Razstava je bila vsako leto vecja in dodajali smo še marsi­kaj (crno kuhinjo, staro orodje, mirtngo …). Nekajkrat so naši clani društva spletli butaro ve­likanko in jo z lojtrnikom pe­ljali na blagoslov v tomišeljsko cerkev (najvecja je bila 17 me­trov). Obiskovalcev razstave je bilo vsako leto vec in vec in tako smo tudi mi razstavo vsa­ko leto vecali. Zadnjih nekaj let pa razstavo pripravimo za ogled že v soboto in nato še v nedeljo. Že vec kot deset let na naši razstavi s svojimi izdelki sodelujejo tudi otroci Podru­žnicne šole Tomišelj in otroci Vrtca Tomišelj ter preostali otroci Vrtca Ig. Leta 2007 si je razstavo ogledal tudi novi­nar Slovenskih novic Primož Hieng in o njej tudi napisal clanek v Slovenskih novi­cah. Od leta 2010 nas obišce vsako leto in napiše clanek in tudi letos je bilo tako – že v ponedeljek je bil v Sloven­skih novicah obširen clanek o naši razstavi. Zadnja leta smo za vsako razstavo pripra­vili temo (leto cebele, 110 let PGD Vrbljene-Strahomer, 30 let TD Krim, narodni motiv …), letos pa smo del razstave posvetili Župniji Tomišelj, ki praznuje 120 let in tudi 300 let izgradnje cerkve. Na odru je bila postavljena maketa tomi­šeljske cerkve, domaci župnik Aco Jerant, ki je opravil tudi blagoslov celotne razstave (jedi, potic, pirhov …), pa je za ogled posodil dva mašna pla­šca, stara okrog 200 let. Vsako leto presežemo število pirhov, letos jih je bilo na ogled 3.640! Pa tudi potic in peciva je bilo veliko število, bilo je marsikaj za videti pa tudi za poskusiti. Vsa leta na razstavi sodeluje tudi naša vašcanka Joži Gla­van, ki izdeluje tako imenova­ne ljubljanske butarice. Vse rožice (narcise, moc­virski tulipan, nageljni …) so delo naših clanic – vse to po­lepša našo razstavo in vse je vredno ogleda. Kdor si ni vzel urico casa in si ogledal naše razstave, je vabljen, da to stori prihodnje leto. Naj se zahvalim vsem v dru­štvu, ki ste prispevali karkoli, da smo pripravili to veliko­nocno razstavo. Ni bilo malo dela. Priprave potekajo vse od zacetka leta, saj take razstave ni mogoce pripraviti kar spo­toma. Se vidimo cez leto dni in mogoce najdemo novo idejo za naslednje leto, pustimo se presenetiti! Darja Modic, Turisticno društvo Krim Ižanska godba Na prvem sestanku za ustanovitev Ižanske godbe smo se dogo­vorili, da bodo vaje ob torkih in cetrtkih od 19.00 do 20.30 v dvorani Centra Ig. Vodja godbe je Lovro Lipovšek (lovro.lipov­sek@gmail.com; gsm: 041/271-709), dirigent pa Fran Matic. Vabimo vse, ki igrate raz­licne instrumente – klarinet, saksofon, trobento, pozavno, evfonij/bariton, flavto, tolkala, tubo, rog – in bi sodelovali v Ižanski godbi, da posredujete svoj kontakt na info@dfg.si in pridete na vajo v ponedeljek. Pred desetletji je v okviru PGD Ig obstajala Ižanska god­ba in želimo si, da bi v naših krajih ponovno delovala. Z Ižansko godbo bomo okrepili kulturno dogajanje v naši ob­cini in širše. Želimo si, da bi z godbo popestrili obcinske pri­reditve in druge dogodke. K sodelovanju vabimo tudi tiste, ki ste morda zacetniki in si želite dobre družbe. Vabimo vas, da o ustanovitvi godbe ob­vestite tudi znance in prijatelje, ki so morda iz sosednjih obcin. Vabljeni, da se nam pridružite! Alenka Jeraj Arhiv Ižanska godba iz leta 1923 . TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Morostig praznoval prvo obletnico Na prvi dan pomladi je Morostig, hiša narave in kolišc, praznova­la prvo obletnico odprtja za obiskovalce, zato smo v sode­lovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje v soboto, 23. 3., pripravili poseben do­godek s projekcijo kratkega dokumentarnega filma Po­zabljene in zamolcane vredno­te vode ter vodenim ogledom vseh delov Morostiga – hiše, tematske poti in kolišca. Obi­skovalce Morostiga smo prvi spomladanski vikend obdarili s 25-odstotnim popustom na vstopnino. V prvem letu delovanja Mo­rostiga se je ekipa marsicesa naucila, vedno pa stremimo k izboljšavam. Najbolj nas vse veseli, da obiskovalci odha­jajo zadovoljni in polni novih znanj in spoznanj o naravi in kolišcih Ljubljanskega bar­ja. V tem casu nas je obiskalo vec kot 8.000 obiskovalcev, med katerimi prevladujejo slovenski (zlasti šolske skupi­ne, društva). Veliko vlagamo tudi v promocijo, s katero bi privabili obiskovalce iz tujine, pri cemer aktivno sodelujemo s Turizmom Ljubljana. Pri nas se tako redno oglašajo novi­narji iz tujine, pisci turistic­nih vodnikov. Letos spomladi in poleti bomo nadaljevali s promocijo na stojnici pred TIC-om v Ljubljani, mogoce pa ste že zapazili mestni avto­bus z našo reklamo. Strokovna ekskurzija Ekipa Morostiga, v kateri smo dve zaposleni na Obci­ni Ig in še vec kot 10 aktiv­nih honorarnih vodnikov in informatorjev, smo se pred zacetkom spomladanske se­zone odpravili na strokovno ekskurzijo v Park Škocjanske jame, ki je prva slovenska de­dišcina, vpisana na Unescov seznam svetovne dedišcine. Poleg ogleda jam in muzejske zbirke smo si ogledali 'ozadje' delovanja njihove vodniške in promocijske službe ter izvedli še marsikaj, kar nam bo v pri­hodnje v pomoc pri organiza­ciji dela v Morostigu. Hvala JZ Park Škocjanske jame, ki nam je omogocil obisk, in vodniku Borutu, ki nas je popeljal na­okrog. Vse Ižance, ki še niste obi­skali Morostiga, pa lepo vabi­mo, da nas spomladi obišcete vsako soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. Ogled razstave v hiši je samostojen, ogled ko­lišca je možen le z vodnikom ob 10.30, 12.00, 13.30, 15.00 in 16.30 – zbor pred kolišcem, predhodne prijave za indivi­dualne obiskovalce niso pot­rebne. Maja Zupancic, obcinska uprava Strokovna ekskurzija v Škocjanskih jamah . KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Lutkovna predstava Medved in klobuk Na pobudo in ob podpo­ri Obcine Ig smo stro­kovne delavke Vrtca Ig pripravile lutkovno predsta­vo, ki jo bomo javno uprizorile v Domu kulture Ig v aprilu ter ob ponovitvi v maju. Ker je naša naloga, da otro­kom ponudimo kakovost, smo izbrale pravljico Medved in klobuk vrhunske avtorice Anje Štefan. Medved si je kupil nov klobuk. Klobuk je bil rdec in vesel, in ko ga je nosil, je bil vesel tudi medved. A potem je na vsem lepem pihnil veter … Zgodba govori o prijateljstvu, medsebojnem sodelovanju in povezanosti. Da je naša lutkovna pri­redba estetsko, scenografsko, igralsko, glasbeno in vsebin­sko prepricljiva, potrjuje stro­kovna ocena igralke in lut­kovne ustvarjalke Lune Ornik. Predstavo si je namrec ogle­dala na srecanju lutkovnih in otroških gledaliških skupin Ljubljana okolica, Nagajivi oder 2024, kjer smo sodelo­vale: »Predstava vzgojiteljic Vrtca Ig je zelo ambiciozno zasnovana. V njej se zelo cuti medsebojna povezanost vseh sodelujocih in naklonjenost mentorici in režiserki, saj drugace ne bi mogle ustvariti tako obsežne scenografije, ko­stumov, dobro izdelanih lutk, glasbene opreme v živo in us­pešne inscenacije. Pohvalna je tudi natancnost in preciznost pri animaciji lutk ter govorna interpretacija. Uživamo lahko v usklajenem in harmonicnem li­kovnem in glasbenem smislu.« Ponosne smo na našo lut­kovno predstavo, v katero je vloženega ogromno truda celotne ekipe. Poplacan bo z navdušenim obcinstvom, ki ga s hvaležnostjo pricakujemo. Metka Bregar Marinela Tomic Lutke izpod rok vzgojiteljice Marinele Tomic Krajevni praznik na Golem Nastop skupine Ježki V torek, 19. 3. 