uj, torek, , septembra 2009
tnik LXII • št. 70 jgovorni urednik: »že Šmigoc jna: 0,70 EUR
atisnjenih: 2.000 izvodov SN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah
Majšperk • Modernizirali bodo tri nove odseke cest
O Stran 3
Kultura
Cirkulane • Spektakel Ane Černivec - Haloške Micike
O Stran 5
Po naših občinah Velika Nedelja •
Mlada družina brez strehe nad glavo
O Stran 6
Štajerski
Ptuj • 18. Ptujski mali maraton
Prireditev presežkov za vse generacije
Nogomet • Poživitev slovenskega nogometa
O Stran 11
Strelstvo • Kosta-njevec znova med najboljšimi
O Stran 13
Ko se na Ptuju dogaja, se dogaja. Tako je bilo tudi v soboto, 5. septembra.
Potekal je sedmi Poli maraton, 18. Ptujski mali maraton (na fotografiji), ob tem pa še osme ptujske Grajske igre, da drugih manjših prireditev niti ne omenjamo. Skratka, vsak je lahko izbral svoj sobotni »tek« kratkih ali dolgih prog oziroma rekreacije. Letošnji Ptujski mali maraton je v soboto postal polnoleten. Prazniku primerna je bila tudi udeležba. Vodja tekmovanja Radoslav Ačimovič iz TK Maraton je povedal, da je bila rekordna. Udeleženci iz cele Slovenije in Hrvaške vseh generacij so ga ocenili kot vrhunsko pripravljeno in izvedeno prireditev, v okviru katere so si letos lahko sami tempirali svoj tek, kar jim je omogočila natančno izmerjena in na vsakem kilometru označena proga. Brez pomoči članov TK Maraton in dijakov Elektro šole Ptuj prireditve ne bi mogli tako uspešno izpeljati, je še povedal Ačimovič. Organizatorji Ptujskega malega maratona so veseli, da se vedno več ljudi ukvarja s tekom, že sedaj pa vas vabijo na maraton prihodnje leto.
MG
Slovenija • Črna statistika dela v gozdovih
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Občani ogorčeni
Grobišča neukih lastnikov? Posek na Potrčevi
v- ■
V zadnjih letih v slovenskih gozdovih zaradi nesreč pri delu povprečno umre devet zasebnih lastnikov gozdov. »Letos pa je izjemno tragično leto, saj je do konca julija v slovenskih gozdovih umrlo že sedem lastnikov, in to pretežno v severovzhodni Sloveniji,« je poudaril Darko Pristovnik z Zavoda za gozdove (ZZG) Slovenije, ki je na nedavni okrogli mizi z naslovom Varnost in zdravje pri delu v zasebnih gozdovih predstavil še druge »črne« statistične podatke.
Statistiko nesreč pri delu v gozdovih, gre seveda za spravilo lesa, v ZZG vodijo že od leta 1995. V več kot desetletnem
Festivalski zgoščenki
za naročnike Štajerskega tednika JIH ^lar.dno
411 iT-
Ptuf 2009
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radia-Tednik Ptuj, d.o.o., Raitevo
ulica 6,2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivali-izbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
i
obdobju je pokazala, da letno umre pri delu v gozdovih osem do devet lastnikov, vendar, kot je povedal Pristovnik, so statistični podatki zelo nezanesljivi; število umrlih je lahko tudi višje. »Letošnji podatki pa se nasploh razlikujejo od običajnih, saj med ponesrečenimi prevladujejo nekmetje. Značilen pa je še podatek, da kar dve tretjini tistih, ki so se pri delu v gozdu poškodovali, ni opravilo nikakršnega tečaja za delo v gozdu, od devetdesetih smrtno ponesrečenih v zadnjih štirinajstih letih pa tečaja ni imel nihče,« je še povedal Pristovnik in pojasnil, da je razlog za letošnje nadpovprečno veliko število žrtev nesreč v gozdovih v lanskih ujmah, ki so lastnike manjših gozdov, ki sicer zelo redko ali sploh nikoli ne delajo v gozdovih, prisilile počistiti polomljeno drevje.
»Slovenija je danes po številu nesreč s smrtnim izidom v gozdu glede na količino spravljenega lesa na neslavnem prvem mestu med bolj gozdnatimi državami Evrope,« je neslavni rekord predstavil Mirko Medved, prav tako z ZZG in nadaljeval: »Pred dvema desetletjema je bilo stanje pri nas podobno tistemu v Švici, na Švedskem, v Avstriji ali Nemčiji, vendar je varnost v omenjenih državah v tem času zelo napredovala, pri nas pa le za malenkost. V Avstriji predvsem po zaslugi dobro razvitega sistema zavarovanja in prave mreže izobraževalnih središč za poklicno in nepoklicno usposabljanje za delo v gozdu. Podoben sistem so potem, ko so ugotovili, da v njihovih gozdovih umira preveč ljudi, uvedli tudi v Švici in hitro zmanjšali število žrtev.«
O Stran 7
Ob vnovičnem poseku dreves ob Potrčevi cesti na Ptuju so te dni številni Ptujčani govorili, da gre za vandalizem nad naravo. Še posebej pa to dejanje skrbi, ker je bilo izvedeno, ne da bi širša javnost vedela, da se bo to zgodilo. Boleč je bil že prvi posek dreves zaradi rekonstrukcije Potrčeve, ki se izvaja v dveh etapah - svoj davek so namreč zahtevala že dela v prvi etapi.
Drevesa ob Potrčevi na Ptuju so bila posajena s sredstvi samoprispevka, ko je krajevno skupnost dr. Jožeta Potrčeva Ptuj vodil še Jože Sotlar, po katerem se sedaj imenuje tudi dnevni center Društva upokojencev Ptuj.
Zaradi poseka dreves je v naše uredništvo poklicalo več občanov, ki so izrazili ogorčenje ob najnovejšem poseku, saj jim ta nikakor ne gre v račun. V mestu primanjkuje zelenih površin, posekov »v imenu razvoja« je vse več, na drugi strani pa so nove zasaditve pomanjkljive oziroma se jih ne izvaja skladno z dogovori oziroma izdanimi soglasji.
V zvezi z najnovejšim posekom dreves na Ptuju smo se oglasili pri vodju oddelka za
gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janku Šircu. Povedal je, da je bil posek nujno potreben, ker se bo v tem koridorju gradila infrastruktura - kanalizacija, podobno kot v prvem delu obnove Potrčeve ceste. V bistvu se hortikulturna ureditev ne bo spremenila, namesto posekanih dreves bodo posadili mlade zelene in rdeče ostrolistne javorje, kar naj bi se zgodilo po zaključku investicije. Javnost je po vsej verjetnosti ogorčena tudi zato, ker posek ni bil javno predstavljen.
»Javne obravnave projekta druge faze obnove Potrčeve, ki je potekala v okviru Upravne enote Ptuj, se je udeležilo veliko ljudi.
O Stran 4
9770040197077
Slovenija • Ustanovljen nov pododbor
Pododbor za mladino bo vodil Dejan Levanic
Pododbor za mladino, ki je bil ustanovljen 24. junija leto in bo deloval pod okriljem odbora DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino, bo vodil ptujski poslanec SD Dejan Levanič, so v petek sklenili člani omenjenega odbora. Levanič je bil sicer tudi pobudnik ustanovitve omenjenega pododbora.
V preteklosti preveč zamujenih priložnosti
Razloge za nujnost obstoja tovrstnega pododbora pa je natančneje pojasnil tudi Dejan Levanič, ki je v izjavi za javnost zapisal tako: „Področju mladih Evropska unija že dolgo posveča pozornost. Evropska komisija je leta 2001 sprejela belo knjigo o mladini Nova spodbuda za evropsko mladino, v kateri so celovito povzeti vzvodi in načini za aktivno participacijo mladih, njihovem združevanju in sodelovanju. Novembra 2004 so štirje voditelji držav članic Evropske unije (Jacques Chirac, Göran Persson, Gerhard Schröder in José Luís Zapatero) poslali predsedniku Sveta EU pismo, ki so ga poimenovali »Evropski pakt za mlade«, v katerem so se zavzeli, da se v okviru Lizbonske strategi-
Naloga pododbora bo skrbeti za reden pretok informacij med DZ, mladinskim svetom, uradom za mladino in drugimi organizacijami mladih. Med predlaganimi pristojnostmi pododbora bo tudi oblikovanje mnenj in stališč, ki jih bo posredoval odboru za kulturo, ter omogočanje sodelovanja v DZ z vprašanji in pobudami mladih tudi na področjih, ki zadevajo druge politike. Pododbor bo lahko oblikoval mnenja in predloge pri načrtovanju vsebin in proračunskih postavk, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, in jih posredoval odboru za kulturo. Prav tako bo usklajeval mnenja o učinkovitosti ukrepov, mehanizmov in instrumentov mladinske politike, razpravljal o vprašanjih in pobudah mladih, ter vzpodbujal sodelovanje med DZ, vlado in organizacijami mladih.
Uvodnik
Trgatev po novem
Na Ormoškem in Ljutomerskem bodo vinogradniki letos prvič prodajali pridelano grozdje po novih pogojih. Vzrok temu je nov lastnik obeh kleti, ki je s svojim nakupom končno zaokrožil obe kleti Ljutomersko-Ormoških goric in namerava narediti iz njiju tudi na tujih trgih prepo znavno blagovno znamko. Zgodbo za ta uspeh pa bodo najverjetneje stkali okrog Jeruzalema, ki stoji med obema krajema.
V četrtek so vinogradnikom predstavili nove pogoje, po katerih bodo v Ormoški kleti poslej odkupovali grozdje. Precej je bilo novosti in z vsemi tudi vinogradniki niso bili najbolj zadovoljni. Glede na to, da se v slovenskih kleteh pridela veliko dobrega vina in da ga predvsem na Štajerskem zelo težko prodamo, je edina možna usmeritev in zahteva po kvaliteti. Odkup za litrski program naj bi bil preteklost, zahteve pa jasne: sortno čisto in zdravo grozdje, največ 10 ton na hektar, z malo ali nič gnilobe, z visoko sladkorno stopnjo bo dalo boljši zaslužek kot pretekla leta. Čeprav je bilo povedano, da je večina zahtev, ki se uvajajo, blažjih, kot so že veljavne v sosednjih kleteh, in da jih v prvem letu ne nameravajo povsem strogo nadzorovati, ker želijo zgraditi trdne temelje za dolgotrajno sodelovanje, pa je bilo vendar jasno razbrati, da se list obrača in da, če še ne letos, bo prihodnje leto zavel drug veter. Res pa je, da bo poslej tudi pri plačilih povsem druga zgodba. O ceni grozdja ima vsak svoje mnenje, gotovo pa je izplačilo v vsega treh obrokih, do konca maja prihodnjega leta, dobrodošla sprememba za vinogradnike, katerih vzdržljivost so pri izplačilih dolgo in grdo preizkušali.
Pa se tudi v novi pogodbi skriva nekaj grenkih za vinogradnike. Številni so v »sušnih« letih, ko ni bilo mogoče zadovoljivo prodati grozdja, investirali v lastne polnilnice, v katerih so polnili lastno vino, s katerim so malo izboljšali svoj zaslužek. To po novem ne bo več mogoče.
Pa še nekaj vinogradnikom ni bilo všeč. Zadruga menda ne ve, koliko zasluži s posredovanjem grozdja. Če je res tako, je z njo nekaj narobe. Če gre za poslovno skrivnost, naj to tudi tako povedo. Če pa vinogradnikom niso pripravljeni povedati, koliko zaslužijo, pa se postavlja vprašanje, ali zato, ker za to vsoto naredijo premalo, ali pa je vsota tako velika (ali tako majhna), da jim jo je bilo na sestanku nerodno povedati vinogradnikom.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič bo vodil pododbor za mladino.
je posveti večjo pozornost mladim, ki naj bi imeli hkrati večji vpliv na oblikovanje politik EU. Tudi Svet Evrope ureja področje mladine v Evropi z Evropsko listino o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, ki je bila nazadnje revidirana maja 2003 in opredeljuje, na katerih področjih življenja in na kak način naj bi mladi aktivno sodelovali pri oblikovanju politik.
Mladi so pomembna družbena skupina, saj se v mladosti posameznica ali posa-
meznik osebno izoblikuje, pridobi vedenjske vzorce, katerim bo sledil oziroma sledila celotno življenje. Ravno zaradi vpliva mladosti na zadovoljstvo in uspešnost celotnega življenja posameznice ali posameznika moramo mladim posvetiti posebno pozornost.
V preteklosti je bilo na področju reševanja mladinske problematike veliko zamujenih priložnosti. Zakon o mladinskem delu in mladinski politiki sprejemamo že več kot deset let, kar pomeni
konkretno oviro za sprejem nacionalnega programa za delo z mladimi. Mladi se v današnjem času soočajo z veliko izzivi, od dostopa do izobraževanja, stanovanjske problematike, prve zaposlitve, pa vse do načrtovanja družine. Ravno zato Državni zbor RS ne sme zamuditi priložnosti, da skupaj z vlado RS drži tempo pri urejanju mladinskih zadev. Prav v Državnem zboru se mora opraviti večina vsebinske razprave, ki vključuje koalicijo, opozicijo in zainteresirano mladinsko
civilno družbo.
Državni zbor mora opraviti razpravo o pripravi naslednjih pomembnih prelomnic pri organiziranju, sodelovanju, soodločanju, financiranju in definiranju mladine v slovenski družbi o krovnem zakonu o mladini, nacionalnem programu za mlade, prilagajanju protikriznih ukrepov države mladi generaciji, pripravi posebnih finančnih in drugih vzpodbud za večjo aktivnost mladih ipd.
Skupaj z mladinskimi organizacijami in predstavniki političnih strank lahko pododbor za mladino uveljavlja široko interno in javno razpravo, oblikuje mnenje in stališča ter jih posreduje odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino.
Tako kot je pomembno, da se vzpostavi medresorski koordinacijski organ na vladni ravni, ki bo med posameznimi ministrstvi usklajeval mladinsko politiko v vseh resor-jih Vlade Republike Slovenije, tako je tudi pomembno, da vključimo mladinsko politiko tudi na zakonodajni ravni in ravno z oblikovanjem posebne delovne skupine telesa Državnega zbora damo jasen signal mladim in celotni slovenski javnosti, da jim želimo prisluhniti in spreminjati obstoječe stanje." STA, PS SD (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovensko nasprotovanje terminalu, srečanje z Italijo preloženo
Odbor DZ za okolje in prostor je podprl stališče vlade, da je plinski terminal v Žavljah za Slovenijo nesprejemljiv. Italija je medtem sporočila, da je srečanje na vladni ravni, ki bi moralo biti v sredo in kjer bi spregovorili tudi o terminalu, preloženo. Slovenska stran preložitev srečanja obžaluje in želi čim prej uskladiti nov datum.
Slovenija bi na srečanju srečanje predstavnikov italijanske in slovenske vlade, ki bi moralo biti 9. septembra, odprla vprašanje gradnje terminala in italijanski strani tudi neposredno predstavila svoje zadržke v zvezi s tem.
O preložitvi srečanja je v petek ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Stockhol-mu slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja obvestil njegov italijanski kolega Franco Frattini, saj naj bi imel 9. septembra »zelo pomemben sestanek, na katerem mora biti prisoten«.
Žbogar, ki je italijanskega kolega seznanil s četrtkovim stali-
ščem vlade glede terminala, je izrazil obžalovanje, da je srečanje prestavljeno, in dejal, da bo že med zasedanjem v Stockholmu skušal uskladiti nove termine. Srečanje naj bi bilo, kot je po srečanju s Frattinijem pojasnil Žbogar, v prvi polovici oktobra, še prej pa naj bi se o tem pogovorila okoljska ministra obeh držav ter izmenjala dokumentacijo v zvezi s tem. Glede možnosti tožbe Slovenije proti Italiji zaradi plinskega terminala v Žavljah pa je dejal, da je ta odvisna od nadaljnjih korakov Italije. »Vse je odvisno od tega, kako se bomo pogovarjali, kakšna pojasnila bomo dobili s strani Italije in kako bo Italija ukrepala. Kot mi je dejal Frattini, brez konzultiranja Slovenije ne bodo šli naprej,« je dejal.
Frattini obljubil
manjkajoče
dokumente
Frattini je nato v Stockholmu zagotovil, da bo Italija problem s Slovenijo zaradi plinskega terminala v Žavljah reševala z »vzajemnimi posvetovanji«. Povedal je tudi, da je slovenskega kolega prosil za podrobno dokumentacijo o razlogih za slovensko na-
sprotovanje terminalu in obljubil dodatne italijanske dokumente. »Delovali bomo po temeljnem načelu dobrih sosed - z vzajemnimi posvetovanji. O tem ste lahko prepričani,« je Frattini odgovoril na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki Italije za rešitev problema zaradi terminala; sploh glede na to, da se v Sloveniji zaradi tega problema pojavljajo napovedi o možnosti tožbe proti Italiji na evropskem sodišču. Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi preloženega srečanja ter dodalo, da bo skupaj z italijansko stranjo skušalo uskladiti nov datum srečanja. Obžalovanje zaradi preložitve srečanja je izrazil tudi okoljski minister Erjavec, »če je res eden od razlogov, kot nekateri namigujejo, stališče Slovenije do plinskih terminalov«. Bilateralna srečanja so po njegovem mnenju primerna za obravnavo tovrstnih vprašanj, zato upa, da bo do srečanja prišlo čim prej.
S problematiko gradnje plinskega terminala v Žavljah se je na nujni seji seznanil odbor DZ za okolje in prostor in podprl mnenje vlade, da je terminal z vidika čezmejnih vplivov za Slovenijo nesprejemljiv. Člani odbora so iz-
postavili okoljske vidike gradnje, ki bi območju severnega Jadrana lahko povzročila nepopravljivo škodo.
Okoljski minister Karl Erjavec je na seji odbora podrobneje predstavil problematiko načrtovane gradnje terminala in člane odbora seznanil z aktivnostmi, ki jih je slovenska stran v zvezi z omenjeno problematiko izvajala doslej.
Skrajni ukrep -tožba zoper Italijo
Med možnostmi, če vlada ne bo upoštevala pripomb Slovenije glede čezmejnih vplivov, je vložitev tožbe zoper Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pa-vliha opozarja, da so postopki ene države članice EU proti drugi pred omenjenim sodiščem zelo redki. Po njegovih besedah članice praviloma »umazano delo« prepustijo Evropski komisiji. Ta po njegovem »sproži postopek, če oceni, da gre za prima facie kršitev obveznosti prava EU«.
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Majšperk • Prva popočitniška seja sveta
Modernizirali bodo tri nove odseke cest
Čeprav so na 25. seji sveta občine Majšperk v četrtek, 3. septembra, sklepali kar o 13 zadevah, so sejo končali v dobri uri in pol. Med pomembnejše sodi sprejem treh projektov za modernizacijo lokalnih cest, odločili pa so se tudi, da bodo ob občinskem prazniku izročili plaketo in štiri priznanja.
Dah poletja in brezskrbnih počitniških dni se je razblinil že pri obravnavi zapisnikov prejšnje in ko-respondenčne seje, saj je imela svetnica Tatjana Vele kar nekaj pripomb, a ji je županja dr. Darinka Fakin vljudno pojasnila, da te niso utemeljene, po dobrih 10 minutah njenega monologa pa jo je spomnila, da je čas za njeno razpravo potekel.
In ko so se lotili resnega dela, so v drugi razpravi skoraj brez pripomb sprejeli odlok o javnem glasilu občine Majšperk z županji-nim amandmajem, ki odlok usklajuje z zakonom o medijih. Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja so po krajši razpravi sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili eno plaketo in štiri priznanja občine Majšperk. Plaketo občine Majšperk bodo podelili patru Janezu Šamperlu, gvardijanu v samostanu in rektorju Marijinega svetišča na Ptujski Gori, občinska priznanja pa bodo prejeli Društvo vinogradnikov in sadjarjev, Rado Rodošek, Drago Klein in Alojz Pišek. Brez pripomb so ugodili tudi vlogi Župnijskega urada Ptujska Gora in sprejeli sklep, da bo Občina Majšperk z rebalansom zagotovila 3.200 evrov za izdelavo odlitkov oziroma za kipce na Poti miru na Ptujski Gori.
Na podlagi dopisa Osnovne šole Majšperk in po predlogu odbora za družbene dejavnosti so potrdili sistematizacijo delovnih mest Vrtca Majšperk za šolsko leto 2009/2010, kjer so uvedli še dodatni oddelek, zato sta potrebni še vzgojiteljica in varuška ter pripadajoči del drugega osebja.
Soglašali so tudi z dodelitvijo denarne pomoči staršem otroka s posebnimi potrebami s Ptujske Gore za prevoze v zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Sprejeli so sklep o odpisu dolga občanu iz Maj-šperka zaradi neplačevanja najemnine v višini 5.244 evrov. Del dolga občana, ki sedaj živi v domu starejših Idila, pa bodo lahko poravnali tudi iz njegovega dedo-vanega premoženja.
Gradili bodo tri odseke cest
V osrednjem delu četrtkove seje pa so se lotili vsebine dokaj obsežnih projektov za izgradnjo treh odsekov lokalnih cest, ki so sestavni del načrta razvojnih programov občine Majšperk za obdobje od leta 2008 do 2012. Kot je dejala županja dr. Darinka Fakin, sta izdelava in sprejetje projektov potrebna, saj pričakujejo skorajšnji razpis za dodelitev sredstev iz naslova Južne meje, na katerega se želi Občina prijaviti z vsemi tremi projekti. Tako so brez posebnih pripomb potrdili dokumentacijo za modernizacijo odseka lokalnih cest Bolfenk-Kosovo sedlo ter lokalne ceste Si-tež-Grdina, ki naj bi veljali okoli 617.000 evrov, projekt za modernizacijo lokalne ceste Žetale-Vabča vas, ki naj bi veljala 478.000 evrov, ter projekta modernizacije lokalne ceste Ptujska Gora-Slape in javne poti Slape-Pe-skov breg, ki je ovrednotena na okoli 242.000 evrov.
Ko so sklepali o predlogu za potrditev pogodbe o oddaji treh poslovnih prostorov v najem, in sicer v zgradbi Majšperk 30 in Breg 12, je svetnico Tatjano Vele najprej zanimalo, koliko bo znašala najemnina za posamezni poslovni prostor. Ko ji je predsednik odbora za gospodarstvo Zlatko Žni-
dar odgovoril, da bo najemnina tolikšna, kot je zapisano v pravilniku, z odgovorom ni bila zadovoljna in mu je zabrusila, da bi moral kot predsednik tega odbora vedeti, kolikšen bo znesek najemnine, saj se le tako lahko odločajo o primernosti oddaje poslovnih prostorov. Vendar se je morala pomiriti, saj ji je Žnidar pojasnil, da zneska tudi on ne more vedeti, saj še vedno ni znano, kolikšna bo površina najetih prostorov. Franc Bezjak je ponovno pojasnil, da tudi o tem ne bo glasoval, ker so tudi gradivo za to točko prejeli šele na dan seje. Kljub temu pa so s samo dvema glasovoma proti sklenili, da bodo v zgradbi Majšperk 30 poslovne prostore oddali v najem umetniškemu društvu Ustvarjalec ter Gašiju Arbenu iz Slovenske Bistrice, poslovni prostor v zgradbi na Bregu 12 pa društvu Smoteater iz Majšperka.
Po krajši predstavitvi so sprejeli tudi sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Majšperk za leto 2009 ter posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem, saj želi občina v letošnjem letu prodati dve garsonjeri v Majšperku, stanovanje v Majšperku 54 ter trisobno stanovanje v Majšperku 34, urediti želijo nepremično premoženje oziroma odkupiti del javne
poti v katastrski občini Jan-ški Vrh od Župnijskega urada Ptujska Gora, saj bi tako rešili problem dovoza do nekaterih vikendov na tem območju. Poleg tega pa želi občina zaradi ureditve razmer v k. o. Janški Vrh pridobiti še eno parcelo, načrtuje pa tudi odtujitev dveh parcel na tem območju. Adolf Kopše je menil, da ni prav, da občina prodaja stanovanja v tem kriznem času, ko so cene nepremičnin izredno nizke, zaradi česar bi bilo prav s prodajo počakati na ugodnejše razmere. Kljub temu so svetnici in svetniki z večino glasov žu-panjin predlog potrdili.
Med pobudami in vprašanji je Branko Novak opozoril na dejstvo, da se odlok o plakatiranju v občini Majšperk ne izvaja ali pa ga skoraj nihče ne upošteva, saj so v lanskem letu iz tega naslova pridobili borih 123 evrov, vsi pa vedo, da je bilo čez vse leto na različnih mestih obešenih izredno veliko plakatov. Se pravi, da so jih v večini primerov lepili in obešali kar na črno. Županja dr. Darinka Fakin pa je svetnice in svetnike povabila, da se udeležijo katere od številnih prireditev ob 13. občinskem prazniku, še posebej pa osrednje in sklepne slovesnosti, ki bo prihodnjo soboto, 12. septembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani v Majšperku.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Enosmerni promet do ZD
Foto: Črtomir Goznik
Od tretjega septembra velja nov prometni režim za dostop do objektov Zdravstvenega doma Ptuj, ki naj bi ga v največji možni meri upoštevali vsi, ki bodo v času rekonstrukcije druge etape Potrčeve ceste na Ptuju oziroma izgradnje krožišča prihajali v njegove ambulante. Vzpostavljen je enosmerni promet, dovoz s Potrčeve, izvoz pa na Rimsko ploščad. To je tudi urgen-tna pot za reševalna vozila. To torej pomeni, da če bomo v ambulante vstopili s Potrčeve, jih bomo morali obvezno zapustiti na Rimski ploščadi, v nobenem primeru pa ne v smeri dovoza. Ker je glavni vhod ambulante JZ ZD Ptuj tako in tako na Rimski ploščadi, pacientom priporočajo, da ga v največji meri tudi uporabljajo, da ne bodo po nepotrebnem motili urgentnepoti.
MG
Ptuj • Osma grajska košnja
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav je že kazalo, da bo zaradi dežja odpadla osma grajska košnja, se je vreme usmililo grajskih koscev, za dve uri je prenehalo deževati, toliko pa je okrog 80 udeležencev devete grajske košnje, 48 je bilo koscev, potrebovalo, da je padla še preostala grajska trava. V večjem delu jo je po sindikalni ceni pred petkovo etno košnjo že pokosil Zvonko Križaj. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih pravi, da bodo grajsko košnjo še plačevali do leta 2010 iz svojega žepa, potem pa naj se zgodi, kar se mora. Ne glede na lastništvo grajskega hriba bi to morala biti prioriteta lokalne skupnosti, saj je grajski hrib ptujski in sestavni del mesta, hkrati pa najbolj obiskana turistična točka mesta in tudi v slovenskem merilu v okviru regionalnih muzejev.
MG
Križevci • Srečanje lovskih rogistov
Foto: NS
Občina Križevci, ki v teh dneh proslavlja svoj praznik, je bila gostiteljica 4. območnega srečanja lovskih rogistov. Osrednji nastop je pripadel domačemu ansamblu - KD rogistov, ki deluje v okviru Lovske družine. Njihovo 27-letno delovanje je povezano s številnimi samostojnimi koncerti ter sodelovanjem na prireditvah doma in v tujini. Predsednik društva je Milan Lebar, strokovni vodja Mirko Heric, preostali člani pa: Franc Torič, Jože Nemec, Franc Kosi, Adolf Županec, Marjan Vaupotič, Jože Dunaj in Anton Semenič. Na srečanju v prostorih Kulturnega doma Križevci so sodelovali še člani KUD prekmurskih rogistov ter KUD štajerskih rogistov, sicer pa so v programu, ki ga je povezoval Marko Kočar - avtor številnih šaljivih pesmi v prleškem narečju - nastopali še pevke ljudskih pesmi iz Vučje vasi, mlada tamburaška skupina iz Razkrižja in vaški fantje iz Ključarovcev.
NŠ
Destrnik • 14. redna seja
Brez pripomb na prednostni seznam cest
Po nekajmesečnem oddihu so se prejšnji teden sestali svetniki občine Destrnik. Sprejeli so sklep o delitvi 28 otrok prvega razreda osnovne šole v dva oddelka, se seznanili s potekom investicij v občini ter pregledali razširjeno prioritetno listo cest, ki čakajo na sanacijo in modernizacijo.
Foto: DB
Ravnatelj Drago Skurjeni je pojasnil, da imajo letos na destrniški šoli specifično situacijo, saj sta v prvem razredu dva otroka, ki potrebujeta posebno pomoč.
14. redna seja sveta občine Destrnik, ki je po dolgem času potekala v odsotnosti župana Franca Pukšiča, se je začela s predlogom podžupana Branka Zelenka za razširitev dnevnega reda z dvema dodatnima točkama. Med temi je bila tudi vloga Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas za delitev destrniških otrok prvega razreda v dva oddelka ter sočasno za sofinanciranje plače učiteljice v vrednosti osem tisoč evrov letno.
Kot je pojasnil ravnatelj Drago Skurjeni, imajo letos na šoli specifično situacijo, saj sta v prvem razredu med 28 učenci dva otroka, ki zaradi zdravstvenih težav potrebujeta posebno pomoč. »Kljub temu da eden izmed otrok ni zadovoljivo opravil psihofizičnih testov in bi se pravzaprav moral vpisati v šolo za otroke s posebnimi potrebami, mati vztraja, da ga vpišemo na Destrniku. Naša dolžnost je, da to naredimo,« je pojasnil ravnatelj, ki
je prepričan, da bi bilo delo z 28 otroki, med katerimi je eden s posebnimi potrebami in drugi s hudo okvaro jeter, težko, če ne celo nemogoče. Kot je še dejal, bi to vplivalo tudi na kvaliteto pouka, zaradi česar je predlagal delitev otrok v dva oddelka ter zaposlitev dodatne učiteljice.
Že prvi dan šole se je o
nastali situaciji Skurjeni pogovoril tudi z destrniškim županom, ki je idejo o delitvi podprl. »Dejstvo pa je, da niti učilnice niso normirane za 28, temveč do največ 24 otrok,« je svojo vlogo argumentiral Skurjeni. Sočasno s prošnjo za pomoč občine je vlogo poslal še na šolsko ministrstvo, a odgovora še
ni prejel. Soglasno in s polno podporo omenjeni ideji so svetniki predlog potrdili in tako odločili, da bodo s pomočjo države ali brez tega prvošolce razdelili v dva oddelka, zagotovili pa bodo tudi sredstva v višini osem tisoč evrov letno za dodatno učiteljico.
Tokrat brez pripomb okrog prioritetne liste cest
Prioritetno listo cest, ki čakajo na ureditev, izdelal pa jo je občinski Odbor za infrastrukturo, so svetniki s sedmimi glasovi za in dvema proti potrdili že decembra lani.
