Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob; 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po posti se list ne pošilja
Italijanski listi poročajo, da je Francija zadnje dni korigirala svoje stališče glede londonskega pakta, po katerem bi dobila Italija primorske
kraje. Francija stopa odločno na stran Jugoslovanov.
Posamezna številka stane 20'vinari*
M ar< «-»«»»- v 15 lilij ' f J#! ju.
Velikanska vremenska nesreča v Slov. Bistrici,
V soboto, dne 12. t. m., popoldne ob 14. uri, so se začeli zbirati temnosivi oblaki sad Sl. Bistrico in okolico. Nebo je skoro popolnoma za-temnelo, bliskalo je kakor na sodni dan. Ob četrt na Ì5. uro se je začel grozen vihar. Točaje ! padala, da je groza. Nato se je utrgal oblak, j Lilo je z ueba kakor ob vesoljnem potopu. Me- 1 sto Bistrica in okolica je bila mahoma podobna j morju. Nad 1 m je stala voda v mestu. Z hri- I bo v pa so drli hudourniki in pokončali vše, kar je še toča pustila. Drevesa so padala, jezovi so j se razdrli, hiše in zidovi so se rušili, valovi so raztrgali zidane ceste, odnesli jezove in mosto- j ve, iz mesta je voda odnesla mnogo pohištva iz : podrtih hiš, les, seno, kozolce, polje ielsko oro- I dj e, vozove itd. Toča je v nekaterih občinah po-bila do tal vse, v drugih pa do 70*%. In ko je v nedeljo ljudstvo jokaje ogledovalo, grozno nesrečo, je zopet pridrvel vihar s točo in nalivom. Grozote od sobote so se zopet ponavljale. Udarec za Slov. Bistrico in okolico je strašen, Škoda znaša najmanj 3—4 milijone K. Najbolj so prizadete občine: mesto Slov. Bistrica, Gornja in Spodnja Ložnici, Nova vas, Črešnjevec, Gornja Bistrica in Tinje. Dne 14. t. m. se je pripeljal z avtomobilom na mesto nesreče okr. glavar dr. Lajnšič s spremstvom. Odredil Je vse potrebno za prvo pomoč. Poslal je vladi opis nesreče in prošnjo za nujno pomoč ponesrečencem. Zahte-val je tudi pionirjev, da takoj popravijo jezove in ceste.
v
Čestitke in ndanostne izjave kralju
Petru.
Povodom rojstnega dne našega kralja Petra I. je uradništvo okrajnega glavarstva v Mariboru izrazilo Nj. Vel. kralju Petru L neomahljivo zvestobo in udanost. Naša srčna želja je, da po
volji Vsemogočnega zablesti večerna zarja vladarju t junaku v zlatem sevu svobode dosedaj še né odrešenih bratov. Vodja dr. Lanjšič.
Osebno so v roke g. glavarju dr. Lanjšiča izrazili iskrene čestitke in udanost: knezoškof dr. Mihael Napotnik v lastnem in v imenu duhovščine lavantinske škofije, stolni župnik in dekan Moravec v svojem in v imenu dekanije mariborske levi breg in v imenu vseh cerkvenih in karitativnih društev, oo. Kalist Heric in Valerijan Landergott v imenu frančiškanskega samostana in predmestne župnije Matere Milosti, župnik Bračič v imenu limbuške župnije, podpolkovnik Uzorinac in major Ankerst v imenu obmejnega poveljstva in na meji stoječega vojaštva; nadalje zastopništva naslednjih uradov: policij, komisa-rijata in mariborske varnostne straže, vzdrževalnega odseka za brzojav in telefon, okrajn. fin. ravnateljstva, finančne straže celega kontrolnega okraja, drž, kemičnega preiskuševališča, moške kaznilnice, okraj, zastopa mariborskega, davčnega urada, mariborske ekspoziture ljublj. dopisnega urada, magistrat mesta Maribor