Gozdarstvo v času in prostoru forvester (Wolf-Pika), ki združuje harvesterske in for- warderske delovne operacije. Na koncu se pojavlja vprašanje o možnostih obsež- nejše rabe take mehanizacije v slovenskem prostoru. Terenske in lastniške razmere ter način gospodarjenja objektivno omejujejo obseg površin za take tehnologije v Sloveniji, subjektivno pa zavirata tehnološki razvoj tudi konzervativnost slovenskih gozdarjev in vpletanje politike v zakonitosti proizvodnih procesov v goz- darstvu. Harvester Menzi Muck s procesorsko glavo WOODY 50 pri delu v ekstremnih terenskih pogojih (foto: proizvajalec) EURECO '99 - 8. Evropski ekološki kongres Boštjan POKORNY* Evropska ekološka federacija (European ecologi- cal federation; EEF) je od 18. do 23. septembra 1999 organizirala osmi evropski ekološki kongres (EURECO '99) z zvenečim naslovom: Evropska razsežnost v ekologiji -perspektive in izzivi za 2/. <;toletje. Gostitelji kongresa so bili Grki (Aristotelova univerza iz Soluna), ki so za mesto srečanja izbrali hotelski kompleks Porto Carras na turistično pri vlač­ nem polotoku Hal.kidiki. Le-taje v svoji posezonski umir- ienosti nudil idealne pogoje več kot 600 udeležencem iz 44 držav z vseh kontinentov za bogatenje strokovnega znanja in izmenjavo znanstvenih izkušenj ter spoznanj s področja ekologije (v najširšem pomenu besede). Vsebinsko zelo bogata konferenca je bila razdeljena na 9 sekcij, v katerih so bile na plenarnih predavanjih, ustnih predstavitvah (referati), delavnicah in predsta- vitvah s postri obravnavane nekatere najbolj aktualne teme v ekologiji: * B. P., univ. dipl. inž. gozd., ERJCO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, 3320 Velenje, SLO 1. Ekološka teorija in njeni koncepti 2. Populacijska biologija in razvojna ekologija 3. Zdntžbe in prehranjevalne verige - multitrofične interakcije 4. Kemična komunikacija med trofičnimi nivoji in znotraj njih 5. Biodiverziteta in delovanje bioloških sistemov 6. Ohranitvena in obnovitvena ekologija 7. Zgradba, delovanje in dinamika izbranih ekosiste- mov 8. Izobraževanje v ekoloških in okoljskih vedah- po- vezava ekologije z ekonomijo in družbo 9. Ekotoksikologija in pomen biomonitoringa Že sam pregled naslovov sekcij kaže, da so bili predstavljeni številni prispevki s tistih področij eko~ Jogije, katerim je v Sloveniji namenjena velika pozor- nost pri oblikovanju gozdarskega kadra. Veliko zani- mjvih referatov in postrov je bilo s področij krajinske ekologije, populacijske biologije, varstvene ekologije, GozdV 58 (2000) 1 Gozdarstvo v času i11 prostort varstva gozdov in bioindikacije. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere zanimive ugotovitve, ki so po- membne za aktivno varstvo prostoživečih živali, ozi- roma za upravljanje z njihovimi populacijami in ha- bitati. Številni referati so opozorili na pomen živic in obmejkov za delovanje agrikultume krajine. Poleg tega da so pasovi drevnine pomembni za biotsko pestrost agrikultume krajine (habitatska, rezervoama in kori- dorska vloga; MAUDSLEY et al. 1999:298), zagotav- ljajo živice ohranitev tradicionalne podobe krajine (kulturno-sociološki pomen) in trajnostno proizvodnjo hrane ob hkratnem zmanjšanju rabe pesticidov (MARSHALL 1999:263, WOUTER 1999:266). Za- nimiv je podatek, da 400.000 km poljskih meja s pov- prečno širino 6 metrov predstavlja kar 5 % površine Velike Britanije (240.000 ha); večina te površine je izjemnega pomena