Takrat se je na to temo vnela vroča razprava, saj so nekateri svetniki menili, da je lista narejena po željah tistih, ki so v odboru. Predstavljen je bil seznam prvih 11 cest, ki naj bi se uredile, a je na zadnji lanskoletni seji padel dogovor, da se lista razširi in da se vključijo še dodatne ceste.
Odbor za infrastrukturo se je v tem času sestal s predse-
dniki vaških odborov in jim predstavil idejne projekte, skupaj pa bodo morali poskrbeti za soglasja in ureditev lastninske pravice. »Če to ne bo urejeno, se bo lista zamenjala. Tisti, ki je 25., bo lahko tudi prvi na vrsti, če ostali ne bodo uredili dokumentacije,« je lani svetnikom pojasnil Pukšič. Tudi na zadnji seji je podžupan svetnikom pojasnil, da so spremembe možne in da bodo odvisne od pripravljene dokumentacije. Po besedah predsednice Odbora za finance, gospodarstvo in infrastrukturo Irene Bauman je nekaj vasi izjave že podpisalo. Kot je še dejala, je po novem na seznamu 32 cest, vse pa so kategorizirane. Ker tokrat na listo ni bilo nobenega predloga ali pripombe, je bila soglasno sprejeta.
S poročilom o stanju investicij je svetnike seznanil direktor občine Destrnik Miran Čeh. V zaključni fazi je rekonstrukcija odseka lokalne ceste proti Mestnemu Vrhu, katere investicijska vrednost bo nekoliko presegla predviden znesek 78 tisoč
evrov. Proti koncu septembra se bodo začela dela na cesti proti Jiršovcem, medtem ko je izgradnja državne ceste od gasilskega doma proti Svetincem zastala in naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta, saj se bodo v naslednji dneh nadaljevala dela na kanalizaciji. Sicer pa je bila končana je gradnja kanalizacije v Janežovcih, katere predvidena vrednost je znašala 689 tisoč evrov, a bo zaradi ugodne ponudbe stala približno 150 tisočakov manj. Gradi se tudi kanalizacija pri pokopališču v Vintarovcih, čaka pa še ureditev te pri šoli na Janežovskem Vrhu. V teh mesecih poteka tudi izgradnja zdravstvenega doma ter igrišča pod šolo, obe investiciji pa naj bi bili zaključeni v roku, kar pomeni do konca oktobra. »Po načrtih pa teče tudi nakup zemljišč,« je pojasnil Čeh in dodal, da so nekaj zemljišč v Zasadih, Jiršovcih, Janežovcih in Desencih že kupili, z nekaterimi pa dogovori še potekajo.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Občani ogorčeni nad posekom dreves
Se poseku na Potrčevi ni dalo izogniti?
Ob vnovičnem poseku dreves ob Potrčevi cesti na Ptuju so te dni številni Ptujčani govorili, da gre za vandalizem nad naravo. Še posebej pa to dejanje skrbi, ker je bilo izvedeno, ne da bi širša javnost vedela, da se bo to zgodilo. Boleč je bil že prvi posek dreves zaradi rekonstrukcije Potrčeve, ki se izvaja v dveh etapah - svoj davek so namreč zahtevala že dela v prvi etapi.
Drevesa ob Potrčevi na Ptuju so bila posajena s sredstvi samoprispevka, ko je krajevno skupnost dr. Jožeta Potrčeva Ptuj vodil še Jože Sotlar, po katerem se sedaj imenuje tudi dnevni center Društva upokojencev Ptuj.
Zaradi poseka dreves je v naše uredništvo poklicalo več občanov, ki so izrazili ogorčenje ob najnovejšem poseku, saj jim ta nikakor ne gre v račun. V mestu primanjkuje zelenih površin, posekov »v imenu razvoja« je vse več, na drugi strani pa so nove zasaditve pomanjkljive oziroma se jih ne izvaja skladno z dogovori oziroma izdanimi soglasji.
V zvezi z najnovejšim posekom dreves na Ptuju smo se oglasili pri vodju oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janku Šircu. Povedal je, da je bil posek nujno potreben, ker se bo v tem koridorju gradila infrastruktura - kanalizacija, podobno kot v prvem delu obnove Potrčeve ceste. V bistvu se hortikulturna ureditev ne bo spremenila, namesto posekanih dreves
bodo posadili mlade zelene in rdeče ostrolistne javorje, kar naj bi se zgodilo po zaključku investicije. Javnost je po vsej verjetnosti ogorčena tudi zato, ker posek ni bil javno predstavljen.
»Javne obravnave projekta druge faze obnove Potrčeve, ki je potekala v okviru Uprav-
ne enote Ptuj, se je udeležilo veliko ljudi. Vprašanj glede hortikulturne ureditve oziroma morebitnega posega v zasaditev ni bilo. Sam osebno pa sem predstavil infrastruk-turni del projekta, torej kaj vse prinaša druga faza projekta na tem področju. Stanovalce ob Potrčevi cesti so
bolj ali manj zanimali samo priključki, na kakšno bližino se bodo približali objektom, glede same hortikulturne ureditve pa ni bilo niti enega samega vprašanja. Poudarjam pa, da ni nobene bojazni, da bi zaradi tega poseka prišlo do kakršnekoli okrnitve zelenih površin. Tudi v tem pri-
Četrtkov posek dreves ob Potrčevi cesti, ki so bila posajene pred okrog 20 leti, je boleče odjeknil. Že v kratkem naj bi jih sicer nadomestili mladi zeleni in rdeči ostrolistni javorji. Odgovorni zatrjujejo, da se v bistvu hortikulturna ureditev ne bo spremenila.
meru bomo z zelenico ločili cestišče od hodnika za pešce in kolesarske steze, podobno kot že v prvem delu obnove Potrčeve ceste,« je pojasnil Širec.
V nekaj minutah uničen 20-letni trud narave
»V četrtek, 3. septembra, smo bili Zeleni Ptuja s strani meščanov obveščeni, da se žagajo drevesa ob Potrčevi cesti na Ptuju, kar je lokacijsko v centru mesta. Nemudoma smo se po telefonu in pisno obrnili na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Zahtevali smo, da kot pristojna institucija ukrepajo. Ob tem smo hkrati podali tudi pisni zahtevek o tem, ali je bilo za ta posek izdano kakršnokoli soglasje ter od katerega organa. O tem, kaj so naredili oziroma kako so ukrepali, pričakujemo v kratkem njihov odgovor. Posredovali ga bomo tudi širši javnosti. Iz enega samega drevesa poleti izhlapi okrog 100 litrov vode, letno dajejo slovenska drevesa blizu 6 milijonov ton kisika! Ti podatki so le eni od mnogih, ki priča-
jo o pomembnosti vloge gozda in dreves v našem okolju.
Ta drevesa so potrebovala okrog 20 let, da so 'odrasla'. Sedaj, ko bi nam lahko nudila največ, kar ti narava lahko da, pa jih požagajo! V dobesedno nekaj minutah so uničili 20-letni trud narave. Dokaze o storjenem zločinu nad naravo so po informacijah očividcev odstranili v trenutku. Zaradi rušenja teh dreves bomo oškodovani vsi meščani Ptuja, še posebej krajani, ki živijo ob Potrčevi cesti. Drevesa nas ščitijo tudi pred umazanijo in hrupom, ki ga povzroča promet. Ta pa je na Potrčevi cesti še posebej obremenjujoč. Ob tem se Zeleni Ptuja sprašujemo, kje so obljube o realizaciji naše pobude za nadomestne parkovne površine, ki smo jih izgubili ob gradnji podvoza in kaj je z našo pobudo za ureditev parka na ptujski Panorami. Očitno so motorne žage na Ptuju trenutno močnejše od volje in pričakovanj občank in občanov,« je v imenu Zelenih Ptuj po četrtkovem poseku dreves ob Potrčevi cesti na Ptuju povedal predsednik Vlado Čuš.
G
Cirkulane • Partljič spisal ekskluzivno monokomedijo
Ana Črnivec v vlogi slovite Haloške Micike.
tudi predsednik.«
»Ka te ti nucaš jegovo značko, saj si ne županova ...«
Med številnimi vlogami, ki jih je Ana odigrala v svojem dosedanjem igralskem repertoarju, je bila tudi glavna vloga v komediji Gospa ministrica, za katero je prejela najvišje možno priznanje - zlato Linhartovo značko, o čemer Ana spregovori tudi v monokomediji, in to takole: »Ja, se ven, ka bi mogo nadaljevati z gučon, samo ne van poven še to, ka je moj mož jako ponosen nato, ka sen jaz igralka! Enkrat sn dobo Linhartovo značko za svojo igralstvo. Podelili so mi jo v Sloven Gradci. 'Kdo je te Linhart?' so me vsi spitavali! Ja sn reko, ka je to tisti, ki je napiso Županovo Micko pa Matiček se ženi. Pa mi je soseda rekla: 'Ka te ti nucaš jegovo značko, saj si ne županova, pa tudi z Ma-tičekon nesi ožejena!' Pa me Milan pelo v Slovenj Gradec. Jebenti, sma tak spucala auto, ka se je na cesti sveto kak sun-ce! Slovenj Gradec je eno fino mesto. Tan so mi vsi ploskali, tisti, ki me poznajo, pa tisti, ki me nene poznajo! Kda pa sma se domov pelala, pa sma v Hajdošah proslavila mojo Linhartovo značko tak, ka sma se zaletela, pa raztukla celi auto! Moj mož se je držo za nogo, pa jafko: Moja nouga. Jaz pa sn po raztučenen auti isko pa gučo: Moja značkaaaa! Jaz sn značko našo, mož pa tudi neje mel zlamane tace. Kda pa je drugo jutro prišo tovornjak,
pa je nalago tisto sromaštvo od najinega auta, pa je Milan planto okoli pa kleu: Prokleti Anton Tomaž Linhart, kdo ga je klico! Jega pa jegovo Linhartovo priznaje!Jegov Matiček se je oženo, jaz pa osto brez auta! Moja žena pa jeni Linhart!' Sej neje bio ljubosumen, samo drgoč mu je blo žal, da me na tisti razvalini živleja neje bole stisno za šijak, čeglih sta se Gordana pa Peter drla: 'Ati, pusti mamico!'
Ana sicer pravi, da si vlog ni izbirala sama, saj je to naloga režiserja, ki, če je dober, še kako dobro oceni karakterje svoje igralske ekipe in zna pravilno določiti, kdo je primeren za kaj. »Če se odločiš za igranje in uživaš v njem, potem lahko odigraš vsako vlogo. Le enkrat se spomnim, da sem ob predstavitvi vlog v igri Miciki je treba moža čisto spontano rekla, da bi strašno rada odigrala vlogo vaške klepetulje. In takratni režiser Lojze Matjašič se je kar nasmejal in povedal, da si je točno to vlogo tudi zamislil zame.«
Kako sva z Mirom zelo narahlo po Cirkulanah hodila ...
In če je ljubiteljem amaterskih gledališč Ana Črnivec znana kot odlična igralka, je širša publika gotovo ne bo nikoli pozabila kot Haloške Micike, bodisi skupaj z možem Han-zekom (ki ga igra njen svak Miro Lesjak), bodisi same, saj se mora znajti tudi takrat, ko je njen Hanzek v špitalu. Glede na Micikine javne nastope ob različnih občinskih priredi-
Ana Črnivec: »Kda pa sma se z možom domu pelala, pa sma v Hajdošah proslavila mojo Linhartovo značko tak, ka sma se zaletela, pa raztukla celi auto! Moj mož se je držo za nogo, pa jafko: Moja nouga. Jaz pa sn po raztučenen auti isko pa gučo: Moja značkaaaa!«
Spektakel Ane Črnivec - Haloške Micike
»Dragi zbrani, predvsen pa drage kolegice z Mercatora, ki ste mi prpravili toto poslovilno slovesnost ob odhodi v penzijo. 37 let sn delo v Merkatori, začel sn v eni drugi državi, v enem drugen stoletji, v enem drugen režime, pa celo v enem drugen tisočletji. To pa nene pomeni, ka bi jaz bil star že tau-žent let, še sto sn ne. Ja sn si pripravo en guč, taki za v penzijo. Provzoprov si ga nesen pripravo čisto san; so mi pomagali silno vučeni lidje. Imena rajši nene poven, ka bi te mogo plačati avtorske pravice...«
To so uvodne besede Ane Črnivec - že dobro desetletje znane kot odlične, slovite Haloške Micike - v monoigri, pravzaprav bolj monokomediji iz lastnega življenja, ki jo je na podlagi Anine pripovedi prav zanjo posebej spisal priznan slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič.
»Ja, delo je res spisano povsem po mojem resničnem življenju, prav nič ni izmišljeno, idejo za to pa je dal naš sedanji režiser dramske sekcije v KD Cirkulane Alojz Domnik, ker so me kolegi spomnili, da praznujem letos dve pomembni zadevi, ena je štiri desetletja igranja, druga pa moja upokojitev. Svoj življenjepis sem s pomočjo hčere Gordane spisala sama in ga poslala Partljiču, ki je nato pripravil ustrezno dramsko podlago. Moram reči, da je res dobra, zajeto je vse, kar se mi je zgodilo, jasno pa, da je spisano na zelo humoren način,« je najprej povedala Ana in potem še pojasnila, da so najprej nameravali igro poimenovati kar Micika, a ker je v njej zajetih tisoč anekdot iz Aninega službenega, družinskega in seveda igralskega življenja, so se na koncu odločili za naslov Anica ter že s tem ponazorili, da bodo razkrite tudi zgodbe iz Aninega zasebnega albuma.
Ana Črnivec namreč še zdaleč ni samo Haloška Micika, ki zna na neponovljiv način, s pristnim haloškim dialektom ošvrkniti občinsko politiko, življenje in naložbe, ampak tudi odlična amaterska gledališka igralka, ki letos praznuje okroglih 40 let, odkar je prvič zares stopila na oder: »Takrat sem imela 15 let, spomnim se, da sem igrala v igri Bedak Pavlek, in od takrat naprej so si moje vloge kar sledile, vseh se brez spiska ne morem niti spomniti. Največ je 'kriva' za to mojo ljubezen do igre moja mama, ki je bila tudi sama, čeprav delovna kmečka ženska, izjemno kulturno dejavna in nas je vse od otroke že od malega uvajala ne samo v delo, ampak tudi v kulturo. Ona je moj prvi in edini idol. Vsi otroci smo bili nekje: bodisi med pevci, med igralci, kadar ni bilo kaj drugega, pa smo delali v knjižnici, tudi zavijali knjige. Mama (Angela Klinc, op. a.) nas je tako navdušila, da si brez tega nismo več znali niti predstavljati življenja. In tudi sama sem to ljubezen prenesla na svoje tri otroke. Sicer pa je kultura del naše družine že več rodov, sprejeli so jo tudi vsi pri-moženi člani ali priženjene članice. Tu pa res ni bilo pardona,« se z iskro hudomušnosti spominja Ana, ki pri tem niti za ped ne izvzema svojega moža Milana: »Ali, je vedel, koga jemlje za ženo, in nikoli ni bilo dileme ali vprašanja okoli mojega igralstva. Seveda ni bilo vedno zelo lahko, sploh pri treh majhnih otrocih ne, in seveda je moral kdaj tudi popaziti nanje. Je bil pa tudi sam zelo aktiven član kulturnega društva, nekaj časa
tvah, zlasti ob odprtjih kakšnih novih pridobitev, tako v prihodnosti sploh ne bo čudno ali presenetljivo, če se bo reklo, da se je tainta cesta, pa tainta kanalizacija odprla v času slovite Haloške Micike, ne pa neke občine ali nekega župana ...
»Hanzek in Micika sta se prvič čisto slučajno pojavila pred več kot desetimi leti na eni izmed šolskih proslav, na pobudo takratnega ravnatelja in današnjega župana občine Markovci Franca Kekca. Potem pa se je ta tipični haloški zakonski par, bolj po zaslugi svaka Mira, začel ukvarjati še z drugimi občinskimi zadevami in se pojavljati ob različnih prireditvah, le na tistih najbolj strogo resnih ne. Svak Miro v vlogi Hanzeka je pripravljal besedila, pa sva nastopala, vedno s humorno kritično noto, a nikoli nisva nikogar žalila. Se je pa enkrat zgodilo, bilo je ob odprtju kanalizacije v prejšnji občini, da povedanega ljudje niso najbolje razumeli in je bilo kar hudo. Potem sva lep čas z Mirom zelo narahlo po Cirkula-nah hodila ...«
Imata pa Hanzek in Micika to srečo, da njuni govori nikoli, kot priznava Ana, (še) niso bili politično cenzurirani: »Ne, to pa res ne. Kar sem ali sva povedala, nikoli ni bilo potrebno najprej predstaviti občinski
Micika in Hanzek »v akciji«
Če se hočete resnično iz dna duše nasmejati, kaj nasmejati, nakrohotati do solz, potem nikakor, ampak res nikakor ne izpustite nastopa Ane v cirkulanski dvorani, ki se bo z ekskluzivnim dramskim delom Toneta Partljiča premierno predstavila to soboto, 12. septembra, ob 20. uri, za nesrečne zamudnike pa nato še v nedeljo, 13. septembra, ob istem času.
oblasti, ne prejšnji, ne sedanji. Je pa tudi res, kot sem povedala, da nastopi Micike in Hanze-ka nikoli niso bili žaljivi, da pa so bili malo 'bodičasti', je pa nujno, saj drugače je težko kaj pametnega povedati.«
Ana ob tem priznava, da je za Micikine javne nastope potrebno kar dobro poznati politično in gospodarsko zakulisje v kraju: »Seveda je to nujno, ampak to ne pomeni, da je treba upoštevati tisto, kar ti povedo 'politično levi ali desni'! Nasprotno: najbolj pravo zadeneš, če poslušaš preproste ljudi, ki ti najbolj po resnici povedo, kaj se je dogajalo in kaj si o čem mislijo. To je pač zdrava kmečka logika, ki jo je nato treba samo malo zaviti v šaljiv ovoj.«
In če se to pove še v pristni »haloški cirkulanščini«, potem ni niti najmanjšega dvoma, da bodo vsi prisotni jokali od smeha. Preverjeno!
Tretja univerza za »cartanje« moža
Ana Črnivec, ki že na prvi pogled niti približno ne izdaja svojih let (človek bi ji pripisal vsaj dve desetletji manj, kot jih ima), je izjemno energična ženska, ki ji zlepa ne zmanjka ne življenjskega optimizma in ne besed, četudi mora »na iz-ust« govoriti tudi več kot uro: »Da bi mi kdaj zmanjkalo teksta v vlogi Micike?! Ne, to se pa ne spomnim. Itak zelo rada improviziram, in če kot Micika nastopam sama, je to toliko lažje. Če je zraven Hanzek, je pa že malo težje, je treba paziti, kako si podajava besede, da gre vse tekoče skozi. Nasploh sem Mira, pa tudi ostale soigralce, redno spravljala iz tira v igrah na odru, ker sem kar nekaj improvizirala. In potem se je Miro jezil name in me ošteval, ampak smo se vedno dobro
izvlekli, publika nikoli ni nič
opazila.«
Sicer pa Ana priznava, da ji trema ob nastopu ni tuja, kljub 40-letnemu igralskemu stažu: »Saj mora biti, drugače ne bi bilo nekaj v redu. Še vedno imam prve sekunde vsakega nastopa tremo, potem pa hitro izgine!«
Podobno je tudi z Anino osebno življenjsko energijo: »Ah, saj je kakšen dan, ko človeku vse pade dol, tudi meni. Pa ne za dolgo. Sem znana kot trmasta, če si nekaj zadam, da hočem narediti, potem bom to tudi naredila. Sploh pa to velja, če gre za igralstvo, ki je moja vseživljenjska radost in užitek. Na to so se vsi, ki me poznajo, predvsem pa moja družina, že navadili. Srečo imam, da me res podpirajo.«
In kaj bo Ana počela kot upokojenka? »Joj, v času, ko vstopam v tretjo univerzo, bom malo več 'cartala' moža Milana (revež bo po toliko letih končno prišel na svoj račun, upati je, da z obrestmi vred, op. a.), pa malo več se bom 'rihtala' za nastope ...,« se široko smeje Ana, ker ji za to drugo zadevo gotovo ne bo potrebno veliko časa; ob tem, da je izjemno lepa ženska, ima namreč zadnjih deset let kratke lase, doma pa naslov edine slovenske rekorderke v dolžini las: Ana se je namreč vse do svojega 45. leta ponašala s kar 172 centimetrov dolgimi lasmi ... Prav ste prebrali.
Ups, pa smo že povedali preveč! Vse to je zajeto v njenem nastopu, Partljičevi monoko-mediji Anica.
Ne zamudite, ker vam bo resnično žal. Samo še eno praktično priporočilo: s seboj obvezno vzemite nekaj paketov robčkov, še bolje pa kar roli-co papirnatih brisač. Za solze smeha, da ne bo napačnega razumevanja!
SM
Velika Nedelja • Veliki dobrodelni koncert za novo domovanje
Mlada družina brez strehe nad glavo
V petek, 11. septembra, ob 19.30 uri bo v Športni dvorani v Veliki Nedelji dobrodelni koncert za obnovo porušenega doma Lahovih oziroma Visenjakovih, ki ga organizira Kulturno društvo Simona Gregorčiča. Nastopili bodo Natalija Verboten, ansambel Modrijani, Ela, Ansambel bratov Gašperič, Tamburaši iz Velike Nedelje, trio Polet, pevski zbor Gimnazije Ormož, plesna skupina Plegimo in Tadej Vesenjak. Zbrane prispevke bodo v celoti nakazali za obnovo doma mlade družine.
Karin Lah in Boštjan Visenjak sta z otrokoma do 3. avgusta živela na Ptuju, v ulici Na postajo 57. Tiste noči se je njuno življenje, kot življenje marsikoga, ki je bil prizadet v neurju, korenito spremenilo. Mlada družina je ostala brez vsega, kar si je skrbno prigo-spodarila in uredila. Njihove hiše ni več: ker je bila popolnoma razmočena, so jo podrli. Sedaj živijo pri Boštjano-vih starših v Moškanjcih, da bi ostali čim bližje svojemu nekdanjemu življenju. Dani in Nežka Visenjak vsakodnevno vozita sedemletnega Andraža, ki obiskuje 2. razred OŠ Breg, in triletno Tinkaro, ki obiskuje vrtec Vijolica, na Ptuj. Čeprav je pri babici in dedku lepo, pogrešajo svoj dom.
Otroka sta dogodek na srečo prespala
Zgodilo se je 3. avgusta okrog polnoči, natančneje ob 23.15. Karin pripoveduje: „Niti minuto ni trajalo, pa je bilo vsega konec. Sama sem bila doma z otrokoma in nekaj mi je reklo, naj ostanemo v dnevni sobi. Otroka sta zaspala ob meni na kavču. V mansardi smo imeli spalne prostore. Veter je pihal kot že marsikdaj prej, nič ni ropotalo, otroka sta mirno spala in celotno dogajanje prespala. Že pred tem sem zaprla vsa okna v hiši. Naenkrat je počilo in vedela sem, da se je odprlo okno v Andraževi sobi. Ko sem ga zaprla, je veter odprl okno na hodniku. Tega okna nismo nikoli odpirali, saj je bilo precej nizko in smo se bali, da bi si ga Tinkara odprla, zato je bilo brez kljuke. Ko sem stopila proti oknu, je zaškripalo in name je začel leteti omet, voda in drugo."
Ko je za silo zataknila okno,
je odhitela dol in v temi, ker je elektrike zmanjkalo, poiskala telefon in poklicala 112 ter prosila za pomoč. Nato je poklicala sorodnike, ki živijo v bližini. Še vedno ni vedela, kaj se je pravzaprav zgodilo. Najprej je mislila, da se je na hišo zrušil mogočni oreh, ki je stal na dvorišču. Potem jo je zaskrbelo, ali se je kaj zgodilo psu na dvorišču, in je šla pogledat. S psom je bilo vse v redu, le Karin so šli lasje pokonci, ko je videla, da je hiša brez strehe. Pri dovozu je bil na pol preklan drog za elektriko, žice strgane, tako da je bil do hiše onemogočen dostop z avtom.
Na pomoč je poklicala okrog 23.25. Na številki 112 so ji povedali, naj počaka, da bodo nekoga poslali, ker je po vsem Ptuju grozno. „Čez tričetrt ure sta prišla dva policista, a nista niti stopila na dvorišče, z dovoza sta gledala navzgor in rekla, da to ni nič, kakšno je šele na Grajeni. Rekla sta, da naj počakamo, ker imajo gasilci polno dela."
Pa niso čakali. Z nesebično pomočjo sosedov in sorodnikov, ki jim gre vsa zahvala, so rešili, kar se je rešiti dalo. Za kakšno uro je dež prenehal, sosedje so jim odprli svoje garaže in z baterijami v rokah so vlačili stvari iz hiše. Otroka sta medtem spala v avtu.
Pri gasilcih se je zataknilo
„Okrog 2.30 je prišel nek gasilec in povedal, da ne smejo na streho, ker jim poveljnik tega ne dovoli. Mi smo imeli folijo, s katero bi lahko pokrili celo hišo, zato smo zaprosili, ali bi nam lahko posodili dvigalo, da bi prišli gor. Gasilec je rekel, da bo šel vprašat. Sedel je v avto, ki ga je imel parkiranega pri sosednjih
hišah - in to je bil prvi in zadnji gasilec, ki smo ga videli," pripoveduje Karin. Vključi se še Boštjan: „Stopil je v hišo in si ogledal stanje. Ko je videl, da na strehi ni ničesar, na kar bi lahko pritrdili folijo, in da bomo potrebovali dvigalo, je rekel, da mora vprašati predpostavljenega. Sedel je v avto in se odpeljal."
V časopisih, ki so očitno poročilo povzeli po gasilcih, je potem pisalo, da so gasilci zjutraj pokrivali streho in to prav na naslovu Na postajo 57. Očitno so gasilci delo, ki bi ga bilo potrebno narediti, v zapisnik vnesli, v resnici pa ga ni opravil nihče. Hiša je
ostala na milost in nemilost prepuščena dežju - in ta jo je uničil. Kako je lahko do tega prišlo, Karin in Boštjan ne vesta, zagotavljata pa, da so vsi sosednje in sorodniki videli in lahko potrdijo, da njihova hiša nikoli ni bila pokrita ne s folijo in ne s ceradami. Zaradi tega so imeli tudi težave z zavarovalnico. Ta se je namreč sklicevala na isto poročilo, v katerem očitno piše, da je bila hiša pokrita. Agenta je zanimalo, zakaj je hiša tako namočena, če pa je bila »uradno« pokrita. Kljub stanju, v katerem je bila hiša, so bili na zavarovalnici mnenja, da bi se jo dalo sanirati.
Mlada druzinica si je pridno postajo 57, a ga je vihar
„Iz zdravstvenega vidika bi bilo to nemogoče. Vse je grozljivo smrdelo po vlagi, zidovi so bili povsem premočeni, parket se je napel okrog 40 centimetrov v zrak. Betoni so se napeli, vmesne stene so se napile vlage, te vlage se nikoli več ne bi rešili. Tega nihče ne bi šel popravljat, saj bi bilo tudi s finančnega vidika nesmiselno. Da o strahu niti ne govorimo," pojasnjuje Karin Lah.
Strah se jim je globoko zasidral v kosti. Šele naslednji dan po neurju so se začeli zavedati, da so izgubili dom, da v njem ne bodo mogli več živeti. Takoj za tem pa tudi, da
lepo domovanje na Ptuju, Na uničil.
so imeli izjemno srečo v nesreči. Če bi spali v sobah, je vprašanje, kako bi se zgodba iztekla. V Andraževi sobi je ves strop končal na njegovi postelji, strop in streho v Tinkarini sobi pa je povsem dvignilo.
Zato je bila odločitev jasna: zgradili si bodo drugo hišo, čeprav so imeli v hiši, ki je bila zgrajena leta 1968, lep dom. V celoti so jo obnovili, prenovljene so bile vse inštalacije, podi, opleski. Streha je bila nova. Menjali so jo novembra lani, ker jim je lanska toča uničila staro. Notranjost so prav tako renovirali. Otroške sobice so bile povsem nove, otroka sta se v njih vselila ob lanskem božiču. Letos so nameravali narediti še fasado in potem bi imeli stanovanjsko vprašanje rešeno. Pa jim je neurje odneslo vse -vse, razen kreditov. Ti so ostali. Zato je povsem nemogoče, da bi si družina pomagala s kreditom na novo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje.
Ker je Boštjan gradbenik, za izvajalska dela ne bo težav. Zbrati morajo le denar za material, da se dela čimprej začnejo in da družina spet dobi svojo streho nad glavo. Tudi zato vabljeni na koncert. Polega teg, da vam bo lepo na prireditvi, veliko več šteje še občutek, da boste nekomu pomagali.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ostali so brez strehe nad glavo - Karin Lah in Boštjan Visenjak z Andražem in Tinkaro.
Ptuj • Še o dogajanju v Domu upokojencev
Odločitvi sveta Ministrstvo ni oporekalo
V ptujskem Domu upokojencev so bile ugotovljene nepravilnosti (nezakonitosti) pri obračunavanju bivanja v enoposteljnih sobah (te so namreč v Domu označili kot nadstandardne sobe), zato so bili izvedeni tudi poračuni za nekaj let nazaj. Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi Dom dobil tudi navodilo, da je potrebno vse tiste, ki bivajo v sobah, ki naj pa bi bile dvoposteljne, sami, izseliti. Tega navodila ni nihče videl, povzročilo pa je veliko nezadovoljstva.
Foto: Črtomir Goznik
V Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da morajo imeti stanovalci za sprejem bistvenih odločitev dovolj časa, kar naj bi tudi pomenilo, da šestmesečni rok za izselitev iz (pre)velike sobe, ki presega nadstandard, oziroma sprejem sostanovalca ni strogo določen in je lahko daljši.
Na Ministrstvo smo vprašali, ali so od direktorice Doma upokojencev mag. Kristine Dokl prejeli vprašanje o tem, ali je to potrebno oziroma ali obstaja zakonska podlaga, da se varovanci izselijo iz sob, ki za 25 odstotkov presegajo normativ za enoposteljno sobo, v sobe, ki ne presegajo normativa, torej da se jih preseli v Kidričevo in Mu-retince. Če pa se ne bodo preselili, bodo sicer morali v svoje dosedanje sobe sprejeti še enega stanovalca, in to kljub drugače sklenjeni pogodbi. Zanimala nas je tudi opredelitev nadstandarda: kaj sploh je nadstandard v sobah v doma upokojencev, prav tako tudi, kdo določa cene v domovih upokojencev oziroma kdo je soglaso-dajalec in kdaj te pričnejo veljati.