2024, so otroci iz skupine Ježki s pevskim zborom pod vodstvom Urše Tegelj pogu­mno nastopili na prireditvi ob krajevnem prazniku na Golem. Predstavili so se s skladbama Moja mamica in V žabji šoli, pred nastopom in po njem pa so z velikega odra navdušeno mahali obiskovalcem in bili izredno ponosni na mocan aplavz, ki so si ga prislužili – prepricani smo, da so vse zbra­ne od ploskanja še dolgo bolele roke. Strokovni delavki skupine Ježki Nina Kovacic Priprave na nastop Pevski zbor je nastopil pod vodstvom Urše Tegelj. . KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ekskurzija v Prekmurje V cetrtek, 28. 3. 2024, smo osmošolci names­to k pouku odšli na ek­skurzijo v Prekmurje. Startali smo nekaj po sedmi uri, saj je vožnja trajala vec kot dve uri. Ucitelj Hozjan nam je med vožnjo predstavil geografske in druge znacilnosti te pokra­jine. Prvi postanek smo imeli v loncarski vasi Filovci, kjer smo najprej pojedli malico, po­tem pa nam je loncar predsta­vil postopek izdelave loncenih izdelkov in loncarsko hišo. Gospod nam je predstavil lon­carsko pec in pred nami izde­lal pekac za peko potice. Naš naslednji ogled je bil v vasi Grad z najvecjim gradom, ki premore 365 sob. Ogledali smo si videoprojekcijo in izve­deli, da v gradu lahko tudi pre­spimo. Ostali smo še na Goric­kem in pojedli okusno kosilo. Popoldne smo obiskali mlin na Muri, ki so ga žal unicile poplave. Da smo si vse sku­paj lahko predstavljali, nam je pomagal kratek film o mlinar­stvu in regulaciji reke Mure., videli pa smo tudi otok ljubez­ni. Na koncu smo preizkusili še staro prevozno sredstvo, to je brod, ki nas je zapeljal na drugo stran reke. Tako se je iztekel naš dan v pokrajini ob reki Muri. Na koncu nas je spet cakala dol­ga vožnja do Iga, dež pa nam je prizanesel, saj je zacelo de­ževati, ko smo Prekmurje že zapustili. Klara Strelec, 8. a Martina Brence Loncarska hiša v Prekmurju Brod na reki Muri Obisk velikonocne razstave v Vrbljenu Tudi letos smo se prav vsi, od najmanjšega do najvecjega, iz enote soncek v Tomišlju peš odpra­vili na velikonocno razstavo v gasilski dom Vrbljene-Stra­homer. Tam so nas odprtih rok sprejele babice in tete ter nam postregle z vsemi dobrotami in sokom. Z zanimanjem smo si ogledali razstavo in obcudo­vali njihov trud. Za konec smo jim še zapeli in obljubili, da bomo drugo leto spet sodelo­vali. Hvala TD Krim za trud in gostoljubnost. Strokovne delavke enote Soncek Dnevi veselja v marcu Že sonce sije in rože cveto, že pticki letijo in pomlad prinašajo. Na zacetku marca že dan žena praznujemo. To je dan, ko vsaka ženska je nekaj posebnega. To pa ni ni edini praznik, ki v marcu slavi se, tu je še dan mamic. Ta dan je poseben, ker za vse stvari zahvaliti se moramo mami. Ona nam dala je streho in topel dom, zato tudi mi izkažimo ljubezen lepo. Prinesimo rože, cokolado in sreco. Ce mama bo srecna, nam bo veliko pomenilo, zato nujno naslednje leto vse ponovimo. Neja Pozvek, 8. a Dan žena Osmega marca praznujemo dan, ko je ženskam z rožicami postlan, tudi zelo razigran, a hkrati nasmejan. Moški ženski kupijo darila, da ženska jih bo odvila. Za njo sto in sto nageljnov cveti, za bolj sladkosnede so tu še bombonjere v obliki srca. Ženske vesele so daril, saj moški z darili so jih razve­selili, ker niso pozabili, kaj lani so jim obljubili. Zala Krampelj, 6. a . MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE ///////////////////////////////////////////////////////// Oskrbovalec družinskega clana V zadnjih desetletjih smo prica staranju družbe. Vse vec starostnikov ostaja v domacem okolju, saj je mesto v domu upokojencev težko dobiti, bivanje v domu upokojencev pa je za staro­stnika in družino tudi veliko financno breme. Država je z novo zakonoda­jo želela slediti želji in potrebi starostnikov, da bi cim dlje os­tali v domacem okolju in imeli zagotovljeno ustrezno oskrbo. Zakon o dolgotrajni oskrbi s 1. januarjem 2024 omogo­ca starostnikom uveljavljanje pravice do oskrbovalca dru­žinskega clana. Pravico do oskrbovalca dru­žinskega clana lahko koristijo osebe, ki so zaradi bolezni, sta­rostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja in izgube intelektualnih sposob­nosti dlje casa ali trajno od­visne od pomoci drugih oseb tako pri osnovnih kot podpor­nih dnevnih opravilih. Upravicenci do oskrbovalca družinskega clana so osebe: – s težko ali najtežjo omejitvi­jo samostojnosti ali sposob­nosti samooskrbe, – s hudim kognitivnim upa­dom, – ki ne zmorejo uporabljati obeh rok in nog, – s težko motnjo v duševnem razvoju, – težko gibalno ovirane ose­be, ki potrebujejo pomoc pri opravljanju vseh osnov­nih življenjskih potreb. Pomoc družinskemu clanu lahko nudi oseba, ki je v so­rodstvenem razmerju z upra­vicencem. To so lahko zakon­ci, zunajzakonski partnerji, odrasli otroci, starši, sin ali hci partnerja, brat ali sestra, vnuk ali vnukinja in sorodniki do vštetega drugega kolena. Oskrbovalec družinskega clana mora biti psihofizicno sposoben opravljati te naloge. Pogoj je tudi, da ima prijavlje­no stalno oz. zacasno bivanje na istem naslovu kot upravice­nec in tam tudi dejansko biva, ni bil pravnomocno obsojen in ga uporabnik izbere za nude­nje storitve. Izvajalec pomoci mora op­raviti osnovno usposabljanje. Preden zacne opravljati na­loge, mora zapustiti trg dela. Izvajalec je upravicen do del­nega placila za izgubljeni do­hodek, kar je trenutno 1.504,68 evra bruto ob skrbi za enega družinskega clana in 2.257,02 evra bruto ob skrbi za dva dru­žinska clana. Izvajalec pomoci je upravicen še do vkljucitve v obvezna socialna zavarovanja, izobraževanja in nacrtovane odsotnosti v obsegu 21 dni na leto. Vlogo upravicenec in iz­vajalec podata na pristojnem centru za socialno delo glede na stalno prebivališce upravi­cenca. Vlogo lahko dobite na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost, https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-uveljavljanje-pra­vice-do-oskrbovalca-druzin­skega-clana/, na Centru za socialno delo Ljubljana, Eno­ta Ljubljana Vic Rudnik in na Obcini Ig. Na vsa dodatna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti tudi na centru za socialno delo v okviru socialno varstvene sto­ritve prve socialne pomoci. Lah­ko nam pišete na e-naslov: gp­csd.ljvic@gov.si, nas poklicete po telefonu 01/200-21-40 ali nas osebno obišcete na naslo­vu Tržaška cesta 40, Ljubljana, tretje nadstropje, v casu ura­dnih ur. Darja Kovacic in Snežana Grujic, CSD, Enota Ljubljana Vic-Rudnik . DOBRO JE VEDETI //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivno v šolo za zdravo mesto Tudi v naši obcini smo se v tednu mobilnosti na prvi šol­ski dan odzvali akciji Aktivno v šolo za zdravo mesto. V šolo smo s Pešbusom v spremstvu župana Zlatka Usenika, rav­nateljice šole, predsednice SPVCV Ig in staršev popeljali vec deset ucencev iz Rastuk. Pot je vodila preko nove brvi po lepo prometno urejeni ulici vse do šole. Na poti smo na­leteli na delovne ovire, saj so še potekala renovacijska dela na Ljubljanski cesti. Danes je to pot, ki jo uporablja vecina ucencev, ki živi v tem delu Iga. Tak prihod v šolo je zelo zdrav za naše otroke. Ministr­stvi za zdravje in šolstvo nam zagotavljata, da so ucenci, ki veliko hodijo peš, bolj zdra­vi in aktivni ter se tudi lažje ucijo. Ker želimo za otroke in mlade le najboljše in najbolj kakovostno življenje, se v Sve­tu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig (SPVCP Ig) spogledujemo z vsemi tremi možnimi aktiv­nostmi, ki jih lahko ponudimo osnovnošolcem in njihovim staršem kot alternativno mož­nost prihoda v šolo. To so že omenjeni Pešbus ter Bicivlak ter tocke Poljubi in odpelji. Naj vam na kratko predsta­vimo vse tri aktivnosti in pro­jekt. Osnovni namen