v imenu uradn. in prebivalstva mesta Maribor. Osebno: šolska nadzornika Lichtenwallner in Šijanec, zastopniki drž, gimnazije, drž. mošk. učiteljišča, zavoda šolskih sester, vinarske šole, dekliške ljudske in mešČ. šole, šole 'Krčevina-Lajteršperg, deške in dekliške v Studencih, deškega semenišča v Mariboru, zastopniki občin Krčevina, Lajteršperg, Spod. in Gor. Jakobski dol, javna bolnišnica v Mariboru, tiskarna sv. Cirila, Spodnještajerska ljudska hranilnica, Katoliško tiskovno društvo, Krščansko socialna zveza, uredništva „Straže“, „Slov. Gospodarja“, „Malih Novic“ in „Glasnika Naj svetejših Src“, zastopniki spodnještajerske hranilnice in posojilnice, učiteljsko društvo za mariborsko okolico, društva jugoslovanskih državnih uslužbencev, Jugoslovanska strokovna zveza železničarjev v Studencih, Izobraževalno društvo v Studencih, Slov. Kmetska Zveza za. Štajersko, Ženska skupina slovenske strokovne zveze, slovensko žensko društvo, mariborska
sokolska Župa, zastopstvo mariborskega „Orla" ‘in „Orlic", državni poslanec prof. Voglar, prof. vpk. Rajko Čuček, nadučitelj vpk. Pr. Podobnik, predsednik francoske misije major Kerrien je izrazil' v svojem in v imenu zastopanega franc, naroda najsrčnejše čestitke. Pismene čestitke so poslali župni uradi, okrajni in občinski zastopi, poštni uradi, šolska vodstva, krajini šolski sveti, narodna društva, mnogoštevilni denarni zavodi, orožniška postajna poveljstva ter razni drugi u-radi, društva in organizacije mariborskega okr. glavarstva.
Sprejemna dvorana in dvorana za goste ste bili lepo okrašeni. Goste je sprejemal g. glavar sam. Pri pogostitvi so sodelovali gg. uradniki dr. Mulaček, dr. Potočnik in dr. Čuš. Vsij ki so prišli čestitat, so bili namreč po stari jugoslov. navadi pogoščeni. Nemci niso prišli čestitat.
Kaj naj si mislimo!
Gilčvert je priobčil v ljubljanski narodno* radikalni „Jugoslaviji" obširno pojasnilo k svojemu šentiljskemu pustolovstvu. Dela začuden obraz in vprašuje, kaj je naredil tam s tem slabega? Pravi, da ne ve, kaj naj si misli o. na- j padu v „Straži".
S	tem je naš posel z Gilčvertom končan. I človek, ki ne ve in se Še sedaj ne zaveda, kaj ] je delal, je v slovenski družbi nemogoč.
Njegovo „Pojasnilo" vsebuje pa nekaj čudnih točk, katerih nikakor ne razumemo. Pravi (— in mi popolnoma verjamèmo njegovim besedam—-), da je prišel iz Zagreba k njemu Goričan Jenič, ter mu prinesel neko srbsko pismo, prošnjo šentiljskih Švabov, ter ga prosil, da jo prevede na slovenski in nemški jezik. Kako je dotična srbsko pisana in nepodpisana prošnja prišla v Zagreb? Ali jo je sestavil Jenič sam? V tem slučaju se pa niso Švabi obrnili na Jeniča in Gilčverta, nègo obratno ! In čemu je Jenič prosil Gilčverta, .da mu jo prevede? Ker sam kot j „trgovec" ni imel časa? Toda s tem, da se je obrnil na Gilčverta, je zgubil več časa, nego, ! ako bi prevedel sam ! In kako, da se je obrnil j ravno na Gilčverta? In čemu sta šla potem oba I skupaj v Št. Ilj prosit Švabe in župana, da pod- J pišejo prošnjo? Torej se niso Švabi obrnili na Jeniča in Gilčverta s prošnjo za pomoč, nego ona dva sta sestavila prošnjo, ter šla prosit Švabe in župana za podpis? Morda bi nam vedel kaj več pojasniti župan Thaler?