»Naj na kratko povzamemo najpomembnejše dosedanje aktivnosti v tej zadevi. S strani Socialne inšpekcije smo decembra 2008 prejeli zadevo, ki se nanaša na zaračunavanje storitve institucionalno varstvo starejših v Domu upokojencev Ptuj. Iz pritožbe in prilog je razvidno, da je Dom
upokojencev Ptuj uporabnikom različno zaračunaval za enake bivalne pogoje oziroma enak bivalni standard v t. i. garsonjerah, in sicer glede na to, če so se v storitev vključili po 1. 2. 2005 ali pa so v domu bivali že pred tem datumom. Cene stanovalcev v domovih starejših veljajo enako za vse stanovalce, ne glede na to, kdaj so prišli v dom. Dom smo tudi pozvali, naj v najkrajšem možnem času odpravi to nepravilnost in nas o tem obvesti. Dom je na osnovi našega dopisa iskal različne rešitve, tudi v zaračunavanju storitve v teh sobah izven določb veljavnega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovar-stvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09). Ministrstvo je domu aprila 2009 poslalo dopis, v katerem ga opozarja, da se je treba pri zaračunavanju storitve držati veljavne zakonodaje, da je o vseh spremembah treba stanovalce ustrezno in pravočasno obveščati ter da mora biti z vsemi spremembami ustrezno seznanjen tudi svet zavoda kot najvišji organ upravljanja.
V maju 2009 je imel svet doma sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da mora dom v dvoposteljne sobe nameščati le po dva stanovalca ter da je treba preselitve izvesti v najkrajšem času. Na navedena sklepa sveta doma smo imeli z direktorico več razgovorov, katerih skupni imenovalec je
bila skrb za korektno obravnavo stanovalcev doma. Direktorico smo večkrat opozorili, da morajo biti stanovalci doma o vseh spremembah korektno in pravočasno informirani ter imeti za sprejem bistvenih odločitev dovolj časa, npr. 6. mesecev. Odločitvi sveta doma, da se v
dvoposteljne sobe namešča dva stanovalca, nismo oporekali, saj površina omenjenih sob, v katerih ponekod živi le en stanovalec, celo presega minimalne zahteve za površino dvoposteljne sobe po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Ur. 1. RS, št. 67/06).
Rok je lahko daljši od šestih mesecev
Dom nam je 16. junija posredoval dopis, v katerem navaja, kako bo izvajal sklepe sveta doma, in sicer da bodo stanovalcem v teh sobah predlagali, da lahko sprejmejo sostanovalca oziroma se preselijo v enoposteljno sobo v roku šestih mesecev. Ta rok bo lahko tudi daljši v primeru, če v domu oziroma enotah ne bo prostih enoposteljnih sob. Prav tako bo dom cene v teh sobah za čas, dokler bo v njih živel en stanovalec, zaračunaval v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev. Naknadno pa smo 8. julija 2009 od doma prejeli tudi obvestilo,
da je stanovalcem, ki so bili do tega upravičeni, že poračunal preveč zaračunane storitve skupaj z obrestmi. Podlaga za oblikovanje cen je Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovar-stvenih storitev. Pravilnik določa usklajevanje cen v 40., 41. in 42. členu ter tudi v prehodnih določbah v 43., 44. in 45. členu. Izvajalec mora pred začetkom opravljanja dejavnosti od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobiti soglasje k ceni,« je v strnjeni obliki na naša vprašanja odgovorila Vesna Zadnik iz Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Iz odgovora pa ni razvidno, da je Ministrstvo Domu upokojencev Ptuj poslalo kakršnakoli navodila, o katerih so govorili na seji s stanovalci 4. avgusta letos in na kateri naj ne bi bilo tako hudo, kot je poročal naš medij, kljub temu pa problemom še ni videti konca. Čeprav smo Ministrstvo na to dejstvo opozorili, novega odgovora ni bilo. Še vedno pa je tudi neznanka nadstandard.
MG
Slovenija • Črna statistika dela v gozdovih
Gozdovi - grobišča neukih lastnikov?
V zadnjih letih v slovenskih gozdovih zaradi nesreč pri delu povprečno umre devet zasebnih lastnikov gozdov. »Letos pa je izjemno tragično leto, saj je do konca julija v slovenskih gozdovih umrlo že sedem lastnikov, in to pretežno v severovzhodni Sloveniji,« je poudaril Darko Pristovnik z Zavoda za gozdove (ZZG) Slovenije, ki je na nedavni okrogli mizi z naslovom Varnost in zdravje pri delu v zasebnih gozdovih predstavil še druge »črne« statistične podatke.
Statistiko nesreč pri delu v gozdovih, gre seveda za spravilo lesa, v ZZG vodijo že od leta 1995. V več kot desetletnem obdobju je pokazala, da letno umre pri delu v gozdovih osem do devet lastnikov, vendar, kot je poved al Pristovnik, so statistični podatki zelo nezanesljivi; število umrlih je lahko tudi višje. »Letošnji podatki pa se nasploh razlikujejo od običajnih, saj med ponesrečenimi prevladujejo nekmetje. Značilen pa je še podatek, da kar dve tretjini tistih, ki so se pri delu v gozdu poškodovali, ni opravilo nikakršnega tečaja za delo v gozdu, od devetdesetih smrtno ponesrečenih v zadnjih štirinajstih letih pa tečaja ni imel nihče,« je še povedal Pristovnik in pojasnil, da je razlog za letošnje nadpovprečno veliko število žrtev nesreč v gozdovih v lanskih ujmah, ki so lastnike manjših
gozdov, ki sicer zelo redko ali sploh nikoli ne delajo v gozdovih, prisilile počistiti polomljeno drevje.
Slovenija po številu žrtev v vrhu Evrope
»Slovenija je danes po številu nesreč s smrtnim izidom v gozdu glede na količino spravljenega lesa na neslavnem prvem mestu med bolj gozdnatimi državami Evrope,« je neslavni rekord predstavil Mirko Medved, prav tako z ZZG in nadaljeval: »Pred dvema desetletjema je bilo stanje pri nas podobno tistemu v Švici, na Švedskem, v Avstriji ali Nemčiji, vendar je varnost v omenjenih državah v tem času zelo napredovala, pri nas pa le za malenkost. V Avstriji predvsem po zaslugi dobro razvitega sistema zavarovanja in prave mreže izobraževalnih središč za poklicno
in nepoklicno usposabljanje za delo v gozdu. Podoben sistem so potem, ko so ugotovili, da v njihovih gozdovih umira preveč ljudi, uvedli tudi v Švici in hitro zmanjšali število žrtev.«
In čeprav ugaslo človeško življenje nima cene, ga je po statističnih merilih vseeno možno oceniti; po različnih metodah vrednotenja, ki so pač v uporabi, je tako izračunano, da družbo stane en
smrtno ponesrečeni od 5000 do 7500 delovnih dni, kar preračunano znese neverjetnih 750.000 do en milijon evrov! Družba pa ima, kot je še povedal Medved, precej stroškov tudi s poškodovani-
mi.
Sicer pa dolgoletno povprečje kaže, da je na eno smrtno žrtev okoli 120 poškodovanih, kar za razdobje 14 let, odkar se vodijo evidence, pomeni okoli 11.000 poškodovanih pri delu v gozdovih!
Glede na tako zastrašujoče številke je tako čisto mogoče pričakovati tudi kakšne spremembe zakonodaje v (bližnji) prihodnosti; poleg tega, da bodo okoli 100.000 zasebnim lastnikom gozdov ponujene možnosti izobraževanja, se lahko pričakuje tudi zakonska obveza spoštovanja oziroma upoštevanja varnostnih ukrepov pri delu v gozdu; pač v stilu reka, da če »ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda« in finančne kazni so gotovo tiste, ki so med Slovenci najmanj priljubljene, a najučinkovitejše.
Foto: SM
Poleg osnovnega znanja je za čim bolj varno spravilo lesa potrebna tudi primerna oprema, sicer je delo bolje prepustiti usposobljenim gozdnim delavcem.
Peking, Zürich • Sinovac in cletura -cepivi proti novi gripi
Kitajska odobrila uporabo domačega cepiva proti novi gripi
Kitajski državni urad za hrano in zdravila (SFDA) je danes odobril uporabo doma izdelanega cepiva proti novi gripi, ki po zatrjevanju proizvajalca Sinovaca učinkuje že po prvem cepljenju, poro.- ,'V ö	ča francoska tiskovna agen-^ V^ I cijaAFP.
Foto: businesweek.com »SjnOVaCOVO CepiVO H1N1
je uradno odobreno,« je novinarjem sporočil vodja SFDA Zhang Wei in dodal, da so vsi preizkusi pokazali, da je to cepivo »zelo varno«. SFDA sicer po besedah Zhanga preučuje tudi ponudbe devetih drugih podjetij, ki razvijajo cepiva proti novi gripi, in naj bi končno odločitev sprejel v sredini septembra.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred prihajajočo zimo na severni polobli, ki jo praviloma spremlja epidemija gripe, posvarila pred morebitnim pomanjkanjem cepiva. Pred pričakovanim drugim valom globalne pandemije nove gripe s testiranjem, izdelavo in dobavo cepiva proti virusu A H1N1 hiti več kot 20 farmacevtskih podjetij po vsem svetu.
Iz enega od njih, švicarskega Novartisa, so danes sporočili, da so dosegli pomemben napredek pri prvih kliničnih testih njihovega cepiva celtura, saj naj bi bila v kar 80 odstotkih za uspešno imunizacijo zadostna že ena doza cepiva. Po dve dozi celture sta zagotovili odpornost na virus A H1N1 pri 90 odstotkih zdravih prostovoljcev. Glede na to, da bodo do zime na voljo le omejene zaloge cepiva, je omenjena novica bistvenega pomena, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi okužbe z virusom A H1N1, ki je postal prevladujoči virus gripe v svetu, je sicer doslej po podatkih WHO umrlo najmanj 2185 ljudi. O okužbah poročajo s praktično vseh držav po svetu.
Iz Brazilije pa so danes sporočili, da je za novo gripo umrlo že 657 ljudi, samo v zadnjem tednu sto. Kljub temu tamkajšnje zdravstvene oblasti dodajajo, da je smrtnost zaradi bolezni nizka, le 0,34 mrtvih na 100.000 prebivalcev, kar je precej manj kot v sosednji Argentini, kjer smrtnost znaša 1,15 mrtvega na 100.000 ljudi. Brazilsko ministrstvo za zdravje je ob tem še sporočilo, da se v zadnjih dneh virus širi počasneje. (sta)
Beograd •
eksplozije zahtevale življenja
Več mrtvih v srbski tovarni streliva
V tovarni streliva Prvi partizan v mestu Užice na jugozahodu Srbije je minuli četrtek pozno zvečer odjeknilo več eksplozij, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo sedem zaposlenih, med njimi šest žensk, medtem ko je bilo 14 ljudi lažje ranjenih in so jih že odpustili v domačo oskrbo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kot je novinarjem po obisku kraja dogodka povedal namestnik srbskega premiera in notranji minister Ivica Dačic, vzroki za eksplozije niso znani in je o njih zaenkrat še prezgodaj govoriti ter bodo predmet nadaljnje preiskave. Po besedah Dačica bi sicer lahko bilo žrtev še več, saj je bilo v času eksplozij v tovarni okoli sto delavcev. Tudi direktor tovarne Dobrosav Andric je dejal, da ne ve, kaj bi lahko bil vzrok te tragedije. Ne verjame pa, da bi bil vzrok lahko v procesu proizvodnje.
Po besedah Dačica so sicer gasilci in pristojne enote srbskega notranjega ministrstva s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti še večjo tragedijo, saj
so omejili požar, ki je izbruhnil ob eksploziji, tako da se ta ni razširil na skladišče gotovih izdelkov in lakirnice. Kot še poroča Tanjug, jim je požar uspelo hitro lokalizirati in preprečiti možnost novih eksplozij.
Tovarna Prvi partizan deluje že od leta 1928. Zaposluje okoli 600 delavcev, ki ne izdelujejo streliva le za srbsko vojsko in policijo, temveč tudi za vojske po vsem svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Zürich • Pred zasedanjem ZN
Gadafi za razpustitev Švice
_L_._
Foto: gutierrez-rubi.es
Libijski voditelj Moamer Gadafi naj bi na bližnjem zasedanju Generalne skupščine ZN uradno vložil pobudo za razpustitev Švice in razdelitev njenega ozemlja med sosede. Za to naj bi se zavzel že julija na vrhu skupine G8 v Italiji, je poročala švicarska televizija.
Gadafi naj bi predlagal delitev ozemlja Švice med njene sosede, je domnevne načrte libijskega voditelja razkrila podpredsednica zunanjepolitičnega odbora švicarskega
parlamenta Christa Markwal-der. Z načrti naj bi se ukvarjala Generalna skupščina ZN, ki bo 15. septembra začela zasedanje, letos pa ji predseduje prav Libija. Švicarska vlada teh navedb ni komentirala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Švicarski časnik Tages-Anzei-ger je medtem poročal, da je Libija zahtevala 100.000 dolarjev varščine za izpustitev dveh švicarskih poslovnežev, ki ju v tej državi zadržujejo že več kot leto dni. Libijska stranka Švicarjema očita, da sta kršila vizumska določila.
Sicer pa sta morala Gadafijev sin Hanibal in njegova soproga lani plačati varščino v višini pol milijona švicarskih frankov (330.000 evrov), da so ju osvobodili. V Švici so jima namreč očitali, da sta grdo ravnala s hotelskim osebjem, (sta)
Rim • Ob začetku šolskega leta
V Italiji brez dela 25.000 učiteljev
Pred začetkom šolskega leta v Italiji je 25.000 učiteljev in profesorjev še vedno brez delovnega mesta, zaradi česar se po državi vrstijo včasih tudi zelo nenavadni protesti. Zmanjšanje števila delovnih mest za učitelje je posledica dekreta, ki predvideva nižanje stroškov za izobraževanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V	Italiji bodo šole po počitnicah ponovno odprle vrata med 14. in 21. septembrom, v skladu z omenjenim dekretom pa bodo ukinili 42.000 učiteljskih delovnih mest od 800.000 ter 15.000 delovnih mest v šolski administraciji. Brez službe bo ostalo 8000 profesorjev in 18.000 pogodbenih učiteljev, kažejo prve ocene, ki upoštevajo upokojitve.
Dekret so ob močnem nasprotovanju študentov, staršev šolarjev in levousmerjene opozicije sprejeli marca, predvideva pa nižanje stroškov za javno izobraževanje v višini osmih milijard evrov v treh letih. »Za ministrico za izobraževanje šola ni temeljno javno dobro, temveč skupek stroškov, ki jih je v korist proračuna potrebno zmanjšati,« se je zaradi tega pritožil sekretar pristojnega sindikata FLC-CGIL Mimmo Pantaleo.
Ministrica za izobraževanje Mariastella Gelmini je v odgovor na stisko in proteste šolnikov napovedala, da bodo zelo kmalu odgovorili učiteljem, ki jih je reforma prizadela, za danes pa je tudi obljubila srečanje s sindikati.
Šolniki so se medtem odločili za različne oblike protesta, ki so včasih tudi zelo neobičajne. V Rimu je pet pogodbenih učiteljic v torek pred eno izmed gimnazij improviziralo striptiz in v spodnjem perilu opozorilo na svoj negotovi status.
V	Palermu osem učiteljev in pogodbenih delavcev pred tamkajšnjim uradom za šolstvo že več dni gladovno stavka. Blizu Neaplja pa šest pogodbenih učiteljev že od sobota zaseda streho tamkajšnjih skupnih šolskih služb. Pogodbeni učitelji v Italiji morajo včasih na redno delovno mesto čakati tudi več kot deset let. (sta)
(Eradioptuj
89,8 • 98,2-KH3 www.radio-ptu¡.s¡
Afganistan, Irak •
Množično umiranje vojakov in civilov
Avgust najbolj krvav mesec za tuje vojake v Afganistanu
Foto: wordpress.com
Letošnji avgust je najbolj krvav mesec za tuje vojake v Afganistanu po invaziji v to državo leta 2001. Po podatkih neodvisne spletne strani Icasualties.org, ki sledi vojaškim žrtvam v Afganistanu, je bilo namreč avgusta ubitih 77 tujih vojakov, eden več kot julija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Letošnje leto je sicer že vse od začetka rekordno, kar se tiče ubitih tujih vojakov v Afganistanu. Letos je bilo namreč v tej državi skupno ubitih že 309 tujih vojakov, medtem ko jih je bilo lani ubitih 294. Še posebej krvava sta bila letošnji julij in avgust. Slednji je tudi mesec, v katerem je bilo ubitih največ ameriških vojakov v Afganistanu po letu 2001.
Naraščajoče število smrtnih žrtev naj bi bilo predvsem posledica krepitve nasilja taliban-skih upornikov in pa hkrati povečanja tuje prisotnosti v Afganistanu na več kot 100.000 vojakov. Poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal, je prav v ponedeljek oddal svoje dolgo pričakovano poročilo o stanju vojne v Afganistanu, v katerem situacijo označuje kot resno in priporoča spremembo strategije. Poročilo sicer ostaja zaupno in še ne bo objavljeno.
Nič boljše ni stanje niti v Iraku. V tej državi je namreč minuli mesec zaradi nasilja umrlo 456 ljudi, s čimer je avgust postal najbolj smrtonosen mesec v tej državi v 13 mesecih, kažejo danes objavljeni uradni podatki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podatki, ki so jih zbrali na iraških ministrstvih za obrambo, notranje zadeve in zdravje, kažejo, da je nasilne smrti umrlo 393 civilistov, 48 policistov in 15 iraških vojakov. To predstavlja največje število smrtnih žrtev od julija 2008, ko je bilo ubitih 465 ljudi. Najhujša sta bila avgusta napada s tovornjakoma bombama, uperjena proti ministrstvu za finance in zunanje zadeve v Bagdadu, v katerih je umrlo najmanj 95 ljudi.
Obenem je bilo avgusta v Iraku ranjenih 1592 civilistov, 129 policistov in 20 vojakov. Poleg tega je bilo ubitih 52 upornikov, 540 so jih v avgustu aretirali.
Iz iraških mest in vasi so se 30. junija umaknile ameriške sile, kar naj bi vplivalo na porast števila smrtnih žrtev nasilja. Število ubitih je julija znašalo 275, junija pa 437. (sta)
Foto: thesun.co.uk
Gospodarstvo po svetu
Washington - Število novih zahtevkov za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA se je v preteklem tednu nekoliko zmanjšalo, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Kljub temu, da podatek ni dosegel pričakovanj analitikov, pa je to še eden izmed znakov, da se ameriško gospodarstvo počasi izvija iz primeža recesije. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, se je število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti v preteklem tednu zmanjšalo za 4000 in se ustavilo pri 570.000 novih vlogah. Večina analitikov je sicer pričakovala, da se bo število novih zahtevkov zmanjšalo še nekoliko bolj in ne bo preseglo števila 565.000. V ZDA je tako nadomestilo za primer brezposelnosti v preteklem tednu prejemalo 6,23 milijona upravičencev, kar je približno 92.000 več kot teden pred tem. Frankfurt - Nemški avtomobilski velikan Opel, ki je v lasti ameriškega General Motorsa, je letos samo v osmih mesecih skupno prodal več avtomobilov kot v katerem koli izmed preteklih let. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočili iz Opla, je to predvsem posledica subvencijske sheme nemške vlade za nakup novih avtomobilov. Od začetka letošnjega januarja do konca avgusta je Opel tako prodal 280.705 vozil, kar je več kot v celotnem letu lani, ko je na ceste zapeljalo 272.898 novih Oplovih vozil. Poleg tega v frankfurtskem podjetju dodajajo, da so avgusta letos prodali 32.600 vozili, kar je najvišje število za avgust po letu 2000. Povečana prodaja vozil je tako že prinesla določene pozitivne rezultate. Med drugim je Opel preklical napovedana odpuščanja v obratu v Bochumu na zahodu Nemčije, kjer proizvajajo predvsem Oplov model avtomobila astra. Frankfurtski avtomobilski gigant je pozitivne učinke dosegel predvsem s pomočjo subvencijske sheme nemške vlade za nakup novih avtomobilov, na podlagi katere so kupci ob nakupu novega avtomobila prejeli subvencijo v višini 2500 evrov. Shema se je danes iztekla, zato je pričakovati, da bo prodaja manjših avtomobilov prihodnje leto znova upadla. Dunaj - Nemški letalski prevoznik Lufthansa je, potem ko so danes na Dunaju podpisali ustrezne pogodbe, zaključil prevzem avstrijske družbe Austrian Airlines. Lufthansa ima tako v lasti več kot 90 odstotkov delnic avstrijske družbe, poročajo tuje tiskovne agencije. Lufthansa je z nakupom okoli 37 milijonov delnic v zasebni lasti, kolikor jih je pridobila v prevzemni ponudbi in za katere je plačala 4,49 evra na delnico, in 42-odstotnega deleža državnega holdinga OIAG postala več kot 90-odstotni lastnik avstrijske družbe, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočili iz Lufthanse. Družba tako presega prag, po katerem lahko iztisne male delničarje. Ti imajo sicer do 9. septembra čas, da ponudbo sprejmejo. Lufthansa naj bi za državni delež odštela nekaj več kot 366.000 evrov, za delnice v zasebni lasti pa ob omenjenih podatkih 166,1 milijona evrov. Hkrati je morala prevzeti dolgove Austrian Airlines v višini najmanj 500 milijonov evrov. Bruselj - Finančni ministri EU so se danes v Bruslju strinjali, naj EU svoj prispevek v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam, prizadetim zaradi krize, poveča za dve tretjini - na približno 125 milijard evrov. Gre za pomoč trgom, na katerih ima Slovenija pomembne interese. »Dosegli smo dogovor o vprašanju financiranja IMF. Jasno je, da je evropsko stališče glede tega vprašanja trdno,« je na novinarski konferenci po koncu neformalnega kosila finančnih ministrov EU v sklopu priprav na vrh G20 povedal švedski minister za finance Anders Borg. »125 milijard evrov je stališče, o katerem se v Evropi strinjamo,« je dejal. Vrh EU je marca v Bruslju dosegel dogovor o podvojitvi sredstev iMf za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard dolarjev, pri čemer naj bi EU prispevala 100 milijard dolarjev oziroma 75 milijard evrov. Po novem pa naj bi torej EU prispevala 175 milijard dolarjev oziroma približno 125 milijard evrov. (sta)
Bruselj • „Zadnji centimetri" poti do skupnega dogovora
Rehn optimističen glede Hrvaške in Slovenije
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Evropskem parlamentu v Bruslju izrazil optimizem, da bi se Slovenija in Hrvaška o reševanju vprašanja meje lahko dogovorili v kratkem. Na vprašanja evropskih poslancev, ali je sam še vpleten v proces iskanja rešitve, pa je odgovoril, da je sedaj žogica na strani obeh držav.
»Opažam, da je politično vzdušje med državama in njunima voditeljema v tem trenutku bistveno izboljšano,« je dejal Rehn. To je po njegovem mnenju razlog za določeno mero optimizma, da bi napredek glede reševanja vprašanja meje med državama lahko bil dosežen v kratkem.
Na vprašanja evropskih poslancev, ali je sam še vpleten v reševanje problema Hrvaške in Slovenije, pa je Rehn odgovoril, da je Evropska komisija opravila svoje delo in da je sedaj čas, da obe državi prehodita še zadnje centimetre do cilja, najdeta politično voljo in se dogovorita o rešitvi.
»Vesel sem, da je politično vzdušje očitno boljše,« je menil komisar. »Sedaj lahko samo spodbudim oba voditelja, naj poiščeta izhod,« je dodal. Ob tem je še spomnil, da si je komisija šest mesecev intenzivno prizadevala za rešitev, in poudaril, da je bil na koncu problem v »nekaj besedah in njihovem vrstnem redu«.
Komisar je tudi prvič ocenil, da bi lahko Hrvaška pristopna pogajanja z EU končala v prvi polovici prihodnjega leta - če bo problem s Slovenijo rešen kmalu in če bo Hrvaška izpolnila nekatere druge kriterije, med katerimi je izpostavil pravosodje in ladjedelnice. Doslej je komisar ponavljal, da bi Hrvaška pristopna pogajanja lahko končala še letos. Komisar je o Hrvaški in Sloveniji govoril v pogovoru o širitvi in Zahodnem Balkanu z evropskimi poslanci v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta, v katerem so sodelovali tudi slovenski evroposlanci Zoran Thaler (S&D/SD), Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in Jelko Kacin (ALDE/LDS).
Evropska komisija je od januarja do junija Hrvaški in Sloveniji pomagala v iskanju rešitve za problem meje na podlagi predloga za način reševanja vprašanja meje in za sprostitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Pogovori so propadli junija in od takrat EU ponavlja, da se morata sedaj državi sami dogovoriti, kako naprej. (sta)
Ormož • Posvet vinogradnikov pred začetkom trgatve
Odkup se je že pričel
Minuli teden, še pred začetkom letošnjega odkupa grozdja v Ormoški kleti, so predstavniki kleti in kmetijske zadruge vinogradnike seznanili z letošnjimi odkupnimi pogoji. Klet ima namreč novega gospodarja, ta pa svojo predstavo, kakšna vina naj bi v prihodnjih sezonah iz nje prihajala. Najbolj so vinogradnike zanimale cene, ki naj bi bile v povprečju za 50 % višje kot lani, kar se pozna predvsem pri tretji, drugi in prvi kvaliteti, oziroma višji sladkorni stopnji.
Želje in zahteve podjetja VVS Jeruzalem Ormož sta vinogradnikom predstavila direktor Silvo Žižek in glavni enolog Mitja Herga.
Foto: vki
Andreja Komel, direktorica Kmetijske zadruge Ormož, je predstavila novi cenik.
Direktor podjetja Jeruzalem Ormož VVS Silvo Žižek je povedal, da so pred slabim mesecem podpisali pogodbo s Kmetijsko zadrugo Ormož, v kateri so dogovorili kvalitetne ter plačilne pogoje. Grozdje se bo po novem plačalo v treh obrokih. Prvi obrok bo izplačan konec novembra, drugi konec marca in tretji konec maja. Pri tem se bo zgodila zanimiva situacija, da bodo vinogradniki novembra že dobili prvi obrok za letnik 2009, pa še vedno ne bo izplačan ves denar za letnik 2008. V ormoški in ljutomerski kleti načrtujejo letos odkupiti skupno čez 7000 ton. Od KZ Ormož 2500 ton, od Vinogradniška zadruga Ormož 100 ton, iz ljutomerskega odkupa pričakujejo 500 ton ter obe lastni proizvodnji - ormoška 2500 ton in ljutomerska 1500 ton. Novost je gotovo tudi skupen nastop obeh kleti, ki sta v enakovrednem položaju, grozdje pa bodo vinogradniki izdobavljali v eno ali drugo, glede na napotilo, pri čemer bo pomembna sorta in specifika tehnologije. Na obeh lokacijah veljajo enaki kvalitetni pogoji. Nova usmeritev kleti je dvig prepoznavnosti jeruzalemskih goric z omejitvijo pridelka na račun kvalitete. Odkupiti želijo optimalno zdravo grozdje in zagotoviti sortno čistost. Kvaliteta pa bi morala biti primerna za rumeno kvaliteto. Dolgoročno v kleti ne razmišljajo več o odkupu grozdja za litrske programe. Cena vin litrskega programa je namreč pod njihovo proizvodno ceno. V obdobju naslednjih petih let želijo doseči proizvodnjo 3 do 5 milijonov steklenic in milijon steklenic penine letno, zato so precej vložili tudi v preureditev kleti. V tujini lastnik intenzivno ustvarja mrežo zastopnikov, ki naj bi prevzeli trženje vina po vsem svetu.
Novi lastniki, novi pogoji
Mitja Herga je glavni enolog za obe kleti. Povedal je, da bodo odkupovali le grozdje
iz ljutomersko-jeruzalemskih goric. Sortna sestava je prilagojena tržni analizi in se bo z leti spreminjala. Še vedno je v njej največ laškega rizlinga in šipona, za ranino, kerner, rizvanec in zeleni silvanec pa nimajo prodajnega programa in proizvodnje tega grozdja ne nameravajo ne cenovno in ne količinsko spodbujati. Vsak vinogradnik mora biti vpisan v register grozdja in imeti certifikat o integrirani proizvodnji grozdja (do 30. novembra). Glede kriterijev je povedal, da jih nameravajo upoštevati, a se ne bodo igrali policaja. Vzpostaviti želijo dolgoročno sodelovanje, zato bodo vse spremembe postopne. Dovoljena obremenitev znaša 2,5 kilograma po trsu, oziroma 10 ton na hektar. Kupcu se po teh novih pogojih omogoči neposredna kontrola v vinogradu zadružnika. »Ne gre toliko za kontrolo, ampak da vidimo, kaj je problem v posameznih vinogradih in na podlagi ocene strokovne službe svetujemo, kaj naj se spremeni. Hkrati pa lahko ocenimo, kakšen je kakovostni potencial letnika in kakšne naj bi bile količine. Z novim letom bo vzpostavljena tudi svetovalna služba, ki bo na voljo vinogradnikom.«
Določanje časa trgatve je izključno v pristojnosti VVS. Minimalna sladkorna stopnja za letnik 2009 je določena in za šipon znaša 65 Oe, za laški rizling 68 Oe in ostale sorte 70 Oe. Za naslednja leta se kriterij poostri in se dvigne za 5 Oe po sorti. V analizi lanske sezone so ugotovili, da tem letošnjim kriterijem ni zadostovalo le 12 ton grozdja. Zato so mnenja, da ta zahteva ne bi smela biti problem. Klet je izpostavila, da ni dolžna sprejemati grozdja, pri katerem je ugotovljena bolezen ali druge napake - cik, plesen, zmečkano grozdje. Tudi pri gnilobi je stvar jasna. Poslej so določeni trije kriteriji gnilobe. V prvem od 0 do 10 % gnilobe ne bo odbitka od cene grozdja, drugi od 11 do 20 % gnilobe prinese 10 % odbitek in tretji razred od 21 do 30 % gnilobe se
kaznuje za odbitkom 20 % od same cene. Grozdje z več kot 30 % gnilobe se ne odkupuje. V letu 2010 pa se bodo pogoji zaostrili in ne bodo sprejemali grozdja z nad 15 % gnilobe. Takšni pogoji so letos že začeli veljati v okoliških kleteh, ponekod pa so še ostrejši. Med tednom bodo sprejemali 120 ton na dan, med vikendom pa 180. Vinogradniki so dolžni grozdje dostaviti v Ljutomer ali Ormož, odvisno od tega, kam jih napotijo. Danes bi vinogradniki že morali po pošti prejeti vsa navodila za trgatev in terminski plan, ki pa glede na vreme lahko variira. Strojno obiranje postaja vedno bolj nesprejemljivo in lahko pride največ v tretji kvalitetni razred in se odkupuje le v Ljutomeru. Tudi v lastni proizvodnji se tega ne poslužujejo. Odkup neintegriranega grozdja ponujajo le na ormoški strani. Vso zavrnjeno grozdje se fotografira, naredi se zapisnik, in če je potrebno, se opravi vzorčenje, ki znaša 30 evrov.
