Nepremakljivi naravni zakoni in nauk o božjem vladarstvu sveta. Po nekod še zdaj toči zvonijo, dasiravno se je pri tem že tolikokrat nesrcča zgodila, — pa vender, dasiravno tega vsega več ne verujemo, ko pa čujemo o tem govoriti, storf se nam nekako milo, menda, ker nas to spominja srečnih dnij, brezskrbne niladosti, in vzbude se nam spomini, koje je vpletel Preširen v svoj sonet: „0 Vrba! srečna draga vas domača, Da b' uka želja me iz tvoj'ga sveta, Speljala ne bila — — — Od ognja dom, od toče mi pšenico Bi bljižnji sosed varoval — svet' Marka". — Tako sem čital nekje pred nekoliko dnevi. Tudi meni se je pri tem nekako milo storilo in sicer nekako britko - niilo, pa ne, ker me je to spominjalo srečnih dnij brezskrbne mladosti, aiupak ker me je spominjalo dveh neveselih prikaznij, kateri sem večkrat opazoval med milim narodom slovenskim. Prva taka prikazen je žalostna prazaovernost, katera še vedno budo vlada po nekaterih krajih naše domovine med nevednim in premalo izobraženim ljudstvom. Ako n. pr. po nekaterih krajih na Dolenjskem toča pobije, precej se povprašujejo Ijudje, kdo jo je naredil? Casih zadene krivda neznane, tuje čaralnice, časih pa se obdolži tudi kak domač človek, neredko celo kak duhovnik. Gorje pa cerkveniku, ako ni dosti močno in dosti dolgo zvonil. Babjeverniki niislijo, da že zvonenje samo ima moč, nesrečo zabraniti ali čaralnice pregnati. Ako duhovnik in učitelj hočeta ljudstvu razlagati, kako se po naravnih zakonih dela toča, ali kako nastajajo druge naravne prikazni in da ni čaralnic, imata v tem svojem poklicu večkrat težaven posel: vsak čas še govoriti ni varno o tem. A upajmo, da ne bode vedno tako. Ako se bode posebno mladina pridno poučevala, bodeti omika in prava vera povsod zmagali nevednost in prazno vero. — Druga ne manj žalostna prikazen, katere me zvon ob hudi uri spominja, je pa ta, da tudi ninogi izobraženi ljudje tega zvonenja nič bolje ne umevajo, kakor prazuoverno Ijudstvo, in da oni, ki silnih naravnih prikaznij in splošnih nesreč ne opazujejo več s praznovernim, jih pa večkrat opazujejo z neverniin očesom. — Te dve prikazni primerjajočemu stori se rni še le prijetno-milo pri spominu na krasen Prešir- no v soncti * „0 Vrba! srečna draga vas domača", v katerem je izraženo pravo, od praznoverstva in brezverstva enako oddaljeno mišljenje zdravega jedra razumnega in vernega naroda slovenskega. Tudi v Vrbi, v cerkvi sv. Marka zvoni, kadar se k hudi uri napravlja, a vprašajmo tam razumnega kmeta, čemu zvoni? in rekel nam bode: Zato, da bi se Bog ozrl na prošnjo sv. cerkve, katera je zvon blagoslovila, in bi nesrečo milostuo odvrnil, ob enem pa, da bi zvouov glas ljudi k inolitvi opominjal. — Verno ljudstvo je prepričano, da je Bog, kakor stvainik, tako tudi vladar sveta in človeške osode, zato v nevarnostih in stiskah moli k Bugu: ,,Zanesi nam, zanesi, Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita, V oblakov sivih plašč zavita; — kakor poje pesnik S. Gregorčič. Ljudstvo trdno veruje, da Bog more odvrniti pretečo nevarnost, in pesnik vernemu ljudstvu prav iz serca govori, ko o nevihti dalje kliče k ° ' nTi migni — blisku žar se vpihne, Le prst zavzdigni — grom potihne, Le veli — bič se razdrobi, Le želi — led se raztopi, In roka, ki je prej grozila, Bo blagoslov na nas rosila". Ravno ko to premišljujem, čujem, kako hudo da je toča pobila po Goi-enjskem okrog sv. Jošta in Kranja. Po cerkvah je zvonilo, ljudstvo je molilo, a toča — je neusmiljeno bila, in v nekaterih minutah bile so uničene nade ubogih kmetov, — o kak pogled na polje in na sadne vrtove! — Kaj pa vera ljudstva, se li ne začenja v korenu majati, ko vidijo ljudje tak sad svoje