Slednjič omenja Gilčvert, da so mu razmere v Šent liju popolnoma neznane ! Kako je to ? Saj so te razmere znane bistveno vsakemu nekoliko brihtnemu slovenskemu fantu in dekletu, kdor je v prejšnjih letih vsaj malo čital slov. časnike 1 In če so mu razmere res tako neznane, kot Amerikancu iz Teksasa, kako, da se je spustil v to pustolovstvo ? Če pride k meni kdorkoli in želi, da mu sestavim prošnjo, če tudi enostavno reč, vprašam najprej, kdo je in od- j kod. Ta dva gospoda pa sestavita prošnjo naj- I
Večje važnosti v imenu nekih ljudij, katerih čisto iiič ne poznata, jih gresta potem prosit, naj podpišejo in zvesta slednjič šele od Žebota, kakšni ljudje so.
V Mariboru je sicer mnogo „narodnjakov", ki se trudijo dokazovati, da Gilčvert in Jenič nisi a napravila prav nobenega narodnega greha, ko sta se „pogajala" s Švabi in sta se trudila za ljudi, ki so bili poslani iz Würtenberga, da gradijo vsenemški most po slovenskih tleh. Tako daleč je padlo rodoljubje, narodna zavest in narodni čut pri nekaterih ultra-narodnjakih. Pribijemo tudi, da niti „Mariborski Delavec", ne „Slov. Narod", ne „Slovenec" in celo „Jugoslavija", ki vendar kar ne more živeti brez skrajnega narodnega radikalizma, niso objavili ne vrstice o politični kupčiji, ki sta jo sklepala Gilčvert in Jenič s Siidmarkinimi Švabil Celo tako daleč je že padel narodni čut gotovih ljudi, da pravijo: „E. kaj pa je hudega, če sta napravila dober kšefti"
Razne novice.
Krčevinski šolarji priredijo v nedeljo dne 20, t. m. ob 5, uri popoldne v veliki dvorani „Narodnega Doma" v prid Dnevnemu Zavetišču v Mariboru dobrodelno predstavo s sledečim Sporedom: ,1. Mater in bi a g o sl efcvV Mladinska* viteška igra s petjem in rajem v treh dejanjih.
2.	P lan šari c a, šaljiv prizor s planin. Vstopnice je dobiti od srede naprej v prodajalni g. Vilko Weixl na Glavnem trgu.
Jugoslovanska strokovna zveza. Moška skupina Maribor in skupina železničarjev iz Studenc se je izrekla v svoji seji v petek dne 11. julija odločno proti nameravanemu štrajku socijalno-demokratičnih železničarjev, zahteva pa, da se predlogi o prispevkih nemudoma rešijo. Nadalje so zaupniki v Jugoslovanski strokovni zvezi organiziranih železničarjev v imenu svojih tovarišev energično obsojali postopanje načelnika delavnice, ki narodno-zavedno, posebno še krščansko misleče delavce psuje z klerikalci in denuncijanti in blati, kar nam je sveto, ter zahtevali njegovo odstranitev. O tem bomo še govorili. Za sedaj se natančno sestavljen zapisnik prizadetih pošlje centrali, katero se prosi, da pod-vzame energične korake, da se našemu delavstvu ne bo kratila čast ter svoboda prepričanja in organiziranja.
Stavka na Fali. Delavci na elektrarni v Fali so vstopili v stavko, ker se jim njihove zahteve po zvišanju plače in draginjskih doklad niso» ugodile.
Mestno kopališče bo v sredo, dne 16. julija zopet odprto.
Lepo OkinČal je ob priliki rojstnega dne kralja Petra I. svoje stanovanje v Vetrinjski ulici št. 17 g. trgovec Franjo Ogrizek. Razobesil je srbsko, državno in slovensko zastavo; 'Slika kralja Petra je bila ozaljšana z lampijoni, cvetjem in zelenjem.	.	,

Pod državno nadzorstvo in šekvester je pri-I gl o društvo „Deutsch-evangelischer Bund“ z vsemi nepremičninami, premični aami in pritiklinami v Sloveniji. Šekvester je dr. Pran Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru. Pod državnim nadzorstvom je vsa imovina davčnega upravitelja Karel Doleczek v Mariboru in Kamnici.
Izgubila se je nabiralna pola za invalide z
krčevinskim obč. pečatom v parku v soboto, če bi kdo kaj o tem vedel, ali če kdo nabira s to polo, naj se ga naznani v občinskem uradu Krčevina.