Vinogradniki so imeli veliko pripomb zlasti na pogoj, ki pravi, da se vinogradniki zavežejo, da bodo vsako leto vinskima kletema v Ormožu in Ljutomeru predali celotno količino pridelanega grozdja in da ne bodo konkurirali na trgu s trženjem lastnega vina. To pomeni, da ne bodo prisotni na trgu z ustekleničenim in etiketiranim vinom, ki se prodaja na organiziranem trgu. Vsak primer kršitev bodo obravnavali individualno. Vinogradniki so želeli vedeti tudi, kolikšna je marža zadruge pri posredništvu. Direktorica ni mogla povedati, kakšna je ta marža, saj se menda lahko spreminja glede na dosežene sladkorne stopnje.
Največje razlike v prvih treh razredih
Direktorica KZ Ormož Andreja Komel je pridelovalce pozvala, da vsak zase, še preden pripelje grozdje na odkup, ugotovi sladkorno stopnjo. Grozdje je letos razdeljeno v pet razredov. Peti, nezadostni
razred, se izloči po kriteriju sladkorne stopnje in se plača po 0,10 evra. 4. razred - mešano grozdje, ki gre za namizna vina in ni ciljna kakovost kleti, bo plačan po 0,20 evra. Tretji razred je za kakovostna vina, za vsak Oe se dvigne cena za cent. Večji skoki v ceni so le med drugim in tretjim razredom, kjer skoči na 40 centov. Bistvene razlike so tudi med drugim in prvim razredom. Povprečna letošnja odkupna cena je 58 centov. Po trditvah predstavnikov zadruge naj bi se cena dvignila predvsem pri prvem, drugem in tretjem razredu. Za primer so navedli, da nekdo, ki je lani dosegel povprečno 0,36 evra za kilogram grozdja, naj bi po letošnjem ceniku za isto kvaliteto prejel 0,58 centa.
Trgatev se je pričela včeraj z obiranjem muškata otonela za znamenito muškatno pe-nino. Mitja Herga pa je pridelovalcem svetoval, da od toče poškodovano grozdje trgajo posebej, ga prodajo v Ljutomer ali pa iztisnejo posebej. Ker ima takšno grozdje visoko kislino in nizek sladkor, bo ostalemu pridelku le zbilo gradacijo. Klet sprejema grozdje ob delovnikih do 19. ure in ob vikendih do 20. ure. Viki Klemenčič Ivanuša
Pa brez zamere
Stopnje pismenosti
Prvo obvladamo (skoraj) vsi. Kaj pa potem?
Dan izida številke časopisa, ki je pred vami, sovpada z dnem, ki ga je mednarodna skupnost (natančneje, Mednarodno bralno društvo (International Reading Association - IRA)) in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO) razglasila za mednarodni dan pismenosti. Že ime samo pove, da bi na ta dan morali še posebej razmisliti in morda tudi kaj storiti glede pismenosti - svetovne pismenosti, pa tudi naše, osebne. Kajti pri vprašanju (ne) pismenosti ne gre zgolj za osnovno zmožnost branja zapisanega, torej za poznavanje črk, besed, stavkov in tako dalje; ne gre tudi za zmožnost, da črke, besede in stavke znamo ne samo brati, ampak tudi sami zapisati. Gre za veliko več. Gre za nekaj, kar so tudi na spletni strani UNESCO v neke vrste preambuli z naslovom "Zakaj je pismenost pomembna?" iz tega ali onega razloga pozabili omeniti. Pa si poglejmo najprej to, kar so omenili in navedli.
Zakaj je torej pismenost pomembna? Najprej, tako pravi UNESCO, je to človekova pravica in torej sodi med temeljne človekove pravice. Pismenost je orodje za osebnostni in človeški razvoj. Je osnova za izobraževanje, iztrebljanje revščine, zmanjševanje umrljivosti otrok, zamejevanje rasti števila prebivalcev tega planeta, doseganje enakopravnosti spolov; je osnova za zagotavljanje razvoja, miru in demokracije. Pismeni starši bodo bolj verjetno poslali svoje otroke v šolo, pismeni ljudje imajo boljše možnosti za nadaljnje izobraževanje in pismene družbe se bolje spopadajo z izzivi, ki jih s seboj prinaša razvoj.
Tako torej UNESCO. A kljub temu, da se z vsem napisanim strinjamo, je (kot zapisano) treba poudariti, da v gornjih navedbah nekaj manjka. Gornje opredelitve vse po vrsti izhajajo iz osnovnega (in resda temeljnega) razumevanja pismenosti. Iz prve stopnje, če se tako izrazimo. A pismenost ima najmanj tri stopnje, od katerih sta drugi dve nadgradnja te osnovne, ki je opredeljena v prejšnjem odstavku. V prvi in temeljni stopnji gre namreč predvsem za zmožnost branja in pisanja. Za zmožnost nekaj prebrati in napisati. Pri drugi stopnji, ki jo ponavadi razumemo pod besedno zvezo »funkcionalna pismenost«, pa ne gre več za to zmožnost (ta je seveda predpostavljena), ampak za zmožnost razumevanja - se pravi, da to, kar preberemo, tudi razumemo. Gre za zmožnost razumevanja prebranega. Tukaj pa smo že pri povsem drugi stvari, pri kateri odstotek (funkcionalno) pismenih drastično pade. Veliko (večina) ljudi ima sposobnost branja, a sposobnost popolnega razumevanja (pri tem seveda nimam v mislih banalnih eno- ali dvostavčnih vsakdanjih povedi, katerih»krasen«primer so teksti v rumeno obarvanem dnevnem časopisju) jih ima precej manj. Lep (grd) primer tega so, na primer, težave, ki jih ima veliko ljudi pri izpolnjevanju različnih obrazcev ter pri razumevanju raznoraznih navodil (na primer tistih na zdravilih).
Tretja in najvišja stopnja pismenosti je logično nadaljevanje druge (in seveda prve) ter zraven sposobnosti branja, osnovnega pisanja (prva stopnja) ter razumevanja (druga stopnja) vključuje tudi zmožnost racionalnega in smiselnega pisanja. Pisanje v svoji razviti in končni stopnji ni neko mehansko opravilo, ampak podajanje svojih misli v pisani obliki. Tretja in najbolj izpopolnjena stopnja pismenosti se torej nanaša in je v neposredni povezavi s sposobnostjo človeka, da izkoristi »možganski« potencial, ki mu ga je dala na razpolago mati narava. Tako je pismenost kot celota neposredno povezana z občečloveško zmožnostjo samostojnega razmišljanja in naravnim imperativom, da to svojo zmožnost negujemo in razvijamo. To pa dosežemo z zavestno odločitvijo, da se ne bomo prepustili miselni lenobi in povprečnosti v mislih, besedah in dejanjih, h katerima nas naše sedanje okolje tako rado napeljuje. Mislite, da je to tako težko? Ena kvalitetna knjiga na mesec je odličen začetek! Poskusite!
Gregor Alič
Dvorana je bila domala polna, vinogradniki pa so imeli tudi kar nekaj vprašanj.
Foto: vki
Sela • Z uradnega odprtja
Prenovljena šola - ponos Selanov
Da Selanom njihova petrazrednica ogromno pomeni in da so nanjo očitno zelo navezani, so dokazali z izjemno številnim obiskom uradnega odprtja prenovljene stavbe učenosti, ki se je zgodilo minuli petek pozno popoldne. Toliko ljudi ob odprtju kakšne pridobitve namreč v občini Videm že dolgo ni bilo videti.
Številnih zbranih ni niti malo zmotilo kislo vreme s temnimi oblaki in deževjem, zaradi katerega so program odprtja premaknili v dvorano bližnjega gasilskega doma, ki pa je bila dvakrat premajhna za vse prišleke, tako da jih je veliko ostalo kar pred njo. V do zadnjega kotička natlačeni dvorani je z odra vse prisotne najprej, kot se po protokolu spodobi, nagovoril župan Friderik Bračič, ki je poudaril predvsem pomen ustreznih prostorskih pogojev za izobraževanje učencev, pri čemer ni pozabil povedati, da se država zna do tega obnašati prav mačehovsko: »Žal je za obnovo naše selske podružnice zmanjkalo denarja iz državnega proračuna, na zadnjem razpisu za sofinanciranje smo pristali šele na 18. mestu, zato smo se s soglasjem občinskega sveta odločili za to, da temeljito obnovo stavbe financiramo popolnoma sami, iz občinskega
I VJIAJ. OIVI
Trak v znak odprtja šole so skupaj z županom in ravnateljico Heleno Šegula prerezali selski prvošolčki (na posnetku).
Na knjižni polici
Pred šolo bo rasla tudi lipa kot simbol življenja in druženja, ki sta jo ob odprtju skupaj posadila ravnateljica in župan.
proračuna.«
V letošnjem šolskem letu je, kot je povedala ravnateljica Šegula, v podružnično OŠ Sela vpisanih skupno 32 učencev od prvega do petega razreda, ki obiskujejo kombinirane oddelke, v vrteškem oddelku pa skrbijo za 19 kratkohlačnikov.
Stara selska šola z zavidljivimi več kot petimi desetletji starosti je bila obnove gotovo več kot potrebna, če je seveda hotela obdržati svojo funkcijo. Tako so ji pred dvema letoma najprej zamenjali kritino in okna, letos konec aprila pa se je začela temeljita prenova celotne gradbene strukture z dodatno ureditvijo vrteškega oddelka, prenovo sanitarij, jedilnice, zamenjavo električnih in drugih instalacij itd. Po prvotni pogodbi za rekonstrukcijo šole, ki jo je občina podpisala s podjetjem GP Project ing., d. o. o., naj bi dela stala 825.000 evrov, vendar se je
V pisanem kulturnem programu, ki so ga vodili in oblikovali osnovnošolci, so med drugimi nastopili tudi mladi plesalci lancovskega folklornega društva.
kasneje, v času izvajanja del, ta znesek s podpisom aneksov za nekaj dodatnih del ter za ureditev enega oddelka vrtca povišal na okoli 950.000 evrov in prav zaradi visoke cifre obnove je bilo večkrat slišati, da bi bilo morda bolje zgraditi novo šolo. Kakšna bi bila, ne bo nikoli znano, saj je zdaj pač obnovljena stara zgradba učenosti, ki so jo Selani, pa tudi ravnateljica JZ OŠ Videm Helena Šegula, poimenovali kar selska lepotica. Izraz je sicer že precej »zlizan«, saj ga redno uporabljajo vse občine ob izgradnji ali prenovi svojih šol, se pa selska šola - oz. bolj izvajalci del - lahko pohvalijo z rekordno kratkim časom prenove, saj je od prvih letošnjih posegov do zaključka poteklo vsega skupaj slabe štiri mesece.
Kakorkoli že, vsi Selani in prebivalci sedmih okoliških naselij oz. vasi, od koder prihajajo otroci v selsko podružnico osnovne šole, so na svoj hram učenosti res ponosni in v čast uradnega odprtja so pripravili nadvse pisan kulturni program, v katerem so nosilno vlogo prevzeli učenci s petjem, plesom, recitali in povezovanjem programa, nastopili pa so tudi vrteški malčki, sel-ske ljudske pevke domačega društva upokojencev in drugi.
Uradni program odprtja se je po dobri uri in pol nastopov v dvorani nato preselil še pred samo šolo, kjer sta ravnateljica Šegulova in župan Bračič najprej posadila lipo kot simbol življenja in druženja med ljudmi, sledil je še blagoslov šole, nato pa prerez traku ter ogled lično in sodobno urejenih novih prostorov v pomlajeni šoli.
SM
Michal Viewegh Roman za moške
Ljubljana. Sanje, 2009
Iz češčine je roman prevedla Nives Vidrih, kot že pred tem večino v slovenščino prevedenih Vieweghovih romanov. Román pro muže je izšel leta 2008 in smo ga tako dobili skorajda še v sedanjiku. V češčini je izšel v velikanski nakladi v več kot sto tisoč izvodih. Viewegh je napisal preprost roman, zgodbi zlahka sledimo, saj nas besedno in dogodkov-no razveseljuje in začini s sočnim izrazjem, ki pa ne učinkuje vulgarno. To ni ameriški špeh na nekaj sto straneh, kot sprašuje protagonist v pripovedi, ampak strnjena, igriva pripoved s spretnim epilogom. Vievegh pravi, da je tudi to zgodbo navdihnilo nekaj resničnih dogodkov.
Knjigo ocenjujemo po njenem začetku. Kraj dogajanja je velika družinska hiša na robu zahodnonemškega mesteca, glavne osebe pa brata Ciril in Bruno ter sestra Aneta. Kot je pri Vieweghu v navadi, protagoniste odpelje v nek drug kraj, tokrat v Dolomite, kjer se pripoved še zadnjič zaplete, doživi svoj vrh in se sklene. Zgodovina človeštva je zgodovina brezpravja, meni Bruno. Priljubljena Cirilova izjava pa je, da je človeštvo degenerirano. Brunov beli favorit je brez dvoma najgrši avtomobil v mestu. Urednik provincialnega tednika piše samo o športu in kulturi. Bruno je bil s starim mobilnikom čisto zadovoljen, pa ga je izgubil in moral žal kupiti novega z vgrajenim fotoaparatom, čeprav ga ne potrebuje. Bog se baje človeku ne prikazuje drugače kot na obrazu bližnjega. Njegova moška zavest nikoli ni bila stalnica. Sam pisatelj vstopi v zgodbo, da doda svoje videnje, početje in erotično sanjarjenje moškega. Piše roman za moške, svojo dvajseto knjigo, črta, briše, meče vstran, napiše komaj dve strani na dan, kajti pisanje je osamljen poklic. Šele po smrti dedka, babice in očeta je pri štiri-inštiridesetih pričel živeti. Predvsem očetova smrt ga je pretresla. V navigaciji je češčino zamenjal za slovaščino, ker ni mogel prenašati glasu domišljavega modela. Ane-ta je raziskovalna novinarka, že leta pripravlja priljubljeno oddajo. Načelno ne prenese nepravičnosti. S prvim ljubosumnim paranoikom je izgubila šest let, z očesnim zdravnikom štiri leta. Kavboji, puščavski jezdeci, polarni raziskovalci, mornarji so bili vsak dan izpostavljeni krutemu življenju, le kaj se je zgodilo z današnjimi moškimi? Počasi se je sprijaznila, da ne bo imela otrok in bodo njene velike prsi postale nekaj neuporabnega. Potem pa je v njeno življenje le stopilo upanje. Bruno ima redko bolezen, degeneracijo nevronov, ostane mu še tri do pet let življenja. Edino inteligenca ni prizadeta. Renata in hči Inka sta se »zarotili« proti njemu s svojimi kretnjami in šiframi. Najprej od vsega je izgubil kopalnico. Postal je gost v lastni družini. Bruno in Renata vodita penzion. Od poroke je Renata pridobila devetnajst kilogramov. Cirilov življenjski slog je obiskovanje fitnesov in solarijev, zmes zdrave prehrane, stresa, alkoholizma in požrešnosti. To, kar iz moškega naredi neotesanca, so redkokdaj besede. Kot pravi Updike: »Kako naj človek ceni svet, ko vidi, da ga vodi tolpa postaranih fantov?« Ciril meni, da lahko vse kupiš, celo preteklost, pa ne bi striptizeto Tali za svojega brata Bruna. Kupila mu bosta lepoto dvajsetletne punce, ki jo Bruno občuduje na in-ternetni ponudbi, sploh rad fantazira, da je kapitan na suženjski ladji mladih mulatk ali v samostanu pravičnih krivoverk. Seks za Tali ni bil nikoli vprašanje, temveč vprašanje medsebojnih simpatij. Tali je nekaj takega kot negovalka. Ženska lepota lahko spodkoplje trdne moške namere in uniči značaj. Z bordeli je tako kot z restavracijami, vedeti moraš, kaj hočeš. Ciril in Anete peljeta Bruna na tedenski izlet v Dolomite, čemur pravita humanitarna akcija. Ciril je premožen sodnik, včasih je ciničen in nečloveški, v mobilcu ima trideset številk poslancev. Pri njem gre za moč in denar.
Michal je ponovno napisal uspešnico, brez pomoči citatov Celie Brayfield Kako napisati uspešnico, ki jih izpisuje pred pričetki poglavij. Bruno se je dotaknil Taline lepote in to mu povsem zadostuje. Za Alana je odnos z Anete samo strateška računalniška igra. Pravi mačo naj bi bil Ciril, ki ostane s Tali. Edino kar moške resnično zbliža, niso odprave, ampak nesreče. Bruno in Anete predčasno z vlakom odideta, Bruno bi rad šel k svoji Renati in Inki.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Foto: SM
18. Ptujski maraton
Rekordna tekaška udeležba
Stran 12
Rokomet
Rokometašice in rokometaši zelo uspešni Stran 13
Strelstvo
Kostanjevec znova med najboljšimi
Stran 13 Športno plezanje
Mina Markovič druga na mastersu v Arcu
Strani 14
Nogomet
Reportaža s tekme Anglija - Slovenija
Stran 15
Motokros
Tim Gajser na vrhu Evrope
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Še o prestopu Ricarda Sousa
Poživitev slovenskega nogometa
V nedeljo so se lahko gledalci na Mestnem stadionu in tisti, ki so spremljali tekmo med Labodom Dravo in Rudarjem iz Velenja pred malimi zasloni
(prenos je bil na Sportklubu), prepričali o kvalitetah letošnje najodmevnejše okrepitve v 1. SNL - Ricarda Sousa. 30-let-ni Portugalec sicer ni odigral
kakšne briljantne tekme, vendar je nekaj njegovih potez že nakazalo, da je ptujska ekipa z njim močnejša vsaj za 10 %. To pa je v izenačeni ligi lahko ve-
likega pomena in odpira nove možnosti Laboda Drave. Ko bo Sousa bolje spoznal svoje nove soigralce in bo še več njegovih žog našlo cilj, se lahko zgoraj
11■ "
4 ~ ......-
Foto: Črtomir Goznik
Ricardo Sousa (moder dres) je že na prvi tekmi pokazal, da bo velika okrepitev za ptujsko moštvo.
Nogomet • Marko Kmetec, Aluminij
V treh tekmah 17:0
omenjeni odstotek še poviša.
Prav zaradi tega je razumljivo navdušenje, s katerim so vodilni možje kluba in stroke sprejeli Portugalca v svoje vrste. Prvi je vtise po sklenitvi pogodbe z Ricardom Sousom strnil Franc Gajšek, predsednik NK Labod Drava: »Ko so me iz Ptuja povabili v nogometni klub, sem se zavedal, da želijo v prvi vrsti kriznega menedžerja, ki bi klub zapeljal na trdnejšo pot. V krizi, kakršna sedaj je, se najbolje vidi tudi karakter igralca in s tega vidika so nekateri prehitro obupali. Te vrzeli smo na eni strani poskušali zapolniti z domačimi igralci, po drugi pa smo želeli v klub privabiti kvalitetne igralce, ob katerih bi se lahko ti mladi izpopolnjevali. Ostali so še tisti, ki se želijo dokazati in nekoč prestopiti v kakšen uveljavljen klub.
Ker imava sam in tudi direktor Robert Furjan precej kontaktov z gospodarstveniki po vsej Evropi, obenem pa sem uporabil še sorodstvene vezi v Beogradu, sva navezala stike z menedžerji in iskala primerne okrepitve. Najprej sva tako uspela pripeljati Ekpokija, nato pa je bil cilj še ofenzivni zvezni igralec. Z Ricardom Sousom nam je to uspelo in verjamem, da s to potezo prinašamo poživitev v slovenski nogomet. Obenem ima Labod Drava priložnost, da bistveno popravi uvrstitev na lestvici.«
»Želimo si njegovih asistenc in golov«
Podobnega mnenja je tudi športni direktor Robert Furjan: »Tisti, ki redno spremljamo nogomet širše, ne samo v Sloveniji, vemo, za kakšnega igralca gre. Točno to smo že dalj časa
Maribor - Labod Drava,
sobota, 12. 9., ob 20.00 v Ljudskem vrtu
iskali in na srečo tudi našli. Precej spominja na igralca, ki je v Dravi pustil močan pečat (Trenevskega, op. a.), vendar ima precej bolj bogat seznam klubov, za katere je doslej že igral. Seveda me vsi sprašujejo, kako lahko takšen igralec pride v Slovenijo, in to v klub srednjega razreda. Moj odgovor je ta, da smo izrazili dovolj veliko željo, kar je bil jeziček na tehtnici med njegovimi drugimi ponudbami. Prepričan sem, da se bo odlično dopolnjeval z vsemi igralci, predvsem z Rokom. Ima odlično 'zadnjo podajo', želimo pa si še, da bi poleg asistenc zabil še čim več golov. Mislim, da lahko z njim pridemo na mesta, na katera po mojem mnenju sodimo, to pa je zelo visoko.«
»Smetana na torti«
O Sousu si je visoko mnenje ustvaril tudi prvi trener Laboda Drave Adnan Zildžovič: »Že v prvih dneh je pokazal, da gre za velikega profesionalca, ob katerem bodo 'biseri' v naši ekipi še hitreje dozoreli. Tudi mladinci, Kurež, Marinič, Vrabl, Pečnik, bodo ob takšnem velemojstru hitreje napredovali. Lani smo dosegli sedem zaporednih zmag, letos lahko z Ricardom ta dosežek presežemo in se močno oddaljimo od bojev za obstanek. Rad imam izzive in to je eden od njih. Bil sem zelo zadovoljen z Zajcem in Ekpokijem, ki sta prišla v naš klub, Sousa pa je prava smetana na torti.«
JM
Nogometaši Aluminija so po porazu v prvem krogu prvenstva v 2. SNL s Primorjem le našli pravi ritem in zabeležili tri visoke zaporedne zmage. »Pri žrebu smo imeli nekoliko smole, saj smo se z Ajdovci pomerili že na uvodu. Takrat ekipa še ni bila dokončno formirana, saj se je ob meni naknadno moštvu priključil še Bingo,
v prvem krogu pa sta zaradi kartonov manjkala Krajcer in Dugolin. Poleg tega so se treningom pozno priključili mladi reprezentanti selekcije U-21, to so Jovič, Črnčič in Mi-lec,« je povedal izkušeni Marko Kmetec, ki je iz Mure 05 prestopil v domači Aluminij, kjer je tudi začel svojo nogometno kariero. »Vsakodnevne
Vračko v Aluminij, Dakovič v Šentjur
Ekipi Aluminija se je zadnji dan prestopnega roka priključil še Matej Vračko, ki je bil doslej član Maribora. 21-letni napadalec pri vijoličastih ni dobil prave priložnosti, zato jo bo iskal v Kidričevem. Med zanimivejšimi igralci, ki so klub zamenjali zadnji dan prestopnega roka je tudi Nenad Dakovič. Le-ta je pred časom zapustil Kidričevo, novo sredino pa je našel v ekipi MU Šentjurja, ki trenutno zaseda predzadnje mesto v 2. SNL.
vožnje v Mursko Soboto so mi že nekoliko presedale, saj nisem več med najmlajšimi. Tukaj sem z družino, otroka sta začela s poukom, hodita v 1. in 7. razred, in mi je sedaj precej lažje uskladiti treninge in ostale obveznosti. Zadovoljen sem,« je povedal 33-letni nogometaš, ki je v dosedanji karieri v Sloveniji igral še za Muro, Maribor, Olimpijo, Ko-rotan, Ljubljano in Dravo, preizkusil pa se je tudi na Cipru.
Kidričane niso zmotili niti odhodi Dugolina, Joviča (oba Olimpija) in Črnčiča (Atalanta). »Čeprav gre za kvalitetne nogometaše je znal trener zapolniti vrzeli v ekipi. Imamo dobro ekipo, ki se lahko vključi v boj za sam vrh. Ob naši
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec, igralec v konici napada Aluminija
ekipi izstopata še Primorje in Mura 05. Prav slednji so naši naslednji tekmeci, zagotovo bo šlo za zanimiv obračun, saj smo v dobri formi. To potrjujejo tudi zadnji rezultati,« je tekmo 5. kroga napovedal Marko, ki je v treh odigranih tekmah dosegel že 4 zadetke. Podoben dosežek je uspel še Dejanu Purišiču, skupno pa je Aluminij trenutno najučinkovitejša ekipa prvenstva: na štirih tekmah je dosegla 17 zadetkov, ali povprečno več kot 4 na tekmo. Svoj delež je ekipa dodala tudi z dobro igro v obrambi, saj na zadnjih treh tekmah ni prejela zadetka. Zagotovo dovolj velik optimizem pred tekmo z Muro 05, iz katere v javnost prihajajo bolj ali manj glasne novice o razdoru v upravi. Na udaru je tudi trener Primož Gliha.
JM
18. Ptujski mali maraton
Rekordna tekaška udeležba
Nedelja je bila kot nalašč za tek. Prijetno toplo skorajda že jesensko vreme, ne prevroče, saj je termometer kazal le okrog dvajset stopinj. Maratonci imajo takšno najraje. Udeležba na 18. ptujskem maratonu je bila temu primerna. Nastopilo je okrog 350 tekačev iz Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili na dveh razdaljah, bolj vzdržljivi na 21 kilometrov dolgem malem maratonu, manj vzdržljivi na krajšem, šestkilometrskem. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, ki so se kot prvi pomerili v otroškem maratonu.
Tekmovanje je štelo tudi za štajersko-koroški pokal, kljub odsotnosti najboljših tekmovalcev pa so jo množično podprli rekreativci. »Letos je bila udeležba rekordna. Veseli me, da se v takšnih časih vedno več ljudi ukvarja s tekom. Imeli smo idealno vreme, kar se pozna tudi na rezultatih. Progo smo imeli dobro označeno, redarje na vsakem ovinku, zato ne vem, kako se je lahko nekaj tekmovalcev izgubilo. Na koncu se je dobro končalo, vesel sem, da smo tekmovanje uspešno spravili pod streho,« je povedal vodja tekmovanja Radoslav Ačimo-vič iz TK Maraton Ptuj. Novost letošnjega tekmovanja je bila natančno izmerjena in na vsakem kilometru označena proga, da so si udeleženci lah-
15

Ptujski športni vikend
od 11. do 13. septo '

ko tempirali svoj tek.
Tekači in tekačice so bili razdeljeni v 25 kategorij glede na spol, starost in dolžino proge. Najboljši so ob koncu prejeli nagrade. Da pa tek pripomore k zdravju, sta dokazala 72-letni Ljubljančan Dimitri Trpin, ki je kot najstarejši tekmovalec pretekel daljšo razdaljo, ter 56-letna Jožica Štiftar, ki je bila med ženskami na razdalji malega maratona v absolutni kategoriji celo četrta.
Rezultati:
21 kilometrov, moški:
1.	David Valenti 1.17:15
2.	Zdravko Volkar 1.20:00
3.	Alojz Mlinar 1.20:18
21 kilometrov, ženske:
1.	Špela Kržan 1:29:35
2.	Jadranka Leskovšek 1.34:58
3.	Bernarda Ivančič 1.35:02
6 kilometrov, moški
1.Riko	Novak 22:19
2.	Branko Lehner 22:43
3.	Miran Sagadin 23:31
6 kilometrov, ženske:
1.	Eva Skaza 28:31
2.	Milošlč Nina 30:25
3.	Urška Škerget 30:54
Zmagovalci po kategorijah
Eva Skaza, Nina Milošič, Elizabeta Vidovič, Alenka Golež, Riko Novak, Branko Lehner, Miran Sagadin, Kristijan Lju-bič, Blaž Jerenec, Jure Jere-nec, Vasko Kosirnik, Špela Kržan, Jadranka Leskovšek, Bernarda Ivančič, Kristina Kušar, David Valenti, Zdravko Volkar, Alojz Mlinar, Branko Vanček, Klemen Mesarec, Stane Zorman in Veno Satler.
Udeleženci maratona so ob koncu povedali:
Boštjan Perc, 33 let, Pire-šica pri Žalcu: »Proga se mi je zdela zanimiva, malo drugačna, kot sem jih vajen, saj doma večinoma treniram po hribih. Na Ptuju sem večkrat, ker imam tukaj sorodnike, sem pa prvič na maratonu. Pripravljam se na ljubljanski dvakrat daljši maraton, že od februarja, to je bil dober tre-
dolgega maratona v italijanskih Firencah, kjer sem tekla že predlani. Drugače nas več rekreativcev na Ptuju trenira v sklopu tekaške akademije za odrasle. Vsak po svojih željah in zmožnostih, če imam čas, tečem pogosto, včasih pa dolgo ne.«
Foto: Uroš Grame
Simona Oblonšek
Franc Zupan, 54 let, Šentjur pri Celju: »Bilo je super, vreme krasno, temperatura idealna. Proga je bila lepa, zadovoljen sem z organizacijo, saj so povsod stali redarji, ki so nas usmerjali. Udeležil sem se daljšega maratona in nisem preveč utrujen. Po pričakovanjih. Poleti sem tekel morda premalo in se mi je danes to poznalo. Na Ptuju sem prvič, sem pa letos že tekel na maratonih v Sežani in Celju. Tečem približno dvakrat na teden po petnajst kilometrov, drugače pa veliko hodim, včasih sedem na kolo za družbo in da mi šport ne postane preveč enoličen.«
Foto: Uroš Grame
Boštjan Perc
ning. Nisem tekel na polno.«
Simona Oblonšek, 30
let, Ptuj: »Lansko leto sem z eno gospo tekla na krajšem maratonu, tokrat sem se udeležila daljšega. Sem kar zadovoljna s časom, čeprav sem za osebnim rekordom zaostala približno pet minut. Sezona zame še ni končana, saj se bom ob koncu novembra udeležila 42 kilometrov
Foto: Uroš Grame
Franc Zupan
Tekst in fotografije
Uroš Gramc

info: ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ, telefon: 7877 630, www.sport-ptnj.si
RAZPIS
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje, ki bo v ponedeljek, 14. 09. 2009, ob 16.30 na stadionu NK Ljubljana v Sp. Šiški - glavno igrišče. Seminar bo vodil bivši avstrijski selektor Paul Gludovatz, tema: »Razvoj nogometne igre« pas igra - tempo in sprememba ritma. Prijave sprejema DNT Ptuj, telefon 041 394 876, faks 78 77 631, e-pošta: marjan.lenartic@sport-ptuj.si, do vključno četrtka, 10. 09. 2009. Organiziran bo skupni prevoz. Seminar šteje za točkovno vrednotenje pri podelitvi licence za naslednje leto.