molitve? Ne, saj razumnejši izmej prostega naroda dobro vedo, da Bog naših molitev iie usliši vselej, ker smo ali slabo molili, ali pa natn hoče Bog kaj boljšega dati, kakor je to, za kar smo ga prosili. Nesreče Bog pripušča hudobnim v kazen, z nedolžnimi pa ima zopet druge, blage namene. To prepričanje ima ljudstvo v svojem srcu tudi ob času bude nesreče; ako pa v prvem trenutku misli le na svojo izgubo in se mu le bol in skrb bere na obrazu, kdo se bo temu čudil? In — da pridem še enkrat nazaj na pesen o nevihti, — ako pesnik poje, nesrečo v duhu gledajoč: nZast6nj! Nebo mu prošnje te ne čuje; Vihar strašan Čez drn in strn grme prihmje, Ledeno zrnje v setve vsuje Oblak teman — Končan je cvet in sad obran, — Gorje! Gorje ti vbogi kmet, gorje!" — kdo bo pesniku zameril, da pesen sklepa brez moralnega pouka? kdo ne bo veliko bolj občudoval rahločutnosti njegove, da v trenutku, ko dogodek sam tako jasno govori, pesnik — molčf, in zadetim izrazi edino le živo sočutje svojega blagega srca? Tudi tolažba v trenutku nesreče nima zaželenega vspeha; žalost se mora poprej v srcu nekoliko razboleti, predno postane srce za tolažbo dovzetno. — Po tem za kratek sestavek predolgem uvodu, ki pa tnore morda nekoliko pripomoči v pojasnenjne krasne Gregorčič-eve pesni o nevihti, katera pa se sim ter tja napačno umeva, — pridem še le do tega, o čemur sem hotel pisati, namreč do vprašanja: Kako se zlaga nauk v božjem vladarstvu sveta z nepreraakljivimi naravnimi zakoni? More li o velikih naravnih prikaznih in nesrečah enako, kakor prosto verno ljudstvo, misliti tudi vednostno izobražen človek, kateri si zna razlagati, kako se prikazni gode po naravnih zakonih? Hočem dokazati, da! — Vse, kar se v naravi godi, godi se po gotovib zakonih. Vsaka prikazen ima svoj vzrok in je sama zopet vzrok drugim prikaznim. Vsled tega iz ene prikazni lehko sklepa- mo na celo vrsto drugih. Pravila, po katerih naravne prikazni kot nasledek iz vzroka druga iz druge slede, imenujejo se naravni zakoni. Naravni zakoni so različni od nravnih ali moraličnih zakonov. Poslednji uravnujejo prosta človeška dejanja. človek te zakone lehko izpolnuje, ali jim pa tudi nasproti ravna. Narava pa svojih zakonov ne more nikdar prestopiti. Zato se imenujejo naravni zakoni nepremakljivi. Ali pa iz tega ne sledi, da je božje vladarstvo sveta, kakor je uči krščanska vera, nemogoče? Ako so vse naravne prikazni po zakonu vzroka in nasledka zvezane med sabo, kaj potem pomaga, ob času suše moliti za dež, in kaj pomaga, ob hudi uri zvoniti? Kadar bodo izpolnjene potrebne naravne pogoje, bode deževalo tudi brez molitve, in ako mrzel vihar prihruje mcd oblake, z vodeno soparico nasičene, mora iti toČa, naj tudi zvoni, in naj ljudje še tako pobožno molijo. Tako bo morebiti kdo sklepal, in tako se sliši marsikdaj govoriti. A ta sklep je napačen. Dasiravno so namreč naravni zakoni v spredaj navedenem pomenu nepremakljivi, iz tega vender ne sledi, da mora kaka naravna sila, dasi deluje vedno po istem zakonu, imeti tudi vedno isti vnanji učinek; mogoče je namreč, da druga, nasprotna sila ali moč vnauji učinek zabrani ali premeni. Ako n. pr. kamen z višave izpustim, mora zarad zemljine privlačnosti pasti na zemljo; a če mu roko podstavim, ne bode padel, ker raoč lnoje roke premaga silo privlačnosti. Sv. pismo pripoveduje, da, ko so Izraelci hoteli prestopiti reko Jordan, je obstala voda, ki je od zgoraj tekla, in se je videla kot gora nakopičena; voda pa, ki je bila spodaj, je odtekla, in vse ljudstvo je šlo skozi subi vodotok. Naravna sila zemljine privlačnosti tu ni nehala delovati na vodo, a viša moč božja je vnanji učinek te sile, t. j. navadni tok reke zabranila. Da