Leitersberg—Krčevina, šolska slavnost dne
b 8. t. m. na tukajšnji šoli se je vršila prav izborno. Jako lepo in okusno s cveticami, slovanskimi grbi in mnogoštevilnimi zastavicami okrašeni prostor za šolskim poslopjem je komaj zadostoval za veliko množino došlih gostov. Točno ob 15. uri se je 'pripeljal predsednik okr. šol-j skega sveta, g. dr. Lajnšic z članoma okr. šolskega sveta g. dr. Rosino in šolskim nadzornikom g. M. Lichtenwallnerjem na slavnostni prostor. Z navdušenimi Ži vij ondici je pozdravilo učiteljstvo in šolska mladina svoje odlične goste. Počastili so to slavnost med drugimi gg. kanonik in stolni župnik Moravec, dr. Turner, dvorni svetnik dr. Šorli, ravnatelj dr. Tominšek, prof. Vieže, dekan Stergar, frančiškana o. Ciril in o. Bernard, ravnatelj Nerat, urednik ArliS, gerenta občin Krčevine in Leitersberga z obč. so3vetniki, zastopniki kraj. šol. sveta in še mno-» go drugih gospodov. Med damami smo zapazili častito ravnateljico zavoda šol. sester St. Voh v spremstvu učiteljic tamošnjega zavoda, soprogo šol. nadz. gospo M. dr. Poljanec, soprogo sodn. predsednika dr. Canjka § g. dr. Sernečevo, g. prof. Majcen^ S> ravna iljico mešč. šole Štupco ia še mnogo dam iz Äjaribora in okolice. Vkljub važnemu delu došlo je tudi mnogo staršev šol. mladine. Šolski vodja g. M. Pučelik je pozdravil navzoče in še prav posebno dobrotnike te šole, opozoril na ljubezen, ki veže od dne do dne tesneje učiteljstvo z učenci, da smatra šolo kot očetnjavo, mladino pa kot zaklad, iz katerega bo zajemal^ mlada naša država svoje naj-večje in najboljše blagostanje. G. okr. glavar je pojasnil mladini z jedernato besedo pomen slavnosti, netil v njej ljubezen do domovine in v koačal s trikratnim Živijo na Nj. Veličanstvo St kralja Petra. Okr, šol. nadzornik je pohvalil mladino in ji dajal cvet lepih naukov za bodoče življenje. G. ,ravn. Nerat in gerent občine Krčevine, g. Inkret sta pozdravila goste v imenu krajnega šol. sveta, oziroma občine. Nato so nastopili otroci. Vsi so izpolnili svojo nalogo pogumno in izborno. Prošnja do Boga za nesrečne, nerešene Slovence bila je prav tako gin-ljiva kakor pozdrav majhne deklice, ki je nato podarila gostom lepo šopke. Petje pod vodst-vom g. učitelja T ušaka je očarala vse poslušalce. Nato je podelil g. okr. glavar najplodnejšim učencem lepa darila in pohvalnice ter obdaril j§ najrevnejše otroke z obleko. Izrecno lep in gin-ljiv prizor je bil pri obdarovanju učencev z rog-
ljički in žemljami. Veselica je bila nekaj zelo ljubkega in prisrčnega ter pustila gotovo mnogim trajen utis. Pričala pa je tudi o velikem trudu, o požrtvovalnosti in vztrajnosti šolskega vodstva in vsega učiteljstva. Želimo le, da bi sledila kmalu šolski slavnosti na obširnem prostoru Šolska veselica.