Strelstvo • 6. turnir lige VKPR
Kostanjevec znova med najboljšimi
Čas brezskrbnih poletnih počitnic je minil. Po dolgem in zasluženem dvomesečnem premoru so najprej začeli tekmovati strelci v ligi s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Prvi turnir drugega dela sezone, oziroma šesti skupaj, je potekal v soboto na mariborskem strelišču v Melju, nas pa je najbolj zanimalo, kako bodo streljanje nadaljevali ptujski strelci, ki so prav ob koncu prvega dela lige uprizorili izvrstne nastope in pokazali, da so kljub slabim pogojem oziroma bolje rečeno nemožnosti treninga na domačem ptujskem strelišču na 25 in 50 metrov še kako konkurenčni najboljšim strelcem iz celotne Slovenije, med katerimi pa prednjačijo predvsem mariborski klubi, ki imajo vzorno urejeno strelišče (18-stezno!) in ga kljub temu še venomer izboljšujejo.
Če smo že ob zadnjem pisanju o omenjenem tekmovanju ponosno izpostavili, da je trenutno najbolj natančen ptujski strelec s pištolo velikega kalibra Zlatko Kostanjevec izboljšal svojo rekordno znamko s 185 krogi, se bomo morali znova ponoviti, saj je Kostanjevec še drugič zapored pokazal, kako se strelja, še dodatno izboljšal svoj rekordni dosežek in se s 187 krogi uvrstil na odlično 7. mesto! Zmagal je Marjan Kra-šovec iz Policista I s 193 krogi pred presenetljivim javnosti
Rokomet
Tri zmage ptujskih rokometašic
V minulem tednu so roko-metašice ŽRK Tenzor iz Ptuja odigrale tri srečanja. Prvo je bilo v hrvaškem Dugem Selu, kjer so premagale istoimensko domačo ekipo, v petek pa so nastopile še na turnirju v Celju, ki ga je organiziral ŽRK Celjske mesnine. Ptujčanke so v Celju najprej premagale avstrijski Dornbirn, nato pa še domačo ekipo Celjske mesnine. Veseli dejstvo, da dekleta dobro igrajo, tako tista nekoliko bolj izkušena kakor tudi mlajše, ki dobivajo vedno več priložnosti ter upravičujejo zaupanje trenerja Nikola Bistroviča. Vse skupaj pa je to dobra napoved pred pričetkom prvenstva, ko bodo Ptujčanke v soboto nastopile v uvodnem srečanju v Kočevju, kjer bodo gostje ekipe Grča Kočevje.
DUGO SELO - ŽRK TENZOR PTUJ 36:43 (18:22)
ŽRK TENZOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Mateša 5, Prapotnik 5, Ciora 7, Bolcar 2, Brumen 1, Korotaj 3, Erhatič 1, Strmšek 8, Močnik 5, Jaušo-vec 2, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
SSB DORNBIRN - ŽRK TENZOR PTUJ
ŽRK TENZOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Kovačič, Mateša 7, Prapotnik 7, Ciora 1, Močnik, Ozmec, Bolcar, Korotaj, Erhatič, Sivka, Strmšek 3, Tumpej, Jaušovec, Brumen 5. Trener: Nikola Bistrovič.
CELJSKE MESNINE - ŽRK TENZOR PTUJ 25:29 (13:14)
ŽRK TENZOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Kovačič, Mateša 4, Ciora 6, Prapotnik 3, Močnik 1, Ozmec, Bolcar 2, Ko-
manj znanim klubskim kolegom Jernejem Kalškom iz tretje ekipe Policista s 192 krogi na drugem in lanskoletnim prvakom Borisom Peršakom s 191 krogi na 3. mestu. S svojim nastopom je bil zadovoljen tudi najizkušenejši Ptujčan Alojz Raušl s 175 krogi na 27. mestu, nekoliko slabše od pričakovanj pa se je tokrat odrezal tretji Ptujčan Borut Sagadin, ki je s 167 krogi tekmovanje končal na 41. mestu. Seštevek ome-
njenih treh nastopov ptujskih strelcev pa je navrgel tudi izboljšanje letošnjega najboljšega ekipnega rezultata s 529 krogi, ki je bil nagrajen z 10. mestom. Zmagala je prva ekipa Policista s 560 krogi pred domačini in organizatorji SK Maribor s 553 krogi na drugem in Policistom III s 552 krogi na 3. mestu.
V drugi disciplini, v streljanju z revolverjem je med posamezniki slavil domačin Janko Gorinšek s 193 krogi,
Foto: Simeon Gone
Ptujčan Zlatko Kostanjevec nadaljuje z odličnimi predstavami.
z enakim dosežkom pa se je s »samo« drugim mestom moral zadovoljiti Bojan Miklavc, SD Policist I, ki mu je v prvi seriji uspela zelo redko videna sto-tica, ki pa je žal ni bila dovolj zaradi slabše druge serije s 93 krogi. Med najboljše tri se je s 191 krogi uvrstil še George Simič, SD Policist II, Ptujčani pa so tukaj odigrali postranske vloge, saj je bil najvišje uvrščeni Sagadin s 178 krogi na 30., Kostanjevec in Raušl pa s 176 in 160 krogi na 35. oziroma 41. mestu. Podobno se je godilo tudi v ekipnem seštevku, kjer je slavila ekipa SK Maribor I s 568 krogi pred drugo in prvo ekipo Policista s 565 in 562 krogi, Ptujčani so s 514 krogi osvojili 13. mesto.
Liga se počasi preveša v zaključno zadnjo fazo, zaradi precejšnje izenačenosti sodelujočih pa bo tekmovanje na veselje vseh ostalo zanimivo prav do konca. Ptujčani so s tremi uvrstitvami med najboljših deset letošnje rezultatske cilje sicer že presegli, vendar ne dvomimo, da bi predvsem na krilih v zadnjem času prerojenega Kostanjevca, ki je v skupnem seštevku posameznikov znova precej pridobil in sedaj zaseda 23. mesto, izgubili motivacijo za še odmevnejše uvrstitve, mogoče celo kakšne stopničke. Pustimo se presenetiti!
Simeon Gonc
I
rotaj 1, Erhatič, Sivka, Strmšek 9, Tumpej, Jaušovec, Brumen 3. Trener: Nikola Bistrovič.
Dve zmagi Gorišničanov
Rokometaši slovenskega 1. B-ligaša Moškanjci - Gorišnice so na pripravah v hrvaškem Biogradu odigrali dve prijateljski srečanji proti domačemu drugoligašu. Sicer so domačini fizično močnejši, vendar so jih gostje prekašali v tehnično-tak-tičnem smislu in brez težav dosegli dve zmagi. Trener gostov Vlado Hebar je dal priložnost vsem igralcem, tudi mlajšim; zmage bi sicer lahko bile še občutno višje.
BIOGRAD - MOŠKANJCI GORIŠNICA 18:33 (11:18)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: M. Petek 4, Mesarec, 6, Zorli 1, Lukaček, Kljajič 4, Merdanovič 7, Samo Korez 1, Sašo Korez, Lozinšek, Peček 4, Cvetko, Hor-
vat 2, Hebar 4, D. Petek, Bratu-ša, Žuran. Trener: V. Hebar.
MOŠKANJCI GORIŠNICA - BIOGRAD 34:30 (18:11)
MOŠKANJCI - GORIŠNI-CA: Petek 6, Mesarec 3, Zorli 1, Kljajič 6, Lozinšek 2, Golob 1, Merdanovič 4, Lukaček, Peček 2, Sašo Korez 4, Horvat 2, Petek, Robnik, K. Cvetko 1, Samo Korez 2, B. Valenko, Žuran. Trener: Vlado Hebar.
Uspele priprave
Rokometaši ekipe Moškanj-ci-Gorišnica so se v začetku avgusta pričeli pripravljati za novo tekmovalno sezono v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Minuli teden so del priprav opravili v hrvaškem Bio-gradu, kjer so ostali do nedelje. Trener Vlado Hebar je imel na voljo veliko rokometašev, saj so bili z njimi tudi nekateri mlajši. Očitno so se Gorišničani v minuli sezoni veliko naučili, ko so prav do zadnjega trenutka trepetali za obstanek in v letošnji prihajajoči sezoni ne želijo še enkrat po isti poti. Vodstvo klu-
ba je s podjetjem Jakos, d. o. o., na čelu z direktorico Janjo Her-ga, priprave dobro organiziralo in tudi izpeljalo v Biogradu in na otoku Pašmanu, tako da so se fantje zares dobro počutili. To dobro počutje pa je vsekakor dobrodošlo za samo vzdušje v ekipi, ki je v povprečju mlada in ima le nekaj nad 21 let. Med njimi je najstarejši in tudi najizkušenejši Robi Mesarec, najmlajša pa sta Gregor Horvat in Kristjan Cvetko. Obisk predsednika RK Moškanjci-Gorišni-ca Ivana Kelenca ni fantov prav nič zmotil, nasprotno, bili so ga veseli. Sam predsednik pa se je lahko prepričal v dobro igro fantov na tekmi z Biogradom. Zvedel je tudi marsikateri nov vzdevek igralcev (Vitaminko, King, Vinček ...). Ko se po napornih treningih fantje sprostijo, to pomeni, da je v ekipi dobro vzdušje. Ker so priprave zaključili brez poškodb, je še toliko bolje. Dvodnevno druženje z njimi je bilo prijetno, saj so fantje polni elana, ne manjka pa tudi optimizma.
Danilo Klajnšek
Rokometaši Moškanjci-Gorišnica
Foto: Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Dobre uvrstitve Ptujčanov
V soboto in nedeljo je v Cerknici potekal članski TOP v namiznem tenisu. Na TOP-u nastopa najboljših 24 igralcev in igralk, ki jih pokliče članski selektor, razdeljenih v dve jakostni skupini po12. V prvo jakostno skupino so se uvrstili štirje igralci NTK Ptuj in v drugo skupino ena igralka. Pri članicah se je Vesna Rojko uvrstila na peto mesto s šestimi zmaga-
mi in petimi porazi, Ivana Zera je bila sedma s štirimi zmagami in sedmimi porazi in Tjaša Su-panič zadnja v drugi jakostni skupini z eno zmago. Zmagala ja Asja Kasabova (Fužinar) pred Natalijo Lužar (Ljubljana) in Petro Škabar (Isa). Pri članih je bil Danilo Piljak osmi s štirimi zmagami in sedmimi porazi in Bojan Pavič deseti s tremi zmagami in osmimi porazi. Zmagal je Zvonko Plohl (Kema) pred Sašem Lasanom, ki igra v Španij, ter Mitjem Horvatom (Kema).
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klajnšek
Na fotografiji so: Danilo Piljak, Ivana Zera, Vesna Rojko, Tjaša Su-panič in Bojan Pavič
Tenis
Odličen ligaški nastop v konkurenci U-12 in U-14
Mladi igralci in igralke iz TK Terme Ptuj letos odlično nastopajo v ligaških tekmovanjih. Redni del ekipnega prvenstva so že zaključili v konkurenci U-12 (skupna ekipa deklet in fantov) in U-14 (dekleta).
V prvi predtekmovalni skupini (od treh) so najmlajši člani ekipe U-12 suvereno osvojili prvo mesto. Zmagali so v vseh štirih dvobojih, drugouvršče-no ekipo TK Maribor Branik so npr. premagali s 7:0 (pet posamičnih dvobojev in dve v dvojicah). Za ekipo TK Terme Ptuj so nastopali: Nina Potočnik, Sara Mitrakovič, Tamara Zidanšek, Sven Lah, Filip Jakob Zupančič in Žiga Drobnič.
S tem rezultatom so si mla-
di Ptujčani zagotovili nastop v končnici, kamor so se uvrstile štiri najuspešnejše ekipe iz predtekmovalnih skupin (TK Terme Ptuj, ŽTK Maribor, TK AS Litija in Max tenis club Ljubljana). Pri TZS so organizacijo zaključnega turnirja zaupali Ptujčanom, izveden pa bo v sredo in četrtek, 9. in 10. septembra, na igriščih v Termah Ptuj.
Za dosežki mlajših vrstnic pa nič ne zaostajajo dekleta v konkurenci do 14. leta starosti. Ekipa TK Terme Ptuj, ki je med najmlajšimi v ligi (Nina Potočnik, Neja Krajnc-Domiter, Iva Mekovec, Tamara Zidanšek), se je brez težav uvrstila na zaključni turnir, kamor se je iz pred-tekmovalne skupine A uvrstila še ekipa ŽTK Maribor. Slednja je v zadnjem krogu tudi edina premagala Ptujčanke, vendar rezultat ni več vplival na uvrstitev na zaključni turnir.
JM
Foto: Črtomir Goznlk TCIl
Igralci TK Terme Ptuj so se uvrstili v končnico tekmovanja, ki bo v p
Odl
sredo in četrtek na Ptuju. Na fotografiji Sven Lah
Pohod čez Pohorje
PD Hajdina organizira v soboto, 12. 9., in nedeljo, 13. 9. 2009, dvodnevni pohod čez Pohorje. Start pohoda bo na Arehu, pot pa bo pohodni-ke vodila preko Lovrenških jezer do Ribniške koče (spanje). Drugi dan je načrt pohoda naslednji: Ribniška-Kope, Kremžarica do Sv. Primoža.
Organiziran avtobus za relaciji Hajdina-Areh in Sv. Primož-Hajdina.
Podrobnejše informacije in prijave sprejemajo do 9. 9. 2009 na telefonske številke: Jože Majerhofer: 041 326 915, Jakob Kokol: 031 806 678, Milan Bezjak: 041 490 512 in Slavko Burjan: 041 515 029.
nas' kon in U
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Veteranska ekipa Tržca
Drobne potopil Stojnčane
Četrti krog ni za favorite prinesel nič kaj dobrega oziroma želenega. Vodeči Dravograjča-ni so v šaleško-koroškem der-biju na svojem igrišči iztržili samo točko. Po zmagi nad Pes-ničani so se nogometaši Zreč na drugem mestu po točkah izenačili z Dravogradom. Nogometaši Malečnika so s težavo ugnali celjski Simer šampion. Svoje zveste privržence so ponovno razočarali nogometaši Palome, ki so bili na svojem igrišču proti ekipi iz Odrancev "nagrajeni" s petico. Nič bolje se ni godilo nogometašem iz Rogatca, ki so morali priznati premoč novinca v ligi - Tro-mejnika. Srečanja v Veržeju ni bilo zaradi razmočenega, oziroma poplavljenega igrišča.
Svoj drugi poraz so doživeli nogometaši Stojncev, in sicer na gostovanju v Štorah. Domačini so vodili že 4:0, ko so se pričeli prebujati gostje, vendar prepozno. Tri zadetke je Stojnčanom zabil izkušeni Oskar Drobne, ki ob igranju za Kovinarja iz Štor kot trener vodi ekipo iz Šentjurja.
REZULTATI 4. KROGA: Kovinar Štore - Stojnci 5:2 (2:0), Koroška Dravograd - Šmartno 3:3 (1:1), Zreče - Tehnotim Pesnica 1:0 (0:0), Malečnik - Simer šampion 3:2 (1:1), Paloma - Odranci 1:5 (1:3), Tromejnik G Kalamar - Mons Claudius 5:2 (4:1). Srečanje Tehnostroj Veržej - Čarda je preloženo.
1. KOR. DRAVOGRAD	4	2 2 0		12:5 8
2. ZREČE 4	2	2	0	3:1 8
3. SIMER ŠAMPION	4	2 1 1		9:4 7
4.TRO. KALAMAR 4	2	1	1	10:8 7
5. KOVINAR ŠTORE 4	2	0	2	12:8 6
6. ODRANCI 4	1	3	0	8:4 6
7. STOJNCI 4	2	0	2	10:9 6
8. TEH. PESNICA 4	2	0	2	6:7 6
9. MONS CLAUD. 4	2	0	2	9:15 6
10. ŠMARTNO 4	1	1	2	9:8 4
11. MALEČNIK 4	1	1	2	8:12 4
12. ČARDA 3	1	0	2	2:4 3
13. TEH. VERŽEJ 3	1	0	2	5:9 3
14. PALOMA 4	0	1	3	5:14 1
STRELCI: 1:0 Drobne (37), 2:0 Perpar (44), 3:0 Drobne (50), 4:0 Kraljič (61), 4:1 Lah (63), 4:2 Pižir (66. avtogol), 5:2 Drobne (86)
STOJNCI: Simonič, Železnik, Kokot, Janžekovič (od 87. A. Strelec), Fridauer, Topolovec, Lah, Zagoršek, Milošič, Pernek (od 46. Pečnik), Nežmah. Trener: Robert Težački.
Bistričani še niso oddali točke
Po četrtem krogu v Štajerski nogometni ligi je samo ekipa iz Slovenske Bistrice z maksimalnim učinkom, torej štirimi zmagami, in je seveda na vrhu prvenstvene razpredelnice. Tokrat so slavili zmago v Vranskem. Nogometaši Šoštanja so samo remizirali doma s trgovci iz Šmarja pri Jelšah. So sicer drugi, vendar zaostajajo za štiri točke. Neugoden poraz na domačem igrišču so doživeli ormoški gradbeniki, ki jim je plen izpulilo Pohorje iz Ruš. V Bukovcih ni bilo zmagovalca na srečanju domačih proti nogometašem iz Gerečje vasi. Pomembno točko pa so iz Pece prinesli nogometaši iz Podvin-cev.
REZULTATI 4. KROGA: Bukovci - LKW Jack Gerečja vas 1:1 (1:1), Holermuos Ormož
-	Pohorje 0:1 (0:1), Peca - Pod-vinci 1:1 (0:0), KIV Vransko
-	AHA EMMI Bistrica 2:3 (1:1), GIC Gradnje Rogaška - Koroške Gradnje 2:0 (1:0), Boč Poljčane - Partizan Fram 0:1 (0:1), Šoštanj - Trgovine Jager 1:1 (0:0)
1. AHA BISTRICA 4 4 0 0
KOVINAR STORE - STOJNCI 5:2 (2:0)
2.	ŠOŠTANJ
3.	PECA
4.	PODVINCI
5.	HOL. ORMOŽ
6.	POHORJE
7.	GIC ROGAŠKA
8.	KOR. GRADNJE 4
9.	PARTIZAN FRAM 4
10.	TRG. JAGER 4
11.	GEREČJA VAS 4
12.	POLJČANE 4
13.	BUKOVCI 4
14.	KIV VRANSKO 4
2	2	0
2	1	1
2	1	1
2	1	1
2	1	1
2	0	2
2	0	2
2	0	2
1 1	2
1 1	2
1 0	3
0 2	2
0 0	4
14:4	12
10:4	8
9:6	7
10:8	7
6:4	7
6:4	7
6:4	6
6:5	6
4:9	6
5:4	4
2:7	4
2:7	3
5:10	2
3:13	0
BUKOVCI LKW JACK GEREČJA VAS 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Antolič (7), 1:1 Vtič (35)
BUKOVCI: Hrženjak, M. Mez-narič, Herga (od 64. Habrun), Mulej (od 84. Cebek), Korez, Belšak, Petek, Kokot, Rojko, Antolič, T. Meznarič (od 84. Kozel) Trener: Rudi Habjanič.
LKW JACK GEREČJA VAS: Kaisesberger, Petek, Draškovič, J. Sagadin, Kokot, Gerečnik, R. Sagadin, Lešnik (od 46. Šešo), M. Hertiš (od 71. Medved), Vtič (od 89. Marčič), D. Hertiš (od 46. Emeršič). Trener: Franc Žitnik.
PECA - PODVINCI 1:1 (0:0)
Strelca: 1:0 Piko (64), 1:1 R. Petrovič (73)
PODVINCI: Vesenjak, Šebe-la, Kuserbanj, Brumen, Bratec, Lah, Modrič (od 60. Marinič), Kupčič (od 62. Bezjak), R. Petrovič (od 89. Toplak), Mori, Požegar (od 89. Slodnjak). Trener: Damjan Bezjak.
HOLERMUOS ORMOŽ
-	POHORJE 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Korošec (42) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnaj-der, Kolarič, Štiberc, Druzovič, Habjanič, Mlinarič, Piberčnik, Mihalič (od 77. Ivanuša), Novak, Prapotnik, Košnik. Trener: Aleš Jurčec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 2. KROGA: Središče - Pragersko 3:3, Zavrč
-	Markovci 4:0, Videm - Oplot-nica 1:2, Rogoznica - Hajdina 5:1, Gorišnica - Apače 0:3, Dornava - Skorba 2:4.
1.	ZAVRČ	2	2 0 0	7:1 6
2.	ROGOZNICA	2	110	6:2	4
3.	SKORBA	2	110	5:3	4
4.	SREDIŠČE	2	110	6:5	4
5.	APAČE	2	10 1	4:3	3
6.	OPLOTNICA	2	10 1	3:3	3
7.	DORNAVA	2	1 0 1	4:5	3
8.	HAJDINA	2	10 1	3:6 3
9.	PRAGERSKO	2	0 11	4:5	1
10.	VIDEM 2 0 11 2:3 1
11.	GORIŠNICA 2 0 1 1 1:4 1
12.	MARKOVCI 2 0 0 2 2:7 0
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 2. KROGA: Ma-kole - Grajena 4:0, Leskovec -Spodnja Polskava 3:3, Hajdoše
-	Slovenja vas 2:0, Tržec - Pod-lehnik 1:3, Lovrenc - Zgornja Polskava 3:1. V tem krogu so bile proste Cirkulane.
1.	HAJDOŠE	2	2	0 0	4:1	6
2.	LOVRENC	2	110	5:3	4
3.	SLOVENJA VAS	2	1	0 1	6:2	3
4.	MAKOLE	1 1	0 0	4:0	3
5.	ZG. POLSKAVA	2	1	0 1	6:5	3
6.	PODLEHNIK	2	1	0 1	4:3	3
7.	SP. POLSKAVA	2	0	2 0	5:5	2
8.	CIRKULANE	10	10	2:2	1
9.	GRAJENA	2	0	1 1	2:6	1
10.	LESKOVEC 2 0 1 1 3:9 1
11.	TRŽEC 2 0 0 2 3:8 0
VETERANSKI LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA - REZULTATI 1. KROGA: Ormož
-	Gorišnica 2:2, Bukovci - Grajena 1:1, Podvinci - Dornava 1:1, Stojnci - Markovci 7:1.
3
1. STOJNCI	1	1	0	0 7:1
2. GORIŠNICA	1	0	1	0 2:2
3. ORMOŽ	1	0	1	0 2:2
4. BUKOVCI	1	0	1	0 1:1
5. GRAJENA	1	0	1	0 1:1
6. PODVINCI	1	0	1	0 1:1
7. DORNAVA	1	0	1	0 1:1
8. MARKOVCI	1	0	0	1 1:7
0
SKUPINA CENTER - REZULTATI 1. KROGA: Videm - Drava 1:4, Leskovec - Tržec
1:1, Podlehnik - Skorba 1
1.	DRAVA PTUJ
2.	SKORBA
3.	LESKOVEC
4.	TRŽEC
5.	PODLEHNIK
6.	VIDEM
1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0
2.
1 1 1 1 1:2 1:4
- REZULTATI 1. KROGA: Hajdina - Polskava 6:2, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica 2:1, Prepolje - Lovrenc 2:1, Pragersko - Boč nismo prejeli rezultata.
1.	HAJDINA
2.	PREPOLJE
3.	ZG. POLSKAVA
4.	OPLOTNICA
5.	LOVRENC
6.	POLSKAVA
1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0
6:2 2:1 2:1 1:2 1:2 2:6
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL ženske
Krka premočna
V drugem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige so mlade igralke iz Dornave gostovale v Novem mestu, kjer so proti ekipi državnih prvakinj doživele visok poraz. Vsi preostali rezultati pa so nekako v mejah pričakovanega.
REZULTATI 2. KROGA: Krka - Dornava 18:0 (9:0), Rudar Škale - Jevnica 2:3 ( 1:1), Ve-lesovo - HV TOUR Slovenj Gradec 0:8 (0:3), Maribor - Po-murje Beltinci 1:3 (0:0)
1.	KRKA 2 2 0 0 21:1 6
2.	SLOV. GRADEC 2 2 0 0 11:0 6
3.	POM. - BELTINCI 1 1 0 0 3:1 3
4.	MARIBOR	2	1	0	1	6:5	3
5.	JEVNICA	2	1	0	1	3:5	3
6.	RUDAR ŠKALE 2	1	0	1	3:6	3
7.	VELESOVO	1	0	0	1	0:8	0
8.	DORNAVA	2	0	0	2	2:23	0
KRKA - DORNAVA 18:0
(9:0)
DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob (Nina Vindiš) , Sanja Lah (Romana Behrami) , Gabrijela Milec, Nuša Ploj, Metka Špurej (Daša Grdina), Laura Krajnc, Katja Nežmah, Saša Fras, Nuša Kukovec, Nina Ko-vačič. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje
Mina Markovic druga na mastersu v Arcu
Ptujčanka Mina Markovič je v nedeljo na mastersu v italijanskem Arcu v težavnostnem plezanju osvojila drugo mesto. Na slovitem mastersu v bližini Gardskega jezera so se v deseterico uvrstili še preostali člani slovenske ekipe. Natalija Gros je osvojila peto mesto, Maja Vidmar je bila šesta, Klemen Bečan pa osmi.
V ženski konkurenci je slavila Avstrijka Angela Eiter, v moški pa Španec Ramon Julian Puigblanque.
Rockmaster v Arcu vedno privabi najboljše športne plezalce in tako je bilo tudi letos. Slovenke so na njem že dosegale lepe rezultate. Vidmarjeva je osvojila dve drugi mesti zaporedoma lani in predlani, Mar-
kovičeva pa je bila lani tretja. Najboljši dosežek je na master tekmovanju v Arcu uspel leta 2001 Martini Čufar, ko je osvojila prvo mesto.
"Občutki so dobri, ampak z nekoliko grenkim priokusom, ker nisem šla čisto do konca'. Za zmago je zmanjkalo res zelo malo, en minus', kar pri nekaj čez 56 metrih višine - seštejejo se višine in ne oprimki obeh dni - ni veliko. Sicer pa sem na splošno zelo zadovoljna," je po tekmi povedala Markoviče-va, ki je tokrat v Arcu vknjižila svojo najboljšo uvrstitev na master tekmovanjih. "Ja itak! Naslednje leto," pa je odgovor Markovičeve na izziv zmagati na mastersu.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je bila druga na mastersu v italijanskem Arcu.
Vpis v začetni in nadaljevalni tečaj juda in aikida
Vadba za najmlajše cicibane in cicibanke od 5 let dalje, otroški programi judo in aikido za fante in dekleta, nadaljevalna šola juda od osnovne šole naprej, program tekmovalnega in vrhunskega športa ter rekreacija za odrasle. Vadba poteka v judo centru drava Ptuj, Čučkova 8 (športna dvorana mladika) in v telovadnicah ptujskih osnovnih šol. Vpis in informacije lahko dobite vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek med 17.30 in 21.00 v judo centru, na telefon O2/ 778 10 71 ali GSM 041/ 684-912 ter na e-pošti: judoklubdrava@gmail.com.
Postani rokometaš
Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi k vpisu v rokometno šolo otroke od 6. do 14. leta starosti, ki imajo veselje do igranja rokometa in si želijo postati uspešni rokometaši. Organizirana vadba je namenjena vsem, ki želijo pobližje spoznati rokomet, ne glede na osnovno rokometno predznanje. Vadba bo potekala v prostorih Osnovne šole Ormož.
Prijave za mini rokomet (2000, 2001, 2002, 2003): ob petkih od 14.45 do 16.00. Prijave za rokomet (1995, 1996, 1997, 1998, 1999): ob ponedeljkih in sredah od 14.45 do 16.00.
Vse dodatne informacije so Vam na voljo na tel. št. 031 510
892 (Uroš Krstič).
Foto: DK
Reportaža s tekme Anglija - Slovenija na Wembleyju
Na Wembleyju je odmevalo - Slovenija
Ogled prijateljske tekme med nekdanjimi svetovnimi prvaki Angleži in našo izbrano vrsto v Londonu je drugo največje romanje slovenskih navijačev po Amsterdamu leta 2000, ko smo se na evropskem prvenstvu pomerili z ekipo Španije. Iz več kot 2500 slovenskih grl, med katerimi je bilo veliko navijačev tudi iz Ptuja in okolice, je Avse-nikovo Slovenija, od kod lepote tvoje glasno zapelo tudi na slovitem Wembleyju. Zvezdniška zasedba nogometašev iz zibelke nogometa, žal tokrat zaradi dogovora s trenerjem Capelom ni nastopil David Beckham, je sicer premagala Slovenijo, toda grenak priokus zaradi podarjene enajstmetrovke domačinom bo vseeno ostal. Nič za to! Če je soditi po tekmi s slovitimi Angleži, je generalka za sredino pomembno tekmo proti Polj-
ski v Ljudskem vrtu, v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu 2010, popolnoma uspela. Žal s precej tragičnim zaključkom, saj smo ostali brez branilca Boštjana Cesarja, ki ga je zvezdnik Manchestera Wayn Rooney ob sporni oziroma
»smešni« enajstmetrovki v 31. minuti tekme grdo poškodoval. Švedski sodnik Erikson pa se je pošteno osmešil. Tudi večina angleških nogometnih strokovnjaki je bila v večernih televizijskih oddajah podobnega mnenja.
Navijači so bili čudoviti
Slovenski selektor Matjaž Kek je takoj po tekmi povedal: "Hvala našim navijačem, bili so čudoviti. Malce sem res jezen na ob sporni 11-metrovki, toda bolj me žalosti to, da smo ostali brez Cesarja." Tudi naš branilec Cesar, ki je takoj po spornem dogodku odšel na slikanje, ni skrival ogorčenja. "Angleži se toliko borijo za fair play, potem pa samo poglejte Rooneya. Žoga je bila zanj že izgubljena, in ko je videl, da je ne bo dobil, je šel namerno na mene. Onesposobil me je tako, da me je z vso močjo zadel v gleženj," je dejal po tekmi. O
simuliranju se je pretekli teden v Angliji veliko govorilo, predvsem po tem, ko je UEFA kaznovala Hrvata Eduarda da Silvo. "Simuliranje Eduarda je bila glavna tema medijev. Bomo videli, če bo tudi Rooney deležen takšnih kritik. Rooney bi moral prejeti rumeni karton, o 11-metrovki pa ni govora," je dopolnil kapetan slovenske reprezentance Robert Koren.
Anglija zmagala, Ljubljankič razveselil navijače
Tekma proti izbrancem italijanskega trenerja Fabia Capella, ki ima z reprezentanco Anglije velike želje, je bila za Kekove fante dober test, v katerem smo videli široko paleto igralcev, na katere naš selektor v prihodnosti lahko računa. Angleži so po-vedli po sporni 11-metrovki, ko je vratarja Handanoviča premagal Frank Lampard. Za domače je drugi zadetek dosegel Defoe, ki je v igro vstopil ob polčasu.
