Pobude, predlogi, razmišljanja sveta za turizem
Barjanski osat so prejeti
Barjanski osat za neurejeno okolje prejme krajevna skupnost KOZARJE. Bodimo natančni in pravični, zato poudarimo, da osat še zdaleč ni namenjen celotni KS, temveč le izredno neurejenemu delu za železniško progo ali kakor ga imenujejo domačini Komarjeva vas. Lastniki bleščečih privatnih hiš skrbijo le za dele do svoje ograje, vsa ostala odvečna nesnaga, pa lahko mirno počaka ob robu ceste ali celo kar na njej. In še spodbuda! Če bo Kozarčanom uspelo urediti tudi Komarjevo vas tako dobro kot vse ostale predele, si za naslednje leto ned-vomno zaslužijo Blagajano.
Krajevna skupnost MALČIBELIČ ne zaostaja za prvo KS, mislimo da celo prednjači. Odlikujejo jo izredna neodgovornost do okolja zelenic ob blokih, kamor so si postavili celo garaže in pa seveda pravi mali odpad za garažami v trikotniku Zavetiške in Jamove ulice. Večina krajanov, ki jih ta nezreli odnos do okolja moti se trudi pač po svoje in poskuša stvarivsaj tleloma premakuiti kar pa se ne bo dalo čez noč. Svetujemo jim veliko več odločnosti pri nadaljnjem razreševanju in kar večkrat naj se obmejo na ustrezno službo, ne skoparijo pa naj tudi z prijavami na inšpekcijske službe.
Tretja in zadnja krajevna skupnost, ki prejme Barjan-ski osat je na povsem drugem koncu občine, je pa ravno tako ob vpadnici v Ljubljano in je s tem vsem njen izgled še veliko bolj na očeh. To je KS RUDNIK. Njihova komisija opravi oceno vsako leto pred krajevnim prazni-kom očitno pa ostane res le pri oceni. Svetujemo jim, da počistijo okolico krajevne skupnosti, prepričajo še vulka-nizerja in nekaj hiš ob Dolenjski cesti ter napnejo vse sile, kjer bodo seveda pomagale tudi ustrezne službe pri odstr^nitvi novo nastalega odpada ob cesti na Orle.
Podeljene so tudi Blagajane
Krajevna skupnost Rožna dolina je edina predstavnica mestnih in primestnih KS, ki za svojo urejenost lahko prejme to priznanje. Vse zasluge veljajo seveda olepše-valno-turističnemu društvu, ki s svojo vcliko aktivnostjo neprestano anfmira krajane k lepo urejenemu izgledu KS. Izredno je viden odnos stanujočih do pločnikov, ulic, vrtičkov, pomembno je tudi to, da veliko dela postorijo
sami in ne čakajo le na komunalno službo, da bo postori-la to ali ono.
Krajenu skupnost iSKA VAS ima v ocenjevanju oko-Ija že bogato tradicijo, saj krajani s pomočjo turističnega društva vsako leto izberejo najlepie urejene hiše v KS in jih tudi primerno nagradijo. Zato je bilo njihovo sodelo-vanje na naiem razpisu tako rekoč zgolj formalno. Ko smo se sprehodili po središču vasi smo bili najbolj prese-nečeni nad tem, da je to kmečka KS, ki pa ima kljub temu vzorno urejeno okolje in ie lepša dvoriSia, ki dišijo po domačnosti.
Knjevna skupnost PODPEČ-PRESERJE prav tako veliko pripomore k urejenosti okolja. Izredno nas je presenetila vzorno urejena okolica šole, kot seveda vseh ulic in stanovanjskih hiS. Največje zasluge za tako lep izgled ima nedvomno Planinsko društvo. Izgled krajevne skupnosti kazi le smetišče, ki se je tudi lu pojavilo, poudariti pa moramo, da je pri tej odstranitvi omenjene nevšefnosti njihova angažiranost tolikšna, da si ludi zara-di tega zaslužijo blagajno.
In nc nazadnje KS RAKTTNA. V tesnem sodelovanju s turističnim društvom, ki ima za izreden tovrsten napre-dek nedvomno največ zaslug. Da je njihova urejenost okolja brezhibna vam lahko potrdimo mi, saj smo jih obiskali, kakšna pa je njihova gostoljubnost in odnos do turizma pa imajo tokrat izredno priložnost, da se izkažejo v današnji prireditvi.
Turizem ni nič velikega in nič težkega       >.
/n kaj razumemo pod pojmom prizadevanja za razvoj turizma v naši občini. Nič velikega in nič težkega.
Za osnovo smo vzeli skJepe vseh treh zborov naše skuoščine odjunija 1982. leta. Osnovni moto gradiva in razprav na tem zasedanju je bil: »V teh težkih stabilizacijskih letih ne bo denarja in ne bo investitorjev za graditev novih turističnih objektov. Vendar pa se potrudimo, da se obdržijo in zaživijo tisti objekti, ki jih ie imamo. Zaživijo naj dobre domače gostilne, gostoljubne kmetije ob turistič-nih /n spominskih poteh in naj ponudijo popotni-ku, turistu, izktmku. vsem dobrim udem, poleg lepote in zanimivosti krajev, tudi kaj Jomačega za pod zob in osvežitev«.
Ob tem pa si prizadevajmo, da ustvarimo klimo med Ijudmi, da spoznajo, da je za turistični napre-dek kraja v ekonomskem smislu osnovni pogoj, da ijudje živijo s turizmom, da imajo odnos do videza svojega kraja in odnos in ponos do tradicije naših dedov, njihovih šeg in navadin običajev. Zapišimo jih, ne dajmo, da se zgubijo. Oživljajmo jih, naj postanejo tudi naša dediščina novim rodovom.
Nič atraktivnega nc ponujamo. Žclimo vspodbu-diti željo po lepšem, prijetnejšem, gostoljubnejSem okolju. v katerem živimo zaradi nas samih in zara-di vseh, ki prihajajo v nai kraj. Rezultati teh prizadevanj bodo slej ko prej izzvali investitorje, ki bodo hoteli ekonomsko utemeljeno graditi objeklc turističnega značaja v našem kraju -v naši občini.