progra­ma Aktivno v šolo in zdravo mesto je spodbujanje aktiv­ne mobilnosti in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Program spodbuja aktiv­no hojo v šolo ter ozavešca o pomenu aktivne mobilnosti za zdravje in dobro pocutje. Izpostavlja prispevek hoje k družbeni enakosti in poveza­nosti prebivalcev ter še po­sebno skupin, ki so odvisne od hoje (otroci, starejši, starši in skrbniki majhnih otrok, in­validi ter druge senzorno in fizicno ovirane osebe). Hojo izpostavlja kot prometno pra­kso, ki hkrati prispeva k pove­canju redne telesne dejavno­sti, varstvo okolja ter blaženje podnebnih sprememb. Pro­gram tudi širi znanje o nacrto­vanju hoje in zdravju prijazne­ga ter univerzalno dostopnega bivalnega okolja. Naslavlja zdravstvene pro­bleme otrok (in odraslih), ki izvirajo iz sedecega nacina življenja in nezdravega okolja, v najvecji meri pa jih lahko za­jezi prav redna telesna dejav­nost, ki jo zagotavlja aktivna mobilnost – pešhoja. Hkra­ti program izpostavlja tudi okoljske razsežnosti aktivne mobilnosti ter nacrtovanje prostora za hojo povezuje tudi s prometnim in urbanisticnim nacrtovanjem javnega pros­tora ter s podnebno politiko (blaženje in prilagajanje). Dejavnosti programa pove­zujejo zavzemanje zdravstve­nega resorja za vsakdanjo telesno dejavnost z lokalnimi ukrepi za izboljšanje pogojev za hojo in aktivno mobilnost ter povecujejo razumevanje razlicnih akterjev o pomenu hoje kot prometne prakse, o dostopnosti in enakosti ter o drugih vsestranskih koristih nacrtovanja hoji prijaznega okolja. Program povezuje pri­zadevanje skupnosti za javno zdravje s prizadevanji za traj­nostno mobilnost, družbeno enakost in trajnostno urejanje prostora ter v praksi ustvar­ja možnosti za premagovanje sektorskih mej in za ustvarja­nje sinergij med ukrepi s pod­rocja zdravja, urejanja prosto­ra in prometa. Kaj je Pešbus? Pešbus je nacin organizira­ne in spremljane hoje v šolo za najmlajše šolarje, tudi prvo­šolce. Otroci se na hojo v šolo s Pešbusom predhodno prija­vijo in s starši izberejo posta­jo Pešbusa, na kateri se bodo pridružili skupini. Zjutraj se nato otroci ob tocno doloceni uri zberejo na izbrani postaji in nato s spremljevalci hodi­jo po premišljeno zacrtani in oznaceni poti do šole. Vsak Pešbus spremljajo odrasli. Ot­roci ob zacetku izvajanja ak­tivnosti prejmejo vozovnice za Pešbus, v katere zbirajo štam­piljke za vsak dan in nalepke za vsak teden hoje. Otroci tako z drugimi ot­roki in v spremstvu odrasle osebe uživajo v jutranjem sprehodu do šole, starši pa so razbremenjeni jutranje vožnje in spremstva otrok v šolo. Pešbus se lahko izvaja v krajših, obcasnih in posku­snih obdobjih ali pa tudi stal­no, vsak dan, enkrat tedensko ali drugace po dogovoru med spremljevalci, šolo in starši. Lahko se izvaja v prvih tednih na zacetku šolskega leta, da se otroci navadijo na vsako­dnevno hojo v šolo in pot bolje spoznajo, lahko pa šola aktiv­no pot spodbuja in organiza­cijsko podpira kar vse šolsko leto. V Sloveniji je od leta 2016 Pešbus izvajalo že vec kot 150 razlicnih šol. Kaj je Bicivlak? Bicivlak je organiziran nacin kolesarjenja v šolo s spremstvom za mlajše ucen­ce, tudi za tiste, ki še nimajo kolesarskega izpita. Bicivlak vozi po predhodno skrbno za­crtanih stalnih trasah in po dogovorjenem urniku pobira otroke na dolocenih postajah. Otroci se na vožnjo z Bicivla­kom po dogovoru s starši predhodno prijavijo, seznanijo s pravili sodelovanja in izbe­rejo postajo, na kateri se bodo pridružili skupini. Pred za­cetkom izvajanja aktivnosti vsi otroci prejmejo vozovnico za Bicivlak, v katero zbirajo štampiljke po vsaki prekole­sarjeni poti v šolo in nalepke po tednu prekolesarjenih poti. Otroci tako na poti v šolo uživajo v vožnji s kolesom, družbi vrstnikov in spremstvu odrasle osebe, starši pa so raz­bremenjeni jutranjih skrbi in razvažanja. Bicivlak se lahko izvaja v krajših poskusnih obdobjih ali stalno vse leto. Lahko se izva­ja le v prvih tednih na zacetku šolskega leta ali kot del razlic­nih posebnih programov, kot sta Evropski teden mobilnosti in priprava otrok na kolesarski izpit. V Sloveniji je od leta 2016 že vec šol izvajalo Bicivlak. Kaj so postaje Poljubi in odpelji? Postaje Poljubi in odpelji v tujini poznajo pod imenom Kiss and Ride. Gre za postaje, kjer lahko starši, ki so otroke primorani voziti v šolo, varno odložijo otroke, ti pa nato pot do šole nadaljujejo peš. Zakaj uvesti tak ukrep? Promet v okolici šol ogroža varnost otrok, ki prihajajo v šolo in odhajajo iz nje. Gneca vozil, ki se pred šolami dodat­no poveca prav v jutranji koni­ci, povzroca tudi onesnaženje zraka, ki ogroža zdravje otrok in odraslih. Obcine s postavitvijo postaj Poljubi in odpelji lahko zmanj­šajo kolicino vozil v okolici šol ter omogocijo ucencem varnejši in bolj zdrav prihod v šolo in iz nje. Otrokom, ki jih starši zjutraj pripeljejo z avto­mobilom, pa lahko omogocijo, da vsaj del poti opravijo aktiv­no, se na poti razgibajo, nadi­hajo svežega zraka in družijo s prijatelji. Vse to so dejavnosti, ki bi naši prometni ureditvi, bi­valnim navadam in zdravju prinesle velik napredek. Žal sami tega ne moremo izvesti, potrebno je tesno sodelovanje vseh nas. Obcine Ig, SPVCP Ig, Osnovne šole Ig, VVO Ig, staršev in vseh, ki bi nam bili pripravljeni pomagati. Zakaj, se vprašate? Za lepši in bolj zdrav jutri nas in naših otrok. Lilijana Mavec, SPVCP Ig Projekt izvaja in podpira: . DOBRO JE VEDETI //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// . DOBRO JE VEDETI //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Klopni meningoencefalitis Huda bolezen osrednjega živcevja, ki jo je mogoce prepreciti Toplo vreme in sonce prinašata delo na vrtu in številne druge ak­tivnosti na prostem, na plan pa je privabilo tudi klope. Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzrocitelji bolez­ni, ki jih prinašajo klopi. Med temi boleznimi je tudi klopni meningoencefalitis, ki lahko povzroci trajno invalidnost ali celo smrt. Se pa proti klopne­mu meningoencefalitisu lahko zašcitimo – s cepljenjem. Zaradi razmeroma mile zime bi bila aktivnost klopov letos lahko vecja, saj mila zima in vlažna pomlad okrepi­ta njihovo dejavnost. Najvecja pojavnost klopnega meningo­encefalitisa je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji. Klopi so predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, dobimo pa ga lahko tudi na otroškem igrišcu ali domacem vrtu. V Sloveniji v zadnjih le­tih beležimo v povprecju 110 primerov klopnega meningo­encefalitisa letno. Ta bolezen pri desetih odstotkih obolelih vodi v ohromitve, pri polovi­ci teh ostanejo trajne. Dobra tretjina bolnikov ima (dolgo)trajne posledice v obliki gla­vobolov, utrujenosti, slabšega prenašanja stresnih dogod­kov, kot so motnje pomnjenja in zbranosti, motnje ravno­težja in sluha ter tresenje. Do dva odstotka bolnikov zaradi meningoencefalitisa umre. Pri starejših, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in veckrat pušca traj­ne posledice. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je pri­porocljivo za vse prebivalce, starejše od enega leta, ki živi­jo ali pa se gibajo na obmocju, kjer se pojavlja klopni menin­goencefalitis. V Sloveniji je brezplacno za otroke, ki v te­kocem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolni­jo 49 let. Brezplacno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki, to so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje. Ceplje­nje (osnovno cepljenje oz. tri odmerke) zgoraj naštetim ose­bam krije obvezno zdravstve­no zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbra­nemu osebnemu zdravniku. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na vo­ljo skozi vse leto, priporocljivo pa je, da se s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Tako se vzpostavi zašcita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna cim hitrejša zašci­ta, se lahko uporabijo pospeše­ne sheme cepljenja. Sprva se bolezen kaže kot kratka neznacilna vrocinska bolezen, ki traja po navadi dva do štiri dni. Bolniki imajo vro­cino, bolecine v mišicah, so ut­rujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne, nato pa dobijo visoko vrocino s hudim glavobolom, vcasih s slabostjo in bruhanjem, nasto­pijo lahko tudi motnje zavesti. Poleg klopnega meningo­encefalitisa klopi prenašajo tudi lymsko boreliozo. Proti tej bolezni, ki se v prvi fazi kaže v obliki rdecega kolobarja na koži, ne obstaja cepivo. Bole­zen se zdravi z antibiotiki. dr. Tomaž Cakš, NIJZ, predstojnik OE LJ . DOBRO JE VEDETI //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Delavnica za pripravo projektov LAS Konec februarja je bila na Igu izvedena delav­nica: Priprava projek­ta za javni poziv LAS, Sožitje med mestom in podeželjem. Delavnico je izvedla Regi­onalna razvojna agencija LUR – RRA LUR – vodilni par­tner. Na delavnici so bile podrob­no razložene bistvene sestavi­ne projekta, brez katerih ga ne moremo prijaviti. Navzocih je bilo okoli 50 slušateljev. Pri pripravi projektov so opozo­rili na upoštevanje ukrepov iz sprejete Strategije lokalnega razvoja lokalne akcijske skupi­ne za obdobje 2021–2027. Skladno s sprejeto Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja je za vse prijavitelje, ki želijo pridobiti sredstva Leader, po­membno naslednje: 1. Upravicenci (6. clen): LAS, fizicne – z dolocenimi omejit­vami – in pravne osebe 2. Pogoji za dodelitev podpo­re (7. clen) – Projekt mora biti skladen s cilji skladov EKSRP in ESRR, obravnavati mora potrebe, dolocene v odobre­ni SLR, ter izvajati ukrepe SLR. Cilji projekta morajo biti merljivi z jasnimi ucin­ki in rezultati. – Projekt, ki je upravicen do sofinanciranja iz drugih vi­rov, je lahko podprt s pod­poro sredstev LEADER, ce je takšna potreba prepozna­na v SLR in izkazuje dodano vrednost za razvoj lokalne­ga obmocja. – Projekt mora biti izveden na upravicenem obmocju LAS. – Projekt izberejo in potrdijo organi LAS na podlagi pre­glednega izbirnega postop­ka in meril. – Upraviceni stroški posa­meznega projekta ne smejo biti financirani z drugimi javnimi sredstvi. – Iz opisa projekta v vlogi za odobritev projekta mora biti razvidna zaprta financ­na konstrukcija. – Vsa potrebna dovoljenja oz. soglasja morajo biti izdana najpozneje do konca izbir­nega postopka projektov na ravni odlocanja v LAS. 3. Pogoji za dodelitev podpo­re (7.clen) – Vlagatelj mora imeti odprt TRR. – Upravicenci (pravne osebe, s. p.) vodijo loceno racuno­vodstvo. – Podpore se lahko dodeli­jo za investicije oziroma naložbe kot del projekta s poudarkom na širšem po­menu za obmocje LAS. Na­ložbe v infrastrukturo niso upravicen strošek. – Ce je vlagatelj LAS, se za naložbo doloci lastnika (pravno osebo). – Ce je na nepremicnini iz­vršba – ni upraviceno. – Vlagatelj mora imeti porav­nane vse dajatve in druge obveznosti – Projekt mora biti izveden skladno s podrocnimi pred­pisi. – Projekt mora biti izveden v treh letih od odlocbe/po­godbe (najpozneje do 31. 8. 2029). – Projekt ne sme biti fizicno koncan ali v celoti iz­veden pred izdajo odlocbe/pogodbe. – Nad vlagateljem ne sme biti zacet postopek zaradi insolventnosti, pri­silnega prenehanja ali likvi­dacije. 4. Upraviceni stroški (8. clen) – Naložbe oziroma investici­je. – Stroški dela (stroški zapo­slenih, stroški dela po podje­mni ali avtorski pogodbi …). – Storitve zunanjih izvajalcev (na primer nadzor, organi­zacija dogodkov oziroma delavnic, pridobitev dovo­ljenj, priprava strokovnih in promocijskih gradiv). – Promocija (strošek informi­ranja in komuniciranja). – Upraviceni stroški – nastali po vložitvi vloge. 5. Financne dolocbe (5. clen) Stopnja sofinanciranja 80 % upravicenih stroškov. Izjema EKSRP: naložbe oz. investicije v gradnjo, pridobitev, vkljucno z zakupom, ali izboljšanje ne­premicnin ter kmetijske me­hanizacije 65 % upravicenih stroškov. Predviden je najvišji znesek podpore 100.000 EUR in najnižji 5.000 EUR. 6. Merila za izbor projektov (12. clen) Merila so okvirno dolocena v strategiji. Podrobno pa se bodo pripravila še pred javnim pozivom za nabor projektov. Temeljijo na prispevku k: – doseganju cilja in name­na intervencije LEADER za sklad EKSRP in ukrepa CLLD za sklad ESRR; – doseganju ciljev in ukrepov SLR; – okolijski trajnosti; – socialni vzdržnosti; – enakopravni vkljucenosti razlicnih partnerjev; – inovativnosti; – vplivu oziroma dodani vrednosti na obmocje LAS ter – družbeni spremembi in po­vecanju družbene ozaveš­cenosti (za sklad ESRR). Ukrepi, ki jih je pri pisanju projektov potrebno upošteva­ti: – dvig kakovosti bivanja, – oživljanje podeželja, – trajnostna mobilnost, – izboljšati biodiverziteto in blažiti podnebne spremem­be, – dvig usposobljenosti in pri­dobivanje novih vešcin, – razvoj prepoznavne lokalne ponudbe. Na podlagi izvedene delav­nice so bila podana uvodna izhodišca za projekte. Vsi tisti, ki želite kandidirati (zaseb­niki, samostojni podjetniki, podjetja, zavodi …) za sredstva Leader, morate v tem casu pri­dobiti vsa potrebna soglasja, dovoljenja, in kar je najpo­membnejše – imeti zaprto fi­nancno konstrukcijo. Vlogi bo treba priložiti vse predracune izvajalcev za vsa dela, ki jih boste izvedli v casu trajanja projekta. Javni poziv za prijavo pro­jektov bo predvidoma objav­ljen v maju in bo odprt okvirno dva meseca. Objavljen bo na naši spletni strani in na sple­tni strani LAS, https://www.las-sozitje.si/. Upamo, da bomo v novem programskem obdobju prav tako uspešni in da bomo pri­dobili cim vec sredstev Leader za našo obcino. Andreja Zdravje, obcinska uprava . KMETIJSTVO //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obvestila kmetijske svetovalne službe Letošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2024 (EIV 2024) se bo zacela v ponedeljek, 8. 4. 2024, in bo trajala do vkljucno srede, 10. 7. 2024. Na Ministrstvu za kmetij­stvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bodo pripravili in na­tisnili informativno brošuro, v kateri bodo poljudno predsta­vljene vse nove intervencije s predpisanimi pogoji za izvaja­nje. Brošuro lahko prevzamete na enoti KSS Ig, Gasilska ulica 10. Spletna stran Na spletni strani KGZS (www.kgzs.si) bodo v rubriki Vse o zbirnih vlogah dostopni vsi dokumenti, povezave, za­konodaja, clanki, predstavitve, obvestila, navodila, evidence ipd., ki vam bodo v pomoc pri seznanitvi z novimi interven­cijami, vlaganju zahtevkov na zbirni vlogi ter pri izvajanju predpisanih pogojev. Informativna usposabljanja Za seznanitev z novimi in­tervencijami, pogoji in placili bo Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS (JSKS) organizirala številna informa­tivna usposabljanja. Na ob­mocju vse Slovenije bodo na razlicnih lokacijah izvedena v živo, prav tako pa bodo preko spleta izvedena tudi e-usposa­bljanja. Ker je vsebina novih intervencij zelo obsežna, se bodo usposabljanja glede na vsebino med seboj razlikovala. Na nekaterih usposabljanjih bo izvedena splošna predsta­vitev vseh intervencij, na dru­gih pa se bo izvedla podrobna predstavitev izbrane inter­vencije. Seznam usposabljanj je objavljen na spletni strani KGZS v rubriki Vse o zbir­nih vlogah, do njega pa lahko neposredno dostopate tudi preko povezave https://www.kgzs.si/zbirne-vloge/termini­usposabljanj. Dokumenti, ki jih potrebujete pri vnosu vloge: – Ce ste v zadnjem letu spre­menili transakcijski racun, potrebujete fotokopijo ve­ljavnega transakcijskega racuna. – Podatke o staležu živali na KMG na dan 1. 