"Slovenija ima dobro ekipo. Pri zadetku sem videl 'luknjo' in žoga me je ubogala. Vesel sem tega zadetka. Za nas je bil to odličen test pred tekmo s Hrvaško," je v od odhodu iz Wembleyja dejal strelec drugega zadetka za Angleže Jermain Defoe. Naše navijače pa je najbolj razveselil Zlatan Ljubljan-kič, ki je v 85. minuti po podaji razpoloženega Nejca Pečnika zatresel mrežo na Wembleyju in postavil končni izid Anglija
- Slovenija 2:1.
Anglija - Slovenija 2:1 (1:0)
Stadion Wembley, London, gledalcev 67.232, sodniki: Jonas Eriksson, Mathias Klasenius in Peter Martinsson (vsi Švedska); Strelci: 1:0 Lampard 31. (11-m), 2:0 Defoe 63., Ljubijankič 85. Rumeni kartoni: Kirm, Cesar, Brečko.
Anglija: Green, Johnson, Cole, Gerrard (od 46. Milner), Upson (od 64. Lescott), Terry, Wright-Phillips (od 46. Lennon), Lampard (od 46. Car-rick), Heskey (od 46. Defoe), Rooney (od 80. Cole) in Barry. Slovenija: Handanovič, Brečko, Šuler, Cesar (od 36. Mavrič), Jokič, Birsa (od 65. Komac), Ra-dosavljevič (od 77. Krhin), Koren, Kirm (od 78. Stevanovič), Dedič (od 71. Pečnik) in Nova-kovič (od 55. Ljubijankič).
Fotografije in tekst: Matija Brodnjak in Nani Matjašič
Motokros
Tim Gajser na vrhu Evrope
Slovenski motokros je očitno v velikem vzponu, saj naši mladi tekmovalci dosegajo zelo dobre rezultate. Pomembno je tudi to, da njihov talent in taktična zrelost, kljub mladosti, prihajata na plan - očitno gre za sadove kvalitetnega dela na treningih.
Med te izredne talente vsekakor sodi 12-letni Tim Gajser, ki si je v Brežicah s prvim mestom zagotovil naslov evropskega prvaka v kategoriji do 85 ccm. Ravno v Sloveniji je prvič stopil na najvišjo stopničko tega tekmovanja, čeprav je bil že na mnogih dirkah vedno v ospredju: na osmih dirkah je dosegel še dve drugi, tri tretja, dve četrti in eno osmo mesto. Na dirki v Brežicah je Tim vozil odlično od starta do cilja in osvojil prvo mesto že v prvi dirki, kar je bil razlog za veliko veselje pri njem in seveda ekipi, ki ga je spremljala. V drugi vožnji je Tim odlično startal in je bil vodeči, vendar je v sredini te dirke nekoliko popustil, zavedajoč se, da mu je za končno zmagoslavje dovolj že manj tvegan zaključek. Na koncu je v tej vožnji osvojil tretje mesto, skupno pa je bilo to dovolj za zmagoslavje. Verjetno se on sam in ljudje okoli njega niti ne zavedajo, kaj pomeni osvojitev naslova evropskega prvaka in kakšne možnosti se mu odpirajo glede njegove nadaljnje športne kariere.
Dirko pred koncem prvenstva je tako Tim Gajser vodeči v skupnem seštevku točkovanja. 12. in 13. septembra bo v bolgarskem mestecu
Sevlievo še zadnja dirka, kjer bo mladi motokrosist lahko nastopil neobremenjeno in še enkrat pokazal vse svoje kvalitete. Verjetno bo deležen tudi vse pozornosti v svoji občini Makole, saj si boljše promocije ta haloška občina ne bi mogla niti zamisliti. Sicer pa 82 točk prednosti pred prvim zasledovalcem, Italijanom Samuelom Bernardijnijem, pove praktično vse, kako dober je bil Tim Gajser v tej sezoni. Tim je očitno nasledil veliko vozniškega talenta od očeta Boga Gajsera, ki je bil tudi sam odličen voznik.
Tadič šesti, Bele osmi
V Šentvidu pri Stični je potekala predzadnja, in sicer peta dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Očitno je, da so fantje z »našega« območja zelo dobri in se uvrščajo vedno med najboljšo deseterico. Kristjan Tadič iz MTD Racing teama iz Majšperka, ki nastopa v kategoriji do 125 ccm, je v kvalifikacijah dosegel peti čas. Razlike do vodečih so bile majhne, saj je za tretjim zaostal le 0,5 sekunde. V prvi dirki je po nekoliko slabšem startu osvojil peto mesto, v drugi je zelo dobro potegnil s starta ter bil dolgo na tretjem mestu, na koncu pa malo popustil in končal na petem mestu. V skupnem seštevku dveh dirk je to pomenilo skupno šesto mesto. Na dirki ni nastopil Peter Tadič, ki še ni saniral poškodbe.
Borut Bele (TRK Tajfun šport) iz Žetal je kljub zdravstvenim težavam prav tako nastopil v Šentvidu pri Stični v kategoriji do 125 ccm. V kvalifikacijski vožnji je zasedel sedmo mesto. Po odličnem začetku prve in druge vožnje mu je bolezen odvzela toliko moči, da je ciljno črto v obeh vožnjah prečkal kot osmi ter skupno na tekmi dosegel osmo mesto.
Svoje moči je v državnem prvenstvu preizkusil tudi Martin Skela (TRK Tajfun Sport) v kategoriji OPEN. V tridesetčlanski konkurenci je na kvalifikacijah zasedel 18. mesto. V prvi vožnji je skozi cilj pripeljal kot 17, v drugi vožnji pa kot 16 in skupno dosegel 16. mesto.
Danilo Klajnšek
Liga prvakov
Barcelona v skupini z Interjem
Evropska nogometna zveza je v četrtek v Monte Carlu izžrebala skupine za ligo prvakov. Evropski prvak Barcelona bo igral v skupini F, njegovi tekmeci pa bodo še Inter, Dinamo Kijev in Rubin Kazan.
V	sezoni 2009/10 bo v Ligi prvakov nastopilo devet nekdanjih prvakov in kar osem debitantov v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
V	skupini A se bo štirikratni prvak Bayern pomeril z dvakratnim zmagovalcem Juventusom, francoskim prvakom Bordeauxom in izraelskim Maccabijem iz Haife.
Nosilec skupine B je Manchester United, prvak v letih 1968, 1999 in 2007 ter lanski finalist, pomeril pa se bo z nemškim prvakom Wolfs-burgom, turškim Bešiktašem in moskovskim CSKA.
"Megapotrošniki" iz madridskega Reala, sicer kar devetkratni zmagovalci tega tekmovanja, bodo igrali v skupini C skupaj s sedemkratnim prvakom Milanom, ki je poleti "ga-laktikom" prodal Brazilca Kakaja. Preostala dva kluba skupine C sta Olympique Marseille, edini francoski klub z naslovom v LP, in krvnik Maribora Zürich.
Skupino D sestavljajo finalist leta 2007 Chelsea, ki pod vodstvom novega trenerja Carla Ancelottija spet naskakuje vrh Evrope, dvakratni zmagovalec Porto, madridski Atleti-co in ciprski APOEL Nikozija.
Liverpool, ki je v zadnjih letih vedno na ali vsaj pri vrhu tega tekmovanja, bo igral v skupini E, kjer so še Lyon, ki še nikoli ni prišel dlje od četrtfinala, Fiorentina in Debrecen.
Branilec naslova Barcelona bo imel v skupini F zelo zanimivega tekmeca. Inter je namreč Barceloni poleti prodal svojega največjega zvezdnika Zlatana Ibrahimovica, v "zameno" pa je na San Siro prišel kamerunski ostrostrelec Samuel Eto'o. Prav slednji (dvakrat prvak s katalonskim moštvom) naj bi pripomogel k temu, da bi Milančani, ki jih vodi Jose Mourinho (nekdanji pomočnik trenerja pri Barci) po letu 1965 spet dvignili evropsko krono. "Vzhodnjaški" pridih skupini bosta dala Dinamo Kijev in Rubin Kazan.
V eni lažjih skupin (G) bodo ob Sevilli igrali še Glasgow Rangers, Stuttgart in romunska Unirea Urzi-ceni, v skupini H pa Arsenal ob Alk-maarju, Olympiacosu in Standardu iz Liegea (tega so Londončani v nekdanjem pokalu pokalnih zmagovalcev pred 16 leti premagali kar s 7:0), ne bi smel imeti prav nobenih težav za napredovanje.
Tekmovanje po skupinah se bo začelo 15. septembra, prve tekme osmine finala bodo 16. februarja, četrtfinala 30. marca, prva polfinal-na obračuna bosta 20. aprila, veliki finale pa bo 22. maja v Madridu.
UEFA je ob tem podelila priznanja najboljšim igralcem minule sezone v evropskih tekmovanjih. Najboljši vratar je postal Edwin van der Sar (Manchester United), najboljši branilec je bil že tretjič John Terry (Chelsea), Barcelonin Xavi Hernandez je najboljši vezist, njegov soigralec Lionel Messi pa najboljši napadalec in nogometaš. Nagrado za življenjsko delo je dobil legendarni Milanov branilec Paolo Maldini.
Markovci • Mladinski glasbeni tabor 2009
Poj z menoj
Od 26. do 29. avgusta je v centru Markovcev potekal 1. mladinski glasbeni tabor pod naslovom Poj z menoj. Na zaključnem sobotnem koncertu smo lahko bili priča naučenemu zalogaju pesmi v borih štirih dneh ...
Utrinek s tabora
Ideja, ki je nastala ob koncu pevske sezone, junija, je hitro omamila privržence in tako so se začele prve priprave. Idejni vodja tabora Gregor Zmazek je predstavil plan in urnik dela, s katerim smo se domala vsi strinjali. Sledili so izbori pesmi, pri katerih je Gregorju pomagala Alenka Rožanc, zboro-vodkinja Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček.
Namen štiridnevnega druženja pevcev in pevk je bilo pridobiti čim več glasbenega (predvsem pevskega) znanja otrok, novih spoznanj, prijateljstva, ob vsem tem pa zaužiti obilo dobre volje in otroških ra-
dosti. Zraven Zvončkov smo na tabor povabili še pevce in pevke iz obeh šolskih zborov, otroškega in mladinskega. Kljub temu je projekt, za katerega je pri organizaciji skrbelo več kot 20 oseb, še vedno ostal (in ostaja) prioriteta Otroškega cerkvenega zbora Zvonček, predvsem na pridobivanju novih članov v zbor.
Vsak zbor ali vsakršna drugačna oblika članstva se trudi, da ohranja in hkrati pridobiva nove člane. Omenjeni tabor je bil prava priložnost za to. Vendar nismo želeli ponuditi le tega. Želeli smo predvsem, da je tabor otrokom pevska izkušnja,
Foto: arhiv ta bora
Utrinek s tabora
Foto: arhiv tabora
na kateri lahko kasneje vsak po svoje gradi svoj glasbeni svet.
Tabor je sestavljalo natanko 40 pevcev in pevk, med katerimi je bilo 6 pridnih animatork, ki so vodjema, Alenki in Gregorju, pomagale obvladati in skrbeti za red vseh prijavljenih. Razdeljeni so bili v dva zbora, otroškega in mladinskega ali bolje rečeno v osnovnošolskega in srednješolskega, nekateri pa so se izkazali tudi kot instru-mentalisti na tolkalih, klavirju in kitari. Zelo smo veseli, da se je tabora udeležilo nekaj fantov, ki jih že sedaj toplo vabimo v MeCPZ, saj so moški glasovi še kako potrebni.
Organizator Mladinskega glasbenega tabora ostaja KUD Markovski zvon v sodelovanju z ZAF-centrom Markovci, Župnijskim uradom sveti Marko niže Ptuja, Osnovno šolo Mar-kovci in Občino Markovci. Vsi ti so nam odstopili prostore; največja hvala gre vsekakor družinskemu podjetju Ane in Franca Zmazka ter župnijskemu uradu. ZAF-center, kjer smo preživeli večino delovnih dni in župnijska dvorana, ki je bila polna spalnih vreč, sta za štiri dni postala naš drugi dom. Kot že omenjeno, so pri izpeljavi celotnega projekta sodelovali še številni drugi, ki se jim toplo zahvaljujemo za delo in dobro voljo.
Sreda, četrtek in petek so minili, kot bi mignil. Jutra so se pričela s športnim razgibavanjem, ki jih je vodil Boštjan Zemljarič. Zajtrkovali in večerjali smo v ZAF-centru, za kar so poskrbele naše mamice, kosila, razen v soboto, pa so pripravile šolske kuharice.
Kaj smo počeli na taboru?
Prevladovalo je predvsem petje, saj je bil končni cilj vseskozi sobotni koncert, krona 1. mladinskega glasbenega tabora v Markovcih. Zraven vsakodnevnih vaj smo izvedli tudi delavnice; namenjene so bile tistim instrumentalistom, ki že imajo nekaj znanja in so ga želeli še nadgraditi. Tako je bil Gregor Zmazek zadolžen za učenje kitare in predstavitev računalniškega programa Sibelius, Andrej Kramberger, sicer markovski organist, za klavir, Slavica Lajh za osnove nauka o glasbi - notnega zapisa. Zraven omenjenih mentorjev ne smemo pozabiti na Tino Murko, študentko, pri kateri so se otroci preizkusili na tolkalih; na koncertu so nato izvedli samostojno tolkalistično skladbo.
Po okusnih večerjah so sledili zabavni programi, za katere so skrbele animatorke. Sem smo vključili najrazličnejše igre, sprehode v naravo in seveda petje.
Sobota je bila še posebej zanimiva. H kančku nestrpnosti
in treme za večerni koncert je svoje pristavilo še vreme, ki je zagodlo tudi poročnim svatom, saj so se na ta dan v Markovcih poročili kar trije mladi pari. Udeleženci tabora smo zapeli in s pesmijo polepšali tudi poročne obrede.
Čutiti je bilo rahlo utrujenost, a nismo se dali ... Pred nami je bil vendar koncert, na katerega smo povabili svoje starše in ožje sorodnike. Polna dvorana nam je dala zagona in ... uspelo nam je! Potrudili smo se, kolikor smo le lahko; garanje vseh štirih dni je bilo poplačano. Večer je z besedami sklenil predsednik KUD Mar-kovski zvon Darko Meznarič, brez katerega si pevske dejavnosti v našem društvu ne moremo predstavljati. Močan aplavz in čestitke so na naša lica privabila nasmeh in zadovoljstvo. »Pa se je res splačalo,« smo dejali.
Iskrena hvala vsem, ki so nam omogočili tabor in pripomogli k temu, da petje v Markovcih še dolgo ne bo zamrlo.
Alenka Rožanc
Urad za delo Ptuj
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLAGAJ-NIK-RECEPTOR - M/Ž; DELO Z BLAGAJNO V IGRALNEM SALONU IN DELO NA RECEPCIJI V HOTELU, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik , govorjenje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov -osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC V TRGOVINI MAYA MAYA NA PTUJU - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE V TRGOVINI MAYA MAYA NA PTUJU (IN DRUGA DELA VEZANA NA DEJAVNOST DELODAJALCA), DELO BO PO POTREBI, RAZPOREDITVI IN PREDHODNI NAJAVI POTEKALO TUDI V DRUGIH POSLOVALNICAH, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno. ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBLAČIL, D.O.O. LJUBLJANA, BRN-ČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE, VRAGOVIC VESNA, 01/530-11-84, vesna@itu.si.
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), NABAVNI REFERENT - M/Ž; DELO OBSEGA PREVZEMANJE BLAGA, UREJANJE RAČUNALNIŠKE BAZE ARTIKLOV, FOTOGRAFIRANJE NOVIH ARTIKLOV, UREJANJE FOTOGRAFIJE, PRIPRAVO PRODAJNIH KATALOGOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno, delo z bazami podatkov -osnovno, računalniško oblikovanje -zahtevno. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 02 745-03-90, bozo.dokl@panap.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIČAR-MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE SKUPINE, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI, Določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA
HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, BO-ROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@bekem.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIKAR-ELEK-TRONIK - M/Ž; ELEKTROMONTAŽA NA TERENU - TUJINA EU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330 049.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KR-ČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330 049.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, TIG-VARILEC - M/Ž; VARJENJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZI-CIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, TIG-VARILEC - M/Ž; VARJENJE, določen čas 3 mesece, polni
delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZI-CIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, VARILEC-CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA IN DELO PO NAČRTIH, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICI-JA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOZNIK POTNIKOV NA MINIBUS-AVTOBUS+ TURISTIČNI VLAKEC, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit A-, D-kategorije. CIDA STORITVE, prevozništvo, trgovina in druge storitve, d. o. o., DESTRNIK 17, 2253 DESTRNIK, CIZERL DANILO, 051/671-500.
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK - M/Ž; MONTAŽA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno,
programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. MIKLAUŽIČ PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ULICA 25. MAJA 6, 2250 PTUJ, HOJNIK DRAGICA, 02 771 06 90, miklauzic.doo@siol.net.
DIPLOMIRANI FIZIOTERA-PEVT (VS), FIZIOTERAPEVT, FIZI-OTERAPEVT - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN IZVAJANJE INDIVIDUALNIH IN INDIVIDUALIZIRANIH PROGRAMOV STROKOVNEGA DELA Z UPORABNIKI PRIPRAVLJANJE IN IZVAJANJE NAČRTOV IN POROČIL TER VODENJE IN OCENJEVANJE STROKOVNE DOKUMENTACIJE SPREMLJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DR. MARIJANA BORŠTNARJA DORNAVA, DORNAVA 128, 2252 DORNAVA, MORAVEC MAJDA, 02 754 02 40, majda.moravec@zavod-dornava.si.
DIPLOMIRANI FIZIOTERA-PEVT (VS), FIZIOTERAPEVT, FIZIOTERAPEVT - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN IZVAJANJE INDIVIDUALNIH IN INDIVIDUALIZIRANIH PROGRAMOV STROKOVNEGA DELA Z UPORABNIKI PRIPRAVLJANJE IN IZVAJANJE
NAČRTOV IN POROČIL TER VODENJE IN OCENJEVANJE STROKOVNE DOKUMENTACIJE SPREMLJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DR. MARIJANA BORŠTNARJA DORNAVA, DORNAVA 128, 2252 DORNAVA, MORAVEC MAJDA, 02 754 02 40, majda.moravec@zavod-dornava.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; BREZ POKLICA, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 B, 2282 CIRKULANE, MILOŠIČ MIRAN, 070 284 200.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; POSLOVNA SEKRETARKA, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 B, 2282 CIRKULANE, MILOŠIČ MIRAN, 070 284 200.
G.Radgona • Z11. državnega sekaškega prvenstva lastnikov gozdov
Zetalčanke pometle s konkurenco
Da znajo Zetalčani in Zetalčanke odlično ravnati z motornimi žagami, so že večkrat dokazali. Na izbirnem tekmovanju ZGS OE Maribor v aprilu letos so tako ponovno zmagali domačini, ekipa Cekinov, prav tako so bile najboljše domačinke; oboji pa so se več kot odlično odrezali tudi na letošnjem 11. državnem prvenstvu.
Moško ekipo, ki se je udeležila tradicionalnega, že 11. državnega prvenstva v okviru letošnjega radgonskega sejma, so sestavljali: Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajn-berger, ženske »barve« pa so zastopale Kristina Štajnberger, Veronika Furman in Marijana Podgoršek.
»Pred državnim prvenstvom smo porabili kar precej ur za vaje na poligonu, ki smo si ga za ta namen posebej uredili. Pripomočke pa smo si izdelali že pred nekaj leti, deloma pa smo jih tudi nabavili v strojnem krožku Žetalanec. Vložen trud se nam je kar dobro obrestoval na letošnjem državnem tekmovanju, kjer smo se pomerili s številnimi tekmovalci iz cele Slovenije, iz vseh 14 enot Zavoda za gozdove,« je po nadvse uspešnem nastopu najprej povedal Izidor Štajnberger.
V zelo ostri konkurenci, kjer so odločale malenkosti in kanček sreče - to so dokazovali tudi rezultati, med katerimi so bile minimalne točkovne razlike - so se moški ekipno uvrstili na visoko drugo mesto, takoj za ekipo iz območne enote (OE) Nazarje in pred ekipo iz OE
Žetalski moška in ženska ekipa sta pred prvenstvom veliko vadili; njihov trud se je še kako splačal, saj so v domačo občino prinesli srebrni pokal v ekipni konkurenci in zlati pokal za naslov državne prvakinje.
Brežice.
»Posamično je naš član Toni Butolen dosegel šesto, Slavko Širec 13. in jaz 15. mesto, kar nam je v skupnem seštevku na koncu prineslo drugo mesto,« je individualne rezultate razčlenil Štajnberger in dodal, da so s končno uvrstitvijo zelo zadovoljni, čeprav jim do zmagovalnega odra ni manjkalo prav
Nova državna prvakinja vje postala Zetalanka Veronika Furman, ki je gladko pometla z žensko in celo z večino moške konkurence.
veliko.
Med ženskami je bila konkurenca manjša; vsega skupaj sta se prijavili dve ekipi s po tremi tekmovalkami. Izkušena mojstrica motorne žage, ki ji je v spretnosti ravnanja z njo težko kos večina moških, Veronika Furman, je tako gladko opravila s konkurenco in si pripela naslov državne prvakinje. Tako se je že drugič v zgodovini državnih tekmovanj lastnikov gozdov v sekanju potrdilo, da boljših sekačic od Žetalčank ni; prvič je namreč naslov najboljše pred nekaj leti osvojila Izidorjeva soproga Kristina Štajnberger.
Z Žetalčankami, posebej tistimi, ki drže v rokah motorno žago, torej nikakor ni šale. To dokazuje tudi skupni rezultat ženske ekipe, ki se je med moško konkurenco uspela uvrstiti na skupno osmo mesto, kar pomeni, da so gladko prehitele ne samo svoje tekmice, ampak še polovico moških ekip zraven!
Kljub velikemu uspehu pa čisto brez kapljice pelina ni šlo. »Verjetno bi bil naš uspeh še boljši, če si ne bi organizatorji privoščili dva dni pred tekmovanjem nekoliko spremeniti pravila, tako da so šla v prid kasnejšim zmagovalcem. Gre za to, da je bilo po razpisu predvideno lasersko merjenje podiranja na 15 metrov, ker pa zmagovalna ekipa iz Nazarij tega laserja ni imela, so dva dni pred tekmovanje spremenili to pravilo tako, da se je merilo na dva metra. No, ampak izgleda, da to ni posebnost samo tega tekmovanja, zato o tem ne kaže izgubljati besed. Vsekakor smo dosežkov zelo veseli in brez dvoma je k temu pripomoglo tudi veliko število navijačev iz Žetal in okolice, med katerimi je bil tudi naš župan z vso svojo družino. Za tako številčno podporo se vsem najlepše zahvaljujemo,« je še povedal Izidor Štajnberger.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Zakonski in družinski center Midva
Zakonska katastrofa
Poročena sem 15 let. Mož izhaja iz družine, kjer je oče ves čas varal mamo in bil nasilen do nje in otrok. Popolnoma enako se sedaj dogaja meni: varal me je z ženskami oz. dekleti, starimi okoli 20 let, on pa je sedaj star 40. Do mene je bil izredno ljubosumen, čeprav ni imel nobene osnove, ampak si je stvari sam izmišljal. Bil je tudi fizično nasilen, še bolj pa psihično. Onemogočiti mi je hotel, da bi napredovala v službi, vendar mu ni uspelo. Ko je imel ljubico, mi je govoril vse, kako seksata, kje hodita, kaj ji je
kupil .... Bila sem čisto na tleh,
nisem se mogla postaviti zase. Prvo varanje sem mu odpustila, ampak potem so se vrstile nove in nove, dokler si ni kupil stanovanja, ki sem ga sama odkrila. Vsakokrat, ko sem ugotovila, da me vara, je dal vlogo za ločitev, potem pa jo je umaknil, ko se je zveza končala. Dokler
mi ni prekipelo in sem sama vložila za ločitev. Na sodišču je povedal, da me še ima vedno rad, in odšel, ne da bi se ločila. Potem sem se čez dva meseca ločila sama. Sedaj živiva v isti hiši, deliva si stroške, kuhava vsak zase, pravi pekel. Finančno ne morem iti za sebe, v prodajo ne privoli, če pa ga bom tožila za premoženje, pa je obljubil, da bom dobila samo 30%, ker bo tako dokazoval s krivimi pričami, pa tudi finančno je močnejši od mene. V dnu srca ga imam rada, vendar tako ne morem živeti ne jaz in ne on. On bi me lahko izplačal, vendar me noče, ker ve, da potem grem. Povedal mi je, da ne bom nikogar imela, ker on tega ne bo dovolil, da ne bom nikoli srečna. Če kam grem, me zasleduje, tako da nikjer ne morem biti brez strahu zase!
Lepo pozdravljeni!
Prvi stavek, ki mi pride na
misel, ko preberem vaše pismo je: uredite si življenje, da se boste lahko umirili, poskrbite zase. Tako zares ne gre. Na zunaj morda resnično izgleda, da ostajate zaradi denarja, in je do neke točke to morda tudi res. V ozadju pa je čutiti dinamiko vajinega odnosa, ki je še vedno zelo živ in vi kar ne zmorete zapustiti tega gospoda, tako kot on ne vas. Kaj vas veže, zakaj vztrajate? Ko se boste odločili oz. ko ne boste zmogli več na tak način, boste našli način, da odidete ali kako drugače rešili situacijo. Zelo sta še vezana v odnosu, zato ne zmoreta zapustiti drug drugega. Na papirju sta ločena, čutenja pa so še zelo živa in zavezujoča. Ne začutite dovolj jeze. Ko boste začutili, da vam dela krivico, da vas ponižuje, zlorablja in sramoti, boste potegnili črto.
Smiselno bi bilo začeti na novo. Ločitev ni samo papir,
kajti papirjev ni težko urediti, čutenja, ki vaju vežejo, pa bodo vztrajala še zelo dolgo. Minejo leta, da se ljudje poberejo po ločitvi, in resnično ni lahko. Zato verjamem, da tudi vam ni lahko. Čas bo prinesel odgovor in sčasoma boste tudi toliko predelali stisko, ki je trenutno še med vama, da se bodo stvari uredile.
Želim vam vse dobro in srečno v prihodnje.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
Torek, 8. september
Danes je mali šmaren, goduje Marija Mati Božja, zavetnica kristjanov.
Danes je mednarodni dan boja proti nepismenosti.
1157 se je rodil angleški kralj Rihard I. Levjesrčni.
1380 je veliki moskovski knez Dimitrij ob Donu do nog potolkel zlato
hordo, to je Mongole.
1478 se je rodil italijanski zdravnik Gerolamo Fracasoto. 1841 se je rodil češki skladatelj Antonin Dvoržak. 1888 se je začel 1. slovenski vsesokolski zlet. 1907 so ustanovili v Ljubljani Zvezo slovenskih zadrug. Sreda, 9. september Danes goduje Peter.
1737 se je rodil italijanski anatom Luigi Galvani. 1754 se je rodil angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. 1792 se je rodil v Kamni Gorici slovenski slikar Matevž Langus. 1828 se je rodil ruski pisatelj, eden največjih književnikov vseh časov, Lev Nikolajevič Tolstoj.
1901 je umrl francoski slikar Toulouse-Lautrec.
1905	so podpisali Rusi in Japonci mirovno pogodbo.
1906	so v Siedicah na Poljskem pobili 100 Judov.
1909 se je rodil v Borovnici slovenski pravnik in gospodarstvenik Drago Zalar.
Četrtek, 10. september
Danes je svetovni dan boja proti nepismenosti in dan slovenskih planincev.
Danes goduje Nikolaj.
1905 so odkrili v Ljubljani spomenik pesniku Francetu Prešernu, ki ga je izdelal akademski kipar Ivan pl. Zajec.
1919	je skoraj leto dni po koncu prve svetovne vojne avstrijski kancler Karl Renner podpisal s predstavniki petih antantskih sil senžermensko mirovno pogodbo.
1920	je bil prvi vpis na ljubljansko univerzo.
1931 je izšel zakon o volitvah narodnih poslancev, ki je določal državne kandidatne liste.
1935 je bil za bana dravske banovine postavljen član SLS dr. Marko Natlačen.
1943 se je partizanski vojski vdal osrednji četniški odred v Grčaricah.
1945 so na Norveškem obsodili na smrt Vidkuna Quislinga, katerega
ime je postalo sinonim za kolaboranta.
Petek, 11. september
Danes je svetovni dan prve pomoči.
Danes goduje Milan.
1273 so nemški volilni knezi izvolili za nemškega kralja grofa Rudolfa Habsburškega.
1773 so umorili Ščepana Malega.
1871 je avstrijska Hohenwartova vlada imenovala za deželnega glavarja na Kranjskem Radoslava Razlaga.
1918 je avstro-ogrski cesar Karel I. moral odstopiti kot avstrijski cesar.
1941	je bil v prostorih Slovenske matice sklican 1. kulturni plenum OF. 1943 so na Vogrskem ustanovili Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo.
Sobota, 12. september
Danes goduje Gvido.
Cerkovnik in romar Gvido iz Anderlehta v Belgiji je zavetnik hlapcev, kmetov, trgovcev, romarjev... ter proti okužbam živine in proti griži.
1798 se je v Spodnjih Kosezah rodil slovenski pesnik Jovan Koseski s pravim imenom Janez Vesel.
1847 je švicarska skupščina odposlancev kantonov sprejela novo ustavo, s katero je postala Švica zvezna država. 1874 so bile med Križevci in Ljutomerom prve konjske dirke na Slovenskem.
1888 se je rodil francoski igralec in pevec šansonov Maurice Chevalier.
1897 se je rodila francoska fizičarka Irene Curie, hčerka Marie in Pierra Curie, poročena s F. Joliotom.
1920 je bila ustanovljena prekmurska kmetijska stranka, ki se je 9. novembra 1920 preoblikovala v Domačo verstveno stranko. 1934 so Latvija, Estonija in Litva sklenile sporazum o sodelovanju, imenovan tudi baltska atlanta. Nedelja, 13. september Danes godujeta Filip in Notburga. 1528 je umrl nemški slikar Albrecht Dürer. 1745 so moža avstrijske kraljice Marije Terezije Franca Štefana v Fran-kfurtu na Majni kot Franca I. okronali za rimsko-nemškega cesarja. 1784 so razglasili New York za glavno mesto nove države ZDA.
1830	se je rodila avstrijska pisateljica baronica Marie von Ebner-Eschenbach.
1831	se je rodil škotski fizik sir Andrew Noble, ki velja za utemeljitelja balistike.
1882 je britanska vojska pri Telel Keibru premagala egiptovsko in zasedla Egipt.