se je voda kot gora nakopičila, to ni bila prikazen brez vzroka, marveč vzrok tej prikazni je bila neposredna božja moč; in take prikazni imenujemo čudeže. — A ravno tu smo dospeli do resnične težave in do pomisleka, kojega mora staviti naravoslovje, tako se mi bode tu reklo. Res je, da se more zunanji učinek kake sile zabraniti ali premeniti, ne da bi se prelomili naravni zakoni; a to se more storiti le zopet po kaki naravni sili, po kaki drugi vnanji prikazni; nemogoče pa je, da bi kaka nematerijalna, duhovua moč, kakoršna jc moč volje božje, na ta način vplivala na naravne prikazni. Zato je tudi naravoslovcu nemogoče misliti, da bi Bog na prošnjo in molitev ljudi segal v tek naravnih prikaznij, katere se same, druga drugo vzrokujejo. To bi bilo v resnici proti naravnim zakonom, in vse naravoslovje bi bilo potem nemogoče. — Tej trditvi nasproti opomnim le na to, da je celo človeška volja, ki je tudi nematerijalna, duhovna moč, dostikrat poslednji vzrok naravnim prikaznim, ter da more vplivati in tudi resnično vpliva na tek naravnih prikaznij, vender pa to naravoslovne vede kar nič ne moti v njenem napredovanji. Bilo je pred več leti, v času, ko so bila še v modi takozvana popularno-znanstvena predavanja. Nek ,,popularni naravoslovec" razlagal je različno namešanemu občinstvu, kako se po naravnib zakonih dela dež, sneg, led, toča itd. Svoj nauk je tudi s poskusi pojasnoval, in prav dobro se mu je mej drugim posrečilo napraviti nekoliko umetnega ledu. Nazadnje pa se ve, da so inorali slediti napadi na vero, kakor je bilo takrat sploh v navadi. Glejte, je rekel ,,učeni" gospod, tako se vse prikazni v naravi gode po gotovih pravilih in nepreinakljivih naravnih zakonih. Kaj pomaga torej v sprevodih prositi za dež, ali moliti, da bi Bog točo odvrnil. Ni Bog, ampak uarava je, ki dela dež in sneg, točo in led; narava pa naših prošenj ne sliši. — Ko je govornik konCal, poprosi ga nekdo izmej poslušalcev, naj bi bil tako dober, ter bi še enkrat naredil nekoliko umetnega ledu, ker bi mnogi poslušalci radi vnovič videli ta poskus. Ko se je to v resnici zgodilo, nadaljuje ravno ta poslušalec: Glejte gospod, dasiravno narava led dela, bi nam ga zdaj 14* le vender brez Vas ne bila naredila. Naredil se je sicer popolnoma po naravnih zakonih, a vender jc bila Vaša volja poslednji vzrok njegovcmu postauku. Zato sein se moial do Vas obrniti s prošnjo, da bi ga uaredili, in Vi ste ini blagovolili prošnjo izpolniti. Zakaj bi nas pa Bog, ki je naravi stvarnik in gospodar, ne mogel uslišati, ako ga prosimo, da bi nam poslal potrebnega dežja, ali da bi nas nesreče obvaroval. Bog more storiti čudež, ako ga je potreba; more nam pa tudi brez čudeža pomagati, kakor ste nam Vi brez čudeža led naredili. A človeška volja ne raore neposrednje vplivati na naravne prikazni, ampak le s posredovanjem človeškega telesa; Bog pa ninna telesa, in to je neumevno, kako bi volja neposredno vzrokovala vnanje prikazni. Res da tega ne moremo umeti, a ravno tako neumevno nam je, kako človeška volja vpliva na možjane in čutnice in po teh na vse človeško telo. Toda česar ne umerao, tega še ne smemo tajiti ali za nemogoče razglasiti. Tudi v teku naravnih prikaznij veči del le to spoznamo, kaj in v katerem redu se godi; nerešeno pa nam ostane vprašanje, kako se godi, ali kako se prikazni druga drugo vzrokujejo? — Iz vsega tega je jasno, da nauk o božjem vladarstvu sveta naravoslovni vedi ne nasprotuje in njeuega razvitka prav nič ne ovira. Zato more tudi vednostno izobražen človek z vernim narodom vred zaupati v božjo previdnost, ki vlada in se razodeva kakor v vesoljnem stvarstvu, tako tudi v zgodovini človeštva in posameznega človeka. —