Šolska slavnost v Pobrežju se je prav dobro
odnesla. To je bil res dan veselja za našo šolsko mladino, pa tudi za nje starše. Nedvomno bo jim ostal ta dan v trajnem spominu. Veselo je bilo gledati maličke, kako navdušeno so pozdravljali svojega obdarovalca g. glavarja. Kakor o-troci okoli svojega dobrega očeta so poskakovali in se veseliii njega prihoda kakor tudi vseh drugih odličnih gostov. Deček z narodno trobojnico ga pozdravi sledeče: V imenu vseh dečkov naše šole Vas najprisrčneje pozdravljam. Zahvaljujemo se Vam iz dna srca, da ste nam dali slovensko šolo, da ste nam dali možnost učiti se za življenje v našem milem'materinem jeziku. Obetamo Vam, da hočemo postati zavedni Slovenci, zvesti Jugoslovani, vredni sinovi naše prelepe domovine, Živeli4! Nato deklica: Prinašam pozdrave in poklone vseh deklic naše narodne šole. Slovensko molitev, ki so jo nas učile naše matere, njene mile besede so bile do nedavnega časa tukaj zaničevane. Zahvaljujemo se v našem TfiT ir Mehu naših mätör“da ste nam dali „staro pravdo“. Bog Vam povrni, Bog Vas živi! Burni živijo-klici so Sledili vsakemu pozdravu. Razočarani pa smo bili od prekrasnih, dragocenih 76 daril. Najrevnejši so dobili cele oblekce, drugi posamezne komade, najpridnejši pa druga primerna darila, vsak pa po eno žemljo in rogljiček. G. glavar, otroci in starši Vam izrekamo prierčno zahvalo!
Šolski slavnosti na Teznu in v Studencih sta
se obnesli nepričakovano lepo. Čestitati moramo učiteljstvu obeh šol na tako sijajnih uspehih. V kratki dobi je naše vrlo učiteljstvo napravilo iz prejšnjih nemčurčkov navdušene Slovence. Hvala gre predvsem okrajnemu glavarju, da je s prireditvijo teh slavnosti v okolici pripomogel, da se je narodni čut v poprejšnjih germanskih trdnjavah tako lepo dvignil.
Studenci pri Mariboru, v soboto, dne 12.
t. m. smo obhajali veličasten Narodni praznik. Na lepo ozaljšanem vrtu studenške telovadnice so $e zbrali šolski otroci. Točno ob 3h se je pripeljal okrajni glavar dr. Lajnšič s šol. nadzornikom Lichtenwallnerjem ter člani okr. šol. sveta. Šolski otroci — blizu 700 — so številne goste pozdravili z veselimi Živijo-klici. Navzočih je bjlo tudi mnogo staršev in več odličnih gostov duhovskega in posvetnega stanu. Glavarja in goste je v navdušenem govoru pozdravil prvi slovenski nadučitelj v Studencih A. Hren. Odzdravljala sta okrajni glavar in šolski nadzornik. V imenu občine je pozdravil gerent Vokač. Nato pa so se vršile pesmi, deklamacije in govori u-čencev ter učenk, če pomislimo, da se vrši slovenski pouk še Je en mesec in pòi, je uspeh
slovenske šole naravnost velikanski, čestitamo učiteljstvu studenške šole k sijajnemu uspehu kr so ga dosegli pri mladini. Imena otrok, katerih nastop je zelo ugajal, so: Kukavica Ljubica (pozdravni govor), Nahtigal Marija („Naš narodni dom“), Stoper Ljudevit (deklamacija), Ferl-moser in Berlek (dvospev: O moj ljubi, dragi dom), Nahtigal, Kukavica in Sojč (prizor: Mačka, miš in miška), Žorž Zmagoslav (Vrli Slovenec — deklamacijo), Zemc Justina (Žanjica), Veras Drago (Ribničan). Po končanem sporedu je okrajni glavar razdelil lepa* darila (šolske potrebščine in obleko) med nejpridnejše in najrevnejše otroke. Med pridne se je razdelilo tudi pohvalnice. Ob koncu so dobili vsi otroci žemlje in rogljičke. Igra posameznih skupin in pesem „Lepa naša domovina“ je zaključila slavnost. Gospodu okr. glavarju dr. Lajnšiču gre iskrena hvala za prelepo prireditev!
Pojasnilo, v 74.. številki našega lista z dne
10.	julija smo prinesli v notici „Za zlate rumenjake“ tudi sledečo vest: „V Kamnici je dalo okrajno glavarstvo zapreti gostilno Scheragg. Slovenski odvetnik dr. Koderman pa se sedaj poteguje za preklic uradne zatvorbe.“ To notico popravljamo v toliko, da se dr. Koderman po-
teguje za preklic uradne zatvorbe na priporočilo in prošnjo tamkajšnjega župnika in gerenta. Brez komentarja.