1887 se je rodil v Vukovarju švicarski biokemik hrvaškega rodu Lavo-slav Ružička.
Ponedeljek, 14. september Danes goduje Rasto.
1638 je umrl novoangleški kolonist John Harvard, ki je s svojo zapuščino omogočil obstoj in uveljavitev Harvardske univerze. 1769 se je rodil nemški naravoslovec in geograf baron Alexander von Humboldt.
1849	je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost.
1850	se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu teolog, škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič.
1890 se je rodil v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Ramovš. 1920 je mednarodna plebiscitna komisija v Celovcu odločila, da se mora jugoslovanska vojska slab mesec pred plebiscitom umakniti iz plebiscitne cone A.
1942	so ustaši napadli partizansko bolnišnico v Prisjeki na Gorjancih in pobili vse ranjence in osebje.
AvtoD£OM
H/^r smgoS^W^ß Mm ÄZÄtSte^-	• ! j
	
Zadnje generacije lancerjev so bile odlične, a dolgočasne
Lancer je nastal leta 1974 kot prvi v Evropi predstavljen mitsubishi z japonskim dizajnom. Z različico za rally je dosegal zavidljive športne uspehe, kot »običajen« avto z zadnjim pogonom pa je nudil dovolj dinamike in užitkov v vožnji, ki so se skozi generacije nekako izgubili. Med običajnimi lancerji in dirkaško različico evolution je bil namreč prevelik razkorak, kar so v zadnji generaciji popravili. Lancerji so zdaj približani evropskemu okusu, agresivni in prijetni v vožnji. Zraven »klasičnega« lancerja so na voljo še petvratni sportback ter seveda evolution in po novem tudi vmesni ralliart. Ne glede na različico pa skuša lancer pritegniti tiste kupce, ki se za nakup odločajo na podlagi čustev in ne z razumom.
Mitsubishijev lancer s 35-letno zgodovino in številnimi stilskimi ter značajskimi preobrazbami je v zadnji generaciji zagotovo najbolj dramatičen, saj se je iz dolgočasnega avtomobila nižjega srednjega razreda spremenil v športno limuzino z evropskim značajem. Tudi zrisali so ga v evropskem oblikovalskem centru, kjer so prekinili z oblikovalsko neizvirnostjo in avtu dali agresiven prednji del z veliko masko hladilnika in s kratkim, visokim zadnjim delom, ki spominja na italijanske alfe. Prevladujejo ostri robovi, vse skupaj pa deluje bolj športno kot kadar koli v dolgi lancerjevi zgodovini.
Manj navdušuje notranjost, ki ne sledi
Zdravstveni nasveti
Navadna plahtica
(Alchemilla vulgaris)
dramatični zunanjosti, saj je armaturna plošča resda funkcionalna, a tudi rahlo dolgočasna. Osnovni paket opreme inform vsebuje številne varnostne dodatke in sedem zračnih blazin, klimatsko napravo, električno pomična stekla in ogledala, daljinsko zaklepanje ter avdio napravo. Športnejši in udobnejši je invite, ki ob samodejni klimatski napravi ponuja še 16-palčna platišča iz lahkih kovin, usnjen volan s stikali za upravljanje številnih funkcij vozila, tempomat, prostoročni sistem za telefoniranje ter kromirano motorno masko. Paket intense ima ob 18-palčnih platiščih še sprednje in stranske usmerjevalce zraka, senzor za osvetlitev in tistega za dež ter dražji avdio sistem z izmenjevalcem za šest zgoščenk. Vrh ponudbe predstavlja instyle z navigacijskim sistemom, opremljenim z barvnim zaslonom, občutljivim na dotik, in 30 GB prostora na trdem disku, ogrevanimi usnjenimi sedeži, dvojnimi ksenonskimi žarometi in sistemom za osvetlitev ovinkov ter pametnim sistemom za vstopanje in zagon motorja brez klasičnega ključa.
Z dolžino 4,57 metra in medosno razdaljo 2,64 metra se športni mitsubishi enakovredno kosa z ostalimi avtomobili nižjega srednjega razreda, kar velja tudi za prostorno potniško kabino, saj štiri povprečno velike osebe v lancerju sedijo dovolj dobro,
manj razveseljiva pa je prostornost prtljažnika. Če njegovih 377 litrov primerjamo s konkurenco, je ta za več kot 100 litrov manj prostoren. To pomanjkljivost do neke mere popravlja prekucljivo naslonjalo zadnje klopi, ki služi prevozu daljših predmetov. Na voljo je pet pogonskih izbir: 1,5-litrski bencinski stroj iz colta s 109 KM, 1,8-litrski bencinar s 143 KM, najbolj evropski 2,0-litrski dizelski štirivaljnik Volkswagnovega porekla s tehnologijo vbrizga prek črpalk s šobami, ki zmore 140 KM moči in ima 310 Nm navora že od 1750 vrtljajev v minuti, ter »strupeni« različici ralliart ter evolution. Tudi za varnost je dobro poskrbljeno, saj je mitsubishi serijsko opremljen z zavornim dodatkom ABS in elektronsko porazdelitvijo zavorne sile ter s sistemom aktivnega nadzora stabilnosti in zdrsa vozila. Prav tako je serijsko vgrajenih sedem zračnih blazin, vključno s kolensko zračno blazino za voznika.
Pa še o različici evolution ...
Pred 17 leti je Mitsubishi predstavil lan-cerja evolution, svojevrsten zaščitni znak o športno zmogljivih avtomobilih, ki so imeli dovoljenje za vožnjo po običajnih cestah. Rodove evolutionov so označevali z rimsko številko in jih našteli devet, aktualna generacija pa je ostala brez številke. Lancer evolution ima pokrov motorja s posebnimi odprtinami za zajemanje hladilnega zraka, izstopne reže za pregret zrak na blatnikih prednjih koles, zajetnejšo masko motorja, posebno oblikovan spodnji del zadnjega odbijača s kanali, ki večajo pod-tlak pod vozilom, in velik spojler na zadku. Podvozje je opremljeno z aktivnima sredinskim in zadnjim diferencialom; prvi je elektronsko nadzorovan in voden, zadnji pa je mehansko-hidravličen. Evo, kot ga na kratko imenujejo, ima v nosu 2,0-li-trski bencinski štirivaljnik, ki razvije 295 KM. Privrženci relija pravijo, da je treba tak avto doživeti in ga preizkusiti do tiste ravni, do katere mu je voznik dorasel. Lancer danes navdušuje z videzom, z zanimivimi ter ostrimi različicami in z imenom, ki piše avtomobilsko zgodovino.
Danilo Majcen
Ljudska imena: marijin plašček, rosnik, hribska resa, božja plahtica...
Opis: Je trajnica, visoka do 50 cm. Spada v družino rožnic (Rosaceae). Iz korenike poženejo pokončna, dlakava stebla, iz katerih rastejo mehki, dlakavi listi, ki tvorijo listno rožico. Na vrhu stebelc so rumeno-zeleni cvetovi v češuljastem socvetju. Cveti od maja do septembra. Raste ob gozdovih, poteh, vlažnih travnikih, ob potokih . Na
robovih listov se izločajo vodne kapljice, ki se lesketajo v soncu, zato so že v srednjem veku to rastlino imenovali Alchemilla - alkimistovka. Nadzemne dele rastline nabiramo v času cvetenja. Sušimo jih na senčnem in zračnem prostoru. Uporabljamo suho, zeleno zelišče, ki je brez vonja in ima grenek in trpek okus.
Zdravilne snovi in učinkovine: Navadna plahtica vsebuje čreslovine, grenčine,
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Bigec, farm. teh.
smole, olje, lecitin, tanine in saponine. Delovanje in uporaba:
Čaj se uporablja za zdravljenje »ženskih boleznih«: uravnava menstruacijo, blaži težave v meni, odpravlja vaginalno srbenje, zdravi vnetja rodil, uporablja se za zdravljenje belega toka, deluje proti driski... Kot obkladek se daje na rane, da zaustavlja krvavitev pri zunanjih poškodbah (deluje adstringen-tno). Pripravki iz navadne plahtice se v ljudskem zdra-
vilstvu uporabljajo kot blag spazmolitik (blaži krče). Za lajšanje težav v trebuhu se uporabljajo sedežne kopeli. Čaj se uporablja za grgranje v ustni votlini in žrelu, saj deluje protivnetno.
Zdravilni pripravki: čaj (Species), obkladki, sedežne kopeli.
Navodilo za pripravo čaja: 1 veliko žlico zelišča prelijete z 250 ml hladne vode, segre-jete do vrenja in precedite. Pije se sveže pripravljen po požirkih 2-3 skodelice na dan.
Sklepna misel: Že pri starih Germanih je bila plahti-ca zelo cenjena zdravilna rastlina in je bila posvečena boginji narave in rodovitnosti Friggi. Goreča zagovornika plahtice sta bila tudi Kneipp in Kunzle, ki sta ji potrdila zdravilno vrednost v ljudskem zdravilstvu.
Čeprav jo mnogi imenujejo kar »ženska rastlina,« pa jo zaradi pomanjkanja znanstvenih raziskav odsvetujemo nosečnicam in doječim materam.
Jožica Bigec, farm. teh.,
Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Moje cvetje
Prejšnji teden koledarska, ta teden pa tudi prava jesen
Mislim, da lahko brez skrbi rečemo, da se je poletno vreme poslovilo. Visokih temperatur verjetno ne bo več, prav gotovo pa je pred nami še nekaj lepih, sončnih dni, a noči bodo hladne. Zato je skrajni čas, da pričnemo pripravljati naše rastline na zimski počitek. Zaradi mrzlih in hladnih noči je potrebno na toplo prestaviti tudi božične zvezde, če ste jih ohranili od lanskega leta. Nočne temperature naj bi se v prihodnjih dneh namreč pričele spuščati pod 10 oC, kar je za te tropske lepotice prehladno.
Balkonsko cvetje
Foto: Miša Pušenjak
Skrajni čas je, da vsi, ki želite nekaj balkonskih lepotic razmnožiti kar sami, naredite potaknjence. Nekoliko pozno je že, zato bi bilo dobro, če bi si naredili vsaj 25 % več novih rastlin , kot jih v resnici potrebujete. Zdaj je že precej odvisno od jesenskega vremena, koliko rastlin se bo dobro ukoreninilo in koliko jih bomo lahko pre-zimili. Nekateri pa ste bili pridni, zato preverite, ali se niso vaše rastline že ukoreninile. Če imajo že razvit koreninski sistem in že senčijo druga drugo, potem jih je potrebno razsaditi. To velja seveda za tiste, ki ste upoštevali moj predlog in jih potikali skupaj v eno korito ali lonček.
Nekateri pa že razmišljamo o zimskih lepoticah. V zadnjih letih se nas vse več odloča tudi za zimske zasaditve. Običajno seveda ne posadimo veliko korit, ampak nekaj oken ali pa vsaj vhod.
Mislim, da vas je večina že prepričana, vendar naj ponovim, da so veliko bolj hvaležne za prezimovanje drob-nocvetne mačehe, kakor tiste z velikimi cvetovi. Tudi s tem, da obstajajo povešujoče sorte, ste mnogi že seznanjeni. Ker pa morda tega mnogi še ne vedo, naj vas posebej opozorim ravno na te sorte. Spomladi se zelo hitro obrastejo, prekrijejo korita, pa tudi gredice in z njimi boste še bolj zadovoljni kakor z navadnimi, grmičastimi, drobnocvetnimi lepoticami.
Vendar sadimo poleg mačeh še veliko drugih rastlin. Običajno so to trajnice. Sama jih izberem tako, da jih potem lahko posadim na gredice. Te so sicer že tako polne zaradi tega, da imam že težave, ampak vem, da vas ima večina večje vrtove in zato dovolj prostora v ta namen. Že nekaj let so najbolj moderne zasaditve z travami, tako v koritih kakor na gredicah. V zimske zasaditve pa sadimo šaše. Ti so sicer zelo podobni travam, vendar z eno veliko razliko - njihovo listje postane pozimi enake barve kakor poleti. Šaši so zato zelo priljubljene rastline za okrasne zasaditve tako pozimi kakor kasneje na gredah poleti. V nasprotju s travami odlično prenašajo tudi bolj senčne lege. Obstajajo tako zelenolistni kakor pisanolistni, taki z rumenkastimi listi kakor taki, ki imajo povsem bronaste liste. Tudi različne višine so - od zelo majhnih do precej visokih rastlin, odvisno od tega, kakšne so naše potrebe. Običajno brez šašev ni vodnih motivov.
Imajo le eno manjšo pomanjkljivost v primerjavi s travami - njihovo cvetenje ni opazno. Zato pa je njihovo listje tudi lep okras zimskih gred, ki so drugače puste in suhe, šaši pa svoje svežine ne izgubijo. Samo kombinacija šaša in mačehe ali vrese in naše gredice, gobovi ali korita bodo precej drugačni.
Vitezova zvezda za božič
Vsi ljubitelji amarilisov ali vitezovih zvezd tako že vedo, mogoče pa bo komu ta zadnji nasvet le prišel prav. Če želite cvetenje teh posebnih čebulnic v zimskem času, jih moramo sedaj izruvati iz zemlje. V suhem vremenu jih izpulimo, damo v plitve lesene zabojčke in postavimo na suho in zračno mesto pod streho. Listov ne obrežemo, naj se posušijo sami. Ob tem bo še nekaj koristne hrane prišlo v čebulo.
Šele ko se listi posušijo, čebule očistimo, obrežemo in ponovno posadimo. Izberemo lonce, ki so samo kakšen centimeter širši od čebule. Da mora biti na zraku vsaj polovica čebule, pa tako vsi že veste. Čebule še vedno ne zalivamo in jo imamo na temnem tako dolgo, da opazimo prve popke. Sama jih sicer pričnem zalivati, a zelo po malem, že prej. Zdaj je skrajni čas, da jih izpulimo in posušimo, če želite cvetenje okoli božiča.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Vodilni ameriški magazin Billboard je objavil, da bo letošnja dobitnica prestižne nagrade Woman Of The Year (ženska leta) pevka Beyonce. Podelitev bo 2. oktobra v New Yorku. Omenjena nagrada se vsako leto podeljuje tistim glasbenicam, ki so glasbeni svet navdušile s svojim delom, vzgledom in novimi idejami. Vse te kriterije je Beyonce v zadnjem letu zagotovo zadovoljila. Za njo je zelo uspešna velika svetovna glasbena turneja I Am ... , na kateri je predstavila svoj tretji samostojni album I Am ... Sasha Fierce, ki se je povzpel na sam vrh Billboardove top lestvice. Na njem pa najdemo nekaj velikih uspešnic, kot so If I Were A Boy, Single Ladies, Halo, Ego in Sweet Dreams.
Znani so že tudi vsi detajli nove kolekcije hitov pevke Madonne. Album, ki bo nosil ime Celebration, bo uradno izšel 28. septembra. V kolekciji bosta dve zgoščenki, ki bosta zajeli 25 let ustvarjanja kraljice popa. S tem albumom se tudi končuje njeno dolgoletno sodelovanje z založbo Warner Bros. V nadaljevanju svoje kariere bo Madonna sodelovala z založbo Live Nation, s katero je že sklenila večmilijonsko pogodbo. Na kolekciji Celebration bo zbranih nekaj njenih največjih uspešnic, kot so Music, Vogue, Holiday, Like A Virgin, Like A Prayer, Material Girl, La Isla Bonita in številne druge. Na albumu pa bosta tudi dve popolnoma novi skladbi, prvo, ki je tudi naslovni singel, Celebration, že poznamo, Madon-
Madonna
señsoT
Za Ghost Sensoi, pošljite
TD DUH na 3030
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÜfiE
IAWN&DMOÍ
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pbgaji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverte stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveíavirí&PRSUMTS prenos podatkov. PoslarvSí-G je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debite)], etna povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjale s splošnim pogoji na w^mscitij/iet/balungí, Baiun^ je naročniška storitev in ipotabdikom prinaia največ 5 sporoíi na mesec z wap povezavo do galerije, ¡2 kaíerc si lahko náoíijo 3 vsebine brez do^aúia. Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet OBV. Od pogodbeni je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit? kadaifccft Odjava: td stop na 3030, Rekiamaoje 02-46-14-5Q5, rekiamacij^smscrt^t. Ponudnik: lh 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna ap&fcadjs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Beyonce
na je do sedaj objavila že dve zbirki svojih največjih hitov. Prva zbirka pod imenom The Immaculate Collection je izšla leta 1990, druga, GHV2, pa je bila objavljena leta 2001.
Seznam skladb: CD 1: Hung Up, Music, Vogue, 4 Minutes (feat. Justin Timberlake), Holiday, Like A Virgin, Into The Groove, Everybody, Like A Prayer, Ray Of Light, Sorry, Express Yourself, Open Your Heart, Borderline, Secret, Erotica, Justify My Love, Celebration
CD 2: Dress You Up, Material Girl, La Isla Bonita, Papa Don't Preach, Lucky Star, Burning Up, Crazy For You, Who's That Girl, Frozen, Miles Away, Take A Bow, Beautiful Stranger, Hollywood, Die Another Day, Don't Tell Me, Live To Tell, Cherish, Revolver
®®®
Večkratna dobitnica glasbene nagrade grammy kantav-torka Norah Jones bo novembra izdala svoj novi, že četrti studijski album. Skladbe so nastajale zadnji dve leti v času, ko je pevka na koncertnih turnejah predstavljala svoj zadnji album Not Too Late. Norah je zaradi svojega specifičnega in nostalgičnega glasu in jazzy-pop melodij zelo priljubljena po celem svetu. Kot je dejala pevka sama, je novi album vzela kot priložnost za eksperimentiranje z novimi, drugačnimi zvoki in tudi kot priložnost za sodelovanje z nizom novih sodelavcev. Med njimi omenimo producenta Jacquire Kinga, ki je med drugim sodeloval tudi z zasedbo Kings Of Leon. Za razliko od prejšnjih albumov je na prihajajočem albumu klavir zamenjala s kitaro. Norah Jones je do sedaj prodala več kot
36 milijonov albumov.
®®®
Skupina Bon Jovi bo letos jeseni izdala novi studijski album. Album že zelo uspešno najavlja prvi singel, ki nosi naslov We Weren't Born to Follow. Novi, njihov že 11. studijski album bo nosil ime The Circle. Fantje, ki so na sceni že
26 let, so se zapisali v glasbeno zgodovino z nekaterimi velikimi uspešnicami, kot so Livin' on a Prayer, It's My Life, Keep the Faith, I'll Be There For You in Always. Producent novega albuma je John Shanks, zadnji album Lost Highway pa je zasedba Bon Jovi izdala pred dvema letoma.
®@®
Mariah Carey je najavila novi singel in datum izdaje novega albuma. Ameriška pevka se je odločila, da bo novi studijski album izdala točno na dan zadnjega roka za prijavo na grammyja, vse to pa zato, da se izogne morebitni nominaciji, ker, kot sama pravi, se boji stresa, ki ga prinaša negotovo pričakovanje nagrad. Očitno je torej že jasno, da njen novi album Memoirs of an Imperfect Angel ne bo v konkurenci za grammy nagrade. 39-letna Carey je bila od leta 1991 kar 21-krat nominirana za omenjeno glasbeno nagrado, osvojila pa jo je le petkrat. Album bo uradno izšel 29. septembra. Znan pa je že drugi singel z novega albuma, to je skladba z naslovom I Want to Know What Love Is, priredba velike uspešnice skupine Foreigner iz leta 1984.
®®®
Kanadski swing glasbenik Michael Buble se po dveh letih vrača na glasbeno sceno z novim albumom. Album nosi ime Crazy Love in je dobil ime po istoimenski skladbi Vana Morrisona iz leta 1970. Na novem albumu bomo lahko slišali še nekaj zelo znanih skladb v novi preobleki, omenimo Cry Me A River, Georgia On My Mind in You're Nobody Till Somebody Loves You. In dve novi avtorski skladbi, Hold On in Haven't Met You Yet, ki je tudi izbrana za prvi singel. Album so snemali v New Yorku in Vancouvru, pod produkcijo pa sta se podpisala David Foster in Bob Rock. Buble je svoj zadnji album Call Me Irresponsible objavil leta 2007.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	PARTY IN THE U.S.A. - MILEY CYRUS
3.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HOLIDAY - DIZZE RASCAL
2.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
2.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
3.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
Denarja ni ...
Tako je to, za vsako stvar, za katero bi bilo denar vredno dati, ga zmeraj zmanjka. Vedno ga je premalo za štipendije, za zdravstvo, kulturo, za šolstvo in seveda za športnike. Slednji so v tej preljubi podalpski deželi tako ali tako cenjeni približno toliko kot ves ostali državni ponos - torej nič. Za vrhunske športnike se tako nikdar ne najde kaj drugega kot hvala lepa. Moram povedati, da občudujem Primoža Kozmusa, saj bi na njegovem mestu odšel takoj po olimpijskih igrah. Tega seveda ni storil, pa bi po mojem moral, saj bi se morebiti takrat zavedli, kaj smo imeli. Tako je ostal tu, v Sloveniji, požrl svoj ponos in sprejel tisto vse prej, kot nagrado. Prej tolažilno nagrado, bi rekel.
Dobro, bilo je, kar je bilo. Nikakor pa ni dopustno, da se je to ponovilo! To je po mojem čisto norčevanje in popolnoma nesprejemljivo je, da se politiki ob tem neumno sprenevedajo! Izgovarjajo se na zakonodajo ...pa prosim vas lepo, saj bi jo vendar lahko spremenili. Torej, Primož bo dobil okoli devet, deset tisoč evrov neto nagrade, kar sem preračunal, da na mesec, v obdobju enega leta, znese okoli sedemsto evrov. Krasna plača za vrhunskega športnika, ki je v tako kratkem obdobju v tako majhno državo prinesel kar dve zlati odličji svetovnega kova. Pa saj je to le dobra polovica povprečne slovenske plače! Kar me pri tem še posebej razjezi, pa je to, da si takšne zneske politiki nakazujejo mesečno. Ti nikdar ne slišijo, oprostite, ni denarja. Denarja nikdar ne zmanjka za državna podjetja in za njihove menedžerje, za DARS, politike, nepotrebne rože na pediatričnih bolnišnicah in kaj vem kakšne bedarije še. Za takšne stvari se je še zmerom kje našel kak evro, čeprav verjamem, da bi vsi davkoplačevalci raje videli, da bi šlo recimo sto tisoč na primer Primožu kot pa za državne svetovalce. Vredno je tudi omeniti, da naš vrhunski športnik ne bo upravičen do pokojnine, saj če bo hotel preživeti, bo pač moral do konca življenja metati kladivo, dokler se ne bo od napora stegnil.
Podobno je tudi s kulturo, o kateri politiki le redko govorijo. Ob tem pomislim predvsem na Deso Muck. Priznana pisateljica, komičarka in igralka, pa je komaj preživljala sebe in svoje tri hčere. Po eni strani so krivi ljudje, ki ne berejo in jih kultura sploh ne zanima, po drugi strani pa na njej tako ali tako ni nobenega poudarka. Kdo na primer oglašuje branje? Nihče. kdo neki bi oglaševal kaj tako neumnega in nepotrebnega? Oglaševati je potrebno avtomobile, ALKOHOL, mobi-tele, internetne ponudnike in tako naprej. Za gledališke predstave se morebiti kdaj najde kak prostor na smetnjaku. Glede tega mislim, da bi morala biti država tista, ki bi takšne stvari spodbujala in jih financirala. Mislim tudi, da bi lahko država poskrbela za prevode in distribucijo dobrih slovenskih literarnih del in tako poskrbela za svojo promocijo. Vendar, kot smo lahko jasno videli v odnosu do vrhunskih športnikov, te države lastna promocija očitno ne zanima in je ni pripravljena podpirati.
Glede šolstva pa . vrtci so tako ali tako za neodgovorne starše, ki za otroke nimajo časa, tako da se jih sploh ne splača postavljati, to pa, zakaj starši nimajo časa (zaradi nenormalnih delovnikov), nikogar ne zanima. V šolstvu se sicer nekatere stvari izboljšujejo, se pa prav nič ne bi branil vsaj nekoliko cenejših šolskih potrebščin in brezplačnih učbenikov.
Matic Hriberšek
Le s t v i
1.	I GOT
2.	WHE
N AJ Cy
PEAS GUETTA
JTTA FELLING - THE BLACK EYED I I EN LOVE TAKES OVER - DAVID FEAT KELLY ROWLAND
3.	CELEBRATION - MADONNA
4.	FUNHOUSE - PINK
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
7.	PAPARAZZI - LADY GAGA
8.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
9.	WE ARE GOLDEN - MIKA
10.	MAMA DO - PIXIE LOTT
11.	BILLIE JEAN - MICHAEL JACKSON
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
narastek iz ajdove kaše*, solata SREDA
naravni zrezki v omaki, njoki,
solata
ČETRTEK
kumarice s kislo smetano, pečen
krompir, koketi
PETEK
zelenjavna kremna juha, prosena kaša s suhimi slivami**, jabolčni kompot SOBOTA
mesna rižota, solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, dušen riž, solata PONEDELJEK
dušene bučke, pire krompir, kuhana govedina
*Narastek iz ajdove kaše
250 g ajdove kaše, 250 g skute, 4 jajca, 1 kisla smetana, 1 por, 1 bučka, 1 ko-
renček, 2 paradižnika, 1 paprika, olje, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj.
Ajdovo kašo skuhamo in pazimo, da je ne razkuhamo. Kuhano odcedimo in nekoliko ohladimo. Vso zelenjavo zrežemo na majhne kocke. V posodo nalijemo malo olja in dodamo strt česen. Ko česen zadiši, takoj dodamo narezano zelenjavo in jo med mešanjem po-dušimo. V posodici zmešamo kislo smetano in jajca, da dobimo gladko zmes. K zelenjavi dodamo ajdovo kašo in zmes iz smetane ter jajc. Dobro premešamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Nepregorni pekač malo na-mastimo, če je to potrebno, potem pa vanj naložimo pripravljeno zmes. Pečemo približno 1 uro.
**Prosena kaša s suhimi slivami
500 g prosene kaše, 1 l mleka, 100 g masla, 100 g izkoščičenih suhih sliv, 100 g rjavega sladkorja, 3 jajca.
Mleku dodamo maslo, rjavi sladkor in zavremo. Primešamo kašo in kuhamo približno 20 minut. Po potrebi prilijemo malo mleka. Ohlajeni kaši primešamo suhe slive in penasto umešamo jajca. Maso prelijemo v ognje-varen pekač in pečemo približno 45 minut v segreti pečici.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nemo propheta in patria.
-k-k-k
Nihče ni prerok v domovini.
-k-k-k
Kdor seje veter, žanje vihar.
•k-k-k
Lakota je najboljša začimba.
-k-k-k
Čista vest velja toliko kot tisoč prič.
-k-k-k
Dajati je božansko, prejemati človeško.
-k-k-k
Roka roko umije.
-k-k-k
Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.
-k-k-k
Boljše je prižgati eno samo svečo kot pluti v temi.
-k-k-k
Stvari ne vidimo takšnih, kakršne so, vidimo jih takšne, kakršni smo.
-k-k-k
Rajši bodite del rešitve kot del problema.
-k-k-k
Bolje je ljubiti kot biti ljubljen.
-k-k-k
Ljubezen je resnica. Plamen, čista prvina, je osnovna zamisel moralnega sveta.


Mladenič je prišel k zlatarju in ga vprašal: »Ali bi vzeli nazaj prstan, ki sem ga kupil pri vas pred dvema dnevoma?«
»Zakaj pa? A ni zadosti dober?« se začudi zlatar.
»Prstan je že zadosti dober, ampak jaz nisem.«
Mladenič je zaljubljen v perico. Dekle mu pere perilo zastonj. Nekoč se spreta. Fant ji kljub temu pošlje perilo v pranje. Dekle mu vrne oprano perilo in priloži dopis: »Če bo kaj, potem ni nič, če ne bo nič, bo pa 10 evrov!«
»Gospod, vaša hči mi je obljubila, da se bo z menoj poročila.«
»Prav vam je, zakaj ste se pa kar naprej vrteli okrog nje!«
Kandidat je prišel k očetu izvoljenke po privolitev.
»Nič nimam proti,« reče oče, »toda vseeno želim, da mi najprej nekaj obljubite. Obljubite, da žene ne boste nikoli puščali same, da ne boste kadili in pili in da ji boste pomagali pri gospodinjskih delih.«
»Prav, bom,« reče mladenič, »če mi vi obljubite, da po poroki ne boste hodili okrog in pripovedovali, kakšnega tepčka ste dobili za zeta.«
»Klub osamljenih moških je objavil oglas, naj se javijo osamljene ženske in naj pošljejo tudi fotografijo,« pripoveduje Ivanka prijateljici.
»In?«
»No, poslala sem svojo fotografijo in včeraj dobila odgovor, da tako osamljeni pa spet niso.«
»Kdo je svetlolaska, s katero sem te videl v soboto?«
»To je ista temnolaska, s katero si me videl v četrtek.«
Izjava zakrknjenega samca: »Žena bi bila krasno bitje, če bi ji moški padel samo v naročje, ne pa v roke!«
»Ali zna tvoja prijateljica kuhati golaž?«
»Ona? Ta zna kuhati samo mulo.«
»Star sem trideset let, zdrav sem, ne kadim, ne pijem, imam avto, stanovanje in kemično čistilnico,« našteva moški v ženitni posredovalnici.
»Krasno! Tu imamo nekaj kot nalašč za vas. Dekle je lepo, inteligentno, ima petindvajset let, zdravo, zaposlena je kot tajnica in ima čisto majčken madež iz preteklosti ... «
Mladenič in mladenka se pogovarjata.
»Draga, ponoči sem sanjal, da sem te prosil za roko. Kaj pomenijo take sanje?«
»Dragi, to pomeni, da si v sanjah pametnejši kot takrat, ko si buden.«
»Lani sem spoznal krasno dekle in odločil sem se, da ji bom dvoril. Kupil sem tristo petinšestdeset razglednic in ji vsak dan poslal eno, na kateri sem ji govoril o svoji ljubezni. Žal ni nič pomagalo ...«
»Kako je to mogoče?«
»Poročila se je s pismono-šo!«
»Odločila sem se, da se ne bom poročila, dokler ne bom stara petindvajset let.«
»Jaz pa sem se odločila, da ne bom stara petindvajset let, dokler se ne poročim.«
Ugankarski slovarček: ALEL = parček zasnove; ALKANA = azijska barvilna rastlina; AMATO = italijanski politik (Giuliano, 1938-); INTI = perujska denarna enota; MENADA = besneča, razuzdana ženska; MOTA = portugalska maratonka (Rosa, 1958); OLDMAN = angleški filmski igralec (Gary, 1958-); SANKOVIČ = slovenski nogometaš (Goran, 1979-).