4. 2024 (podatki o staležu govedi se avtomatsko prenesejo iz centralnega registra). Potrebujemo le podatke o prašicih, kokoših, konjih in preostalih živalih. – V primeru, da nosilec kme­tijskega gospodarstva ne bo prišel na dogovorjeni sesta­nek, mora izpolniti in pod­pisati navadno pooblastilo v dneh izvodih, ki ga lahko dobite na sedežu KSS ali spletni strani ARSKTRP. GERK-i Pozivam vas, da na UE (ka­terakoli UE) uredite stanje na GERK-ih, kjer je to pac potreb­no (izlocitev neupravicenih površin, usklajevanje velikosti GERK-ov in podobno). Pred prihodom na vnos zbirne vloge je obvezna tele­fonska ali elektronska najava. Pred oddajo zbirne vloge priporocam vsem vlagateljem, da v registru kmetijskih go­spodarstev (RKG) preverite pravilnost vrisa GERK-ov na svojem kmetijskem gospodar­stvu. Vsi, ki imate dostop do in­terneta, lahko to najlažje nare­dite kar doma preko spletnega pregledovalnika (http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/). Dostop do vaših podatkov je mogoc z vpisom vaše številke KMG-MID. Kdor doma oziro­ma pri sorodnikih ali sosedih nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled svojih GERK-ov zaprosi na upravni enoti, kjer boste GERK-e po potrebi tudi dopolnili. Predpo­goj za elektronsko izpolnitev in oddajo zbirne vloge so ure­jeni podatki v registru kme­tijskih gospodarstev (RKG). Zato je izjemno pomembno, da vlagatelji vsaj en dan pred od­dajo zbirne vloge preverite in poskrbite za pravilnost vrisa GERK-ov kakor tudi za uskla­ditev preostalih podatkov v RKG. Obvezno narocanje za vnos subvencijskih vlog na št.: 01/ 290 94 62, 041/310-165 ali 041/310-196, ali na elektronski naslov: zlatko.krasnic@lj.kgzs.si ali aleks.bordon@lj.kgzs.si Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec, in Aleks Bordon, kmetijski svetovalec . IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dobrodelni koncert PGD Škrilje Dan žena, osmi marec, smo gasilci PGD Škri­lje letos obeležili s posebnim koncertom v špor­tni dvorani Osnovne šole na Igu. Vecer je bil zaznamovan z edinstvenim dogodkom, saj smo združili prijetno s ko­ristnim. Našim dekletom in že­nam smo ob njihovem prazni­ku priredili poseben koncert, na katerem smo se jim poklo­nili za vse, kar predstavljajo in nam pomenijo. Obenem ste nam obiskovalci z nakupom vstopnice pomagali na naši poti do novega vozila. Za uvod so nam mladi gasilci zaplesali na legendarno Gasilci smo, v nadaljevanju pa smo slišali ne­kaj najlepših slovenskih pesmi v izvedbi ansamblov Boršt, Naveza, Prebrisani Muzikanti in Strastni Muzikanti. Zaigral nam je Klub Harmonikarjev Kumše, pridružil pa se nam je tudi Jernej Dirnbek iz sku­pine Mi2. Da je program tekel tako, kot mora, je skrbela ved­no odlicna Saša Einsiedler, ki se ji je s hudomušnimi nastopi pridružil gasilec Frenky. Vsem nastopajocim se še enkrat zah­valjujemo za njihovo pomoc in izjemne nastope. Posebna zah­vala gre tudi Marku Kovacicu, ki je z ekipo omogocil cudovi­to tonsko in svetlobno sceno, z nasveti pa pomagal pri organi­zaciji dogodka od zacetne ide­je do izvedbe. Zahvaljujemo se tudi OŠ Ig, ekipi hišnikov, ki je pomaga­la pri postavitvi prostora, ter ravnateljici mag. Karmen Zor­ko, ki nam je omogocila delo v dvorani že v dopoldanskem casu. Ob tej priložnosti se zah­valjujemo tudi Obcini Ig in Gasilski zvezi Ig, ki sta podprli in omogocili izvedbo dogodka ter poskrbeli, da ta dan ni bilo predvidenih drugih dejavnosti v obcini. Vsi tisti, ki se koncerta nis­te mogli udeležiti, si ga lahko ogledate na spletnem portalu YouTube, za kar gre zahvala Tomiju Meglenovu, ki je pos­krbel za posnetek koncerta. Povezavo lahko najdete na spletni strani www.skrilje.si. Tisti, ki se niste udeležili koncerta, pa bi želeli poma­gati, lahko denarno pomoc še vedno nakažete na naš TRR: SI56 0204 5025 3294 836. Tim Rozman, predsednik PGD Škrilje . IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Škriljani na obcinskem gasilskem kvizu V soboto, 2. marca 2024, je v Osnovni šoli na Igu potekal Obcinski kviz gasilske mladine. Poleg mladih gasilcev iz naše gasil­ske zveze je tekmovala tudi mladina iz gasilske zveze Škofljica in Velike Lašce. Skupaj je tekmovalo 135 tekmovalnih ekip – iz PGD Škrilje je tekmovalo 5 ekip mladincev in 8 ekip pionirjev. Vse ekipe so se trudile po svo­jih najboljših moceh in znanju. Zahvala vsem mladim in njihovim mentorjem, da so se udeležili tekmovanja. Važno je sodelovati, ne zmagati, je bilo naše letošnje geslo. Mentorji PGD Škrilje Aleš Franjko Iz PGD Škrilje je tekmovalo 5 ekip mladincev in 8 ekip pionirjev. . IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kviz gasilske mladine na Igu V soboto, 2. marca 2024, je mladinska komisi­ja Gasilske zveze Ig v sodelovanju z mladinsko ko­misijo Gasilske zveze Škofljica in Velike Lašce organizirala tekmovanje v kvizu gasilske mladine. Pri organizaciji so sodelovala tudi vsa društva domace gasilske zveze ter Osnovna šola Ig, ki nam je ve­likodušno odstopila svoje pro­store. Priprava ucilnic in te­lovadnice, kjer je tekmovanje tudi potekalo, se je zacela že v zgodnjih sobotnih jutranjih urah. Tako je bilo do 8. ure, ko se je zacelo tekmovanje, že vse pripravljeno. Na tovrstnih tekmovanjih mladina meri svoje znanje v treh starostnih kategorijah. Najmlajši, ki so stari med 6 in 11 let, tekmuje­jo med pionirji, za njimi pa so mladinci, ki so stari do 16 let. Najstarejši lahko do vstopa v polnoletnost tekmujejo kot pripravniki. Kviza se je ude­ležilo 136 ekip iz vseh treh gasilskih zvez, kar je kar 59 ekip vec kot leta 2020, ko smo nazadnje na Igu organizirali takšno tekmovanje. Iz ižanske gasilske zveze se je tekmovanja udeležilo 25 ekip pionirjev, 20 ekip mla­dincev in 6 ekip pripravni­kov. V vsaki ekipi tekmujejo trije clani, ki jih spremlja tudi mentor. Na tekmovanju so se otroci pomerili v znanju o gasilski zgodovini, prvi po­moci ter požarni preventivi. Tako zna vsak tekmovalec povedati, kaj mora storiti, ko pride na kraj nesrece, kdo je bil ustanovitelje najstarejšega gasilskega društva na Sloven­skem ter kako delimo gasilne cevi glede na njihov premer. Teorijo dopolnijo z aktivnimi prakticnimi vajami ter naveza­vo vozlov in orodij. Discipline smo koncali okoli 13.30, tako da so imeli otroci še dovolj casa za okusno malico, ki so jo pripravile kuharice OŠ Ig, ter za igro v šolski telovadnici. Ob 14.30 smo zakljucno slo­vesnost zaceli s spodbudnimi govori župana obcine Ig Zlat­ka Usenika, ravnateljice OŠ Ig Karmen Zorko in predsednika GZ Ig Antona Modica. Sledila je razglasitev rezultatov, ki so si jih ekipe priborile tekom dneva. Vsem smo glasno za­ploskali, najboljšim trem pa smo podelili tudi pokale in medalje. Ne glede na mesto so otroci pokazali izjemno znanje in zagnanost, kar je za nas ga­silce neprecenljivo. Vsem še enkrat cestitam za ves trud in pokazano znanje! Alina Sorcan, predsednica mladinske komisije GZ Ig Vid Dimnik Župan Obcine Ig Zlatko Usenik in ravnateljica OŠ Ig Karmen Zorko pred podelitvijo pokala za prvo mesto Postroj tekmovalnih ekip Požar na objektu Vrtec Ig V sredo, 13. 3. 