za varstvo močno ogrožene jerebice (VICK.ERY 1 CARTER 1999:265). Podobno kot živice je za biotsko pestrost pomemben tudi gozdni rob, še posebej zaradi svoje mikrodiverzitete habitatov in pes- tre prehranske ponudbe. V študiji prostorske razpore- ditve kreši čev ( Carabidae) vzdolž gozdno-traviščnega transekta na Madžarskem so ugotovili (MAGURA et al. 1999: 132), da je pestrost te družine hroščev v gozd- nem robu statistično značilno višja kot v notranjosti gozda in da je odvisna od zastrtosti tal s krošnjami, razvitosti zeliščnega sloja, količine opada ter količine hroščevega plena. Iz tega sledi, da so strukturno pestri gozdni robovi izjemnega pomena za ohranitev krešičev in s tem celotne zoocenoze, saj so krešiči kot plenilci ključne vrste v delovanju biocenoze. Povsem drugače kot pester gozdni rob delujejo antropogeni nasadi smre- ke, ki imajo uničujoč vpliv na združbo krešičev, saj lahko le-ti z območja monokulture izginejo tudi za 50 in več let (ELEK et al. 1999: L53 ). Vpliv fragmentacije gozdnate krajine na socialno organizacijo veveric (Sciurus vulgaris) so proučevali v Belgiji (VERBEYLEN et al. 1999:57). Ugotovili so, da v splošnih značilnostih socialne organizacije ni večjih razlik med manjšimi gozdnimi zaplatami in strojenimi gozdnimi kompleksi (samci imajo bistveno večji areal aktivnosti od samic; teritorij posameznega samca vključuje večje število teritorijev samic; le-te aktivno branijo svoj teritorij pred drugimi samicami). Vendar je v manjših gozdnih fragmentih manjše število in tudi gostota veveric; osebki imajo manjše areale aktivnost] in manjše teritorije; poveča se velikost sre- diščne cone v primerjavi s celotnim arealom aktivnosti (središčna cona se mora povečati, saj lahko osebek le tako dobi dovolj hrane v slabših življenjskih pogojih); GozdV 58 (2000) 1 prekrivanje teritorij ev samic je večje, kar ima negati- ven vpliv na uspešnost razmnoževanja . Pomen zgradbe krajine (prisotnost raz1ičnib eko- sistemov) na pestrost ornitofavne v sredozemskem okolju so proučevali v okolici Aten (SFENTHOU RA- KIS et al. 1999:291 ). S transektno metodo (mesečne ponovitve) so leta 1998 v petih različnih ekosistemih (vinogradi, borovi gozdovi, oljeni nasadi, makija in suburbani predeli) prešteli 65 vrst ptic. Zanimivo je, daje bila največja pestrost združbe ptic (največje šte- vilo vrst, največja zimska gostota ptic, najvišji Shan- non-Weaverjev indeks vrstne diverzitete) ugotovljena v o Učnih nasadih, kar kaže, da ekstenzivna monokul- tuma pridelava v določenih ekoloških razmerah z vidi- ka biotske pestrosti ni vedno najslabša možna raba prostora. Pri tem je potrebno opozoriti na nizko stopnjo uporabe pesticidov v oljčnih nasadih in na dobro raz- vitost zeliščnega sloja zaradi velike presvetljenosti krošenj. Čeprav je vrstna pestrost ptic v ma kiji in suh- urbanem okolju zelo nizka, sta tudi ta ekosistema za pestrost omitofavne v celotni krajini velikega pomena, saj živijo tu povsem druge vrste ptic kot v ostalih, Poster lnštiMa za ekološke raziskave ERICO Velenje (foto: Boštjan Pokorny) 43 (;ozc1arstvo V ČaS'Ll i11 l)rostoru vrstno bogatejših ekosistemih. Na pomen ruralnih in robnih biotopov za pestrost združbe ptic pevk je opo- zorila tudi raziskava, opravljena v severni Grčiji (VAS- SILIKI et al. 1999:173 ). Za varstvo ogroženih vrst ptic so zanimivi rezultati estonske raziskave (MAND et al. 1999:78), ki kažejo, da ima tanjšanjejajčnih lupin (eden najpomembnejših razlogov slabše gnezditvene uspešnosti različnih vrst ptic) zelo kompleksne vzroke. Poleg uporabe pestici- dov je eden najpomembnejših vzrokov zakisovanje tal, ki ima za posledico zmanjšanje števila polžev. Ptice namreč rab ijo za tvorbo jajčne lupine v času gnezdenja tudi do 15-krat več kalcija kot običajno. V so potrebno količino tega elementa morajo dobiti s hrano; med najpomembnejšimi viri so stare, odmrJe hišice polžev. Raziskovalci so v zakisanih gozdovih Estonije ugoto- vili statistično značilno nižjo gostoto polžev in slabši gnezdilni uspeh (tanjšajajčna lupina, manjša velikost in število jajc) velike sinice (Parus major) in sivega muharja (Muscicapa striata) kot v kontrolnem območ­ ju. Ornitološko zanimive so tudi poljske ugotovitve (MAZGAJSKI 1999:60) o gnezdilnem uspehu velike- ga detla (Dendrocopus major); uspeh ni odvisen od starosti dupla -torej bi lahko par vsako leto uporabil isto duplo, kar bi bilo energetsko bistveno bolj ugodno. Vendar uporaba istega gnezda ni možna, saj je detel v primerjavi s sekundamimi duplarji (npr. s škorcem) tek- movalno v podrejenem položaju, zato si mora praviloma vsako leto izvrtati novo duplo. Omenjene ornitološke raziskave so izredno zanimive, saj kažejo, kako zaplete- ni medvrstni odnosi vplivajo na razmnoževalno uspeš- nost in s tem na dolgoročno ohranitev (viabilnost) vrst. Paradoksalne so ugotovitve, do katerih so po čer­ nobilski katastrofi prišli raziskovalci na 2.154 km2 velikem radioaktivno onesnaženem območju v Belo- rusiji ( ODINTSOVA 1999:13 7) in ki so zelo podobne povojnemu dogajanju v naši kočevski krajini. Zaradi umika ljudi in nj ih ove aktivnosti se je pričelo spontano zaraščanje krajine z bori in hrasti, kar je nudilo izjemno ugodne pogoje za prostoživeče živali. Številčnost je- lenjadi in divjih prašičev se je po katastrofi povečala za 2-krat, številčnost srnjadi pa kar za 14-krat. Leta 1996 so v park naselili 16 zobrov (Bison bonasus); začetna rast številčnosti kaže, da bi se lahko oblikovala stabilna populacija vrste, ki je bila še ne dolgo tega med svetovno najbolj ogroženimi vrstami sesalcev. V rezervatu gnezdi 58 vrst ptic od skupno 75, ki so uvrš- čene na Rdeči seznam ptic gnezdilk Belorusije. Med- tem ko seje takoj po nesreči (obdobje 1986-1990) za 2-krat povečala zaparazitiranost ptic s klopom (Lwdes ricinus), se je v devetdesetih letih zopet zmanjšala, kar kaže na ponovno stabilizacijo ekoloških pogojev. Z antropocentrične perspektive povsem degradirana kra- jina je tako postala izjemnega pomena za ohranitev visoke stopnje biotske pestrosti in za varstvo ogroženih živalskih vrst (EFREMOVA 1999:467). Z vidika upravljanja s populacijami prostoživečih parkljarjev so zanimive ugotovitve, do katerih so prišli na Finskem (LEHTONEN et al. 1999: 10) pri spremen- jenem načinu upravljanja s populacijo lasa (Alces alces). Los je tipična migratorna vrsta, zato je nujno kompleksno prostorsko načrtovanje odstrela. V robnih predelih, kamor migrira manj živali, mora biti stopnja lova nižja kot v centralnih območjih. Selektivna stop- nja lova je še posebej pomembna, saj dosega celoten letni odstrel kar 45% spomladanske številčnosti živali. Zanimivo pa je, da še vedno načrtujejo bistveno višji odstrel bikov kot krav, kar utemeljujejo s poligamnost- jo vrste (le-ta ima za posledico višji produkcijski po- tencial populacij, v katerih prevladujejo krave, saj lahko en samec