S P Is Vicami Še vedno izzivajo po mariborskih Micah nemške in nemškutarske frklje. Opozarjamo policijsko oblast, da napravi konec temu izzivanju.
Državna posredovalnica za delo, podružnica Za Maribor in okolico, v preteklem tednu od
30.	junija do 5. julija je iskalo dela 107 moških in 47 ženskih • delavnih moči. Delodajalci so iskali 75 moških in 21 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 44. Od 22. februarja 1919 do 5. julija 1919 je iskalo dela 2333 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2262 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 418. Delo iščejo: pis. moči (108), trg. pomočniki in prodajalke (115), ekonomi (29), strojni ključav:, železostru^arji, kurjači, natakarji in natakarice, peki, mlinarji, mesarji, tov. delavci, služkinje, kuharice, sobarice itd. V delo pa sprejme posredovalnica strojnike (5), mizarje (16), zidarje (14), tesarje, čevljarje, krojače, žagarje, gozdne delavce, hlapce vseh vrst, opekarske delavce, sobarice, kuharice, služkinje, dekle, tovarniške delavke itd.
1NSÈRATI
m
Podpisana uljudno naznanjam, da prevzamem
s 16. julijem 1919
POZOR!
Biči iz usnja . . K 2*50 jermenje za čepe . „	2'50
goži za čepe . . „	2 50
kose 70—100 cm dolge ä K12*—do „ 16'— brusni kamni à . „	2 50
srpi àK 5.50, 6— „	6'50
glavni robci lepo pisani ä . . . „ 16.— moške predpasnike „	6*—
ženske predpasnike „	4*—
K 12 — do . . „ 16.— oxford srajce za fante . . . . „ 45;— plavotlak, oeflrl, ozfordl, platno Mo, klot črni battati. — Razpošilja po celom kraljestva
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popast.
MC* Obleke od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdelaj e točno in solidno ter prodaja'
ALOJZIJ ARBEITER,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mosta). 719
Več gospodov se vzame na hrano Grajska ulica št. 36 pri go spe j Vogrinec.	111
Krema črna
in ramena za čevlje, ličilo (wieh's) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno mQo, toaletno milo, cigaretni papir in toleki (Hilse), riž, k^vo in razno drago blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARTIN STADLER v Maribora ob Dravi, Bismarkova cesta 17.
Za trpina z oblaka
sprejmem pošteno gospodično v starosti od 22—30 let, veščo slovenskega jezika v v govora in pisav> ter nekoliko nemškega, ki bi opravljala službo prodajalke in kontoristinje. Nastop takoj. Plača po dogovora. Ponndbe na upravništvo lista. 1301—105
„KORUNA“
prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi se slavnemu občinstva najtopleje priporoča. Mart. Stadler, zastopnik za Slov. Štajersko v Maribora ob Dravi, Bismarkova cesta št. 17.
2 lončarja ploščaija (Scheibenarbeiter), eden samostojen se sprejmeta takoj. Josip Mayer, Bergstrasse 16, Maribor. 1802—106
S GOSTILNO S
Tovarniška cesta št 26, (v bližini kor. kolodvora).
Slavnemu občinstva kakor tudi vsem starim mi gostom se najtopleje priporočam, da me posečate. Točila bom izborno kapljico. Za topla in mrzla jedila je najbolje preskrbljeno
112	Tilk** Šteicer, gostiln čarka.
Oznänila Unicn-Preitegandči Maribor.
Preselitev tvrdke pohištva
ERNEST ZELENKA
iz Gosposke ulice 25, v
Selško ulico štev. 5f
naznanja aljbdno podpisani p. n. občinstva, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi Uaro-čevalci nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga počastili z novimi naročili. — Vedno velika zaloga v pohištva, sobnih okraskov tapet itd.
ERNEST ZELENKA
tvrdka pohištva, tapetnik, dekorater in zapriseženi strokovnjak-veščak.
Same» dolska ulica št. 5.