2024 ob 13.32, smo gasilci in gasilke PGD Ig preje­li poziv: Vrtec, možen požar ostrešja, vrtec Cesta na Kureš­cek 70. Nemudoma smo iz služb odhiteli v gasilski dom, kjer se nas je nabralo vsega skupaj deset operativnih ga­silcev. Hitro smo se preob­lekli v zašcitne obleke in se s tremi vozili, GVC-1, GVM-1 in GVC-2, GTV pa je ostal v prip­ravljenosti v gasilskem domu, odpeljali proti vrtcu. Izvozili smo v štirih minutah (torej ob 13.36) po prejetem pozivu. Med potjo smo se opremljali z dihalnimi aparati in spraševali po radijskih zvezah, kakšno je stanje, vendar nam dodatnih informacij o domnevnem po­žaru žal niso mogli predati. Dodatna informacija o požaru oziroma o tocni lokaciji poža­ra na objektu je prišla po oseb­nem telefonu s strani ravnate­ljice Vrtca Ig, tik preden smo prispeli. Delavci, ki so tedaj sanirali del objekta, so nas ob cesti pricakali ter nas usmerili proti požaru. Vozili GVC-1 in GVC-2 sta parkirali na gozdni poti za objektom, kar je omo­gocalo hiter izstop in posre­dovanje. GVM-1 je parkiral na parkirišcu pred kuhinjo, kjer so gasilci lahko nadzirali in pomagali pri evakuaciji otrok in zaposlenih na zbirno mesto pri igralih na zelenici. Ob prihodu smo po dimnih produktih, ki so izhajali iz ostrešja objekta, ugotovili, da je požar še v zacetni fazi go­renja. Prav tako so delavci, ki so sanirali objekt, zaceli gasiti z notranjim mokrim hidran­tom ter s tem omejili širjenje požara. Gasilci smo si zaceli ogledovati notranje prostore, spodnje prostore in ostrešje ter ugotovili, da se požar še ni razširil v notranjost objek­ta. Zadrževal se je v zunanjem delu stene pod fasado. To smo s pomocjo delavcev odstrani­li ter prišli do izvora požara, ki je bil med dvema lesenima stebroma. Požar smo hitro po­gasili, odstranili material in požarišce pregledali s termo­kamero. Prav tako smo ponov­no pregledali ostrešje in vse notranje prostore ter se prep­ricali, da je objekt varen. Po pogovoru z delavci in osebjem vrtca smo pomagali pospravi­ti ožgani material, pospravili smo tudi svojo opremo in se ob 14:33 vrnili v gasilski dom. Intervencijo smo koncali ob 15. uri. Ponovno smo – na prošnjo ravnateljice Vrtca Ig – v vecer­nih urah istega dne in jutranjih urah naslednjega dne s termo­kamero pregledali požarišce in druge prostore objekta. V imenu PGD Ig bi se rad zahvalil in pohvalil vse otroke in zaposlene v Enoti Krimcek, ki so brez napak, panike ali po­škodb izpeljali uspešno evaku­acijo, prav tako hišniku, ki nam je na intervenciji pomagal pri dostopu do prostorov v objek­tu in pri tehnicnih vprašanjih. Seveda se za pomoc, informa­cije ter odlicno organizacijo ob intervenciji in evakuaciji zahvaljujemo tudi ravnateljici Vrtca Ig Maji Cuden. Vsako leto Enota Krimcek izvede evakuacijske vaje ter predstavitev gasilcev in nji­hovega dela. Vsa leta vaj ter priprava zaposlenih in otrok dokazujejo, da to ni zaman. Ob tej priložnosti se bi rad zahvalil našim clanom ope­rativcem, ki so hitro in nese­bicno priskocili na pomoc, ter našim delodajalcem, ki nam omogocajo, da lahko vedno v dopoldanskem ali popoldan­skem casu med službo poma­gamo drugim. Hvala. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Žan Drnovšek, vodja intervencije in namestnik poveljnika PGD Ig . IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Požar je bil hitro pogašen. Zahvala Mali in veliki v Vrtcu Ig izrekamo iskre­no zahvalo gasilcem PGD Ig za hiter odziv in po­sredovanje ob zacetnem poža­ru na enoti Krimcek. Z vašim delom in angažmajem ste pre­precili vecjo škodo na objektu in poskrbeli, da so naši otroci varno stekli v narocje staršev. Hvala tudi za pripravljenost in podporo po koncani interven­ciji vse do poznega vecera. Kot ravnateljica vrtca po­sebno zahvalo in pohvalo izrekam tudi zaposlenim v Vrtcu Ig za pravilno in ucinko­vito ukrepanje ob intervenciji. Evakuacija otrok je bila hitra, ucinkovita in strokovno od­licno izpeljana. Zdaj vemo, da nam redne evakuacijske vaje koristijo. Ceprav si želim, da rezultata rednega usposablja­nja na tem podrocju nikoli ne bi preverili v resnicni situaciji, sem na zaposlene ponosna. Maja Cuden, ravnateljica Vrtca Ig . PLANINSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Uspeli celodnevni vzponi na Krim Kot je bilo razpisano, smo v soboto, 23. mar­ca, evidentirali vzpo­ne posameznikov na Krim iz Strahomerja. Na razpisu je tudi pisalo, da to ni tekmova­nje in da vsak hodi na lastno odgovornost za svojo dušo in telo. Beleženje je bilo omogo­ceno od 3.30 do sedmih zve­cer. Že na zacetku je vec kot deset pohodnikov odšlo v noc, razsvetljeno od lune. Kar 34 jih je osvojilo Krim vsaj trikrat, od tega trije sedemkrat in tri­je šestkrat. Med pohodniki so bili tudi »težkokategorniki«. Tako sem poimenoval nekaj udeležencev, ki so vzeli vzpo­ne kot trening za traile, kot je 100 milj in podobne. Oskrbni­ka Doma na Krimu sta udele­žence velikodušno stregla ves dan. Veseli me, da so vzponi minili brez poškodb, pa tudi vreme je zdržalo, da so se vsi varno vrnili v dolino. Vecina je izrazila željo, da bi dogodek ponovili v naslednjem letu. Janko Purkat . PLANINSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Planinsko dogajanje V PD Krim smo zako­rakali v 16. leto de­lovanja. Veseli smo, da nas združuje ljubezen do gora in vse, kar je povezano s tem. Vsak sam ve, koliko mu pomeni pobeg iz doline malo višje, pa ceprav morda le na Pungart, Stražar ali Krim … V letu 2023 smo se oddaljili od ukrepov v zvezi s koronaviru­som. Tako kot v medsebojnem druženju se je tudi v gorah stanje normaliziralo, je pa os­tal pridih, da smo postali vecji individualisti. Na zboru clanov v zacet­ku marca smo izvolili novo vodstvo. Naš novi predsednik je Niko Bertoncelj. Novih obrazov si želimo tudi med vodniki in markacisti, zato želimo, da se nam pridružite predvsem predstavniki mlaj­še generacije. Zavedamo se, da vas k temu odvraca cedalje vecja odgovornost vodnikov in markacistov, vendar tega ne moremo spremeniti. Na vseh ravneh življenja je trend, da vsak poskrbi le zase. Upam, da so med nami tudi izjeme. Žal se moramo kot društvo vedno vec ukvarjati z admini­stracijo, s cimer na nas priti­skajo PZS in druge ustanove. Zdaj recimo ni dovolj, da od­stranimo drevo s planinske poti, ki jo vzdržujemo, situaci­jo moramo fotografirati pred ukrepanjem in po njem, iz fo­tografije pa morajo biti razvi­dni zemljepisna širina, dolžina in datum posega, v zapisniku pa tudi, kdo od kvalificiranih markacistov je bil prisoten. Tudi letos smo si zadali iz­peljati kar nekaj vodniških tur, kar si lahko ogledate na naši spletni strani, nekaj pa smo jih tudi že izvedli. Naj omenim Vranov let, pot od Kresnic do Ivancne Gorice, od koder je priložena fotografija. Po nas­lovljeni poti smo hodili le do Javorja, kjer smo v prostorih gasilskega doma prespali, na­daljevali pa po delu Lavriceve poti. Obiskali smo tudi Gra­dišce, koncali pa v Ivancni Gorici. Velik del smo preho­dili po neoznaceni poti, vseh šestnajst udeležencev je bilo navdušenih in zadovoljnih. Tako sem jim moral obljubi­ti, da pojdemo tudi letos peš na morje – tokrat bomo šli do Opatije. Posredujem porocilo Bar­bare, naše nacelnice vodnikov: »Po zaslugi našega vodnika Aleša Cvahteta že dolga leta organiziramo zimski pohod na Ratitovec ob polni luni. Doslej smo doživeli že vse, od kopnega do gaženja po solidnem snegu. Pohod je fe­bruarja odpadel zaradi slabe­ga vremena in vedeli smo, da tudi napoved na preloženi 23. marec ne obeta vznemirljivih nocnih razgledov po širjavah domovine. Takega meteža, kot nas je ujel tokrat, pa še ne. Na pot se nas je odpravilo pet optimistov. No, realistov, saj smo bili polno oboroženi z de­žniki in pelerinami. A ceprav smo zaceli v oblacnem (in ne deževnem) vremenu, se je v slabi šolski uri nad nami raz­besnel pravi zimski vihar. Dež se je hitro spremenil v sneg in sodro, koncno opozorilo pa je prišlo v obliki nekaj konkret­nih bliskov in gromov, ki niso obetali varnega nadaljevanja. Zato smo pred konto cez Razor soglasno sklenili, da obrnemo. Sicer nas je dodobra namocilo in napihalo, a vseeno smo vsi živi in zdravi dosegli povsem zasnežene avte, ki so nas ca­kali pri prtovški cerkvi. Treba je bilo priti še do Železnikov, kar je bil mestoma (šoferski) podvig, a na sestanku smo ob analizi ugotovili, da si lahko cestitamo, ker smo sploh kre­nili na pot, še bolj pa, ker smo znali oceniti, kdaj je dovolj. Saj vemo: vse je dobro, kar se dobro konca! No, se pa s tem naši tradicionalni zimski po­hodi zagotovo niso koncali … zato toplo vabljeni na tistega prihodnje leto!