oplodi več samic). Varstvo gozdov oziroma kontrolo populacij insek- tov so še posebej poudarjali predstavniki sredozemskih držav. Na Portugalskem skušajo razviti nekatere nove metode biološke kontrole pinij evega sprevodnega prel- ca (Thaumetopoea pityocampa), kije najpomembnejši defoliator borov v sredozemski regiji. Moura s sod. ( 1999:1 O 1) je ugotovil, da naselitev mravlje vrste Linepithema hum ile (njena značilnost je zelo agresivno hranjenje na ličinkah prelca) praktično povsem za- ustavi defo)iacijo v sestojih obmorskega bora (Pinus pinaster), nasprotno pa so zelo visoke defoliacije v sestojil1, ki jih naseljujejo avtohtone vrste mravelj (Tapinoma spp., Pheodole pallidula, Crematogaster scutellaris). Pomen mravelj za prisotnost nevreten- čarjev v gozdnem ekosistemu kaže tudi madžarska raziskava (MOLNAR et al. 1999: 67) nekaterih vrst listnih uši ( Chaitophorus vitellinae, Pterocomma ru- fipes, P pilosum) na belih vrbah (Salix alba). Mravlje živijo v sožitju z listnimi ušmi, zato ne preseneča po- datek, da so na tistih vrbah, kjer so živele mravlje (Lasius fuliginosus), sobiva le 2-4 vrste listnih uši. Nasprotno pa na vrbah, kjer mravelj ni bilo, v nobenem primeru niso zabeležili več kot ene vrste uši. V rav- ninskih madžarskih gozdovih so raziskovalci (AL VA- RADO 1 GALLE 1999: 131) našli 37 vrst mravelj, od tega največ na topolu (24 vrst). Najštevilčnejša vrsta je bila Formica fitsca z 18,5-odstotnim deležem v številu vseh ujetih mravelj. Zelo velika pozornost je bila namenjena obnov it- veni ekologiji (restoration ecology) kot novi ekološki disciplini, ki se prepleta z varstveno biologijo (con- GozdV 58 {2000) 1 ser~ation biology) inja istočasno tudi nadgrajuje: med- tem ko se varstvena biologija ukvarja z odzivom po- pulacij na motnje, se obnovitvena ekologija ukvarja predvsem s_krajino, na katero vplivajo motnje, in vklju- čuje upravljanje z rastišči (habitati), (re)introdukcijo vrst in upravljanje z vrstami. Obnovitvena ekologija se torej ukvarja s ponovnim oblikovanjem ekosistems- kih funkcij v degradirani krajini in vodi do integralnega upravljanja z ekosistemi (URBAN SKA 1999: 190). V ZDA (PRIMACK 1 DRAYTON 1999:201) so posku- šali ugotoviti nekatere splošne zakonitosti ponovnih naselitev rastlinskih vrst. Ugotovili so, da požiganje tal pred sajenj em (odstranitev konkurence} zagotovitev hranil) bistveno poveča uspešnost sadnje; boljše re- zultate daje tudi skupinska sadnja in sadnja odraslih osebkov (ne le, daje s tem omogočeno hitro pomlaje- vanje, ampak taki ukrepi tudi zmanjšujejo vandalizem, saj imajo ljudje večje spoštovanje do odraslih dreves) ter mehanska zaščita sajenih dreves (zaščita pred živalmi). Van Straalen ( t 999:384) je v plenarnem predavanju o pomenu in uporabi bioindikacijskih metod poudaril nujnost ugotavljanja vsebnosti različnih strupenih sno- vi v organizmih (akumulacijskih indikatorjih), saj za- radi različne gibljivosti strupenih snovi po prehranje- valni verigi samo meritve onesnaženosti tal - kar je praksa v večini držav- niso dovolj. Informacije o vsebnostih polutantov v različnih organizmih imajo poleg bioindikacijskega (kažejo na stanje onesnaže- nosti okolja) tudi aplikativen pomen> saj omogočajo izdelavo ocene tveganja (risk assesment), in sicer tako za določeno vrsto (primerjava z letalnimi koncentra- cijami) kot tudi za višje člene prehranjevalne verige ter posledično za ljudi. Tako so npr. na Portugalskem (PEREIRA et al. 1999:454) že začeli izdelovati ocene tvegan ja za obremenjenost okolja s težkimi kovinami. Podobno kot pri nas uporabljamo iglice smreke kot fiziološke indikatorje obremenjenosti okolja s SO.,, uporabljajo v Jugoslaviji (DUČIC /RADOTIC 1999: 455) iste fiziološke parametre (encimatska aktivnost, vsebnost izoencimov) za ugotavljanje obremenjenosti okolja s težkimi kovinami. V sekciji Ekotolcrikologija in pomen biomonitorin- ga sva aktivno sodelovala tudi (na konferenci žal edi- na) predstavnika Slovenije. Alenka Gaberščik z Naci- onalnega inštituta za biologijo je skupaj s sodelavci pripravila poster Vpliv povišanega UV- B sevanja na spomladanski geofit - pljučnik (Pulmonaria offici- nalis) (NOVAK etal. 1999:414), sam pa sem kot pred- stavnik Inštituta za ekološke raziskave ERI CO Velenje predstavil poster z naslovom Srnjad (Capreolus capre- olus) kot akumulacijski bioindikator obremenjenosti GozdV 58 (2000) 1 v času in l::lro okolja s težkimi kovinami: primer iz Slovenij'e (PO- KORNY 1999:465). Z omenjenim postrom smo pred• stavili rezultate analiz vsebnosti težkih kovin (Cd, Pb, Hg, As, Zn) v notranjih organih srnjadi, uplenjene v letu 1997 v Šaleški dolini, na Koroškem, v Zasavju in na Pokljuki. Ugotovili smo zelo visoke vsebnosti tež- kih kovin na Koroškem (vsebnosti Cd v ledvicah srnja- di presegajo večino do sedaj poznanih vsebnosti tega elementa v tkivih evropskih prostoživečih parkljarjev)l prostorska in časovna analiza pa sta pokazali na pri- mernost vrste kot akumulacijski indikator obremen- jenosti okolja s težkimi kovinami. Večina prispevkov s konference bo objavljena v Web Ecology, novi elektronski reviji Evropske ekološ- ke federacije. Želja EEF je, da postane omenjena pub- likacija vodilna ekološka revija v evropskem prostoru. Ker je vsebinsko oblikovanje šele v začetni fazi, bo uredništvo veselo vseh kakovostnih prispevkov z naj- širšega področja ekologije. V začetni fazi bo razisko- valcem nekoliko lažje (predvsem pa hitreje) priti do odmevnih objav in do kakovostnih virov informacij, saj bo dostop do celotnih člankov brezplačen. Vsem zainteresiranim priporočam obisk spletne strani http:/ /www.oikos.ekol.lu.se/webecology. Po petih dnevih napornega dela- popestrilo ga je zelo dobro organizirano celodnevno križarjenje do gore Mount Athos, katere značilnost so številni veličastni samostani je bil kongres sklenjen z vabilom na 9. evropski ekološki kongres, ki bo potekal v poletnih dneh leta 2002 v Lundu na Švedskem. Iskreno upam, da bo takrat zaradi obljubljenega izbora aktualnih ekoloških tem- Slovenija bistveno bolje zastopana, kot je bila letos. Nič kaj prijetno ni namreč tujcem razlagati o visoki stopnji ekološke ozaveščenosti slo- venskega prebivalstva, o našem sonaravne naravna- nem gozdarstvu in o relativni ohranjenosti prvo bitnih ekosistemov, če se hkrati venomer srečuješ z vpra- šanjem: Zakaj pa niste Slovenci pogosteje zraven, da bi lahko svoje bogate izkušnje posredovali tudi nam? Zahvala Raziskavo vsebnosti težkih kovin v organih srnjadi in s tem udeležbo na simpoziju sta finančno omogočila Termoelektrarna Šoštanj in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Viri Vsi viri so objavljeni v: SGARDELIS, S. P. 1 PANTIS, J. D. (ed.), 1999. EURECO '99: The European Dimension in Ecology- Perspectives & Challenges for the 21" Century.- Abstract's book. European Ecological federation, Halkidiki, Greece, 483 s. 45