■eue>j|e 'rojui 'o;eLuv 'ei!U9l 'ussey 'epeueiu 'ueiupio 'oeimzo 'v>i 'eLueisjs 'e^iuemp '¡s 'eisy 'eje|\| 'eqy 'joisjsueji 'eseiu 'eiueps 'B!M 'ouuaiv 'e>i!}0J3 'uuy 'uoiuo|es '3!A0>jues 'J9§!3 'eze|d fes 'ejedo :ouAejopoA :9>|uezjjy| 9) As^sey
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se domači poslanec ni mogel udeležiti priprave drv za sovaščanko, ker je bil zaposlen: nemščina zahteva svoj čas...
. da bi se v marsikaterem okolju lahko zgledovali po direktorju ptujskega muzeja. Ko je namreč na grajskem hribu potrebno pokositi travo, je direktor proglasil etno košnjo. Tako bi mogoče lahko osnovali še kup etno prireditev: etno asfaltiranje, etno kopanje jarkov za razne kable, etno čiščenje ulic .
. da so ptujski drevoljubci zgroženi: na Potrčevi so podrli drevesa, ker bo v globini njihovih korenin potekala kanalizacija. Namesto da bi drevesapu-stili in kanalizacijo napeljali v tunelski obliki. Res, da bi bilo to dražje, ampak kdo bi gledal na stroške, ko je potrebno očuvati ptujski deževni pragozd .
... da je ptujski nogomet, odkar ima v svojih vrstah portugalskega žogobrcarja Ricarda, profitiralše v drugem pogledu: z njim je v paketu prišla še Isabela (alijeEsmeralda?lsaura?)
in lepoto ptujskega nogometa povzdignila v neslutene višave. Ljubitelji »nogometa« so že vsi slinasti .
... da potem ko smo preživeli napad štiri tisoč kolesarjev, pričakujemo že naslednji množični spektakel: najmanj toliko ali še več ljubiteljev vina na bližajočih se martinovanjih. Samo
še grozdje potrgamo in fešta se lahko začne .
Vidi se ...
. da je letošnji ptujski karnevalski princ zelo prilagodljiv človek. Po potrebi je namreč turniški grof, hajdinski kletar, soviški tlačan ali pa rimski meščan.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Danijela Arnuš, Podvinci 43/a, 2250 PTUJ.
Foto: Alojz Zupec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Alojz Župec iz Cunkovcev, na njej pa je prvošolček Matic, ki si je te dni prvič oprtal šolski nahrbtnik in se poslovil od brezskrbnega življenja, kajti obveznosti ga bodo spremljale do konca življenja.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€€€	0
Bik		©	€€	OOO
Dvojčka	¥¥	©©©	€	0
Rai		©	€€	000
Lev	¥¥¥	©©	€€€	0
Devica	¥	©	€€	000
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	000
Strelec	¥	©©	€€€	0
Kozorog	¥¥¥	©©©	€	00
Vodnar	¥¥	©	€€€	00
Ribi	¥	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. septembra do 7. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Francoski književnik in državnik Chretien-Guillaume de Malesherbes je nekoč dobil naročilo, naj pripravi govor o morali za prestolonaslednika, kraljevega sina, ki je bil še v plenicah in seveda ni nič razumel, izražal pa se je lahko le z neoblikovanimi glasovi, smehom in jokom. To je Malesherbesa spodbudilo k naslednjim besedam:»O, da bi vaše kraljevsko visočanstvo za svoje dobro in v korist vse Francije vedno ostalo tako nedovzetno in gluho zaprilizovalne besede, kakor je danes med tem govorom,
ki ga imam čast povedati vpričo vas!«
***
Slovenskega akademskega slikarja in kiparja Nikolaja Pirna-ta je v nekdanji ljubljanski kavarni Emona nenehno in vsiljivo opazoval postaran zakonski par. Pirnatu je bilo tega dovolj, vzel je skicirko in začel risati, pri tem pa ves čas pogledoval ženo nadležnega opazovalca, kot bi jo hotel portretirati.
Možu je nazadnje prekipelo, stopil je k slikarju in mu odločno rekel: »Oprostite, ampak ne morem dovoliti, da bi risali mojo Jeno.
»Tako?« je odvrnil Pirnat »A je to vaša žena?« Pri tem je možaku pokazal narisano veliko, debelo gos.
***
Nemški skladatelj Karl Friedrich Zelter je težko čakal, kdaj bo izšel zadnji zvezek konverzacijskega leksikona. Ko je končno izšel, je začel iskati svoj priimek in našel: »Zelter: srednjeveški konj kljusač.«
***
Filmski producent Samuel Goldwyn je nekoč povedal, da bo svojemu tajniku pokazal, kako se izbira nove uslužbence. Vsem trem kandidatom je zastavil preprosto vprašanje, koliko je 2 + 2. Prvi je odgovoril, da je 4, drugi 6 in tretji 39. Rekel jim je, naj počakajo v predsobi.
Ko je tajnika vprašal, katerega misli, da je izbral, je tajnik norčavo odgovoril, da tistega, ki je odgovoril 39. Goldwyn se je zasmejal in dejal, da je izbral tistega, ki je menil, da je 2+2 = 6. Presenečenega tajnika, kije v resnici misli, da bo izbral edinega s pravilnim odgovorom 4, je zanimalo, zakaj se je tako odločil. Goldwyn mu je na kratko pojasnil: »Zato, ker je nečak od moje žene.«
Videm • Zbor Osti jarej vpisuje nove pevce
Mladi pojejo in se zabavajo
Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej tako ob začetku nove, že pete sezone vabi mlade, željne petja in druženja, da se jim pridružijo. Avdicija poteka v dveh terminih.
Prvi termin za prijavo je že minil, ostaja pa odprta še ena možnost za avdicijo, in sicer v soboto, 12. septembra, ob 15. uri v dvorani Občine Videm v Vidmu pri Ptuju.
»Če kdo tudi takrat ne more, pa želi postati naš član, nam lahko piše na pz.ostijarej@ gmail.com. Izkušnje iz petja v zboru niso nujne, so pa priporočljive. Generacijski razpon je pri nas zelo velik, saj v našem zboru pojejo v večini dijaki in študentje, pa tudi starejši. Pridruži se lahko vsak, ki je mlad, ki obožuje glasbo, rad poje, ki se rad druži in zabava,« je povedal zborovodja Dejan Rihtarič.
Zbor je začel prepevati spomladi leta 2005 v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm.. V kratkem času delovanja so doživeli veliko sprememb, tako v sestavi zbora kot tudi v samem načinu delovanja. »Prizadevamo si za stalni napredek, in če se ozremo na prehojeno pot, smo z opravljenim delom v teh letih zadovoljni ter seveda na to tudi ponosni. Vodja zbora sem od samega začetka in teh začetkov se zelo dobro spominjam. Začeli smo iz nič, ustvarili smo povsem neko novo zgodbo in kot ve-
Zbor Osti jarej trenutno šteje 35 članov.
čina začetkov je bil tudi naš zelo težek. Vendar smo imeli voljo, veselje in tudi željo po druženju, petju in ambicije po nadgrajevanju in napredku. Velike zasluge, da lahko delamo to, kar delamo, imata Občina Videm in župan Friderik Bračič, ki vsega naštetega ni spregledal in je verjel v naše dobre namene. Takih ljudi na tovrstnih položajih ni veliko, zato si vse to še toliko bolj štejemo v čast. Sep-
tembra 2006 smo se postavili na svoje noge, saj smo takrat ustanovili Mladinsko kulturno društvo Osti jarej, kar je zelo pripomoglo k naši večji in boljši organiziranosti,« je še pojasnil Rihtarič.
Trenutno ima mešani mladinski pevski zbor Osti jarej 35 članov in je po številu članov eden večjih mešanih zborov na Ptujskem. Program, ki ga izvajajo, je zelo pester, saj pojejo slovenske ter tuje
Dejan Rihtarič
ljudske in umetne pesmi, v zadnjem času pa so se osredotočili predvsem na zabavni program. Njihov zadnji, hkrati največji projekt je Thank you for the music, s katerim so se premierno predstavili 11. julija v amfiteatru Term Ptuj. »Koncert je bil zelo uspešen, tako nastopajoči kot poslušalci, ki so amfiteater napolnili, so bili zadovoljni. Na tem koncertu nas je spremljal The String Effect Or-
chestra - projektni orkester, ki ga sestavljajo predvsem študentje Akademije za glasbo v Ljubljani in Akademije v Celovcu. Izvedli smo skladbe iz sveta zabavne glasbe, ki so jih izvajale legendarne skupine, kot so Abba, Beach Boys, Beatles, Queen. Za to, da smo uspeli izvesti ta projekt, se moramo zahvaliti Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, ki nas je zelo podprla,« je še pojasnil zborovodja, ki dodaja, da se bodo s tem projektom predstaviti tudi po drugih krajih Slovenije. Že 12. oktobra bodo nastopili v KUD Franceta Prešerna v Ljubljani.
Mladi pevci so ponosni tudi na vsakoletno povabilo k nastopu na Reviji študentskih pevskih zborov v Veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Zadnji izziv, s katerim so se soočili, je bil nastop na turnirju za pokal Adecco, kamor so jih povabili iz Košarkarske zveze Slovenije, kjer so zapeli himne držav reprezentanc. Najbolj se jim je v spomin vtisnila tekma med Slovenijo in
Grčijo, ko je bila dvorana Tabor v Mariboru nabito polna, saj pred toliko ljudmi še niso nastopali.
Sicer pa bodo ostijarejev-ci konec meseca izdali prvo zgoščenko, na kateri bodo posnetki z letošnjega koncerta v Termah. Kot poudarjajo, so ponosni na to, da jih pri njihovem delovanju ne vodita tekmovalnost in želja po plaketah, ampak veselje do petja, druženja in nastopanja. »Zelo smo veseli in naš trud se poplača s tem, ko vidimo, da ljudje radi hodijo na naše nastope in koncerte, da nas radi poslušajo. Imamo veliko ambicij in želja, vendar se, kot vedno, vse ustavi pri denarju, namreč pri tem smo zaenkrat še zelo omejeni, ampak vemo, da kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden. Še enkrat bi rad povabil vse mlade, ki radi pojejo, da ne oklevajo, ampak se nam naj pridružijo,« je zaključil zborovodja 35-članskega zbora Osti jarej Dejan Rihtarič.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Koncert zasedbe Cheecha, Mc Piece & Boonker
Večer odlične glasbe
Nerazdružljiv tandem Cheecha (David Matici) in Mc Piece (Mirsad Bečirovič), ki sta začela svoje skladbe ustvarjati pred skoraj osmimi leti, je lani moči združil še s petimi izjemnimi glasbeniki. Plod svojega glasbenega ustvarjanja so prejšnji konec tedna predstavili pred mestnim kinom ptujski publiki, ki je bila nad koncertom več kot navdušena.
Ptuj • Koncert zasedbe Big band ob petletnici delovanja
Še en veliki pop funk spektakel
Zasedba Big band, ki je prejšnji konec tedna pripravila veliki pop funk spektakel, je ponovno upravičila svoj izjemno dobri glasbeni ugled, s koncertom pa so obeležili petletnico delovanja in publiki pripravili dvourno kvalitetno glasbeno mešanico.
Svojo glasbeno pot sta Ptuj-čanom znana glasbenika Cheecha (David Matici) in Mc Piece (Mirsad Bečirovič) začela v zasedbi Project replica, v kateri so se v celoti posvetili ustvarjanju hiphop glasbe. Po nekaj letih sodelovanja je zasedba razpadla, David in Mirsad pa
še naprej ustvarjata. V teh letih sta ustvarila veliko dobrih komadov, pod katere sta se v celoti podpisala sama. Ker pa sta publiki želela še bolj doživeto izpovedati svoje emocije in besedila, v katerih se lotevata različne tematike, od ljubezenske do socialno-družbene, sta pred
letom in pol začela sodelovati še s petimi glasbeniki. Bobnar Aleš Zorec je zbral petčlanski band, ki je začel sodelovati z obema vokalistoma. Zasedbo so poimenovali Cheecha, Mc Pie-ce& Boonker. Petčlanski band sestavljajo: kitarist Vito Vičar, baskitarist Gregor Žuraj, bob-
nar Aleš Zorec, klaviaturist Toni Hazdovac in trobentar Boris Majcen. Kljub temu da je skupina skupaj začel ustvarjati šele lani, so dobro uigrani. Njihov prvi večji nastop je bil na lanskoletni ptujski noči. Za konec poletja pa so fantje pripravili še eno glasbeno poslastico. Pred gostilno Barbatos (na parkirišču pred mestnim kinom) so namreč prejšnji petek pripravili izjemen koncert. Za zaključek poletja so zaigrali kopico odličnih skladb, od tega večino avtorskih, nekaj pa je bilo tudi priredb popularnih svetovnih uspešnic.
»Koncert je res izjemno dobro uspel, vsi smo zelo zadovoljni, saj je bil tudi odziv odličen. Pokazalo se je, da ljudje radi poslušajo kvalitetno glasbo, tudi sam menim, da je veliko bolje izvajati pesmi ob spremljavi z bandom kot na podlago,« je dejal Mirsad.
Poletno noč pred Mestnim kinom so zraven omenjene zasedbe popestrili še nekateri drugi glasbeniki, med drugim zasedba Gitano band, Dj Šemnički in Dj Sam.O.Sim.
Dženana Bečirovič
Zasedba Big band, ki jo sestavlja 20 odličnih glasbenikov, je ponovno postregla z neponovljivim koncertom. Na turnir-skem dvorišču ptujskega gradu so dve uri igrali različne svetovne uspešnice, k sodelovanju pa so povabili tudi tri odlične vo-kaliste, in sicer Majo Keuc, Urško Gajšt in Davida Maticija.
»Odziv publike je bil zelo pozitiven, bomo pa se potrudili, da bo naslednjič še bolje.
Dejstvo je, da potrebujemo več podpore, več ljudi in seveda več finančne pomoči za organizacijo večjih koncertov. V vsakem primeru, pa smo s petkovim nastopom zelo zadovoljni,« je povedal dirigent Big banda Gregor Kozar. Kakorkoli že, ptujsko poletje se je zaključilo na pravi način: z glasbo in dvema odličnima koncertoma, na katerih so nastopili kvalitetni glasbeniki. Dženana Bečirovič
Prireditvenik
Torek, 8. september
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Čaj za dve, v izvedbi gledališke skupine iz Vidma, za izven
20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Pod svobodnim soncem, v
izvedbi KD Grajena ob njihovi 60-letnici Slovenska Bistrica, v Galeriji na gradu, razstava Franceta Godca 1910-1997 Barve časa
Slovenska Bistrica, čaj pri babici, razstava slikarke Majde Kropf Ptuj, CID, tečaj igranja na afriške bobne Ptuj, CID, solo petje
Sreda, 9. september
8.00 Ptuj, Orešje pri ribniku, čistilna akcija
10.00 do 16.00	Ptuj, Vičava 1, Dan odprtih vrat - višje strokovne šole
15.00 Središče ob Dravi, slavnostno odprtje prenovljene šolske stavbe,
slavnostni govornik bo dr. Igor Lukšič Ptuj, CID, elektro delavnica
Četrtek, 10. september
10.00 Majšperk, gasilski dom, odprtje razstave različnih društev 10.00 Majšperk, pred osnovno šolo, parkirišče, predstavitev šlepar sistem
s spremljevalno ekipo (motocross) 18.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, v Salonu umetnosti, Mihe-ličevi galeriji, edinstvena razstava vrhunskih slovenskih umetnikov, ki se s svojimi umetninami prvič skupinsko predstavljajo v našem starem mestu slovenski javnosti - Mojstri 18.00 Velenje, dvorana kulturnega doma, 20 let Pikinega festivala 20.30 Ptuj, DomKULTure, Katalena, uveljavljena slovenska glasbena skupina, ki naše etno izročilo-ljudske pesmi predstavlja v drugi dimenziji, v svoji glasbeno univerzalni dimenziji Ptuj, CID, tečaj kitare
www.radio-tednik.si
Likvidacijski upravitelj na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih družbah družbe Štajersko sadje in zelenjava, d. d. - v likvidaciji, Miklošičeva ulica 12, Ptuj na podlagi 16. člena statuta družbe sklicuje
3. IZREDNO SKUPŠČINO
DELNIŠKE DRUŽBE ŠTAJERSKO SADJE IN ZELENJAVA, D. D. - v likvidaciji
Miklošičeva ulica 12, Ptuj
ki bo dne 12. 10. 2009 na sedežu družbe Miklošičeva ul. 12, (sejni sobi KZ Ptuj Miklošičeva ul. 12, Ptuj) s pričetkom ob 10. uri DNEVNI RED:
1.	Odprtje skupščine.
2.	Izvolitev organov skupščine in potrditev dnevnega reda zasedanja.
Predlog likvidacijskega upravitelja: izvoli se:
-	predsednik skupščine - Marjan Hergan
-	preštevalec glasov - Ljubomir Čuček.
Zapisnik zasedanja skupščine potrdi notar Andrej Šomen iz Ptuja, ki bo prisoten na zasedanju skupščine.
3.	Poročilo likvidacijskega upravitelja o zaključku likvidacijskega postopka firme Štajersko sadje in zelenjava, d. d. - v likvidaciji.
Predlog sklepa skupščine:
3.1.	Sprejme se končno poročilo likvidacijskega upravitelja o poteku likvidacijskega postopka v družbi Štajersko sadje in zelenjava, d. d. - v likvidaciji.
3.2.	Likvidacijski postopek se zaključi.
Gradivo, o katerem bo sklepala skupščina, je na vpogled delničarjem na sedežu družbe vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Udeležba na skupščini
Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so na dan 8. 10. 2009 vpisani v delniško knjigo.
Pogoj za udeležbo in odločanje na skupščini je, da delničarji svojo udeležbo prijavijo v pisni obliki najpozneje 3 dni pred zasedanjem skupščine.
Likvidacijski upravitelj: Alenka Ivančič
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Telefon 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
PRODAM luščeno koruzo iz koru-znika ter bele race za zakol. Telefon 764 58 21, 051 682 055.
PRODAM črno-belo kravo, brejo 7 mesecev, in telico, lisasto, brejo 7 mesecev. Telefon 031 430 285.
PRODAM koruzo za silažo, 2,20 ha, in več kmetijskih strojev zaradi opuščanja živinoreje. Telefon 041 964 200.
PRODAM 1,5 ha koruze z njive, k. o. Stojnci. Telefon 766 42 61.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva. 040 217
485.
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm. Telefon 041 723 957.
PRODAMO 300-litrsko hidravlično prešo, cena 500 evrov. Telefon 031 281 730, po 17. uri.
PRODAM bukova drva ali menjam za kmetijsko mehanizacijo ali trak za spravilo koruze, možno tudi živino. Tel. 041 544 270.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže ter bruna, z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
PRODAMO trgatev na brajdah - kvinton. Tel. 755 05 71.
KUPIM cisterno za gnojevko, do 300 l. Tel. 02 719 00 81.
PRODAM 1 ha koruze za silažo, 800-l cisterno za kurilno olje s priključkom in gospodinjski šivalni stroj. Tel. 041 577 008.
PRODAM drobilnik za mletje sveže koruze Klepec 51 s, na kardan, malo rabljen, in luščilnik koruze, tudi melje, z elektro motorjem 220. Tel. 745 99 01 ali 031 500
486.
SEJALNICO za žito, trosilnik za gnoj s poviški za prevoz silaže, traktorsko prikolico za prevoz dveh živali, prodam. Tel. 041 601 746.
INOX sode za vino poceni prodam (170-, 210- in 300-litrski s tremi izvodi). Tel. 041 613 804.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU prodamo stanovanjsko hišo z 9 ari gradbene parcele. Tel. 031 424 952.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano z balkonom, klet, KTV, telefon, lepo ohranjeno, vzdrževano. Tel. 031 244 748.
HIŠO v Ptuju, komplet opremljeno, na Mariborski cesti, takoj vseljivo, prodamo. V račun vzamemo manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. Telefon 041 667 750.
UGODNO prodamo trosobno stanovanje v Kvedrovi ulici na Ptuju, 75 m2, cena 85.000 €. Tel. 051 333 516.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 915 645.
MOTORNA VOZILA
PRODAMO motorno kolo Kavasaki 250 kros, letnik 1996, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Telefon 041 565 199.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete, svakinje in sestrične
Nade IVIlakar
IZ PTUJA, GREGORČIČEV DREVORED 13
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. Šeguli za besede slovesa.
Iskrena hvala kolektivu Policijske postaje Ptuj, kolektivu Okrožnega sodišča Ptuj, Sektorju informatike NKBM v Mariboru, stanovalcem Gregorčičevega drevoreda 13, sošolcem iz OŠ Breg, pevcem in Policijskemu orkestru.
Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njeni
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
DELO
POMAGAM pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Telefon 041 932 505.
www.tednik.si
SPORED ODDAJ
TOREK 8.9.
8.00 Destrnik - Kmečki praznik TD 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika Iz občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 9.9.
8.00 Kronika občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kulturni večer v občini Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 10.9.
8.00 Lukarskl praznik po Dornavsko 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Iz občine Dornava 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 11.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URJ
K POSKOČNIH
1.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
2.	Ans. DONAČKA- Preden ugasne dan
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Naša dežela praznuje
4.	Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
5.	Ans. ISKRICE - S teboj, pomlad
6.	Ans. ZDOMARJI - Na okence ti trkam
7.	Ans. MODRI VAL - Pesem iz srca
1.	MAJA - Mavrica
2.	ROK KOSMAČ - Kadar odhajaš
3.	ATOMIK HARMONIK-Julie
4.	STANE VIDMAR - Babici za rojstni dan
5.	KORADO & BRENDI - Med in mleko 6.4 PLAY-Noro
7. OBJEM - Nisi ti moj tip
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poüljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING «Lo.o .p.p. 13, 2288 Hajdina
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_______
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	g
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za j;
nagrado preteklega meseca	™
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	1
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki i
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju, e
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu n
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	cj
Naj bo sreča na Vaši strani!
|
Izžrebanec meseca AVGUSTA 2009 je:	|
Kristjan GOLOB, Dragovlč 7, JURŠINCI	g
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Sp. Podravje • Kljub slabim vremenskim obetom množično
Poli maraton se bliža desetletnici
V soboto so se na letališču v Moškanjcih ponovno zbrali številni kolesarski navdušenci iz celotne Slovenije. Na sedmem maratonu Poli so se udeleženci popeljali po 30 kilometrov ali 62 kilometrov dolgi progi. Za najmlajše je poskrbela športna šola Juhuhu z maskoto Juhijem, ki jih je popeljal na štirikilometrsko pot.
Petkovo in sobotno jutranje deževje ni pregnalo športnikov po prepričanju, da ne bi spet sedli na kolo. Poli maraton se je zasidral med Ptujča-ne in okoličane, pravzaprav vse Slovence, saj smo videli registrske tablice udeležencev iz vse države, veliko kolesarjev pa se je pripeljalo tudi iz sosednje Hrvaške. Medtem
ko so se zjutraj še številni greli z dolgimi rokavi, so jih po uvodnem poganjanju pedalov do Ptuja že zavezali okrog pasu ali pospravili v nahrbtnike. Prve so na Destrniku že greli sončni žarki, ki so si utrli pot med oblaki.
Dobro razpoloženje med kolesarji je prepričalo tudi vreme, saj je na cilju vsa-
Pedale je letos vrtelo okrog 4.000 kolesarjev.
Foto: Marjan Keiner
Foto: Marjan Kelner
Člani društva Dimek iz Beltincev in Rovtarji negujejo tradicijo vožnje s starodobnimi kolesi.
kega nagradilo s prijetno poznopoletno toploto. Organizatorji so vsem podarili spominsko medaljo in topel obrok, najsrečnejši trije so se po nagradnem žrebanju domov odpeljali z gorskimi kolesi slovenskega proizvajalca znamke Cult, eden s tekmovalnim dresom ptujskega kluba, pokale pa so prejele najštevilčnejša družina, ekipa, najmlajši in najstarejši udeleženec ter udeleženka.
Ne glede na to, da udeležba letos ni bila rekordna, so bili organizatorji zadovoljni. Pedale naj bi vrtelo okrog 4.000
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
V sklopu maratona je potekalo tudi tretje državno prvenstvo po- Najštevilčnejša ekipa je bila
licistov.
znova iz Taluma.
kolesarjev, v sedmih letih skupaj več kot 30.000.
»Vsako leto naš maraton nadgradimo, letos smo ga v primerjavi s preteklimi še za kanček izboljšali. Številčnega rekorda nismo pričakovali niti doživeli, smo pa boljše pripravili progo, izboljšali podporo kolesarjem na progi, kar je tudi neke vrste rekord. Novost je bil Poli snack maraton, kjer je bila udeležba mladih še najbolj pod vplivom vremena. Verjamem, da bomo v prihodnosti vsebino še nadgrajevali in s tem vedno imeli rekreativce, ki se bodo želeli udeležiti maratona,« je povedal generalni direktor podjetja Perutnina Ptuj in predsednik uprave dr. Roman Glaser.
Kolesarjenje ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo. To so s prisotnostjo dokazali člani društva Dimek iz Bel-tincev in Rovtarji, ki negujejo tradicijo vožnje s starodob-nimi kolesi. Ljubiteljstvo, ki ga združujejo z ohranjanjem kulturne dediščine, so predstavili v Moškanjcih, da pa se z njimi tudi radi popeljejo, so dokazali s prisotnostjo na progi.
V sklopu maratona je potekalo tudi tretje državno prvenstvo policistov. Pokazali so dobro teoretično poznavanje pooblastil in cestnopro-
metnih predpisov, v sklopu praktičnega preizkusa pa so demonstrirali spretnosti na poligonu. Pridružili so se tudi drugim udeležencem in se popeljali po progi, kjer so skrbeli za varnost in opozarjali na previdnost.
Najmlajše je o varnosti poučil kar sam Juhi, maskota športne šole Juhuhu.
»Tokrat smo brez težav lahko zagotovili visok nivo varnosti, vemo, da se v gneči lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega in nezaželenega. Veseli smo vsakega, ki se nam je pridružil, in mislim, da je odziv zgovoren dokaz, da Poli maraton živi in bo živel tudi naprej. V zadnjih letih je naše delo uspešno prebudilo rekreativno kolesarjenje, ki je dolgo let zaostajalo za slovenskim povprečjem. Sedmi maraton je dokaz, da smo na pravi poti,« je povedal direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.
Sedma ponovitev maratona ni minila brez napovedi za prihodnost. Morda že drugo leto lahko pričakujemo še eno novo progo, malce daljšo, organizatorji namreč razmišljajo o mednarodnem povezovanju s sosednjo Hrvaško. Daleč pa ni več niti deseta obletnica, ki jo bo sploh potrebno posebej obeležiti.
Uroš Gramc
Osebna kronika
Rodile so: Nataša Živko, Ljub-stava 32, Videm pri Ptuju - Tijo; Narcisa Žganec, Kog - Nika; Frida Majeric, Dobovec pri Rogatcu 3, Rogatec - Lariso; Breda Meško, Pavlovci 10/g, Ptuj - deklico; Silva Štuhec, Hlaponci 47, Polenšak
-	Vida; Nataša Avbelj, Slovensko-goriška 35, Ptuj - Nežo; Mojca Monfardini, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi - Saro; Tadeja Tušek, Gomilci 9/a, Destrnik -Ano; Jasna Cafuta, Zagrebška c. 119, Ptuj - Roso; Darja Šalamun, Zgornji Porčič 14, Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Tjašo; An-drejka Gojkošek, Pobrežje 146/b, Videm pri Ptuju - Anejo; Tamara Kolarič, Prešernova ul. 21, Ptuj -Aneja; Marija Lipnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 28/e, Velika Nedelja
-	Adelino; Bojana Smodiš, Pod-gradje 18, Ljutomer - Luka; Valerija Šic, Kicar 48/c, Ptuj - Lijo; Aleksandra Emeršič, Majski Vrh 2/a, Videm pri Ptuju - Enejo; Metka Mikolič, Breg 45/e, Majšperk -Lionela; Janja Petrovič, Dragovič 8, Juršinci - Gala; Smiljana He-bar, Hranjigovci 10, Sveti Tomaž -Blaža; Frančka Plohl, Formin 18, Gorišnica - Nejca; Helena Ber, Doklece 29, Ptujska Gora - Niko; Simona Sajko, Tuncovec 9, Rogaška Slatina - Neli; Darja Tekmec, CMD 13, Ptuj - Lino.
Umrli so: Alojzija Zupanič, rojena Djonšek, Markovci 17/a, rojena 1933 - umrla 27. avgusta 2009; Terezija Bratuša, rojena Herkovič, Goričak 2, rojena 1929 - umrla 28. avgusta 2009; Nada Mlakar, rojena Peternelj, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, rojena 1951 -umrla 28. avgusta 2009; Feliks Podhostnik, Spodnji Velovlek 23, rojen 1936 - umrl 1. septembra 2009; Ana Magdič, rojena Sven-šek, Langusova ul. 10, Ptuj, rojena 1940 - umrla 23. avgusta 2009; Janez Črešnik, Spuhlja 110, rojen 1942 - umrl 29. avgusta 2009; Stanko Kolednik, Bišečki Vrh 57, rojen 1947 - umrl 21. avgusta 2009; Miran Pernat, Slovenja vas 28, rojen 1953 - umrl 27. avgusta 2009; Jožef Mahorič, Grajenščak 37, rojen 1938 - umrl 29. avgusta 2009; Mima Ovčar, rojena Vu-zem, Kozminci 23, rojena 1934
-	umrla 1. septembra 2009. Poroke - Ptuj: Matej Kodrič, Stojnci 39/b, in Janja Čuš, Dornava 91. Kristijan Slodnjak, Dornava 54, in Branka Meznarič, Gomil-šakova ul. 13, Ptuj. Jože Šmigoc, Dravinjski Vrh 57, in Mateja Topo-lovec, Žetale 43/a. Oliver Mitja Ci-merman, Langusova ul. 19, Ptuj, in Barbara Makovec, Kalce 30/a, Logatec. Mitja Kostanjevec, Nova vas pri Markovcih 46, in Martina Hribar, Veselova c. III 8, Grosuplje.
Poroke - Ormož: Andrej Stanič, Hajndl 8/b, Velika Nedelja, in Nataša Kosi, Mihovci pri Vel. Nedelji 106, Velika Nedelja. Matej Ke-lenc, Formin 32/b, Gorišnica, in Marjana Štuhec, Senik 10, Sveti Tomaž.
Napoved vremena
Ako je na malo mašo (8.) lepo, Bo potem dva meseca suho.
Pokal je prejele tudi najštevilčnejša družina.
Foto: Marjan Kelner
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, v krajih z burjo do 14, najvišje dnevne od 20 do 23, na Primorskem okoli 26 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.