« Janko Purkat, podpredsednik PD Krim Bojan Kosi Clani PD Krim po Vranovi poti . ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 9. memorialni turnir Vesne Rožic in 20. mladinski turnir Ig 2024 Na Igu so se v soboto, 23. marca, na mladin­skem in memorialnem šahovskem turnirju Vesne Ro­žic ponovno zbrali šahisti. Šahovski klub Ig je v okviru obcinskega praznika tudi letos organiziral veliki šahovski tur­nir, 9. spominski in hkrati 20. mladinski turnir. Vabilo je bilo namenjeno vsem prijateljem šahovske igre in Vesninim pri­jateljem, saj bi Vesna na ta dan praznovala svoj 37. rojstni dan. Turnirja se je udeležilo 125 igralcev. Poleg igralcev je bilo še nekaj spremljevalcev, star­šev najmlajših, mentorjev in nakljucnih gledalcev. Posebej je razveseljivo, da je bilo po­novno veliko mladih igralcev, nekateri so v tekocem šolskem letu šele zaceli spoznavati skrivnosti šahovske igre. Tra­dicionalno so se turnirja ude­ležili tudi prijatelji iz avstrij­skega kluba Bistrica ob Dravi. Spominskega turnirja se mnogo igralcev udeleži, ker se spomnijo Vesne iz šahovskih partij, srecanje pa je priložnost za obujanje spominov in hkra­ti za merjenje šahovske moci. Vesna je bila stalna clanica slo­venske mladinske in pozneje tudi clanske ženske reprezen­tance, nastopala je na mnogo prvenstvih doma in v tujini ter tudi na razlicnih odprtih tur­nirjih. Dosegla je vec odmev­nih rezultatov, od naslovov dr­žavne prvakinje v mladinskih in clanski konkurenci do 4. mesta na evropskem mladin­skem prvenstvu med dekleti do 18 let in naslova prvakinje Sredozemlja leta 2004. Za re­prezentanco je – ob hkratnem študiju medicine – igrala na vec evropskih in svetovnih pr­venstvih ter šahovskih olimpi­jadah in pokalu Mitropa. Tudi pri tokratni izvedbi smo obdržali ustaljeni proto­kol. Po pozdravnem nagovoru, ki ga je izpeljala podžupanja naše obcine Mira Žagar, je mlada clanica ŠK Ig Katari­na Škulj prebrala odlomek iz Vesninega spisa z naslovom Kaj mi pomeni šah. Clani ŠK Ig so se posebej potrudili pri ureditvi dvorane. Ne samo natancna postavitev miz in ša­hovskih garnitur, opremljeni so bili tudi razstavni panoji, na katerih je bilo obiskoval­cem predstavljeno dogajanje v kraju in možnost obiska Mo­rostiga. Prav tako so bili na fotografijah predstavljeni vsi dosedanji zmagovalci 19 mla­dinskih turnirjev in na poseb­nem panoju zmagovalci vseh dosedanjih turnirjev v spomin na Vesno Rožic. Ob razstavlje­nih medaljah in pokalih, ki so cakali na tokratne zmagoval­ce, se je vrtela projekcija fo­tografij utrinkov iz Vesninega šahovskega udejstvovanja. Na fotografijah so se lahko pre­poznali tudi nekateri tokratni udeleženci, bile so nekatere zvezde svetovnega šaha, pa tudi nekaj prijateljev, ki jih ni vec med nami, a vseeno živijo v naših srcih. Tovrstni dogodek ni samo tekmovanje v šahu, ampak pri­ložnost za srecanje. Kot vselej doslej so turnir obiskali, niso pa mogli igrati veckratni zma­govalec memorialnega turnir­ja velemojster dr. Jure Borišek ter Vesnini šahovski sopotnici Jana in Maja s svojima naraš­cajema. Po koncanem obcnem zboru nacionalne panožne zveze Šahovske zveze Slove­nije so nas obiskali generalna sekretarka zveze Nina Rob s pomocnico Klaro, selektor ženske reprezentance Matjaž Mikac in dolgoletna šahovska delavka, ki je letos prejela na­ziv castne clanice ŠZS, Silva Razlag. Vsi so pohvalili iz­vedbo turnirja. Dogodek je k ogledu pritegnil tudi nekatere naše sokrajane, kar je navse­zadnje eden od smislov velike prireditve v kraju. Po napetih dvobojih na ša­hovnicah in do zadnjega kroga nejasnem razpletu je koncna zmaga pripadla šahistu iz Ša­hovskega kluba Kostak Krško Petru Urbancu. Drugo in tretje mesto sta osvojila mladinca iz Šahovskega kluba Tajfun Lju­bljana Maksym Goroshkov in Rudi Olenik Campa. V ženski konkurenci je zmagala Liud­mila Goroshkova (Tajfun Lju­bljana), drugo mesto je osvo­jila domacinka mednarodna mojstrica Lara Janželj, tretja je bila Ana Urbanc (ŠK Kostak Krško). Resnici na ljubo je še po sedmem krogu kazalo na zmagoslavje domacih igralcev, Domna Hitija in Lare Janželj, vendar se je obema zgodilo, da sta v zadnjih dveh kolih nes­recno izgubila. Tako je Domen na koncu osvojil sedmo mesto v absolutni konkurenci, Lara pa petnajsto, kar je pomenilo drugo mesto med ženskami. Turnir je štel tudi za 20. mladinski turnir Ig 2024. Po­deljenih je bilo 10 kompletov medalj v kategorijah do 10, 12, 14, 16 in 20 let, loceno za de­kleta in fante. Med mladinci je bil najboljši Maksym Gorosh­kov, ki je v skupni razvrstitvi zasedel drugo mesto. Najbolj­ša mladinka je bila Tjaša Pajek (ŠD Krka Novo mesto). Sojenje je tokrat vodila sod­nica FIDE Špela Orehek. Ižanski šahisti so kot ome­njeno zasedli 7. – Domen – in 15. mesto – Lara –, Anja Jelen je bila tretja med mladinkami do 20 let, Katarina Škulj pa tretja med deklicami do 12 let. Barve domacega kluba sta za­stopala še Luka Jelen in Mar­ko Micanovic. Vsi rezultati so doseglji­vi na spletni strani: https://chess-results.com/tnr913103.aspx?lan=1&art=1&rd=9 Veliki turnir smo tudi letos uspešno izpeljali, udeleženci so bili zadovoljni, da se ponov­no srecajo na tradicionalnem šahovskem dogodku. Zaradi gostoljubnosti vseh sodelujo­cih pri izvedbi (podporniki ŠK Ig, Obcina Ig, sodelavci OŠ Ig, PGD, ki so posodila mize ter številni drugi) poteka turnir v prijetnem vzdušju. Želja organizatorjev, da bi takšen turnir postal tradicio­nalno druženje ljubiteljev ša­hovske igre, se je letos ponov­no uresnicila. »Skupna dejavnost nas to­rej združuje in šah je resnicno to!« Tanja Bakan Rožic Franc Poglajen . ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zmagovalke (z leve): Lara Janželj, Liudmila Goroshkova, Ana Urbanc Prva poteza: podžupanja Mira Žagar Zahvala Iskreno se iz srca zahvalju­jemo vsem, ki ste si prizade­vali za izvedbo in požrtvoval­no sodelovali pri organizaciji 9. memorialnega turnirja v spomin na našo Vesno Rožic. Clani in podporniki Šaho­vskega kluba Ig, ki ste name­nili svoj cas za pripravo in izvedbo turnirja, sodelavci Osnovne šole Ig, pisarne Ša­hovske zveze Slovenije, pod­županja z uvodnimi bese­dami, ravnateljica Osnovne šole Ig pri podelitvi medalj ter vsi drugi, ki ste poskrbeli za ureditev dvorane in oko­lice ter za odlicno izvedbo prireditve – brez vseh vas memorialni turnir ne bi bil ponovno izjemen šahovski dogodek v Sloveniji. Hvala vam, Tanja, Adrijan in Samo Rožic Zmagovalci (z leve): Maksym Goroshkov, Peter Urbanc, Rudi Olenik Campa . ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odlicja za para karateiste V Polzeli je prvi vikend marca potekalo Dr­žavno prvenstvo Karat zveza Slovenije v para kara­teju. Z Iga so se ga udeležili Nika, Anže in Mark, ki so bili zelo uspešni. Nika in Anže sta osvojila zlati medalji, Mark pa je pa dodal še eno srebrno. Cestitke vsem! Mateja Breznik, Karate-do klub Ig Shotokan Karate Ig Ižanci uspešni na državnem prvenstvu v para karateju Skupinska fotografija vseh para karateistov na tekmovanju . ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odkrijte sprostitev v naravi z društvom Šola zdravja Življenjski ritem današ­njega casa cloveka vse bolj obremenjuje. Tek­movalnost postaja v družbi vse bolj prisotna, prav tako preobremenjenost s prevec informacijami, ki nenehno sti­mulirajo živcni sistem. Odnosi so vedno bolj individualni in izgublja se empaticen odnos do drugega. Vse manj uživamo polnovredne hrane, vse manj je tudi primernega vsakodnev­nega gibanja in stika z naravo. Postajamo družba, v kateri je prisotno obilje materialnih dobrin, a s pomanjkanjem uravnoteženega fizicnega in psihicnega zdravja. Rešitev na dolgi rok ni v cu­dežni tableti, temvec v družbi oziroma posamezniku. Pred­vsem njegovemu zavedanju, usmerjanju in raziskovanju notranjega pocutja, ki pripelje do boljšega razumevanja sebe, situacije, v kateri je, in na pod­lagi tega tudi ukrepanja v dob­ro celostnega pocutja. Zacne se torej pri nas samih. Prvi korak lahko naredimo že skoraj na pragu svojega doma, saj je polnilo za dobro fizicno in duševno zdravje tudi gibanje, dihanje (cujecnost), cas, preživet v naravi. Pa tudi skupnost in z njo možnost za druženje, pogovor. Da bi družbi lahko ponudili možnost mentalne in fizicne razbremenitve, smo v Društvu Šola zdravja z Andražem Pur­gerjem, uciteljem telovadbe in vodjem projekta Dihamo z naravo, ter Maurom Luga­nom pred štirimi leti razvili popoldansko vadbo Dihamo z naravo, ki temelji na druženju v skupini, nežnemu gibanju za razgibanost hrbtenice in me­denice, dihalnih tehnikah in mentalnem sprošcanju v nara­vi. Aktivnost je postala spod­buda vsem, da se vsaj za eno uro na teden ustavijo, zadiha­jo in umirijo ter se preprostih tehnik tudi naucijo, da jih lah­ko izvajajo pozneje v življenju. V letih, odkar poteka aktiv­nost, se je vadba izkazala za ucinkovito orodje za obvlado­vanje stresa ter odlicna aktiv­nost za sprošcanje fizicne na­petosti in umiritev uma. V letošnji sezoni, ki se je zacela marca, aktivnosti izva­jamo na kar 31 razlicnih loka­cijah po Sloveniji z ustrezno usposobljenimi vaditelji. Vad­bi se lahko pridruži kdorkoli, saj je primerna za vse gene­racije. Ker projekt sofinancira in podpira tudi Ministrstvo za zdravje, je aktivnost brezplac­na. Tako je lažje dostopna tudi vsem iz socialno ranljivejših skupin. Vadbi Dihamo z naravo se lahko pridružite tudi Obcini Ig. Skupina Macesen je še v nastajanju, zato lahko inte­res za vadbo sporocite vodji projekta Andražu Purgerju – andraz@solazdravja.si, ki vas bo povezal z že zbranimi va­decimi. Naj vam vadba dihanja v naravi sprosti pomladne dni. Vec informacij o aktivno­sti boste našli tudi na spletni strani: https://solazdravja.com/ca­tegory/dihamo-z-naravo/ Informacije o lokacijah in terminih vadb, ki se jim lahko pridružite: https://solazdravja.com/2024/02/23/skupine­-in-lokacije-dihamo-z-nara­vo-2024/ Lahko pa tudi pišete vod­ji projekta Dihamo z naravo Andražu Purgerju na mail: andraz@solazdravja.si. Ana Pirih . VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Društvo Odmev Mokrca vabi na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju ter na tradicionalni pohod Golo–Mokrc– Spominski park Petelinove doline v cetrtek, 27. aprila 2024. Zbor ob 8.30 pri Gasilskem domu Golo. Proslava s kulturnim programom in pogostitvijo bo v Petelinovih dolinah ob 13. uri. Proslava in pohod bosta v vsakršnem vremenu. Informacije: 041/408-706 (Marjan) ali 041/525-793 (Bojan) . KOLEDAR PRIREDITEV //////////////// . VABILA //////////////////////////////////////// APRIL sobota, 13. april, ob 18. uri, Dom kulture Ig Lutkovna predstava Medved in klobuk (premiera) Obcina Ig sreda, 17. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic Žoga, žoga, žogica MKL – Knjižnica Ig cetrtek, 18. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Delavnica Carobno steklo Obvezne prijave! MKL – Knjižnica Ig cetrtek, 18. april, ob 19. uri, Dom kulture Ig Obcinska revija pevskih zborov Obcina Ig petek, 19. april, ob 18. uri, Dvorana Centra Ig Strokovno predavanje o mušnicah Gobarsko mikološko društvo Ig MAJ sobota, 11. maj, ob 18. uri, Dom kulture Ig Predavanje iz serije Barje, ali te poznam: Življenje z barjem v zgodnjem srednjem veku Društvo Fran Govekar Ig Letni koledar prireditev v Obcini Ig najdete na spletni strani www.obcina-ig.si. Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 8. maj 2024. . KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. . OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// PONOVNO ODPRTO! KONJCEK CLUB BAR Banija 100, Ig NOVO V PONUDBI Pice Tonac pice po 7€. ODPIRALNI CAS: PON 8-22 TOR 8-22 SRE 8-22 CET 8-22 PET 8-24 SOB 8-24 NED 8-22 Gostinske storitve, Karin Repar, s.p. Hrenova ulica 33, Ig Oglašujte v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Velikost v mm Cela stran Zadnja stran 300 230 x 330 Notranja stran 220 200 x 270 Pol strani Zadnja stran 165 218 x 156 Notranja stran 120 200 x 137 Cetrtina strani Zadnja stran 100 106 x 156 Notranja stran 70 97 x 137 Osmina strani 37 97 x 65 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne, 23. 12. 2015. Vec informacij je na voljo na spletni strani https://www.obcina-ig.si/za-obcane/mostiscar/ POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SECNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. . OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Javna tribuna o ureditvi središca Iga in Govekarjeve ceste Obcina Ig z izbranim arhitekturnim birojem pripravlja novo urbanisticno-arhitekturno in prometno ureditev središca Iga z Govekarjevo cesto. Vse obcane vljudno vabimo v sredo, 24. aprila 2024, v Dom kulture Ig, Gasilska ulica 39 na Igu, ob 19. uri. V zacetni fazi želimo z vami iskati mnenja in predloge za pre­novo avtobusne postaje, oživitev tržnice, zelene površine ob Govekarjevi cesti s površinami za parkiranje, prenovo plošcadi pred Morostigom in varno šolsko pot. Pogovarjali se bomo še o povezavi z Ljubljano in ohranjanju stika z naravnim okoljem. Vaše mnenje bo pomembno vplivalo pri oblikovanju vizije pre­nove središca Iga, saj lahko le z vami gradimo prihodnost. Lepo vabljeni! Zlatko Usenik, župan Ig je naselje z izjemno dedišcino poselitve vse od kolišc, anticnega Rima, predkršcanskega obdobja, srednjega veka, Avstro-Ogrske monarhije, obeh Jugoslavij do samostojne Slovenije. Preživel je turške vpade in punte, ima cerkev barocnega stavbenika Macka, zanimiv fundus tradicionalne arhitekture in zelo kakovostne nastavke najsodobnejše arhitekture, ki je podobo kraja deloma že modernizirala. Poleg tega ima izjemno lego v bližini Ljubljane, in kar je še pomembnejše, stik z naravnim zaledjem. Veliko je torej že tu – kar manjka, je mocnejša identite­ta kraja, tudi prostorska. Manjkajo središce in prepoznavnost, prostorsko srce dogajanja. O tem bi se radi pogovorili, in to še pred zacetkom nacrtovanja. Želimo zgraditi cim širši konsenz o naslednjih korakih in skupaj premislili o prihodnosti. Tako, kot priporocajo evropski procesi in kot si Ig nedvomno zasluži. Aleš Vrhovec, u. d. i. a. Arhipro d.o.o.